tat« tli
dne 25. julija 1912.
St. 30.
Ishaja T8ak četrtek; ako je ta dan ptartiiK, pa dan *d*rej. — Vse poSiljatre (doplii, reklamacije, vpraSanja itd.) je pogiljatl na naslov: ,,Narodnl List" v Celju. — Reklamacije to
poStnine te. — Uredništvo: Dolgo polje Stav. 1.
" ■• ^-————
„ Narodni List" ataše ca oelo leto 4 K, ca pol leta S K, la Četrt leta 1 E. Za Ameriko lil drnge delele da leto 5 K 60 vin. Naročnina te plačuje vnaprej. — Potanacna številka stan* 10 vin.
Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petlt vrata. — Pri večkratnik objavah anaten popust p« dogovora. Pristojbine sa oglase je plačevati po poŠti na naslov: .Narodni List" v Celjn.
Kaj nam pravijo številke zadnjega ljudskega štetja?
Kakor smo že zadnjič na kratko sporočili, so »šle sedaj uradne številke o ljudskem štetju z dne 31. dec. 1910. Uvodoma nekoliko, številk, ki nas zanimajo: Slovencev so našteli v Avstriji 1 miljon 2,52.940, Srbov iu Hrvatov 783.334, torej skupno 2 miljona 36.274 južnih Slovanov. Slovenci smo od 1. 1900 narasli za 60.160 duš, t. j. za 5 04%; glede števila zavzemamo Slovenci peto mesto, glede pomnoževatf^a smo pa na predzadnjem mestu (za nami so le še Rusini s 4 24% prirastka). V slednjem oziru smo bili 1. 1900 še na zadnjem mestu. V posameznih pokrajinah je Slovencev: na Kranjskem 490.978 (94'4% od vsega prebivalstva), na Štajerskem 409.684 (29.4%), na Primorskem 266.064 (32'2%) in M Koroškem #2.212 (2I'2%>. Napredovali smo Slovenci na Kranjskem in Primorskem, nazadovali pa na Štajerskem (za 1*8%) in na Koroškem (skoro za 4%).
T Ljubljani so našteli med 41.727 prebivalci 33.846 Slovencev in 5959 Nemcev, v Celju 2020 Slovencev iu 4625 Nemcev, v Maribora 3823 Slovencev in 22.153 Nemcev, v Ptuju 602 Slovenca in 3672 Nemcev, v Gradcu med 151.781 1050 Sloveneev, v Celovcu 1761 Sloveneev in 25.582 Nemcev, v Puiju 16.443 Hrvatov, 3524 Sloveneev, 30.902 Italjana in 9046 Nemcev.
Zanimive so Še sledeče številke:
Slovencev je bilo v odstotkih: Slovencev j 18B7 1 1869 j 18g0 j 1890 L3900 l 1910 ]8 bilo v
Trstu — 36*81 2179 20*47 1635 29.78 Gorici — — 7'83 17 82 2001 36*71 Mariboru — — 15 11 13 97 17 34 13*64 Celju	— — 36 03 2611 22'64 29'30
Ptuju — — 2472 19*09 15*59 10*10 Celovcu 63'07 — 3*53 382 210 214 Ljubljani — 59*34 77*02 8207 84*08 8508
Da je štetje po občevalnem jeziku namesto po materinskem že samoobsebi nam na škodo, in da se je tudi to štetje še za mnogo odstotkov za nas poslabšalo v krajih, kjer so štetje izvrševali občinsa uradi, smo že neštetokrat dokazali. Najjasneje pa sta dokazala to Trst in Gorica, kjer se je moralo prvotno štetje uradno obnoviti in so se drugič pokazale vse drugačne številke ko prvič. Koliko naših ljudi so na Štajerskem in Koroškem zapisali za Nemce, o tem nimamo niti pojma. Da je v Gradcu najmanj dvakrat toliko Slovencev kot so jih našteli, je brez dvoma. Brez dVoma je dalje tndi, da se Slovenci nismo pomnožili samo za 5 04%, ampak najmanj za 12%-Kje je torej drugih 7%„ se bo vsakdo vprašal. Odgovor, priprost a resničen: deloma v Ameriki, deloma v — nemškem žrelu, ali z drugimi besedami: naš narod slabi izseljevanje in potujče-vanie. Pod izseljevanjem najbolj trpi Kranjska, kjer se je ljudstvo vsled tega pomnožilo le za 3%. Vzrok izseljevanja so neznosno slabe gospodarske razmere v domovini. Pod potujčevanjem pa najbolj trpita Štajerska in Koroška. Naša severna meja nam leto za letom požira na tisoče Slovencev. Posebno žalostno je v tem pogledu na Koroškem, kjer nevzdržno pada slovenski živelj. V celovškem okraju je bilo L 1890. še 40*96% Slovencev, J, 1910 le še 24*21%; v beljaškem okraju 1. 1890. še 37*92%, 1. 1900. komaj še 33*09%. in I. 1910. le še 23 93%; v velikovškem
okraju smo padli od 82*03% na 80*34% v 1.1900. in na 77*30% v 1. 1910. Te številke govorijo na eni strani o silnem pritisku nemških dež. gospodarjev, govorijo nam o velikih goljufijah pri ljudskem štetju, govorijo nam pa tudi o slabostih in hibah slovenske politike na Koroškem, ki je skoz-inskoz klerikalna in tira vsako leto na stotine slovenskih ljudi v nemški tabor s svojo nestrp-ljivostjo. Slovenski klerikalizem se je postavil za varuha in jeroba slovenskega ljudstva aa Koroškem in pod njegovo zastavo umira slovenski Korotan.
Isto prikazen opazujemo na Štajerskem. Odkar je klerikalizem zagospodoval po slovenskem dela dežele s polno močjo in razpredel tu svoje politične, izobraževa ne, mladeniŠke, orlovske in druge organizacije, nazadujemo tudi v okrajih, kjer smo se doslej upirali germanizaciji. Kakor strup so okužili nauki klerikalizma naše narodno telo, odvzeli mu odporno silo, slovenska narodna sila in zavednost je izginila na grmadah klerikalnega sovraštva in klerikalne nestrpnosti. Značilna dokaza za to crditev sta mariborski in konjiški okraj, ki sta postala trdnjavi našega klerikalizma. Ta se vidijo v polni luči uspehi klerikalne „narodne" politike. V konjiškem okraju smo tvorili Slovenci pred desetimi leti še 93*13% prebivalstva, v zadnjih letih pa, odkar gospodujejo kot neomejeni politični vladarji naši klerikalci, je to razmerje padlo na 90'31%. Še zanimivejše in še bolj značilne so številke mariborskega okraja. Ko je bil ta okraj še v rokah prejšnjih narodnih voditeljev, so napredovali Slovenci od 88*26 % v letu 1890 na 88*51% v 1. 1900. Pod klerikalno politično vlado pa smo v zadnjih desetih letih tako nazadovali, da tvorimo danes le še 8045%, torej za 8% manj. In če primerjamo Celje, kjer vladajo, kakor trdi vedno „Straža", ,.liberalci", in Maribor, kjer so doma klerikalni generali in kjer oni tudi glede slovenske politike oblačijo in vedrijo, vidimo zanimivo dejstvo, da smo v Celjn Slovenci napredovali od 22 64% v 1. 1900 na 3Qr34.% v 1. 1900. torej skoro za 8%- ~~ V Mariboru pa smo istočasno padli od 17*32% na 14*38%, torej za 3%- Sicer pa o uspehih napredne narodne politike govorijo tudi številke v Trstu in Gorici. V Trstu smo napredovali od 16*34% na 29*81%. v Gorici celo od 20'01% na 36'84%-Kjerkoli vzamemo narodnostno statistiko, povsod nam dokazuje: kjer izroča ljudstvo svoje gospodarske in narodne koristi klerikalizmu, narod nazaduje in propada.
Nauk iz tega? Z železno doslednostjo izhaja iz teh dejstev, da se narodni boj! ne dajo nikdar uspešno izbojevati v zvezi s kle-rikalizmom, ampr>k vedno le proti njemu. Pro-tiklerikalna politika pomeni pri nas obenem skozinskoz narodno politiko, o tem govore jasno in neizprosno tndi številke zadnjega ljudskega štetja.
Notranji boji v Turčiji. — Punt Albancev.
Turčija je posvečena propadu. To je danes za vsakogar nedvomno, ki zasleduje dogodke v turški državi. Pred štirimi leti se je z velikimi nadami gledalo na državni prevrat, ki so ga povzročili Mladoturki. Pričakovalo se je od njih rešitev države, pričakovalo se je pravičnosti za
vse stanove in za vse narode. Ničesar niso izpolnili. In tako se je tudi v zadnjih štirih letih vršil na Turškem punt za puntom; največkrat so se uprli Albanci aH Arnavti, katerim Mladoturki tudi niso izpolnili danih obljub. Mladoturki so v štirih letih politično dogospodarili. Na pritisk Albancev je morala odstopiti mladoturška vlada, in za velikega vezirja (ministerskega predsednika) je imenovan Ahmed Muktar paša, nasprotnik Mlado-turkov. Tudi drugi člani nove vlade niso več Mladoturki. Nova vlada baje namerava takoj razpustiti državni zbor, v katerem so skoro sami Mladoturki, in razpisati nove volitve.
Medtem pa se punta cela Albanija. Tudi armada je v teh pokrajinah skoro vsa prestopila h puntarjem. Glavni vodje vstaje so lsa beg Bo-ljetinac, bolgarski četaš ivan Gjurava, Sefer beg in drugi. Turške čete so ustaši že v par bitkah potolkli. V Stari Srbiji se vrše taki boji neprestano. V Djakovi, Prizrenu, Prištini in Gilanih so vstaši gospodarji. V ustaški tabor je prešk) tudi pleme Malisorov. Dne 22. t. m. se je poročalo iz Skoplja, da je lsa beg Boljetinac združil vse ustaške čete pri Mitrvvici in da misli prodirati proti Skoplju. Pri Djakovi je bilo zbranih 12.000 dobro oboroženih ustašev. Albanska plemena so izdala oklic, ki izzveni v geslo: »Albanci, vsi proti Carigradu!« V celem ustaškem ozemlju je glasom poročil z dne 22. t, m. nad 80.000 Albancev pod orožjem. Vsa severna in srednja Albanija je v rokah upornikov. Turška vlada je brez rttoči. Državni uradi sv zaprti. Sultan Mehmed V. baje se misli odpovedati prestolu na korist svojemu nečaku prestolonasledniku Jtrsufu' fzzedinu.
Dva voditelja Albancev sta izjavila, da Albanci ne mislijo na kako samostojno državo Albanijo, ampak hočejo le pod turško državo imeti upravno samostojnost.
Zadnja poročila z dne 24, t. m. pravijo, da je nova vlada sklenila: 1. takoj ustaviti vse vojne operacije v Albaniji, 2. poslati tja posebno spravno komisijo, 3. dovoliti splošno amnestijo (pomilo-ščenje) za albanske upornike. To pomeni popolno kapitulacijo vlade pred ustaši.
3z političnega sVtta.
Češko-nemška pogajanja bodo, če bo šlo po sreči, sredtf avgusta končana.
Moštvo bojne mornarice se bo pomnožilo pri letošnjih naborih za 15.000 mož.
Baska vlada zahteva od'Turčije odškodnino 12 miljonov rubljev za škodo, ki jo je trpel ruski izvoz povodom zaprtja Dardanel.
Vojska turško italjanska Dne 20. t mi je po celem svetu šla novica, da so Italjani napadli s svojimi ladjami Dardanele. Seveda se je poaneje stvar izkazala za bolj nedolžno: Nekaj laških tbr-pednih ladij je krožilo pred Dardanelami in nadzorovalo turško ladjevje. Plule sO' tudi nekoliko v ožino samoi S turških' trdnjav ob obrežju so jih opazili in začeli nanje streljati. Turki so se*-veda bili takoj v velikeirt strahu^ da bodo ltialjatii kar pred Carigrad prišlii — Nova turška vlada baje ne nameriva vojske nadaljevat^ ampak bo prepustila Tripolitanijo proti vsakoletni odškodnini Italiji. — Turški vojskovodja Enver - bej: se j<i vrnil na bojišče. Svoje čete je pomaknil proti Derai, ker je vsled nezadostnih čet opustil namen^ napasti iit zavzeti Bengazi.
sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Rentni davek plačuje banka iz svojega.
28 52-29
Japonski cesar je nevarno obolel.
' Delitev Kitajske! Iz Petrograda se poroča, dk sta Rusija in Japonska že sklenili pogodbo glede južne Mandžurije in Mongolije.
Zarota lia Portugalskem. Portugalska vlada je prišla na sled novi zaroti prisašev bivšega kralja, ki je baje razširjena po celi državi. Dala je zapreti 80 oseb, med temi so 4 najuglednejši plemenitaši.
B<U2K«.
Južnoštajerska hranilnica v Celju razpisuje rok za podelitev podpor in ustanov cesarja Franc Jožefa I. za revne dijake in učence katerekoli šole ali učnega zavoda, ali absolvirane vi-sokošolce, dokler ne dobe plačane službe, ki so pristojni v okrajih Šoštanj, Sevnica, Gornjigrad, Šmarje pri Jelšah ali Vransko do dne 15. avg. 1912. Dosedanji štipendisti morajo na novo prositi. Prošnjam je priložiti: 1. Doraovnico. 2. U-božno spričevalo. 3. Spričevalo zadnjega polletja, ki mora dokazati najmanj prvi napredovalni red. Nekolekovane prošnje naj se vlože pri Južno-štajerski hranilnici v Celju.
Čujmo, čujmo ! Brezbožnost, nepatrijotičnost in podobne stvari nam pri vsaki priliki podtikajo klerikalci. Te dni pa je bil zaplenjen v Splitu v Dalmaciji klerikalni list „Dan" in sicer 1. zaradi žaljenja Njegovega Veličanstva cesarja in drugih članov cesarske hiše, 2. zaradi preklinjanja Boga potom tiska, zaradi preziranja krščanske vere in razširjanja brezverstva, 3. zaradi poniževanja naukov in uredb krščanske vere, 4. zaradi nemoralne pisave. Lepi branitelji vere in domovine, ti klerikalni bratci.
Upravništvo Spodnještajerske jubllejske ustanove razpisuje rok za podelitev podpor iz te ustanove za revne dijake in neplačane kandidate javnih služeb, Slovence iz Spod. Štajerske do dne 15. avgnsta 1912. Prošnjam morajo biti priložen a: 1. Domovnica. 2. Ubožno spričevalo. 3. Spričevalo zadnjega polletja, ki mora dokazati najmanj prvi napredovalni red. Nekolekovane prošnje naj se vlože pri upravništva Spodnještajerske jubilejske ustanove v roke c. kr. notarja Lovra Baša v Celju.
Obravnava proti Juklču, ki je zvršil znani napad na hrvaškega komisarja Cnvaja, in proti njegovim tovarišem se prične dne 29, t. m.
Slovenska občina uči državne uradnike postav. Politična ekspozitura v Mozirju je hotela siliti občino Kokarje, da bi obravnavala neko nemško pisano povpraševalno polo šoštanjske sodnije, katero je ekspozitura v ta namen na slovensko prestavila. (Je res škandal, da se da politična oblast od nemških zagrizencev pri šo-štanjski sodniji zlorabiti. Op. uredn.). Županstvo Eokarje pa noče prevoda na znanje vzeti, ker se s tem podpira protipostavno ravnanje šoštanjske sodnije in torej ekspozitura tej sodniji pomaga teptati naše osnovne državljanske pravice. Občina Eokarje se pravilno stavi na stališče, da morajo vsi državni in deželni uradi v področju slovenske
govorice naravnost dopisovati slovenski, ne pa s posredovanjem političnih uradov. Pritožila se je vsled tega na namestili jo v Gradcu, na notranje ministerstvo in na pravosodno ministerstvo zoper postopanje politične ekspoziture v Mozirju in šoštanjske okrajne sodnije, ter v pritožbi pravilno povdarja, da pomeni to postopanje naravnost upor cesarskih uradnikov zoper cesarske postave. Opozarja na cesarjeve besede, da se morajo uradniki pri svojem uradovanju ravnati vedno le po postavi in po ničem drugem. Tako postopa zavedna slovenska občina. V obraz pove visoki gospodi, kar ji gre, ne plazi se suženjsko pred državnimi uradniki in ne krivi pred njimi hrbta, ampak odločno jim pove, da se puntajo zoper cesarja samega, če teptajo pravice slovenskega jezika. Bog nam dai mnogo takih občin!
Nadomestna deželnozborska volitev v Ljubljani za Reisnerjev in Ribnikarjev mandat se vrši 24. septembra.
Pri občinskih volitvah v Mostah pri Ljubljani so zmagali klerikalci, s katerimi so po večini glasovali tudi socijalni demokratje.
V Zagrebu se, je ustrelil vseučiliški profesor dr. Jul. Roraner, znan tudi kot madžaronski politik. Vzrok je bila živčevna bolezen.
Za privatnega docenta za starinoslovje, prazgodovino in rimsko pokrajinsko kulturo je na graškem vseučilišču imenovan dr. Valter Schmid, nekdaj kustos deželnega muzeja v Ljubljani.
Letošnji vojaški novinei bodo poklicani pod puško 15. oktobra, enoletni prostovoljci 10. oktobra, novinci v vojni mornarici pa 25. novembra. Nadomestni rezervisti bodo poklicani šele spomladi 1913. Po novi brambni postavi imajo učitelji pravico do enoletnega prostovoljstva.
Redna živinska ogledovanja se vrše po Spod. Štajerskem: dne 27, avg. v Ormožu, dne 28. avg. v Slov. Gradcu, dne 29. avg. v Sevnici, dne 30. avg. v Celju, dne 31. avg. v Kaplji pri Vranskem, dne 2. sept. v Ljubnem in 3. sept. v Velenju. Odpadejo samo, če se pojavi kuga slinavka ali če politična oblast sicer kaj proti ukrene. ■	' - .
Za doktorja prav« je bil 20. t. na češkem vseučilišču v Pragi proglašen dr. Lenart Boecio.
Čebelarji, pozor! Na čebelarski razstavi -Slovenskega čebelarskega, društva za Spodnji Stajer", ki se vrši od 15. do 19. septembra 1912 v Celjski okolici, je dovoljeno razstaviti vsakemu spodnještajerskemu čebelarju, če tudi ni ud društva. Kdor še ni dobil priglasnice in si jo v svrho razstave svojih pridelkov želi, na] se obrne na g. Jos. Kosi, c. kr. poštnega nadoficijala v Celju.
Za razstavo »Slovenskega čebelarskega društva za Spodnje -Štajersko*" so podarili še podporo: Štajerska Špkrkasa v Gradcu 50 in okrajni zastop v Ormožu 30 kron, za kar se izreka tem potom iskrena zahvala. Upamo, da bodo tudi drugi denarni zavodi in korporacije uvideli veliko važnost razstave in se odzvali tozadevnim prošnjam. Odbor.
Pozor! Pozor!
Vse cenjene bralce našega lista opozarjana, da bomo s St. 32 list prenehali pošitjati vsem, ki so Se do konca I. 1911 na naročnini dolžni lo ne bodo dotlčnega zneska najkasneje dp I. avgusta plačali. Opomine so dobili vsi. Obenem naj plačajo tudi že za I. 1912, ker hočemo upeljatitak red, kakor ga Imajo vsi drugi listi, da se bo Ust plačeval vnaprej.
JNiritorjtl otn}.
Maribor. Tukajšnji glavni kolodvor bodo začeli mesca septembra prezidavati. — V vrta blizu kemične presknševalnice so delavci pri kopanju našli 70 cm globoko v zemlji človeško okostje. Na glavi, ki je še precej ohranjena,, se vidi na temenu 2-5 cm dolga prereza, menda od kake rane.
T Slemenu pri Mariboru je kupil grajščino na dražbi g. Rakovec iz Maribora za 34.000 K.
V	Poljčanah je 22. t. m. umrl veleposestnik Jakob Franz, star 81 let.
Brtlifti okraj.
Skrivajte puške pred otroci! V Brdovce pri Brežicah je bil 13. t. m. 15-letni Kari Kapusta s 5-letno sestrico sam doma. Stariša sta delala na polju. Fant je porabil priliko, vzel iz omare očetovo puško iu jo tako nesrečno obračal, da se je sprožila in je krogla sestri šla v nogo ter jo težko ranila.
ptnjslci
V	Kozmineih pri Podlehnikn se je ustanovila nova poštno oddajna postaja; vsak dan enkrat bo nosil sel pošto iz Podlehnika v Kozmince ib obratno.
Na gimnaziji v Ptuju je napravilo maturo 13 abiturijentov. Nemško časopisje hvali narodno požrtvovalnost teh fantov, ki so zložili 170 K za Sulferajn, Siidmarko, za nemško hišo in za nemški študentenhajm v Ptuju.	. /
Sv. Lovrene v Slov. gor. Za načelnika krajnega šolskega sveta je izvoljen g. Fr. Horvat, kmet v Mosteh,
Požar. V Irju pri Rogatcu je 11 letni Oton Kobula si na paši zažgal cigareto ter vrgel gorečo žveplenko v bližnji kozolec dedeka Kidriča. Poslopje je bilo takoj v plamenu in požar je uničil kozolec, bližnje gospodarsko poslopje in hlev za govejo živino. Zgorelo je tudi več voz sena. Škode je več tisoč kron, zavarovalnina mala.
V	Ormožu je umrla gospa Josipina Bla-gorič, soproga trgovca gosp. Vek. Blagoviča, v najboljših letih.
Iz Središča. V petek 19. tm. popoldan je bila huda nevihta. Lovro Živkovič je sejal pri Dravi prodec, hitel pod bližnjo vrbo, v ktero
LISTEK.
Češki otok pod nemškimi valovi.
Spisala Sokolova. — Poslovenil Š. K.
(Dalje.)
In tako je Petriček izgubljal odjemalca za odjemalcem. Tudi neka stara gospa, katera mu je dajala delo, odkar je pričel svoio obrt, gospa, ki je z eno nogo stala že v grobu, mati nekega tamošnjega tovarnarja, ie poklicala Petrička, da plača svoj račun, in dejala mu je, da se zelo nerada loči od njega, ker je vedno dobro in poceni delal, a da sin, posebno pa še snaha, noče čuti o češkem rokodelcu. Po navadi starih gospa se je rada spustila v razgovor, pa se je pritoževala Petričku, da se ne more prilagoditi novim razmeram.
»V našem času ni bilo tako«, je tarnala seveda v ljubi nemščini. Tedaj nismo vpraševali obrtnika po narodnosti, temveč po tem, če zna dobro svojo obrt. Saj sva bila moj mož in jaz gosta v Češki; preselila sva se bila od Rena. Ko ie mož tu pozidat tvornico, je bil navezan samo na češke odjemalce. Zato smo tudi mi dajali delat češkim obrtnikom, samo da so dobro delali. Ali sedaj je vse drugače. Preide čas, pride breme. In tako se je tudi snaha na mene povsem resno razjezila, ko sem rekla, da radi par čevljev, ki jih bom morda še raztrgala, n<* bom menjala čevljarja. — Kakšna Nemka sem!? Da nimam v sebi ni trohice nemškega čuta, in silno se ie razjezila. Naj vam ne bode žal, gospod Petriček, vedite, da samo radi miru v hiši nisem mogla drugače storiti«, je rekla stara gospa v svoji pokvarjeni češčini.
Bila je še ena onih Nemk, katerih ni več in katere so rade kazale, da razumejo nekaj čeških besedi, ki so se lih naučile v Češki. Ko so starejši zapustili Petrička, kako na] ostanejo pri njem mlajši, fanatizirani z nemškim mišljenjem!
Predno je mogel Petriček spoznati nevarnost, je ostal naenkrat brez dosedanjih svojih odjemalcev, izvzemši nekaterih čeških družin, a teh je bilo malo, ker Čehi v Ještjedu so stanovali v drugem delu mesta, kjer so imeli tudi svoje čevljarje. Ni mu pre-ostajalo nič drugega nego odpustiti pomočnike. Pro-
dajalno je imel še nekaj časa v nadi, da se bode vse na boljše obrnilo; a ni se obrnilo na boljše. V obrt vloženi denar, katerega si je bil prihranil v boljših časih, je porabil, odpovedati je moral drago prodajalno in dosedanje lepo stanovanje in se preseliti v priprosto stanovanje z eno sobo in kuhinjo, in še to je težko dobil kot Ceh.
Sedaj je moral Petriček dobro zasukati rokavt, da si zasluži vsakdanjo skorjo kruha.
Prišlo je to naglo in nepričakovano. K vsej sreči je dobil Ivan, dober dijak v gimnaziji, štipendijo, in profesorji, ki so zvedeli za stanje njegovega očeta, so mu pridobili inštrukcije, da je vsaj mogel nadaljevati študije. Drugače je bilo s Tono. Dovršila je sedmi razred le s pomočjo tete, pri kateri je stanovala v Pragi, in katera jo je imela zastonj zadnji mesec. Sicer bi morala iti domov že pred koncem leta.
Doma je našla vse spremenjeno. Na srečo ni spadala Tona med ducate onih deklet, ki bi se v težkih slučajih čutile nesrečne, in bi samo še obte-ževale skrbi svojim starišem. Ni bilo navadno dekle. Zato je tudi ni dosti bolelo, da ni mogla biti gospodična, kakor nekdanje njene tovarišice; in niti z besedico ni karala starišev. Nikdar se ni pritoževala, da se je morala odreči svojim najdražjim upom: da nekoč postane učiteljica. Žalovala je v Pragi, a starišem ni nikdar omenila. Vrnila se je, in z njo se je vrnil dober del nade in nova moč v Petričkovo skoro že klonečo dušo.
Ni bilo tu vzdihovanja: »Da, da, in kako bomo sedaj? Ali ne bomo sedaj imeli več salona?« Slična pritožba ni prišla iz njenih ust, ko je vstopila v novu stanovanje, slabo napram prejšnjemu, ki je bilo lepo in krasno urejeno, iz katerega je bilo vse boljše pohištvo razprodano. Nasprotno, ko jo je zagledala mati na pragu in zajokala: »Glej, kako je nam, kam smo prišli! Tako je nam sedaj!«, jo je hči objela in spregovorila prav prisrčno: »Kako lepo, bode, da bomo vsi skupaj! Bomo vsaj skupaj in ne bode treba drug drugega iskati po vseh kotih. Vsega vendar niste laeprodal! Glej no, (n je naSa skrinja za perilo in na njej naša ura od babice, a tudi o-mare so tu; no, mamina posoda je morala s stekleno omaro odpotovati, pa naj bo! Se vsaj bali ne bomo, da se razbije steklena omara, kaj ne, Sla-vica?« se obrne k mali sestrici... »Tudi naša miza
je tu! Pri teti sem najbolj hrepenela po njej. Tamkaj sve sedeli dve za malo mizico kot siroti, a jaz bi bila tako rada na čudežen način pričarala tole mizo z vsem omizjem k sebi. In sedaj je tu, pa bomo sedeli okoli nje, pripovedovali, čitali, kaj ne, papa? Čakajte, da vam pokažem, kaj sem dobila od gospodične Skalove v spomin! Tako krasne pesmi! »Jutranje pesmi« od Svatopluka Čecha in »Iz šumave«. ki jih je spesnila Krasnohorskž.«
»To je tvoja učiteljica, katero tako ljubiš.«
Toni so se posvetile oči, lice se ii je razjasnilo, ko je temu pritrdila.
»Ko je zvedela gospodična Skalova, zakaj ne morem drugo leto v osmi razred, so jo oblile solze. Poljubila me je vpričo vseh; ko sem se poslovila, mi je rekla, naj ostanem vedno iskrena Čehinja; sedaj da moram dokazati, če sem taka, kakor so vedno mislili o meni. A vam, papa, moram po\ e-dati, da vam v duhu stiskajo desnico, ker se tako odločno držite. To je, pravijo, velika žrtev od vas, katero doprinašate svojemu prepričanju, našemu narodu, in da vas mora vsak pošten človek spoštovati. Zeli vam, da bi vam bilo poplačano že v življenju z dobrim to, kar morate sedaj pretrpeti za svoje prepričanje«.
In stisnila je trdo žuljavo očetovo roko.
»Mene je, oče, zelo veselilo, da ste tako zaveden Čeh«, je dodala ganljivo.
Petričku se je zdelo, da mu je dušo ogrevala nova toplota. Bil je srečen po dolgem času. Kakor se navadno dogaja, se je izselil z blagostanjem od njega tudi domači mir. Petriček je dalje časa poslušal samo ženina očitanja, kam da jo je privedel. Ni bilo to zato, ker bi bila Petričkova slaba žena, nasprotno, zelo dobra ženska, zelo skrbna mati, da bi dala za svoje otroke kri in življenje. In ravno zato, ker je vedno mislila le na otroke, ni mogla prenašati, da se dela krivica njenim nedolžnim otrokom, za katere je delala za bodočnost najkrasnejše načrte, in sedaj jih pritiskajo v kot in preganjajo!
Ker se je čutila slabo in brez moči proti sovražniku, ki je delal krivico njenim otrokom, je izlila vso jezo in jadikovanje na moža, očitajoč mu, da je vse on zakrivil s svojo nepopustljivostjo.
(Dalje sledi.)
udari strela in zadene Živkoviča od rame po roki, pO! telesu in ob nogi, mu razpara saro čevlja ter odtrga peto. Ko se zadet zave, zleze v jamo, kjer je prodec sejal, in tam obleži. Dež razmoči breg, kteri se vrnhne v jamo in zasiplje Živkoviča do glave. Ležal je celo noč v zasipu. Drugo jutro ga najde voznik in ga reši. Govori se, da vkljub tej >„tariu ne bo umrl. — 25 letnico obstoja je slavila^ naša požarna bramba 21. tm. Trg je nosil praznično lice; bil je v zastavah. V jutro so se z vlakom pripeljali požarniki bratje Hrvati iz Varaždina z zastavo, pozneje požarne brambe iz okolice. Spored slavnosti se je imenitno zvršil in na ljudski veselici v Gornjem gajn smo rajali potem do ranega jutra. Svečano se je izročil 5 udom častni znak za 25 letno delovanje v društvu. —: 25. avgusta t. 1. bode na istem mestu naš mladi »Sokol" v zvezi z društvom „Edinost" obhajal 30 letno slavlje našega bralnega društva.
$toVnj(gra{i|i okraj.
Šoštanj. Ob priliki proslave 30-letnice domače Čitalnice je vladala ves čas vzorna disciplina došlih društev. Dejstvo, da ni nikjer prišlo do najmanjšega konflikta, mora vsakomu impo-nirati.
Y	Marnbergu je umrla zasebnica Terezija Httber, stara 74 let.
T Mi sli nji je zgorela hiša posestnika Cesarja. Gospodarsko poslopje je ostalo. Pravijo, da je zažgal nekdo iz hudobije.
V	gnojnici utonil. Dne 14. t. m. so se igrali otroci posestnika Janeza Štiftarja v Rečiški vasi, med njimi dveletni Joško pod nadzorstvom 12-letne Nežike. Joško je šel h gnojni jami in metal v njo kamenje. Pri tem se mu je spodrsnilo in je padel v gnojnico ter utonil. Eo ga je našel oče, je bil že mrtev.
Šoštanj. Slavnost 30-letnice Šaleške čitalnice v Šoštanju se je 14. t. m. sijajno obnesla. Pri slavnostnem zborovanjn je bilo navzoče častno število zastopnikov raznih društev od zunaj, med dragimi častitljivi starček gosp. Ferjan iz Slov. Gradca, častni član naše Čitalnice. Po nagovoru predsednika Čitalnice g. Eoropca, ki je oČrtal V značilnih potezah pomen Čitalnice in posebej naše, so se-oglasili k besedi razni zastopniki društev, prinašajoč pozdrave posestrim. Posebno globok utisi: je napravil krasno zasnovani govor g. dr. Juro Hrašovca iz Celja. E veselici se je zbralo Velikansko število gostov. Javna telovadba ..Sokolov** (braslovškega, vranskega in šoštanjskega), osobito pa vzorna vrsta je vzbujala občudovanje posebno domačega ljudstva; ljubek je bil nastop KSokolic". Pevski zbori pod vodstvom gg. Eoržeta in Tajnika so nudili krasen duševni nžitek, naše vrle narodne gospe in gospodične (posebno pohvalno treba omenjati kmečka dekleta!) pa so v šotorih skrbele za razvedrilo mnogoštevilnih gostov. Vsemj ki so kakorkoli pripomogli k uspehu, iskrena zahvala. Proslava 30-letnice je krasno uspela in nas navdušila in okrepila za novo delo v ogro* ženem Šoštanju.
C}tttomcrsKi oKraj.
Nova ženska bolezen ? Mestni urad v Radgoni ješ izdal razglas, v katerem svari ženske, katere se čutijo že matere, pred boleznijo, ki se širi obmejnih ogrskih vaseh. Porod se bojda izvrši pravilno, drugi ali tretji dan pa prime porodnico vročica in se pokažejo spuščali v obliki okroglih, kot krajcar velikih kolobarjev, ki nosijo na vrhu majhne mehurčke. Ti mehurčki postanejo prihodnje dni krvavi in potem se posuše. Istočasno začne mater v prsih stiskati in za malo ur umre. Mestni urad radgonski svari ženske, ki nosijo otroka pod srcem, naj na noben način ne hodijo v okužene ogrske občine in naj v vsakem sumljivem slučaju takoj pokličejo zdravnika.
Cdjrti okraj.
Iz Celja. ..Šranga" se je nenadoma zlomila pri mestni mitnici na Ljubljanski cesti. Namazali so jo tako na debelo z mestnimi barvami, da ni nikdo opazil, da je les že docela strohnel. Čudež, da se ni zgodila kaka nesreča. — Rezultat ljudskega štetja je celjske Slovence navzlic vsem krivicam, ki so se nam zgodile, vendar še zadovoljil. Dočim se je pomnožilo mestno prebivalstvo komaj za dobrih 100 duš, smo Slovenci napredovali za več ko 500 duš. Veliko ljudi je došlo tbrej v našem mestu vendar do spoznanja, da so slovenskega rodu. Ukradlo se nam je še vseeiiiS 1000 duš, tako da bi moralo biti v Celju do polovice Slovencev. Vendar pa nam bo zavest, da napredujemo, dala novih moči za nadaljno delo.v—Ljudska knjižnica celjske Čitalnice1 ostane tudi čez poletje odprta. Knjige se izptfšojujejo, kakor po navadi, ob nedeljah do-poidiit). ' Obiskujte pridno to bogato knjižnico in skrbite predvsem, da jo obiskujejo trgovski in obrthrški vajenci, pomočniki, hlapci in dekle! — Le;<?b HŠčal-j e v, osobito Madžarov in Italijanov, je'došlt? tndi letos mnogo v Celje. Vlečejo jih sem bližnje toplice in pa krasne kopeli v Savinji.
" iiiet," Celjski ods<-k ,.SI<>v. plan,, društva" priredi v, nedeljo, dne 28. t. m. ob ugodnem vremenu izlet Zidani most-Veliko Kozje (947 m) Lisca (987 m), Sevnica. Odhod v nedeljo zjutraj ob 11'45 uri z brzovlakom do Zidanega mostu.
Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, dne 25. julija v gostilni g. Podgoršeka v Zavodni pri Celju.
Izlet v Laški trg priredi „Občeslovensko obrtno društvo v Celju1* v nedeljo, dne 28. t. m. Sknpen odhod ob 2. uri popoldne, zbirališče na Eapucinskem mostu. Člane društva z rodbinam kakor tudi prijatelje obrtništva vabimo k številni udeležbi. r><
Dobrnski avtomobil je predmet stalnih pritožb. Če ni polomljen, pa povzroča s svojo vožnjo velike nesreče. Nedavno sta se peljala Čepi iz Šmarjete in Jezernik iz Zg. Hudinje z vozom po cesti. Vsled divjanja avtomobila se je konj ustrašil in oba, Čepi in Jezernik, sta ponesrečila. Prvi ima roko, drugi nogo zlomljeno. Zadnjo nedeljo pa se je vsled nerodne vožnje med Lembergom in Novocerkvo zvrnil v jarek, da so ga morali s tremi pari volov ven vleči. Prijetna vožnja s takim-le avtomobilom.
V	Libojah je dne 21. t. m. predaval v šoli potovalni učitelj g. Goričan o izboljšanju kmetijskih gospodarstev in o sadjarstvu. Prav poučnemu predavanju je z velikim zanimanjem pri-sostovalo 54 poslušalcev - gospodarjev, kar je za naš kraj izredno lepo število, zlasti če pomislimo, da se je tak poučni sestanek pri nas vršil prvič.
Laški trg« V tukajšnjih toplicah se mudijo med drugimi bivši zagrebški župan, oddelni predstojnik dr. Amruš, in bivši kranjski deželni glavar pl. Detela.
V	Trbovljah je 15. t. m. pri kopanju v Savi utonil rudar Ernst Gričar, ker ni znal plavati.
Pečice pri Sladki gori. Na trnu se je na nogi ranila 11-letna hčerka krčmarja Damšeta Micika; v bolnišnici v Gradcu so jo morali operirati, a dekle je vkljub temu umrlo. V torek 23. t. m. so jo na sladkogorskem pokopališču pokopali. Bila je pridna učenka lemberške šole.
Sv. Štefan pri Šmarju. Naš učitelj Kotnik je pred nekaj dnevi v razredu zaspal. Otroci so napravili med tem v peči ogenj. Eer pa je bila peči odvzeta cev, je začelo goreti vzadi iz peči in po stropu. Ogenj se je pravočasno udušil.
MOTA STARA
izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoauiano lilijno mlečno milo Steckenpferd, jMimka jezdna palica, od Bergmanna & Co., Tetschenlb, E. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, d^gerijah in vseh. enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „Manera" čudovito'pri ohr^njenju nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tubah po 70 vin. 135 40-25
prttfNene in druge prireditve.
Pevsko društvo „Edlnost" v Žalen priredi s prijaznim sodelovanjem konzervatoristke gdč. Dore Bergmannove, violinista g. Maksa Eohna iz Prage in žalskega salonskega orkestra v nedeljo, dne 28. tm. veliki koncert v dvorani gosp. Earl Janiča v Žalcu. Po koncertu vprizori se bnrka-enodejanka „Mutasti muzikant", nakar sledi ples in prosta zabava. Začetek ob pol 6. uri popoldne. Vstopnina za osebo 7Q vin. Opozarjamo sL občinstvo od blizu in daleč, na nedeljsko prireditev v Žalcu, kajti obeta se mu umetniški užitek, ki bode zadovoljil vsakega še tako razvajenega poslušalca; pa tudi burka-enodejanka bode povzročala mnogo smeha ter tako pripravila tla za sledečo prosto zabavo in ples. Zato v nedeljo vse v Žalec!
Rečica: Tukajšnji šolarji prirede v nedeljo* dne 4. avgusta popoldne po večernicah veselico, ki ima. na sporedu igri „Snegulčica" in „Lažnjiva Nada", dvo- in triglasne pesmi ter deklamacije. Pridite in prepričajte se o napredku, -vam kličejo bližnjim in daljnim sosedom in prijateljem mladine
rečiški šolarji.
Učit. društvo za pol. Okraj Ljutomer zboruje v četrtek, dne 8. avgusta ob 10. uri pred-poldne v dvorani g. Kukovec v Ljutomeru. Razen navadnih točk in poročila v Zvezinem zborovanju v Ptuju je na dnem redu poroči.o vrlega našega blagajnika, čast. člana e. Kryla, katerega sedemdesetletnico pri tej priliki slavimo, o njegovem črez 40 letnem delovanju V Ljutomeru. Popoldne prosta zabava s petjem in godbo. Dragi, pokažite takrat, kako cenite moža, ki je bil od ustanovitve društva vedno med prvimi delavci! Kdor se udeleži obeda, naj to naznani najmanj do 2. avgusta 1.1. tov. Čehu v Ljutomeru.
Podporno društvo za slov. vlsokošolce na Dunaju jo v času od 11. junija do 30 julija prejelo 102 K podpor. Vsem darovalcem iskrena zahvala. Ker je društvena blagajna malone izpraznjena, prosimo vse prijatelje, društva, naj v počitnicah skrbe za nove prispevke s prirejanjem veselic itd. Darove Sprejema; dr. Stanko Lapajne, odvetnik.,Dunaj J". BrauiMiiistr. 1.0. , '	... ■
III. izkaz prispevkov »a nagrobni spomenik, katerega je postavilo akad. fer. društvo ,.Bodočnost," v Ptuju tov. . Pero Plohlu v Pragi. V ta namen so razven že ..izkazanih še darovali: 8 K Anton Plphl (oče rajnega tovariša; drugi prispevek); 3 K A. Stegenšek, abs. prav., po 1 K:
gdč. Fani Jandlova, učiteljica pri Mali Nedelji ter gg. Poplatnik Franc, učitelj pri Sv. Tomažu, E. Mavrič, učitelj v Eriževcih, Ferdo Dobrave, pravnik, A. Hohnjec, učitelj v Mariboru, V. Bahovec, poštni kontrolor ter pravnik Drago Senčar. Skupaj v tem izkazu 18 E, v prejšnjih izkazih 64 E 54 vin., torej vsega skupaj 82 E 54 vin.; spomenik stane 83 E 25 vin. Vsem cenj. darovalcem izrekata v imenu diuštva »Bodočnost" tem potom še enkrat prav iskreno zahvalo: abs. iur. Slavko Šumenjak in abs. iur. Joža Tašner, nabiratelja.
Šolarskl izlet v planine se je priredil iz Bočne pri Gornjemgradu. Na 2 vozovih se je peljala šolska mladina II. raz. s svojim učiteljstvom i. dr. dne 11. jul. t. 1. do Solčave; odtam so šli izletniki med veselim prepevanjem in ob glasu harmonike v prekrasno Logarjevo dolino ter na Okrešelj, kjer se je prenočevalo v Frischaufovem Domu; prihodnjega dne so se vračali po isti poti domov. Nepopisno veselje šolarjev je bil jasen dokaz, da ostanejo utisi naših krasnih Savinskih Alp v spominu mladih izletnikov neizbrisljivi. — Da se je pa ta gorski pohod sploh mogel izvršiti, gre najprisrčnejša zahvala za brezplačno prenočišče (30 šolarjem) slav. Savinski podružnici S.P.D. kakor tudi posestnikoma gg. Purnatu Iv. in Teužu Ant. za dolgo ter brezplačno vožnjo. (Opomba uredn. Želeti je, da bi ljudske šole sploh rade prirejale izlete v Planine; potem smemo upati, da bo znalo tudi naše ljudstvo ceniti krasoto domačih planin in požrtvovalno delovanje Slov. planin, društva. Edor pa še sam ni bil v planinah, ve o njih lepoti toliko, kakor slepec o barvah.)
Sv. Pavel pri Prebolda. Ženska C. M. podružnica nudila nam je zopet krasen užitek. Pred nedolgim nam je uprizorila igro „Moč uniforme". Vspela je tako izvrstno, da je pogum rastel in je bilo sklenjeno, preteklo nedeljo drugo težavno igro »Divji lovec" uprizoriti. Na tihem smo si že mislili : to bode preveč, to je preveč domišlije, to je prevzetno — a resnici na ljubo povemo, da smo se varali. Igralo se je tako precizno, tako dovršeno, da bi smeli naši diletantje na vsakem odru nastopiti, tudi v mestu, pred razvajenimi gledalci, iri želi bi najlepši vspeh. Najbolje nam je seveda ugajal Tonček (g. Smeh), rihtar (gosp. Omerzu), Majda (gospica Čolnik), pa tudi drugi igralci, so-sebno Janez in bahati ženin (g. Turk) so se nam, popolno uživljeni v svoje vloge, kar najboljše do-padli. Hvala vam vsem igralcem, posebna hvala pa predsednici C. M. podružnice gospici Olgi Za-nierjevi, kateri gre za njeno požrtvovalno vodstvo in trud, kakor tudi g. stud. jur. Privšeku, največja zasluga. Dragi! Prosimo Vas, tako naprej 1 Naj bode Vaše narodno izobraževalno delo odgovor na vse žaljivke v »Gospodarju" in „Straži"_ — Ljudstvo izobraziti, ne pa „čukovati", nam prinese bodočnost, breznarodnim razdiračem pa konec njih slave.
Koneert »Žalskega salon, orkestra" v Žalcu v nedeljo 7. t m. na kolodvorski restavraciji se je zelo dobro obnesel in so se vse točke vsporeda buruo odobravale, kar je orkester za svoje točno, občuteno in ubrano proizvajanje tudi v polni meri zaslužil. Grajati pa moramo slab obisk posebno od strani Žalčanov, kajti skrb istih bi pač mogla biti, da se ta orkester tudi gmotno ukrepi, ker le potem mu je omogočen uadaljni razvoj.
»Kras" akad. društvo slov' agronomov na Dnnaju, vabi vse one abiturijente, ki so namenjeni posvetiti se zemljedelskemu študiju, v svojo sredo., Društvo jim nudi poleg čitalnice tudi strokovno knjižnico. Natančnejše informacije glede študija vseh treh strok na zemljedelski visoki šoli dajejo v času počitnic sledeči gospodje: Za gozdnotehnični študij: Viktor Starovašnik, cand. for. ing,, Slov. Bistrica, Štajersko. Za kulturno-tehnični študij: Friderik Kutin, cand. cult. ing., Postojna-r Za poljedelski študij: Frančišek Stopi všek. cand, agr. ing., Št. Peter v SaVinski dolini; Naslov društva je: XVIII. okraj Schoppenhauer4 strasse 75. I. 8.	• ■■:.„■
„Akad. fer. društvo Bodočnost" slavi dne 1. septembra 1.1. svojo desetletnico v Narodnem domu V, Ptuju, kamor skliče obenem tretjo narod-, no obrambno enketo ferijalnih društev. Bilo je leta 1902, ko so ustanovili za svoj. narod vneti viso-košolci obrambno ferijalno društvo ..Bodočnost". Namen tega društva je bil in je: V počitnicah gojiti družabno življenje med dijaštvom in širiti izobrazbo med narodom! Novoustanovljeno društvo se je lepo razvijalo! in doseglo letos desetletnico svojega plodonosnega delovanja. Na Ptujski Gorit pri Mariji Snežni, pri Sv. Ani na Erčmbergu, pri Sv. Trojici v Slov. Gor., so dokazi tega delovanja, —^velike ljudske knjižnice; ki izobrazujejoi; in razvedrujejo'na&e brate Slovence* ter jih navdušujejo za narodno stvar! Tovariši visokošolci in abiturijenti! Da bi se nBodočnogt^ razvijala in nadaljevala prepotrebno Obrambno delo, Vas poživljamo, da so' vpišete v naše fet^ društvo in se: udsležite dne 8; aVg. t. l;JpopoU' dne zanesljivo občnega ibo^ra v!NarOdnefiT domu v Ptuju! Na dnevnem *edu so med dru- f gim volitve, razprava o enketi ia o slavljn desetletnice ..Bodočnosti"; Biti član ferijalnega društva^ bodi dolžnost vsakega slovenskega akademika in 1 abiturijenta! — n	;;;v ' . ■
; Ciril Metodova družba fe imela leta 1911.3 brez volil in prehodnih žneftkot za 45891 E 74 vin. manj dohodkov, kakor leta 1910.

ftaher teki
■ti
,•>•' ' ' . ,i<
X i H tli
:
«< '.'•)! k vo:
<Zdpr	ifllfJBP Itn nikakjji 'Medlih teiav, nikakih J>old>«if, «#ar rai>ipo Fell^rjeve odvajalne »barbara -*r?gi«e *	tprtm*
Vam iz	.$>»«! fpfavtfajo v red opravljanje potrebe, pespeSjijajo pB9ba,VjO, vplivno a§ pojw»j*nje in »bolji^nje krvi. 6 Škatlic
4 krose.	fldino lekar»»r B. V. Jgieller v gubici, El«tn trg št. 204 (HrvaŠko).	## # *
Gwp«UrjHi paberKi.
Za ajdino gnojitev
Za ajdo kupujejo naši kmetovalci že kaj ' fadi umetna gnojita, ker so spoznali, da brez gnoja tndi ajda Slabo uspeva. Večina naŠjh kmetovalcev pa, ki gvtoji ajdi z umetnimi gnojili, napravi t: napako, da -gnoji samo s superfosfatom. Ni kdo ne more trditi, da bi bil superfosfat slabo gnojilo, ampak ravno narobe je res; gnojiti ajdi Samo s superfosfatom je le zaradi tega napačfco, ker je takšno gnojenje enostransko in dobi zemlja, oziroma rastline samo s superfosfatom edino le fosforovo kislino. Ta pa ne zadošča vsem rastlinskim potrebščinam, ker one rabijo za svoj raz-Vbj še tudi kalija in dušika. Kmetovalci, ki že umetno gnojilo dobro poznajo, vejo, da se mora gnojiti travnikom, detelji, obopavinam, vinogradom i:'t d. ne b;-samo s fosfornatimi gnojili, ampak tudi s kaljevimi in dušičnatimi gnojili, ker nadalje tndi vedo, da je uspeh umetnega gnojenja le tedaj docela povoljen, ako dobe rastline vse prej omenjene hranilne snovi. Obžalovanja vredno je pa dejstvo, da ravnajo pri gnojenju ajde tudi takšni kmetovalci napačno, ki so v obče umni gospodarji, ki se drže p i drugih kulturah trdno načela: „Daj rastlinam popolne hrane;" le ajdi dajo tako radi samo superfosfat, Ako je kdo menja, da ima zemlja še dovolj kalija v sebi, tedaj ge isti prav gotovo mot:. kajti ni je zemlje, ako se smatra še za tako bogatona kaliju, na kateri fei gnojenje s kaiijem ne pokazalo nobenega uspeha. Kdor je nekoliko neveren Tomaž, naj napravi ua svoji njivi :najprej en majhen poskus na ta način, da pognoji en del ajde samo s superfosfatom, drugi del pa s superfosfatom, kalijevo soljo in čilskim aolitroro. Potem bo šele vide), tako z+ilo je grešil, ker je gnojil prej samo s superfosfatom Na 1 hehtar, to je 13A orala j* potrebno 150-200 kg kalijeve soli, 300-400 kg su-perfosfata. in 100 kg čilskega solitra. Merodajne 08'ibe, kakor potovalne učitelje, načelnike kmetijs-ikih podružnic in druge prijatelje našega kmetijstva, ki lahko na kmeua uplivajo, vljudno prosimo na tem mestu, da opozarjajo z ozirom na občni blagor naše kmetovalce na nepravilnost gnojenja s samo fosforovo kislino, kajti prilika k temu se nudi pogosto.
Ako je mogoče, naj se potrosi kalijeva sol dobro pomešana s superfosfatom že 14 dni ali vsaj 1 teden pred setvijo; ako pa to ne gre, reda] se naj ta zmes pred setvijo podorje. Od čilskega solitra se potrosi le polovica pri setvi in se naj povlači — obenem z zrnom —; druga polovica pa. se potrosi .poznej, ko so rastline približno - za 3 4 prste visoke. Tokrat, je potrebno trositi čilski soliter le ob času, k» so rastline suhe.
F. M.
Hmelj. Vsem obiralcem hmelja iz šmarskega, Slovmjebistriškega, ptujskega, rogaškega, kozjanskega, sevniškega, laškega, breškega in drugih Okrajev se tem potom javi, da bomo letos imeli v Savinjski dolini prav bogato hmeljsko trgatev, za katero bode pa treba tudi prav obilo ljudi; <tem <bode torej letos prilika dana, da bodo poleg hrane in stanovanja še lahko zaslužili lepe vsotice denarja. Začetek obiranja se bode razglasil potom občinskih zastopov in potom časopisov. Najhitreje pa bo tako, kakor navadno druga leta, da bomo namreč začeli z obiranjem okoli Vel. Gospoinice.
Hmelj. Poročilo z dne 24. t. m. Srednje-zgodnji ter'pozni hmelj sta v polnem cvetu; prvi se bo začel, če ostane vreme ugodno, sredi avgusta Obirati. Pridelek bo aober. ker je rastlina zdrava.
8 trlpolitanskega bojišča. Čaje se, da stopi italjanski general Caneva, vrhovni poveljnik ita-ljanske armade v Tripolitaniji, v pokoj; na njegovo mesto stopi general Cadorna.
Strašno trpinčenje delavcev v državi Peru.
Splošno senzacijo vzbujajo te dpi poročila o strašnih mukah, katere morajo prenašati delavci londonske družbe „Peruvian Amazon Com-pany" v starodavni državi Peru v Južni Ameriki. Naravnost neverjetno je, da bi se mogla v 20. stoletju dogajati taka grozodejstva, ki prekašajo v enem oziru še srednjeveške čase.
Angleški časnikar Sir Roger poroča o teh rozodejstvih sledeče. Tekom zadnjih 12 let je ilo eksportiranih iz države Peru v Anglijo 4000 ton gumija, kar je stalo okolu 30.000 Indijancev življenje. Angleška družba je pustila uboge sužnje poginiti lakote, mnogo je bilo obglavljenih ali ustreljenih, mnogi so morali najprej prenesti strašne muke, nakar so bili sežgani na grmadi. V krajih, kjer se izdeluje gumi. leže celi kupi človeških okostij, kakor da bi se vršile pred kratkim tam velike bitke. Indijance, moške, ženske in otroke, ki niso pridelali dovolj gfimija, so pretepali do krvi, a to je bila še najmanjša kazen.
V svojih poročilih navaja Sir Roger par primerov, v katerih so bila mlada dekleta tako razmesarjena, da so bile rane sploh neozdravljive; nesrečnicam je vsled tega meso enjilo na živem elesu. Ko so bile te revice že popolnoma onemogle, iih je družba nagnala domov, v domače vasi. Večina njih je seveda umila že na potu.
Uradniki, ki so nadzirali delo, so navadno delali tako, da so vsakega, ki ni mogel dovršiti predpisanega dela, pretepli najprej do krvi, uato mu pa odrezali ali nha, nos, roko, nogo ali pa celo jezik. Ženske so zgrabili za lase in jih toliko časa metali ob tla, da je bilo vse telo popolnoma v krvi, materam so izrezali prsa. Štiri mlade Indijance ko držali toliko časa pod vodo, da jim je popokalo črevo. Neko žensko so obesili z glavo navzdol na drevo. Pod glavo so nato zažgali ogenj in pekli njeno telo. Mnogim so vlivali v usta petrolej in ga nato zažgali.
Ako so hoteli družbini uradniki praznovati kake orgije, so privlekli iz ječe kakega moža, ga privezali k drevesu in streljali nanj kakor na kako tarčo.
Voditelj vseh teh nasilstev je neki Armando Narmand, katerega imenujejo Peruanci beicebuba.
S
in modno blago za gospode in gospe pripnroCa izvozna hiša Prokop Skorkovs>y in sin
v Hompolcn (Češko). Vzorci, na sahtevo franko. Jako zmerne cene. Na željo dam tukaj izgotovlti gosposke obleke.
107 48-25
Zadnji dopisi.
Slovensko delavsko podporno društvo v Celju naznanja, da je njegov nedeljski izlet v Štore zaradi slabega vremena odpadel. Ker priredi društvo dne 11. avgusta t. I. veliko slavnost pri g. Sodinu v Bukovemžlaku, odpadejo za enkrat tudi vse druge prireditve društva.
Klerikalci „obtožu jejo". Včerajšnja »Straža« ima na uvodnem mestu zopet prav po Kemper-levsko neumen članek, v katerem obtežuje: 1. slovenske »liberalce«, da se pri raznih volitvah vežejo z nemškutarji proti klerikalcem, 2. slovensko »liberalno« učiteljstvo, češ, da je v tem stanu največ narodnih odpadnikov, 3. slovensko »liberalno« uradništvo, češ, Qa je po večini narodno mlačno. Na te otrobi borno v prihodnji številki odgovorili z zanimivimi številkami.
Celje. Tu so se mudili dne 23. t. m. na vožnji v Opatijo člani cesarske hiše nadvojvoda Friderik s soprogo, nadvojvodinje Izabela, Gabrijela in Alice ter nadvojvoda Albrec-ht.
Iz poštne službe. 6. Fr. Kosi. poštni oti cijal v Celju je imenova za nadoflcijala.
Boj z roparjema.
Iz Krakova se poroča 22. t. m.: Na postaji Czakowa se je vršila krvava bitka med dvema roparjema in orožniki. Policija je namreč dobila obvestilo iz Rusije, da se pripeljata z vlakom dva nevarna zločinca, ki sta namenjena v Trze-binje. Policija je na kolodvoru čakala naznanjena zločinca. Ko je vlak prišel, so ju pozvali orožniki, naj izstopita. Roparja sta ubogala ter oborožena s puškami prišla na peron. Ko so jih obkolili orožniki, sta jela streljati. Oddala sta kakšnih 200 strelov. Streljala sta s puškami in Browaing-pištolami. Ko sta uvidela, da je njihov boj brezuspešen, se je eden izmed njiju, Milenik, ustrelil ter na mestu obležal mrtev na peronu. Drugi, Osipovicz, je pobeguil na polje. Orožniki so ga zasledovali. Ko je uvidel, da ue more nteči, je nameril revolver nase, ustrelil, vendar se ni smrtno zadel, zato so ga prepeljali v bolnico. Lopova sta bila večkratna roparska morilca, ki so jih že delj časa zasledovali na Ruskem.
vsi prepričani, da ta dan ostane vse«« učencem do smrti v spominu. Alojzij Majcen, nadučitelj.
Iz Št. Jania na Pači. Gospod urednik! Od nas Št. Janžanov malokaj slišite, zdaj Vata moram pa vendarle nekaj povedati! Tisto nedeljo po Telovem smo imeli namreč na farovškem podu veselico. Sicer je to sredi pokopališča, a nam to ni kratilo veselja. Igrala je naša mladina. Pa saj veste, da ni šf« nihče padel učen iz neba, zato so šli naši igralci en teden poprej v Mozirje gledat, igro, odkoder so prišli zjutraj natrkani domov. Imeli smo torej veselico, da smo je zares lahko veseli! Iz vseh sosednih far so pripeljali gospodje kaplani svoje ndane ovčice, dasi je deževalo. >Iz-kupili smo 80 K. reci osemdeset kron. Menili smo se poprej, da bomo ustanovili ^Izobraževalno društvo". Vepdar smo si morali najprej poplakniti veselje. Takoj zraven cerkve je ošta ija. Oštir se nas ni branil, nosil nam je Štefane na mizo, da je teklo vino od nje; vsi navdušeni smo bili, peli, vpili, pili itd. Pa kaj bi Vam pravil — za pili smo pač tistih 80 K. — Voznik, ki nas je vozil v Mozirje in ..Izobraževalno društvo", to še yse lahko počaka, da so le nam prinesli ljudje denar, da smo se na krščanski podlagi prav pošteno nn-pili! Kadar bodo gospod župnik in gospod krčmar hoteli, priredimo zopet kaj in jaz Vam bom zopet pisal, koliko dobrega smo se navžili.
H aznt norosti.
V Zagrebu je umrl 20. t. m. grof Jožef Draškovič, star 64 let. V osemdesetih letih je igral v hrvaški politiki važno vlogo.
Služkinja milijonarka. Hrvatica Ijsposbna Potnikova, ki je služila v Curihu, je dobila poročilo, da je v Ameriki umrl neki njen sorodnik, ki je zapustil 25 •miljonov kron. V testaraeutu sa je spomnil tudi Potnikove ter ji zapustil 5 milijonov kron.
70 romaric zgorelo v hlevu. Na kolodvor v Mrodovi na Ruskem je prišlo v soboto krog 100 romaric, da se odpeljejo na božjo pot Ker je naslednji vlak peljal šele v nedeljo zjutraj in je bila čakalnica premajhna, so spravili ženske v prostor«, kjer so navadno bile svinje za prevoz. Okoli polnoči pa je izbruhnil požar. 70 romaric je zgorelo, ostale so se s težavo rešile.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
R. K. Vel. Nedelja: Vaš list plačan »io
30./IX. 1912
Cilj
f.
Sv. Duh pri Uučanah (Ostri vrh). Dne 26. junija je priredila tukajšnja šola izlet v Maribor. Tega dne so se otroci že dolgo veselili in ga vsled deževja dne 25. jun. nestrpno pričakovali. Dne 26. jun. je napočil lep dan. Že ob pol 6. uri zjutraj se je zbralo nad 50 otrok in nekaj stari-šev. Točno ob 6. uri smo odkorakali proti postaji Fal, od koder smo se vozili po železnici sem in tja. Tako velik izlet naredi učiteljstvu velike skrbi, a tudi stroške. Da so se stroški zmanjšali, sta darovala gospa Repolusk in g. Gradišnik, šol. ogleda, vsak eno ovco. Meso smo vzeli s seboj in nam je gospodična v Narodnem domu priredila brezplačno okusen obed. Pijačo pa je preskr-bel bi. g. dr. Glaser. Domngrede smo bili presenečeni, ker nas je v gostilni Sturm čakala dobra in obilna južina, ki nam jo je preskrbel g. Franc Vollmeier, načelnik posojilnice. V mraku smo klub malemu dežu veselo pripeli k Sv. Duhu, kjer je pri g. Vališerju bila pripravljena brezplačna topla večerja. K stroškom so prispevali tukajšnji trgovec g. Peklar, g. Krajuc. posojilnica v Mariboru in g. Veras, zastopnik bauke „Slavije'< Vsem imenovanim dobrotnikom naših otrok izreka podpisalo šolsko vodstvo najtoplejšo zahvalo, osobito pa g. Trobi, uradniku p dr. Glaser ju, ki nas je tako prijazno vodii »> n><?4a. ^ »tlite
prizadevanj, najti najboljše in najizdatnejše sredstvo za izboljšanje kave
dosežejo vedno le one gospodinje
ki kupujejo kavini pridatek v zabojčkih ali v zavitkih označenih s „kavinim mlinčkom". One so izbrale najboljše, kajti pridatek za kavo s „kavinim mlinčkom" je najjedernatejši, najokusnejši in najizdatnejši izdelek te vrste, ker je
„pravi Franck".
Tovarna r Zagrebu.
Naznanilo in priporočilo.
Slav. občinstvu iz Celja in okolice vljudno naznanjam, da sem preselil svojo
krojaško obrt
iz Gosposke ulice ua	4S9 3-2
Glavni trn št. 12
iekarne,Marija Pomagaj1.
Potrudil se bodem kakor dosedaj tudi zaua-prej cenjene odjemalce postreči vedno z dobriui blagem ter zmernimi cenami. — V zalogi imam vsakovrstne ugotovljene obleke za gospode in dečke. Izvršujem priproste in najfinejše obleke po meri v najkrajšem času.
V nadi, da mi ostanejo vsi dosedajni odjemalci zvesti ter da si pridobim še mnogo novih
belježim s spoštovanjem
l.ujtliM« I mmm krojaški mojster v JUSlgS Leon I Celju, Glavni trg 12.
LISTNICA UREDNIŠTVA. Št. Janž na V. g.: Smo imeli že današnji dopis par tednov v zalogi, zato smo Vašega izročili „3. N/. — Vransko: Ali smatrate za
vredno, na take neslanosti „Slov. Gosp." odgovarjati ? Mislimo, da bi se le omadeževali! Pustite pse, naj lajajo. Zdravo! Sevnica, Ljutomer, Središče: Danes žal ni bilo več mogoče. Se nam je že preveč drugega nabralo. Pride!
Celjska sokolska župa.
V nedeljo, dne 4. avgusta 1912 se vrši v Trbovljah II. župni izlet Celjske" sokolske župe. Ta izlet je za vsako v tej župi včlanjeno društvo obvezen. Ta dan položi župa javnosti račun o svojem notranjem delovanju v pretečenem letn ter pofeaže, koliko je v tem času napredovala, — Zato poživljamo še enkrat vsa društva, da se župnega izleta v Trbovljah polno številno udeleže. Vsak član v kroju mora imeti trak z napisom svojega društva in trak z napisom „eeljska sokolska župa". — Prihod v Trbovlje z osebnim vlakom ob 3/4 9. uri predpoidne. Nazdar!
Predsedstvo.
St. 454.	471 i
Splošna organizacija praktičnih zdravnikov na Štajerskem izven Gradca.
Z ozirom na razna vprašanja še enkrat opozarjamo, (ja morajo tudi oni tovariši, ki so sedaj že kot distriktni ali občinski zdravniki nastavljeni, zopet prositi pri deželnem odboru za podel jen je njihovih mest.
Razglas naše organizacije v toliko popravljamo, da je mesto distriktnega zdnavnika v Neu-bf^rgn (okr. Miirzzusčhlag) prosto, in se svari, prositi za distrikt Hartberg 6 s sedežem v Hartbergu.
Drv Kar! Lederer.
Zahvala.
Za vse prisrčne dokaze sočutja povodom bolezni iu smrti moje iskreno ljubljene ženke
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo predrage k večnemu počitku, izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dragim udeiežnikom ter darovalcem prekrasnih vencev uajšskre-nejšo zahvalo.
ORMOŽ, dne 23. julija 1912.
4771	Tekoslav Blagovič.
Loterijske številke.
Gradec, dne 20. jnlija 1912: 8, 31, 43, 18, 58.
Dunaj, „ „ „ „ 10, 16, 60, 3, 43.
Velika češka zavarovalnica na življenje sprejme v vseh krajih na Štajerskem
zastopnike
ali
akviziterje
na provizijo in tudi ua stalno plačo. Pogoji jako ugodni. Posebno pripravno za penzijonirane uradnike, učitelje, gostilničarje itd. Ponudbe na poštni predal št. 243 v Tspstu i. 474 2-1
trgovski pomočnik
boljša moč, prvega nabora Drost, žeji svoja mesto s 1. oktobrom ali poprej spremeniti v manufakturno ali pa trgovino mešanega blaga. Cenj. vprašanja pod ..Stalnost" 1912 na upravništvo tega lista. 476 2-1
19 let star, zmožen nemškega in slovenskega jezika, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom s 15. avgustom ali pozneje. Naslov pove upravništvo ,.Narodnega Lista". 475 3:i
za seme se dobi pri
Peter Majdiču. paromlin, Celje.
Iščem prodajalko
za trgovino mešanega blaga, veščo obeh jezikov in v korespodenci, kar se tiče 'rgovine. Ponudbe takoi. Plača po dogovoru. Vstop 10. avgusta 1.1.
Jul. Kriechbaum, trgovka v Oplotnici
Štajersko.	478 1
Vsak četrtek razprodaja
l>o zelo tiiaki ceni ali za vsako ceno.
Letna obuvala, platneni čevlji, sandale in
drugo vsakovrstno obuvalo.
Strašek,
Kovaška ulica.
479 2-1
za trgovino z mešanim blagom,
na že vpeljanem prostoru s ,prodajo drv in premoga, obsegajoč trgovino. kabinet. 2 kleti za premog in skladišče za drva. se odda v Celju, v Gosposki ulici št. 30. 481 3-1
Dečki in deklice na firano in stanovanje
se sprejmejo pri bivši učiteljici v Celju, Gosposka ulica št. 30.	482 3-1
33
parnikov!
33
pa rnikov!
(Avstro-Amerikam, Trst i
Redno prevažanje potnikov in blaga v Grško, Italijo, Španijo, Severno in Južno Ameriko. — Devet dni iz Evrope (Gibraltar) v Južno Ameriko. Posebna vožnja parnika „Cesar Prane Jožef i." Odhod iz Trsta 22. septembra 1912. (V zvezi z 6 dnevno zabavno vožnjo Dubrovnik, Na-pulj, Barcelona, Kanarski otoki).
Dne 6. oktobra v Rio de Janeiro, ,1 7. H v Santos, n 10. „ v ftuenos Aires.
Podrobne podatke daje: ravnateljstvo v Trstu, Via Molin Piccolo 2 in Kari Kiffmanna nasl.. Maribor, Grajski trg 3,	480 3-1
z boljšo šolsko naobrazbo in iz dobre rodbine, se sprejme v manufakturni trgovini
R. Stermecki v Celju.
473 -1
Lepo posestih
približno 35 oralov zemlje, t. j. njive, travniki itd. z lepim prostornim kmetijskim poslopjem, kleti, hiša z gostilniško koncesijo, se odda takoj v najem. Celo pesestvo leži na okrajni cesti, V4 ure od trga Sv. Lenart v SI. gor. Letno najemnino kakor druge podrobnosti pove oskrbniStvo grajjščine Hrastovec (Gutenhaag) pri Mariboru pošta Sv. Lenart v Slov. goricah.
472 3-1
2 sobi v I. nadstropju, malo vrta, v mestu ali najbližji okolici, s 1. oktobrom 1912. — Ponudbe s pogoji na uredništvo „ Narodnega Lista".	466 2-2
445 3-3	Sprejmem takoj
prldpega močnega fania
od poštenih slovenskih starišev v svojo trgovino z mešanim blagom. — Maks Berllsg v Žetalah.
Proda se
popolnoma nov daljnogled. Cena 24 K. — Izve se v uredništvu Narodnega Lista.
Lep vinograd
ki že rodi 15 polovnjakov vina, a je Še nad 1000 m2 rigoliti, v imenitni krasni legi, tik župne cerkve sv. Eme, p Pristova, Štajersko, se proda. — Hiša zidana, z opeko krita, je sposobna za vsako obrt, posebno za trgovino, katere ni blizu, iqia dve sobi, kuhinjo, shrambo, 2 kleti, 1 hlev, njivo in vrt. Vse v dobrem stanju. Na posestvu je 2000 K intabuliranih. Cena 6000 K. Daljna kupnina po 4000 se lahko plačuje na roke pod ugodnimi razmerami. Pojasnila daje Blaž Prah, posestnik pri Sv. Križu, pošta Rogaška Slatina.	449 3-3
Hiša s trgovino
v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem z velikim sadovnjakom in vrtom za zelenjavo, se proda pod zelo ugodnimi pogoji. — Vprašanja na upravništvo tega lista pod šifro J. C.	433 6-4
Eno krono za dragocenega konja
in še več bi rad žrtvoval vsak posestnik, če mu nevarnost preti, da bi ga na koljki zgubil. Dr. E. Schvvarza balzam proti koliki učinkuje tudi v najhujših slučajih zanesljivo proti krču in sploh pomirjujoče ter razpuščajoče. Vsak konjerejec bi moral imeti ta balzam pri roki. Pri lahkih slučajih kolike zadostuje 1 steklenica; pri hudem zapiranju se morajo gabiti 3 steklenice. Cena steklenice 1 K, 3 steklenice 3 K 40, poštnine prosto na vse kraje.
Lekarna Schwarz v Ljutomeru (Štajersko).
459 6-2
Popolno pokončanje podgan!
se doseže hitro in gotovo s preizkušenim in v stotinah zahval priporočenim sredstvom, ki je za iiomače živali neškodljivo. Edino na kunce je treba ' paziti' Pol kg za 2 K pošlje ——
J. Nfcuittirth,* vrtnar
v Ustju n. O. (Češko).
Prepričajte se in pri naročilih se sklicujte na ta inserat.	164 26-24
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte le
olstoirrško
fino
ki je najboljša namizna in zdravilna kisla voda in se naroča r Tolstem vrhu,
pošta Guštanj, železniška postaja Spodnji Dravograd, pošta in postajališče Guštanj, Koroško. Brzojavni naslov: Oset, Streitebeu. — Tam se nahaja tudi dobra gostilna in prenočišče. Prazne steklenice drugih voda se sprejmejo v polnitev. Cone nizke. Plakati, prospekti in ceniki na razpolago zastonj in franko. — Uporablja se kot zdravilna woeiai in nami/Jia osvežujoča pijača. Več priznalnih in pohvalnih pisem. — ■V lastni uporabi pri mnogih odličnih zdravnikih cele Avstrije. — .Preurejen vreS^! Znižane cene!	462 16-2
m v.
za ženske in sukno z« moške obleke zadnje m« de razpošilja Majoeneje
Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v
Vzoiei na zahtevo poštnine prosto.
'a>v< -v- y,'< >v> >v< »v* '\r< -v- ^
Rastlinska destilacija „RADECKI" I
Ivan Čater y Celju
vas postreže priznano povsem najugodnejše pri nakupil vseh vrst likerjev 24i	in žganja.	42-20
Špeeijalitete: „Radecki" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene.
Celje, Graška cesta
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip
itd. Najnižje cene. Prevzetje vseh steklarskih
60	del!	51-29
$a debelo! Na drobno!
M. RAVTAR
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča razne delikatese, fine kranjske klobase, salame, hrenovke, pristna namizna in dezertna vina domačih in inozemskih kleti, kranjskoborovničevo vino, šampanjec, konjak, likerje itd. — SI. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. an 2614
Zdraviliftče z vodo in elektriko po si- vzti s fifmjf stemu prof. Vfinternitza in po Kneippovem V IlJ (imlrlllll
last si. in kralj. pov. trga KRAPINE. 11 Odprto od I. aprila do I. decembra.
- - ■ ■ • ' - • ; ■ ■■ ■ .■ - ■ ■ t .
Srednje blago podnebje; megto je obkroženo od izrastkov Štajerskih Alp, bogato na krasotah narave, kaže gledalca bajne prizore. Bolnikom so na razpolago tople, marmorne in kopeli z ogljikovo kislino, masaža, električno zdravljenje, parne, peščene in solnčne kopelji itd. Sedaj je zdravilišče pod upravo izkušenih zdravnikov hidro-" patov, ki so se priučili zdravilne metode pri prof. Winternitzu na Dunaju ter skozi dalje časa t Woris-hpfenu. Oskrba poceni, obed, obstoječ iz treh jedi, 1 K, večerja po jedilnem listu največ 1 K; stanovanj dovolj, soba od 1 K do 1 K 20 v; glede teb se treba obrniti na kopaliično upravo.	314 15-14-
EotrčkiinboM
Svuji k svojim
Za st. birmo priporočam	;
najlepša darila kakor:	■
ure, zlatnino, srebmino, ve-	J
rižice, uhane, zaponke, priveske, prstane z demanti, brilanti in	£ drugimi kamni. Vse po najnižjih cenah. es 51-29
Za ženine in nevestice poro5,ne ?lat?prstan? .tei;ženitr	:
vanjska darila po najnižjih cenah.
ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd.	■
Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!
R. Salmič, Celje, Narodni dom	s
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, puljeneg* 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbeleg-a 2 K 80 h ; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega,
snežnobelega, puljevega 6 K 40 h ; 8 K; .1 kg pnha sivega 6 K ; 7 K ; belega, finega 10 K: najfinejši prsni pub 12 K. — Kdor vzame 5 ka 443	dobi franko.	50-2
Zgotovljene postelje
Iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 »glavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok., napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K napol puh 20 K . j uh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 J£ . 14 K. 16 K ; igfsviiiki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke.K 13'^. K 14 70. K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi. 70 cm širok K 4'50. K 5"20. K 5-70; p<<fpernira iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dotga. 116 cm široka. K 12 80. K 14 Š0. Razpošilja njt po povzetju od 12 K naprej franko. Izvoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar.
S Betiisch v Dešenici, štev. 773 Češko
Bogato ilustrirani eeniki zast >«' in ti a
..	O
O	ca
•s	=
cs	h
a	S
—	•
a
oe	ca

ZVEZNA TISKARNA V CELJU.
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.
"2	o
o	®
S	gr
5.	<
D
C	—
3	3
2.	&
5*	s
P	63
5»	_
5" n
to	■
S w
tO -l
knjigoveznica,

Nič več beganja kadilcev cigaret
ker so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane.
335 52-13

Is
=11=1
Nahrbtniki ■■
najboljše kakovosti po Raznovrstnih cenah, nadalje planinske dO-pisnice SavinJskih alp,
papirnate čaše in iz aluminija, se dobivajo pri tvrdki
Za vrtne veselice s
lampijone, kenfeti, serpentine, karte za tombolo, papirnate krožnike, ser-vijete itd. — Zaloga raznega papirja.
Goričar & Leskovšek II Zvezna trgovina
Celje, Graška cesta Št. 7.	(fiori«ar & Leskeviek)
26 52 30 1 1 Celje, Rotovška ulica št. 2.

Najnovejša iznajdba!
zamore se lahko in naglo pogasiti le s
x 40% delavske sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje o<J desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno!
R. A. Smekal, Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk lil gospodarskih strojev ter mbtor-mliiiov.	276,26-17
IsmB	'
j^fg Odplačevanje na obroke
129 odlikovanj!
vvuuu
VVl/VU
fiflftfiOfl	LAAn A
VUV.vvvUUUUU UUUl/VUUUU VUUVUUUV
www
VVFV
mineralični in animalični, najpreizkuše-nejša, najzanesljivejša in najcenejša fosfonia gnojila za vse
vrste zemlje H
Vsebina strogo zajamčena.
Najsigurnejše in najhitrejše oživljenje pašnikov; bogata žetev krme, bogate 18 na fosfornokislih soleh. 90-19
Superfosfat ^n
povzroCi pri iitu in sofiivju najpopolnejšo tvorbo zrn in poplemenitenje sadeža, tako tudi pri krompirja, repi itd. amonijakove, kalijeve in soliterne
superfosfate -wm
prodajejo vse tovarne umetnih gnojil, trgovci, kmetijske zadruge in društva. Osrednja pisarna: Praga, Pfikopi 17.
■aaa VVIv
00€
AAA
www
66«
O0O
**
OOO
300
QQQ
oooooooooooooooooooooeee^ooooooe
OOOOO OOOOOO OOOOO OOOOO 000000 000000
ooooo ooooooooooooooooeeoooo oooooo
ieee leee
rabi Tomasova moka »Zvezdna znamka" kot najcenejše
in najboljše fosfornokislo gnojilo vedno z največjim uspehom. 444 4-3
Liniment-Capsici comp.,
11
nadomestilo za
29-29
sidro - pain - expeller
je kot najizvrstnejže bolečine olajšujoče in odvajajoče sredstvo za vttranje (mazanje) pri prehladih itd. splošno priznano; za ceno 80 v., K 140 in 2 K se dobi skoro v vseh lekarnah. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega sredstva vzamite le originalne steklenice v škatljah z našo varnostno znamko „Sidro", ker tedaj ste sigurni, da ste dobili izvirni izdelek.
Dr. Rlcbterja lekarna pri,Zlatem 1 m'
v Pragi, Elizabetina cesta št. 5 (nova)
ixxxxxxxx><xx>oockxxxxkx»ooo<
Zvezda na vreči in plombi je sigurno jamstvo za čisto ne-potvorjeno blago.
Kmetovalci, zahtevajte pri Vašem dobavitelju gnojil To-masovo moko .Zvezdna znamka'
Svarimo pped manjvrednim blagom _
IIS=5===1S	11====== E
Ring štev. 2 « CELJE ^ Ring štev. 2
Priporoča svojo špecijalno trgovino za prave švicarske vezenine.
Vzorci poštnine prosti na razpolago! — Predtiskovine na platnu za šolo in dom m vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah.
Za mnogobrojai obisk prosi
X nt. Kocuvan, trgovec, Celje.
Naše najmodernejši urejeno špecijalno tovarniško podjetje stoji
že 40 let na čelu
tovarn za stiskalnice (preše) in uživa v strokovnjaških krogih
najboljši glas.
456 10-2
Žahtevajte posebni katalog št. 448 a vinskih in sadnih stiskalnic, kompletnih moštarnic, hidravlskih preš, sadnih in grozdnih mlinov, strojev za snemanje jagod, navornih sesalk itd.
Nad 700 medalj in prvih priznanj
P h. Na arth & Co. *P?ciia,n» tovarna strojev za pri-■ ■■ m j ■ i ■ «	klanje vina in sadnih izdelkov.
^	Dunaj II. Taborstr. 71	1500 delavcev.	Zastopniki se iščejo^

£ brzoparilniki za živinsko krmo
iz kovanega železa in kovinaste pločevine, so pod garancijo trpežni. Se porabi silno malo kuriva, sopara se naglo razvija, pariti treba kratko časa. Malovredna krma zopet porabua. — Največja špecijalna tovarna za hrzo-, parilnike na Avstro-Ogrskem. „Titania" parilnik se pošlje tudi s post.
var. napravo za kuhanje žganja. ,Titanla" mlečne centrifuge v sestavi, trpežnosti
in natančnosti posnemanja neprekosljivi. Senski obračalniki, stnske grablje, sejalni stroji
v priznano najboljši kakovosti.
„Titania-Werke", fels 173 » mo
Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc Asen, Gradec, Marlengasse 22. Ceniki, spričevala zastonj. Plačila na obrok« se rada dovolijo. Dobri lastopslkl se Iščejo.
<X> <t> <t> <t> o <I>	< > <i>	^ ^



Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366.
Lastni dom
z omejeno za
Gaberju pri Celju
Pisarna je v Celju. Rotovška ulica št. 12
pet od sto (5°l<>)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge Uraduje se vsak dan in jih obrestuje po
nfkov od'!!—T£Pure H|,anlln® knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi e e e dopoldne, se« se obrestovanje prenehalo. - Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem.


obstoječ iz 4? sob, kttMnje ter pripadajočih prostorov, se odda s 15. avgustom oziroma li septembrom t. 1. — Vpraša se v pisarni g. dl*. A. Božiča. 453 3-3
Edino prlatno ■ to
^sierjeva voda za zobe
najboljša za zobe. Se dobi povsod. Steklenica 72 vlnarlev.
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilha naročila. Svoji k svojim!
Slovenci t Zavedajte sel
Hran Ravnikar
CeljO
Graška cesta štev. 21.
Trgovina s špecerijskim blagom
Trgovina z moko in de želnimi pridelki
Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd.
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, :: firneža in lakov :: Priporočam veliko zalogo svežih mandelaov, rozin, cveb in orehov.
49-26
Zaloga rudnin* skih voda
Na drobno in na debelo. Točna in solidna postrežba.
Edino delniško pivovarniško narodiao podjetje
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Svoji k svojim!	v Ljubljani	Svoji k svojim!
priporoča svoje
izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 126	v sodčkih in steklenicah.	47 25
promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje
Adolf Bursik v Celju
Cene zmerne. Postrežba točna
narodni manufakturni trgovini se vsled
smrti gospoda
Karola Vanič v Celju
..Narodni dom"
| 347 Razpošiljalna zaloga 59-12;
dalmatinskih vin
Glavni trg 8 CClJC Glavni trg 8
Itaa v svoji veliki zalogi najboljša vsakovrstna dalmatinska vina in razpošilja na veliko in v steKlenicah. Črno vino „Plavac" za slabokrvne in druge vinske špecijalitete se tudi razpošiljajo. 11 Zahtevajte cenik I > Prebivalcem v mestu in bližnji okolici se raznaša po hišah od 5 litrov naprej | po zmernih cenah. Za naročila od 56 litrov naprej velik popust. Za naravnost « vina se garantira, ar* Priporočam svoj vinotoč rta drobno. <
vsakovrstno blago, kakor: moško in Žensko Sllkno, diuki, oksforti, platno vseh širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. po zelo znižani ceni
Velika množina različnih ostankov pod
lastno ceno I
v Narodnem domu
* Tvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K( -L' za napravo potov 5.000 K, različnim učn m zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovi všim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100 000 K. Sprejema tudi hranllic.e knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo ohrestovaDjo.
Q prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure ^ dopoldne in jih obrestuje po JP^- 4 '/s °/o "^Pl
ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica suma ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Snu rje, Gornjigrad In Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v obfekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.	92 52-26
HI HI Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate danar za mladoletne ali m m varovance, in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne 07. za varovance izključno le v južnoštajersfc^ hranilnico.