»3 ttnnh. f iMHtaiL i utrt U ivfli Hir LI. !tm. za AntroOgnko: sa Ncotifo: mio leto sktipaj n*prej . K 4O— I tdo Ieto ntprej . . . . K 45 — EtnSi : : :: : SS-- za ^*1*0 te m **««đcžcle: ■i mcscc m » • • ■ 350 J *t Ieto luprej . • . . K 50 — Vprašmjem gfeđe inseratov se r- :i odgovor dopisnica al! znam ka. •friTclftro fspodaj, dvcriščc ,. 3?a «U«9 *L S, t#l«loa tL SS. faacrati te račnaajo po porabljenem prottoru ta sic« 1 na vtook. t«r 54 mm Urok prostor: enkrat po 12 vIil, dvakrat po 11 vta., trifcrat po 10 v. Podano (eaak prostor) 30 vin., parte ln zahvale (eaak prostor) 20 vin. Pri večjih inserdjsh no dogovor«. Htti Mrsčtfki Mj poiijejo ■■ročnu* vedts £T p* MkaratoL *m Na saao pfsnctic itroćbc »rei poslttre icatrja te ae Mreat liktktr tiirafl. „Maroilaa tiskara*«1 UUtoa *t SS. .Slovenski Narod" velja T L|*M|sai dostavljen na dom ali če se hodi ponj : Cdo Ieto a&pfftj . . . . K 36*— I Cetrt leta „ .....9 — pol leta „ .....18— I na mesec „ ..... 3*— Posamazna Itavilka valja 20 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokopisl se ne vračajo. Vradnistvo: Eaailova uUoa *L 5 (v L nadstr. 1evo\ tolafon M. 34 DfiraOui z grofom Czgrnlnani ? Z Dunaja smo preieli vćeraj po-poldne, prepozno za list, senzaciional-no sporočilo. da je cesar pazval zuna-nje?a ministra grofa Czernina zaradi njegovih izjav v znanem govoru in v kasnejšem v polemiki proti franeoske-mu ministrskemu predsedniku izdanem komunikeju na odgovor. Grof Czernin. ki se je nahajal že spet v Bukarešti, se preko noći vrača na Dunaj, daše pred cesarjem opra vi ci. Cesarjev korak informiranih političnih dunajskih krogov ni iznenadil. 2e ne kaj časa sem so se pojavile jrovorice, da je staJisče zunanjesra ministra močno omajano in da je računati z njegovim odstopom. Mi smo te vesti zabeležili, ker so nam bile po informacijah iz ve-rodostolnega vira verojetne. Kakor vse kaže, so zadnji Czerninovi nastopi sodu izbili dno- c« uciiHejse RH2CJO notfa tijc-politične oosledice Czerni-n o v e k a govora, v kako obupno stanje lahko priđe država vsled katastrofalne politike brezvestnih državni-kov. Zlasti dosrodki v St. Janžu so pokazali, kam nas vedejo »diplomati« Czerninovega kova. Reci se srne, da je grof Czernin podrl velike skrbno zasnovane nacrte drugih fak-torjev. Podrl jih je namenoma in je tuđi pri tem ravnal. kakor le more ravnati slab služabnik svojega gospoda. V zadnjem času je na odlo-čilnih mestih vedno bolj prodiralo pre-pričanje, da je treba v narodnostnem vpraianju odločilnega koraka, in spoznanje. da Seidlerjevi reformni nacrti niti od daleč ne odgovariajo predpogojem za uspešno preureditev no-tranjepolitičnih razmer. Grof Czernin se je tem nacrtom zoperstavil z vsem svojim državniškim ugledom, še več, zin-trigami. ki se nišo u strašile nobenega sredstva. Zadnji su-nek je Czernin izvršil v svojem govora pred dunajskimi mestnimi zastopniki in nad vsak dvom vzvišeno je, da je hotel s svojimi obtožbami proti slovanskim politikom onemogočiti za dolgoj do b o vsako mirno razprav-ljanje o narodnostnem problemu monarhije. Pripoveduje se, da je bil vitez Seidler najbolj presenećen, ko je čital Czerninove obtožbe. Cehi in Jugoslovani so odločeni od- i biti brezvestne napade zunanjega ministra z vso brezobzirnostjo. V torek so se vršila na Dunaju posvetovanja načelnika Jugoslovanskega kluba s pred-sedstvom Ceškega Sva za radi skupne taktike proti vladi. Ko so isti dan popol-dne bili Ceh! povablieni na razgovor k ministrskemu predsedniku. so ne le v svojem, temveč tuđi v imenu Ju-goslovanov zahtevali, da se za Czerninove izjave da popolno za-doščenje in garancija, da se in medsebojnemu boju nikdar več ne podobni pozivi k narodnetnu sovraStvu bodo zgodili. Ako si predočimo položaj, kl Je na-stal vsled zadnjih nastopov zunanjega ministra grofa Czernina, moramo smatrati, da je ura obsodbe za tega državnika že odbila in da bo skoraj ln za vedno zginil s pozorišča. Za nas je pa-dec grofa Czernina tako dolgo le zani-mivo osebno vprašanje, dokler ne pomeni rudi padca sistema in metode, po kateri so nastopali dosedanji vo-dilni državniki monarhije, eden manj in dnigi bolj spretno in dokler se ne ix-vrši v zunanji in notranji politiki tišti veliki preobrat ki ga edino smatramo za začetek nove srečnejŠe dob«* Afera mmm mnm n Pariz, 9. aprila, »Agence Havas« poroča: Ministrsko predsedstvo je izdalo tale komunike: Tuđi vodena laž je laž. Laž grofa Czernina obstoja v tem, da je rekel, da ga je dal Clemenceau nekaj časa pred pričetkom ofenzive vprašati, ali je pripravljen pristopiti K pogajanjem in na kateri podlagi. Clemenceau je postavil proti tej trditvi točko iz rokopisne note Revertere, ki pravi, da je šio Avsiro-Ogrski za to, »dobiti od Francoske mirovne predloge.« To besedilo rrošnjika je avtenti^no in Czernin se ni upai ugovarjnti. Da pn-krije svoje neliubo presenečenje, skuša trditi. d.i se je razgovor zopet pričel na željo Clemenceaua. V nesrećo za njega pa obstoja dejstvo v tem, da se je moral Clemenceau baviti s to zadevo dne 18. novembra 1917, torej oni dan, ko je bil prevzel vojno ministrstvo. In sicer se je bavil s to zadevo vsled sporočila nekega posredovalca. katero sporočilo i je datirano z 10. novembrom in je bilo namenjeno njegovemu predniku. Czernin bi bil mogel torej oovedati res-nico samo. če bi bil Clemenceau y tej zadevi nastopil inicijativno, predno je bil ministrski predsednik. Tako je grof ' Czernin po osebni zavrnitvi kategorično dementiran tuđi vsled dejst^v. Ne preostaja mu torej ničesar drugega. kakor da trdi. da je bil Armand zaupnlk Clemenceaua. Clemenceau pa je do onega dogodka videl tega častnika samo enkrat za pet minut in to je bilo pred 15 ali 20 leti. Vsled tega preostaja Czerninu kot zadnja pomoč samo trdi-' tev, da je akcija, ki to je pripisal g. Cle-menceauu. brez važnosti. V resnici tako zatrjuje. ne gre toliko za to. da bi vedeli, kdo je povzel inicijativo za razgovore pred pričetkom ofenzive na zapadni fronti, marveč za to, kdo je te razgovore razbil. Zakaj torej toliko hrura? Morc'a za to. da se konstatira, da nobena franeoska vlada, ravno tako malo kakor Franeoska sama, ! ne pozna v alzaško - lorenskem vpra-šanju nobene ponustlivosti? Kdo bi bil mislil, da je bilo treba nekega Revertere, da se poduči Czerninovega duha o vprašanju, o katerem je a v s t r i j s k i cesar sam govoril zadnjo bese d o ? Cesar Karei sam ie v pismu iz meseca marca 1917 lastnoročno pritrdil pravičnim zahte-vam Francoske po povračilu z ozirom na Alzac'io in Loreno. Drugo cesarrko pismo konstatira, da cesar soglaša s svojim ministrom. Tako ne preostaja Czerninu ničesar, kakor da prizna, da je samega sebe dementiral. Duna;, 10. aprila. (Kor. urad.) Urad-no se razglaša: Gospod Clemenceau se skuša z neprestanim izkrivljaniem dej-stev izviti iz neliubega položaja, v kateri je priše! vsled zanikania v govoru grofa Czernina z dne 2. aprila stojećih udejstvitev. Nenotrebno se nam zdi posebno dokazovari neresničnost vsa-ke posamezne trditve. S tem bi stopili v službo niegovega odkritega stremljenja, odvrniti z razgovorom o prec-zgo-dovini freybarskega sestanka pozornost od onih dveh dejstev. ki prihaiata v govoru .grofa Czernina edino v po-štev, da ie narnreč g. Clemenceau še kratko pred Dričetkom zadnje ofenzive na zapadu iskal približanja Avstro-Ogr-ski in ji na to sporočil. da Franeoska ni za mir brez aneksije AIzacije-Lorene. Sedaj skuša g. Clemenceau odvrniti pozornost od ten dveh točk s tem. da mo če v diskusijo politične izjave, ki jiTi Je baje storil cesar Karei v pismu in ki pravijo. kakor trdi on. da soglaša on (cesar Karei) z upravičenimi želiami Francoske glede zopetne pridobitve Alzacije-Lorene in da misli njegov mi-nister za zunanje zadeve enako kakor on. Nesmiselnost te trditve leži na dla-ni. Ona stoji v najhuj^em nasprostvu z vsemi iavnimi govori, ki jih je imel odgovorni zunanji minister in ki so znani tuđi na Francoskem. Zlasti pa dokazuje dejstvo, ki ga niti Clemenceau ne za-nika. da se namreč bojajejo c. in kr. čete za AIzacijo - Loreno na zapadni fronti, bolj jasno, kakor vsi argumenti zavezniške zvestobo našega vladarja. Vrh vsega naj Še izrečno konstatiramo, da so navedbe Clcmenccaui o pismenih iziavah cesmrja Karla od konca do kraja zla-gane. Jasno izhaja iz vseh Clemence-auejevih izjav samo dejstvo, katero je tuđi on odkrito priznat, da traja vojna na zapadni fronti naprei. ker hoče Franeoska zavoje vati Alzadjo - Loreno. 1 ĐoJjšega dokaza, da se bo*ujek> cen- tralne države za obrambo svoje pose-sti, g. Clemenceau svetu ne bil mogel dati. Dunaj, 10. aprila. (Kor. urad.) Cesar je poslal danes nemskemu cesarju to-le brzo^vko: Francoski ministrski predsednik. spravljen v stiske, skuša uiti mre.^i la~i, v katero se je sam zapledel. On kopiči vedno več in več neresnic in s.e ne straši sedaj tuđi popolnoma na-pačno in neresnično trditi, da sem jaz priznal katei'ekoli »pravične zahteve Francoske po povračilu Alzacije-Lorene«. Z ogorčenjem zavračam to trditev. V trenutku, ko grme av-stro-ogrski topovi skupai z nemškimi na zapadni fronti, pać ni treba dokaza, da se bojujem za Tvoje province prav tako in da sem tuđi v bodoče pripravljen bojeva ti se za nje tako, kakor da bi šio braniti moje lastne dežele. Dasi-ravno smatram z ozirom na te jasne dokaze popolne skupnosti v čijih, za katere se sedaj že skoraj štiri leta bo-jujemo, za nepotrebno izgubiti le eno besedo o zlagani trditvi Clemenceaua, mi je vendar do tega, da Ti zagotovim ob tej priložnosti iznova popolno solidarnost, ki obstoja med Teboj in menoj, med Tvojimi in moiimi državami. Nobena intriga, nobeni poskusi, pa naj izhajajo od kogarkoli, ne bodo spravili v nevarnost naše zvesto bojno bratstvo. Skupno borno izsilili častni mir. Berolln, II. aprila. Dasiravno ni ta nikdo verjel trditvam Clemenceaua, je vendar javnost sprejela zavrnitev od franco-skega ministrskega predsednika izvršeno akcije z dozdevnimi pismi cesarja Karla z gotovim olajšanjem, Yr» ie bila objavljena brzojavka cesarja Karla nemskemu cesarju in podana izjava zunanjega ministra grofa Czernina. Vsi listi ponatiskujejo brzojavko in uradno izjavo na uvodnem mestu. »Vos-sisehe Zeitung« pripominfa: Prenagljen! na-stop Clemenceaua. ki ga je grof Czernin z vso pravico označil kot poskus,p odvrniti pozornost od neljubih pogajanj v Freibur-j?u, je imel za nas razveseliiv učinek. FmeI ie za posledico toplo zvezi prijazno izjaTo avstriisVe^a cesarja in njepovejja odsjovor-nega ministra. Konservativna »Kreuzzeftg.« pozdravlja izjavo z zadovoljstvom in menf, da bo top'i !n odkritosrčnf navlas, kj govori iz bosed avstrij^kepra vladarja iznova pri-pomoTel k temu, da se utrde ozkl stiki med Nem*:io fn Av^tro - Oprrsko. Ženeva, 11 aprila. Pariški listi izre-kajo svoje zadoščenje nad priznanjem fran-coskih zahtev po Alzaciji - Loreni s strani cesarja Karla. VeČ listov vpraša, ali se to ni zgodilo sporazumno z Berlinom. Kakor poroča »Journal de Oeneve«, je baie imel Clemenceau, ko je objavil izvleček iz pisma cesarja Karla, popolno p r i t r d II o adresata, namreč angleškega kralja. Basel, II. aprila. »Tribune de Lausan-ne« poroča, da se je vršil sestanek med franeoskim grofom Armandom in grofom Revertero v salonu princeze Aldobrandini-Sarsina v Freiburgu. Princesa rojena Ro-chefoucauld, si je pridobila s svojo možJt-vijo italijansko državljanstvo. Ena njenih hčera je omožena z avstrijskim diplomatom grofom Revertero. Njeni svaki in vnu-ki se bojujejo v najrazličnejSih armadih. Z grofom Armandom, ki ima v blizini Frei-burza posestvo, ie bila že prej v stikih. S^loh pa ni to edini slučaj, da se je vr?il tak sestanek med zastopniki vojujočih se držav. Pariz. 10. aprila. Odsek zbornice za zunanje zadeve je sklenil zaslišati ministr-ske~a ministrsVejca predsednika i zvrsene aprila o iziavah jjrofa Czernina. Armadni in mornarički od^ek zbornice bosta povab-Ijena, da se udeležita te seje. Rotterdam. 11. aprila. »VVestmimster Oazette« pi^e. da se morajo cesarska pisma v polnem obse^u rbiavitl. To bo provzroči-\o prop^d med centralnim! državam!, kt se obeta še razširiti. RomunskK Bakarešta. 11 anrila. fKor. nrađ.) Ministrski predsjednik Marffhiloman te poslal znnaniemu ministru Arionu tole brzojavko: Po dvadnevnem poBvetovanin ie sklenil deželni sovjet dne 9. aprila ob 7. zvečer s 86 glasovi proti 3 fflaso-vom na svečan način združiter Besarabiie % nedeliivo Romansko. V imena romnaakega naroda id kralja sem to vzel n a-znanje ter med nepopisnim navduieniem raiclasil sdra-titev. Qi> 8. zvečer se je vrtila v katedrali svečana služba bo£|a* katere se je odeležila velikanska množica, ki nas ie neprestano aklamirala. Zelo san srećen, — Marfrhiloman. Minister za ztmanje sadeve Arion je na to od>ovoril: Pravica ie zmagrala. Z veselim srcem Vam čestitam k siiaini zmasi. Rane dežele nai se zacelijo in veliki čin naj da Romunski rastočo novo moč. Besarabiia se ie odzvala klicu naroda in prihodniosti. — Arion. V obr nibo nosep M\zm. (Posledice šentjanške^a shoda.) Dunaj, 10. aprila. DoKodki v St. Janžu so po poro-čilih, ki so dospela v Jugoslovanski klub, vso našo javnost silno razburilL Našega ljudstva se je polastil nemir, ker uremeljuiejo vsenemški hujskači svoje brutalne nas-tope s tem. da pra-vi;o, da se ravnajo po pozivu grofa Czernina, in da so takorekoč izvrševa-telji državne oblasti proti Jugoslova-nom. Brzojavno sporočilo, da je ljubljanski državni pravdnik zatrl objektivno poročanje o dogodkih v Št. Janžu, medtem ko smejo nemški listi neovira-no hujskati naprej in objavljati narav-nost gorostasne laži o šentianškem sho-du, je navdalo poslance Jugoslovanske-ga kluba z ogorčenjem. Jugoslovanski klub je na vseh pristojnih mestih storil primerne korake, da bodo šentjanški dogodki osvetljeni y pravi luči in da se bo pokazalo, kdo jih je povzroči 1, kdo je napade or-g a n i z i r a 1 in kdo je pozneje Š č i t i I krivce. Zahtevale se bodo najstrožje kazni za vse tište, ki so delovali na to, da nastane iz mirnega shoda našega ljudstva pokol in poboi. Z nemške strani se napada vladnega komisarja drja Trstenjaka, dasi je le-ta postojjal vse-skozi ozirajoče se samo .na Nemce: akoravno se je že ves teefen govorilo, da pridejo nemškutarji iz Dravske doline razbijat shod, je pusti! dr. Trstenjak razgrajače na zborovaiišče in jih ni iztiral, ko so se obnašali v nasprot-stvu z zakonom o varstvu shodov. Ko-nečno jih je dal po orožnikih zastražiti in je na njihovo zahtevo izsilil zaključenje shoda, ko je že davno zavladal zopet popolen mir in ni bilo nobenega povoda za oblastvene intervencije. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je takoj po šentianškem shodu brzojavno zahteval. da se Slovencem dovoli organizacija posebne »Narodne straže«, katere naloga bo skrbeti za varnost življenja rojakov, ki sedaj po Czerninovem govoru, kakor clogodki kažejo. ne morejo več verjeti in ne morejo več zaupati, da bo oblast-veno varstvo zadostno. Dne 14. t m. se vrši v Celju vsenemški shod, katerega namen je hujskati na sovraštvo proti našemu narodu. Nikdo ne more vedeti, kakšne posledice ze celjske in ckoliške Slovence bo rodila ta nezaslišna gonja. Zdi se, kakor da* bi se zopet vračali stari čaši, ko si slovenski meščan. slovenski kmet skoraj ni bil svest svojega življenja, Če je prišel v gotove ponemčene kraje. Z ozirom na nevarnosti, ki groze sloven-skemu prebivalstvu od tolp, ki se oči-vidno organizirajo, da nastopijo proti našemu narodnemu gibanju z argumenti nasilja in pobojev, je danes Jugoslovan-ski klub na vseh kompetentnih mestih zahteval, dasedovoližezate dni in za kasne je Slovencem or- ! ganizacija Narodne straže. Leta 1914. smo krvavečega srca mo- 1 rali gledati, kako so razni hujskači nastopali proti nedolžnim slovenskim lju-dem. To se ne srne več ponoviti. Šentjanški shod ie za nas znamenje, da moramo resno misliti na samoobrambo in s polnim pravom zahtevamo od vlade, da nam dovoli organizacijo, ki bo šči-tila osebno varnost in življenje naših ljudi. Duna), 10. aprila. Brzojavka, ki jo je poslal poslanec dr. K o r o š e c takoj po šentjanškem shodu ministrskemu predsedniku, notranjemu ministru in štajerskemu namestniku, se glasi: Ker se je bati, da bodo spodnješta-jerski Nemci v zmislu poziva grofa Czernina povodom svojega Volkstaga, ki se vrši 14. aprila v Celju, prešli k surovim dejanskim napadom in grdim izgredom proti tamkajšnjemu slovenske-mu prebivalstvu, kakor se je to zgodilo zadnjo nedeljo v St. Janžu pri Spod-njem Dravogradu in ker oblasti v slovenski Štajerski, kadar gre za to, da nastopijo proti Nemcem, popolnoma od-povejo, prosimo, da smemo za soboto, nedeljo in prihodnji Čas organizirati posebno narodno obrano. — Poslanec dr. Korošec načelnik Jugoslovanskega kluba. 1 Gradec. 12. aprila. Hujskanje nem-Ških naci.ionalcev se nadaljuje. Slove-njee:raški nemški občinski zastop hoče poslati cesarju brzojavno pritožbo proti drju Korošcu ter ie v posebni vlojn de-nunciral komisarja drja < Trstenjaka. Nernški nacijonalci so poklicali poslan-ca Markhla, da organizira nadaljni boj. S posebno vlo#o so zahtevali, da oblasti prepoveio shod. ki ie baie sklican v nedelio v Št. Martin pri Slov. Gradcu. >Grazer Tagblattc poroča o dogodkih, ki so se odigravali v nedeljo po šentjanškem shodu (o katerih mi nismo smeli poročati niti besedice!) še sledeče: V Št. Janžu ie prišlo v nedeljo zvečer se do krvave^a pretepa. Gotovi hujskači so izzivali nemške udeležnike shoda. Eden glavnih izzivadev je dobil klofuto. To ie bil za bindišarje sigmal za splošen napad s plotnicami. Neki slovenjegraski Nemec ie bil na čelju-stih težko ranjen. Dva bindišarja so morali po izzvani bitki prenesti v slo-venjegraško bolnico. Bitka bo imela sodnijske posledice. Nemci v Armentieresu. NEMSKO URADNO POROCILO. Berolin, 11. aprila. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Bitka pri Armentt. eresu je od 9. t m. y potnem teka. Ar-mada generala v. Quasta Je vzela med Armentieresom in Festubertom (31/, kilometre zapadno La Bassće) angle-ške in porttigiške pozicije na južnem bregu Lysa ln na vzhodnem bregu La-we. Po zavojevanju Boisa Grenlera (3 km Južno Armeatieresa) In Neuve Chapelle (kaklh 7 km severozapadno La Bassće) Je premagala s prvim na-skokom preko blatnega polja z rupaml za žilavo obrambo prirefenl obe ravnini s številnlmi, z dolgoletalm defom v moćna oporIŠča Izgrajenimi prlstavamf, hišaml in drevesniml skupInamL Pod krepkim vodstvom gm. H6ferja |e bfl Še zvečer 9. aprila izsiljen prehod preko Lysa pri Bac St Maure (približno 5 km jugozapadno Annentieresa) z rezko pripomočjo poročnlka Grebinga iiifanterijskega polka St 370. Včera! so se napadi nadaljevall na Se šlršl fronti. Čete generala Sixta v. Armlna so vzele Hofiebeke in južno prlklopljene prve angleške crte (Hollebcke leži kaklh 5 km jugovzhodao Yperna). Jurišale so visino Messinesa (kaklh 8 km južno Yperna) in jo obdržale kljub moćnim sovražnira protisunkom. Južno Varne-tona (kake 3 km fugovzhodno Messinesa) so prldrle do gozđa Ploegsteert in dosegle cesto Ploe^steert-Annentie. res. Armada generala Ouasta je prekoračila na več kraiih med Armentieresom in Estairesom (kaklh 10 km Jugozapadno Armentieresa) reko Lys in se borj z novo pripeljanlmi anglešklml če-tamJ na severnem rečnem bregu. Južno Estafresa smo dosegli z boievanfem Lawe ta pokrajino severovzhodno Bethune (zapadno La Bassee). število vjetnikov Je naraslo dalač nad 10.000, med njimi l portugiški general. Na fronti bitke na obefa straueh Somme in na južnem bregu Olse ]e ostalo bolno de-lovante ometeno na artiljerijske boje In manjša artiljerijska podjetja. Z drugih bojišč nič novega. — v. L. NEMSKO VECERNO POROCn.0. Berolin. 11. aprila. (Kor. urad.) Bitka pri Armentieresu po-teka nadalje ugodno. Vdrli smo v predmestja Armentieresa. Južno od Estairesa smo prekoračili Lavo na n«-katerih točkah. Berolin. 11. aprila. Wolffov urad poroča: Presenetljivo so prodrle 9. t. m. nemške divizije po skrbni pripravi na širini več kot 15 km.Nasproti sta ilm stali dve portugalski diviziji ob krilih jim dve an^leški diviziji. Tretia ansrle-ška divizija je stala v rezervi. Nikdo ni bil pričakoval tu v skrajno neugodni pokrajini južno od Annentieresa nem-škega šunka. Branitelj je imel vse pol' no ugodnosti. Samo zbrana artiljerija je mogla razbiti umetne utrdbe, ki so pa bile zgrajene radi močvirnatih tal vse izven zemlje. Priprave bo bile tu dobro prikrite in se je napad tuđi šija jno posreći 1. Ob 4. uri 30 minut ziu-traj je privela artiljerija obstreljevati sovražne pozicije in jih s plinom duši-ti. Gosta megrla je podpirala plinovi napad, preprečevala Da je izvide in pod-poro letalcev. Ob X9. dopoldne je na-stopila pehota k naskoku. Že 6ez 2 urf sta bili prvi dve crti sovražnikovili jar-kov zavzeti. Z občndov&nja vredno energijo je sledila artiljerija pehotL Silni bon so se razvili za prehode. So-vražnikove izgube so izredno krvave. Nemške izgube so ostale valod «O0te f Stran 2.__________________________ »SLOVENSKI NAROD*, dne 12. aprila 1916,________________________________________________________83 .štev megle m nopolnoma posrecenega pr*-Fenetenja ravnotako majhne. kakor 21* tnarca. Berolin. 11. aprila. (Kor. u rad.) >Berliner Taireblatt« poroća z dne 10. t. m. iz Zeneve: Redno dopoldne izha-jajoea nota >Agcnee Havasc o zadnjih operacijah na fronti ie danea izostala. Naravna razlaera za to ie kritični položaj Haj ga. Njegov centrum med La Bassaejem in Armentiere^om ie prišel ▼ hude sti?ke. Tuđi položaj Focha, iuž-bo od Coucv Ie Chateau ie zelo nesro-tov. Važni uspehi Nemcev ob ogroženih prehodih Dreko Oise so Ptorili, da sto-pajo vsi dnifci dosrodki v ozadie. Berolin. 11. nprila (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Zopet se ie konstatiralo, da uporabi iajo anele'-ke čete proti mednarodnemu pravu krojde o že nfrejroracili ter napadajo uspesno iz ^allleula nacrlo pripeliane rezerve an-gle&ke severne vr>i*kWoLffov urad poroča: Južno od Ar-Tnentierepa poražene port^icralpke divizije ni«o bile prav nič podučene o res-mčnem položaju Airiežev. Aneleško «-nnidno vo<^?tvo ie bilo prepustilo važno pozicijo severno od kanala La Ba^see Portueralcem. ker ie bila niih fronta na obeh straneh Somme cjrrožena. Pri nenadnern nent^kem napadu dne 9. ih tt). aprila so morali torej Por-ttocralri prenesti irla^iie izenbe ter je ansrle£ko vodstvo popolnoma ođpo-vedalo. ŽeoeTa. 11. aprila. Iz Haieoveca Jrlavnecra stana porođaje, da s^ anele-ŠKO rodstvo vsled položaja med Bethu-nom in Ha^ebrourkom na vso moć trudi ustaviti nemški giinek. Tezke pomi-&leke vzbuja izredno ne vara i položaj za Angleže pri Ypresu. Posledice ob-koiitve popla^Tieffa ozemlja pri Ypreeu bi bile nedoeleine. Painleve skn«a v Iruloariih zbornice prepričati po?lance, '^da vlada ni nlcesar zamudila. da bi od-vrnila to nevarno?t. Namenoma se vidrihrle vsake kritike poveljniitva Kenerala Focha. Ženeva. 11. aprila. Zadnje Hzbon-pko poročilo pravi, da namerava por-tugal>ki vojni minigter vsled spora s Haiffom odstopiti. To je veiietno, ker so imele rortugralske ćete pfražne izeru-be na mrtvih, ranjenih in vietih. Basei. 11. aprila. Milanski listi po-ročajo, da ie vsled doerodkov na Fran-coskem treba važnih novih posvetovani med zavezniki. Delegrati zavezrii^kih držav se bodo sestali v pet^k na izred-ni konferenci najbrže v Londonu ali Rimu. Cprih, 11. aprila. >Mornln£2eitungr« poroča, da «o trije nem?ki armadni zbori jrenerala Hohna. severno stojfeco franco?ko armndo v okolici Coucva vsled napada od Oise sem odrezali od povratka. Rotterđam. 11. aprila. AnzTeška admrraliteta priobčaje sporocilo. ki pravi, da «e ie klinb nevarnosti s strani podmorskih čolnov posrećilo zadnjih 10 dni spraviti nad 250.000 mož preko kanala. 2eneva. 11. aprila. Glasom poroei-la pariškesra žurria!a je sklenila fran-tco6ka vlada mobilizirati v^e do sedaj 5e nepoklicane kategorije. AFfOLESKO URADNO POROClLO. 10. a p r 11 a zvečer. Po cbstre-fijevaniu je izvTšil sovražnik dancs ziutraj nov močan napad na naše pozicije med Lyso pri Armentieresa in kanalom Ypres-^Comines. Ves dan se je vršil v tem od selcu hud boi, enako hidi na ćeli fronti. Težki so-vražnl napadi so potisnili naše čete \z črtc .Wytchaete - Messines - hrib PIoegstcrt na-zaj. Nemški pehotni oddelki, KL so si bili iz-'sllfll pot v Messines, so bfll danes zjutraj od našh čet v protinapadu vrfem zopet vem. Južno od Armentieresa se Je posrečflo so-vražnlku po dolgem boju ustaliti se na zo-ifrovih točkah vzhodno od Cstairesa In v oko-Ifci Bac St. Maur. Danes zjutraj Je preko-rtčil sovražnik Lavo pri Lestrenu. Naš« gete pa so *a v protinapadu vrgle Iz vas! fn nazaj preko reke. Med Estairesom fn CH-venchyjem smo držali svoje pozicije. Na jostalih delih augleške fronte je potckel dan razmerom« m!n». , Z ostalih bojiši. NAŠE URADNO POROClLO. Dunaj, 11. aprila. (Kor. urad.) Zapadno Gardskega iezera In v do-liui brcn'.e uspe^na lastna podictja na-padainih čet. Slcer uikakih posebnih do-| godkov. — Set fceneralneoja štaba. Z ITALIJANISKE FRONTE. Otrantska ožinska zapora p r e b i t a. »Berliner Tageblatu poroča iz • vojnoporočevalskega stana: U>peSno delr>-j vanie naših podmorskih ćoltiov v Sredo-I zemskem morju in na Jadranu je prisililo j {talijansko mornarico do novih protiod-I redb. Otrantska cesta ni bila zaprU samo j z verigo stražnih parnikov in oklopnih čcl- nov, marveč tuđi z močnimi jeklenimi žič-nimi mrežami. Ne glede na to, da morejo | podmorski čolni voziti pod njimi, so sedaj • avstro - osrske torpedne flotilje z rezkimi j šunki prebile to dvojno zaporno verigo. BoH t PatestiaL i Carigrad, 10. aprila. Moćne Enr-ile§ke I sile so opetovano napadle po silni artilje-j rijski pripravi naše pozicije zapadno td | crte Jeriho - Nablus na široki ironti. Njih napadi, izvršeni deloma v Krutih masah, so se zlomili v ognju na^e aniljerije »n naših J strojnii pušk. V nekaterih goriščih bojišća je prišlo do ljutih bližinskih bojev. S karka^ke fronte. Cari^ranl, 10. aprila. Jugo - vzhodno cd B-ituma smo zavzeli obvladajočo pozicijo pred pašom trdnjave. Na ostali fronti ničesar rovega. Japonce v SibiriiL j Haas. 11. aprila. Ansrleški poslo- vodia v Moskvi ie iziavil. da bodo an-gleDailT Nevsc z dne 9. r. m. ie Lienin t eovoni 8. aprila iz.ia-vil. da obdaiaio Rusiio nove nevarno-Bti. Nemci se pripT-avliaio na iuen. kjer je primio do novih nemirov. Japonci sroie. podpirani od Anerležev, v Vladi-vos^oku. Ru.-iia &e trudi na vso moČ, da prepreci nove srro zovi tosti, toda najbrže zarnan. Bojevati se bo morala iznova. Vlada ie poslala oficijalen protest v "VVashineton. Lindski poobla^Če-neo za zunanie zadeve bo obiavil taine dokumente, ki dokazuieio. da ie bila akcija Japoncev pripravljena od početka revolucije. Zemstvo v Vladivo-stokn ie zrhtevalo od sovietov, da naj mu prepuste upravo, česar pa ti nišo hoteli. Razne voine vesti. Lakota na RnsJtem. 2eoeva, II. aprila. »Petit Journal* poroča iz Petrograda: V niskem glavnem me-sru ie izbruhnila lakotna revolta. Tuđi Rde-ča garda nastopa proti vladi ter se brani ravnati demonstrante. Kal Nemčija zopet zahteva od Rusije. Moskva, 9. aprila. (Kor. urad ) Komi-sarijat za zunanje zadeve je dobil brezžič-no brzojavko nemške vlade, v kateri izreka ta upanje, da se bo ruska vlada nemudoma pričela pogajati z vlado Ukrajine, Ruska vlada se po življa, da naj s poroci, kđaj se bodo pogađanja pričela. Komisarijat za zunanje zadeve je odgovoril ter opozoril na brzojavko, odposlano dne 4. aprila v Kijev s predlocrom, da nai se pokajanja prično dne 6. aprila v Smolensku. Ker komisarijat ni dobil odgovora cd kijevske Rado, prosi nemško vlado, da naj sporoči vladi brzojavko, ki imenuje Smolensk kot kraj za po-gajanja, kot novi rok pa naj se določi S. april. Finska. Petrograd, 10. aprila. (Kor. ur.) Tekom včerajšnjeza dneva so zapustile vse ruske vojne ladje Iielsingfors. Danes zvečer Jih pri caku jejo v KronStatu. 30 torpedovk, 40 podmorskih čolnov in 50 transportnih ladij, ki stoje glasom poročila mornariškega štaba, v Helsingforsu, ni mogoče spraviti stran. Razorožili »o jih. Berolin, 11. aprila. »Vossische Zeits.« poroča. da je te dni zasedfo kakih 60.000 Angležev in Francozov stranske postaje Murmanske železnice. Kamenev. Stockholm. 11. aprila. Finska vlada sporoča. da zadržuje ruskega veleposlanika za Dunaj Kameneva kot tala in da c:a ne bo izpustila prej, predno ne bo opustila ruska vlada podpiranja Rdeče garde na Fin-skem. Brambna dolžnost na Irskem. London. 10. aprila. Tekom debate v poslanski zbornici o brambnem zakonu Je Kovoril Asquith proti pritegnitvi Irske k brambni dolžnosti, češ, da to ne bi bilo ugodno za angleško armado. Bonar Law je izjavil, da je vlada skleniJa pritegnitev. da-siravno si je v svesti vseh neugodnosti. Vlada svoje?a stališča ne bo izpremenfla. Zakonskl nacrt je bil sprejet v drugem branju z 323 glasovi proti 100 glasovom. Amsterdam, 11. aprila. »Alcremeen Handelsblad* poroča Iz Londona: Ko je url-?lo pozno zvečer do glasovanja o novem brambnem zakonu. Je Mla manJŠina narasla na 100 srtasov. Obsegala Je polez Ircev ie skrajno Icvo krilo delavske stranke. Llbe-ralci nišo bfll v opoziciji, dasiravno je bfl Asnuith v debatf vladno pređlogo temeljito kdtlziral. Asqnfth |e obžalova! ,da Trd ne tnorefo sprejeti vladnfh pređiogov. Bonar Law je odgovorila da bo vlada odstopfla* Ce bi zakon ne bfl sprejet. Državni tafnlV m notranie zadeve Kawc Je Izjavil pri drufem branju predloge, da Je pričakovati Iz Irske nič manj kakor 10 divizIJ, če se viadna pređloga uresničl. Pa tudf. Ce W bilo BrlCa-kovati samo 5 divizij, bi bilo vredno e ftr»-rl govoriti. Kriza v an^oSkem kabhteta? Basel, 11. aprila. »Morningpost« po-ipča^ da bo Lloyd George y kratkm o4- IWoU^ 11 aprila. »TMicb« Rundschau« poroča iz Haaga: V londonskih političnih krogih se trdovratno vzdržuje vest o izpremembi angleikega kabineta. U BraxWK A«st»rdajit, U. aprila. (Koresp. urad.) »Times« poročajo iz Rio de Janeira: Brazilska policija je zopet ođkrila več sluča-jev vohuiutva. Mnogo oseb je bilo arettra-nih, več nemških nastavljencev pri brazil-skem Uoydu in v vtadnih uradih pa odpu-šćenih. Politične vesti. - lt parlamenta. Z Dunaia poro-čajo: Med ministrskim predsednikom in zborničnira pred se d nikom Grossom ter pred^taniKom cielegacij Hauserjtm ^e vršijo pogajanji*. kedaj naj zopet prione parlamentarna dejr.vanje. Po dosemanjih dispozicijah izgleda, da se b(. zbornica vendarle sestula 23. aprila, zuna-njepoiiti^ni odsek delega^ij pa morda 20. ali 22 aprila. -^- Zcdarsko posvetovanje. Z Du-naja nam poročaio: Nasledkom Czerni-novega govora se je politična situacija na Dunaju tako zaoštrila, oa. tuđi v do-nkovini na naši meji je zavladala taka napestost, da je dr. KoroŠec moral odložiti nameravano potovanje v Zadar. Pozdravil ie šestanek dalmatinskih poslancev, ki se vrši 13. t. m.t pismenim potom. = Cežkf odgovor Czernimi. V seli praškeora občinskega sveta 8. t. m. je občinski svetnik dr. Soukup odgo-varjal dr. Czerninu med drugim tako-le: Grof Czernin o aprovizacijskih za-devah ni povedal nič pomembnejfa in si je nekoliko gospoclov dunajskeg:a ob-činskega sveta povabil samo, da je pred njimi brez nadzorstva delepratov m brez navzočnosti parlamentarcev go-voril politični g:ovor. ki je ves češki narod razžalil v dno du^e. Storil oa je to v najkritičnejši dobi. ko živimo iz rok v usta, ko je vsako izjrovorjeno besedi-co treba premisliti dv.ikrat V tem času ie grof Czernin dvicrnil alarm proti vsc-mu češkemu narodu, govoril o veleiz-dajniških narodnih voditeliih. ki name-noma podaljšujejo vojno, da bi navrnil nanje srd čeških mater in žen, jih nanje naščuval ter jih storil odgovorne za nadaljno krvoprelitje, ^lad in pomanjkanje. Ne morem, pravi dr. Soupuk, da bi na tem mestu to dejanje o;:načil s pravim imenom. 'T»;o pa lahko povemo že danes: Grof ernin je pri našem narodu dose&el asprotje tega, kar je dose, namerava 1. Ves češki narod in v njegove žene in matere vedo natanC-:-'), kdo Je povzročil to vojno, kdo jo z?.vlačuie in kdo pove-čuje današnje neznosno stanje v preživ-Ijanju ljudstva. In sedaj, ko že nimamo prav ničesar, kar bi se nam moglo vze-ti. ražen milijonov bednega in ^ladnega naroda, ko proti nam vprizarjajo cei sistem zagladovanja, priđe minister in postavi, izKovariaje se na ljudske vo-ditelie, ki Jih niti ne imenuje, ves narod na sramotni oder, ščuje na državljansko. vojno proti nam. kakor proti strupu v žibh države in si domišlja, da se mu posreći.med narodom in njeffovimi iz-voljenimi in odgovornimi zastopniki iz-kopati prepad. Proti takemu brezpri-mernemu postopanju protestirati, je dolžnost vsakega. Prepričani smo pa tuđi, da se naiemu protestu na tem zgodovinskem zborovališču pridružijo najodločnejši protesti vseh zastopstev občin in korporacij vse?a našega naroda. Češki narod si svojega političnega prepričanja in svojih političnih smot-rov ne da od grofa Czernina niti diktirati niti oktroirati. NajsvetejŠe pravo češkega naroda je skrbeti, da bi iz te strašne vojne ne izšel še bolj ponizan in vkovan in bi dosegel to, do česar ima pravico vsak kulturni narod: svo-bodo, samoodločbo in svoje samostalno državno življenje. Grof Czernin more zaznamovati kot edini efekt svojega govora do Cehov — tesno spojitev vsega naroda v eno edino, nerazdružljivo eno-to za solidarno obrambo svojega življe-Ija in svoje bodoćnosti. Občinski svet ie z velikim odobravanjem sklenil.na] se ta protest kot izraz mnenja občinskega sveta v celoti zapiše v uradni protokol seje. = Đelapeč proti deklaraciji! Občinski zastop v Bclipcči je sprejel 24. mar-ca t. J. tale sklep: »Od izjave jugoslo-vanskih poslancev 30. maja 1917 dalje se vznemiria nemško prebivalstvo kranjske dežele. ki je že skozi stoletia naitrdnejša opora države in ki je tuđi v svetovni vojni doprineslo za cesarja in domovino največje žrtve, potom stalno naraščajoče Nemcem sovražne agitacije. Ker bi uresničenje slovenske^a prizadevartia pomenilo uničenje nemšt-va južno Drave, raztrganje avrstrijske države in težko ogroženje habsburške rodbine, je sklenil zastop belopeške ob-čine soglasno, da najostrejše protestira proti gibanju, katero netijo brezvestni hujskači. in prosi vse nemške ljudske zastopnike, da krepko sodeluiejo, da se izjalovijo zavratne nakane naših notra-njih sovražnikov proti obstoju naše čestite monarhije in da se odločno odbiie-jo napadi na nemštvo na jugu Avstrtie.« -= Sonninova kooferenca o Cle-fnencemi - CzernlnoTi zaderL Iz Curiha se poroća, da je imel Sonnino s franco-skirn poslanikom v Rimu dolgo konfe-renco o Clemenceau-Czerninovl zade-vi. Zveza nadionalne obrambe zastopa stališče, da se je Francija napram Italiji nekorektno obnašala, ker se Je v obliK kf se je pokazala, baš z AvstrUo pogajala za mir. = Sestanek irredentisrtćnili wod&*L tdk naciionallstov t Rim«. Iz Lagana, J0. aprila: Otvoritev sestanka irredenti-stlčnih socijalnih nacijonalistov se je izvršila na Kapitoln. Samo rimski župan je pozdravil došle. Kot italijanski nde-ležniki se navajajo: 4 senatorji, med temi 2 sotrudnika »Corriere đella sera«. rodne obrambe in 12 vojnih poročeval-cev. Navzočih je bilo nadalje poleg Če-bko-siova&ke in romunske delegacije 8 poljskih in 8 jugoslovanskih delegatov z dr. Trumbićem na čelu in 12 poslancev srbske skupščine pod vodstvom Koste Stojanovića, navzoči so bili tuđi angleški publicist Steed, v Florenci de-lujoči publicist Nelson Gay, prejšnji minister Thomas in vodja franeoske propagande Franci in Bouillon. = Pm. Bohra - Ermolii v Ukrajini. 2 Dunaja poroćajo: Ukrajina dobi okupacijsko armado, kateri na čelo je postavljen feldmaršal Bohm-Ermolli. To je previdnostna odredba monarhije, ki ne more gledan mirno, kako od boljše-vikov in drugih elementov naSčuvani kmetje ogrožajo naše vojake, ki izva-jajo potrebne rekvizicije. Po selih je mnoKo skritih strojnih pušk, ki jih zlo-miselni Ijudje zlorabljajo. Draginja je velikanska. Papirnati denar ie v Ukrajini ob vsako vrednost. Zdi se. da bode sedaj Bohm-Ermolliju pripadla naloga, da naredi red. = Plaćslni promet z Ukrajino. Med avstro-ogrskimi, nemškimi in ukrajin-skimi zastopniki v Kijevu zborujoče fi-nanćne komisije je bil do^ovorjen na-stopni od 15. junija t. 1. veljavni menje-\alni kurz: 1 K velja 50 kopejk, 1 marka 75 kop ej k. = »TurSk! vojni cilii.« (Les buts de guerre de la Turquie.) Dne 15. marca t. 1. je imel na Dunaju o tem predmetu predavanje carigraiski turski žurnalist Mehmed Ali Tewfik Bey. Ker ne zna ntmški, je govoril franeoski in so po-snetki njegovega govora izšli v posebni brošuri (v korist otomanskega Rde-čega križa). Njegova izvajanja merijo na to, centralnima državama dokazati, kako viteški nesebičen je bil nastop Tur-čuje v tej vojni na njiju strani in kako naravnost rešilna ie za njiju bila ob-ramba Dardanel. Opetovano je preda-vatelj naglašal, da vsled tega Turčija računa »na zvestobo in lojalnost velikih zaveznikov«. Ves govor đoni tako, kakor da računa na pomoč — na diplomatsko pomoć zoper Bolgare, ki iih ni-kjer niti ne omenja, ali na voja§ko po-moč zoper Angleže v Palestini? Za nas slovanske narode ie važno slišati, kaj je turski gospod pravil nemškim gospodom o svobodi: »Za narod kakor za individuum je svoboda naravnost po-goj življenja, materiialnega in moral-nega razvoja ter napredka. Življenje brez svobode nima cara niti užitka in ni vredno, da ga živimo. Turčija torej hoće živeti neodvisna in svobodna. To je naš najvišji ideal in tak je naš glavni vojni cilj. Hoćemo jasno povedati vsa-komuT, kdor hoče poslušati: Nočemo več te navidezne neodvisnosti in tega lažnega kipa svobode. ki smo ga imeli došle... Tega položaja mora biti ko-nec!« — Tako pravimo o sebi tuđi mi, ki došle nismo imeli niti »lažnih kipov« svobode. = Nagodba med AngDio in Irsko Ie zagotovliena. Z Londona poročajo: Po osemmesečnem pogajanju so se zedimli Irci vseh strank na skupni program, ki ga je Anglija v naprej vsprejela z izjavo, da kar sklene ljudstvo, ji boVite-zić« pristalu majskoj deklaraciji. Obemarji v Lahom£eku. Trojnom trabernu. Oistru. Zikovcih obč. Marija Gradec se izjavljaio za svobodno Jugo-slavito. (300 podrisov.) Tržani trske občine Sv. Trojica v slov. gor. se izjavliajo za mainiško deklaracijo. (80 podpisov.) Železničarji posta je Jesenice ?o-gLaaajo z mainiško deklaracijo. (548 podpi.=ov.) Slavno kat. izobraževalno društvo na Dola pri Hrasrniku s* pridružrrie tnajniški deklaraciji. Krajni folski svet v Žicah pri Ko-ciic&h se izjavlja za majniško deklaracijo. Žene in dekleta župniie Zibika okrai Smarie pri Jeišah. Štniersko. za-htevaio svobodno iugoslovansko državo. (227 podpisov.) Jugoslpvangki be^un-I v občini Polzela pri Celju zahtevajo ujedinjenje »lovencev. Hrvatov in Srbov v svo-bodno državo. (85 podpisov.) Občinski odbor v Sv. štefanu na Btaierskem se pridružuje Jugoslovan-«ki deklaraciji. Občinski odbor t Stariloki zahteva tor©sničenie Jugoslovanske deklaracije. Hrvatske seliaćke žene i muškarci iz Selnika obč Ludbrear potpuno odobravaj a m. d. (239 potp.) Opčinari u Klanjcu se potpuno slaze deklaracijom Jug. kluba. (95 OOtp.) Občinski odbor občine 3v. Kuni-e^inda na Stajerskem ae z navdušeniem izjavlia za majniško deklaracijo Mladeniska in Dekliska zveza ma-renberrka se enoelasno iziavliate za majni?ko deklaracijo. Mariborsko pismo. (Od našega poročevalca.) Mir!bor, 10. aprila. Tuđi Gfrstmayer denunci-ra. Gospod Girstmaver Je končno tuđi sre-Čno našel svojo pot med nemsko-nacij cmal-ne denuncijante. Čuditi se temu seveda ni. Pravimo »denuncijante <-. — kaj ti: kdor većom* kako stvar potvarja da i nfo potem svojega nasprotnika obdolžuje — ta je denuncijant In groba potvorba je vse, kar pi-šejo nemški listi in kar piše %. Oirstmaver o shodu v St. Janžu. Pribijamo: ncnćurji so prišli v št Jani z očitnim ramenom raz-goati slovenski shod. Ko jim to na Iep način ni bilo mog oče. so s skrajno žaljivimi psovkami na posl. dr. Korosca razburili za-vedne slovenske zborovalce. Oni so bili tišti, ki so prvi dejansko napadali Sloven- I ce. Krivda Slovencev je torej edino iz, da I se nišo pustili od peščice Nemcev — pre-tepstt marveč. da so jih napodili— s pall-cami ko so Nemc! mestoma potegnili ćelo — nože . . . Girstmajer se obraća s pismom na grofa Clarvja, v katcrem v?e to potvarja, meče kro« sebe s slovensko veleizdajo !n vrag zna) Se kaj vsem. V onera svojem pismu piše še doslovno: »Es darf niemanden wundernehinen. wenn auch sol-che Herren. welche in jener Versammlung zegen die Ruhe und das Ansehen unseres Staates hetzen durften, fn der nšchsten Zeit irgendwo niedergeschlagen werden . .« »Hetzer« Je po Girstmayerjn vsakdo, ki pozivlj« svoje rojake, da naj se otresejo nemškega jarma. Q. napoveduje na5im po-slancem poboj t pismu na namestnika! No. da se našim Ijndem in voditeljem ne bode skrivilo laso, za to bodemo. če boe da, poskrbeli. Ce bi se pa to zgodilo — sa} posl. đr. KoroScu so že oktobra 1. 1917 Javno zagrozili. da ga Dobfjejo ali zabodejo — potem bodemo vedeli svoje koraVe tnčl !K>-tem vravnati; to si naj Franci in njegovi prav posebno trđo za u?esa zapiSeJo In na nos obesijo. V ostalem pravi jf. Girstmavcr, I da je rad pripravljen podati grofu Oarvju I rudi nstmeno poročilo o dojcodku v §t. Jan-fu, kl je bfl »staatsfeindlich« In »das Ansehen unseres Staates und unserer Beh8r-den zu tmter^raben« In W Je ▼ stanu »anar-histische Zustande. wie sie jetzt in Ross-land herrschen. auch bei uns za ermSjfli-chen und zn fordern«. Gospod Girstmayer Igra — tuđi komedijo. Grof Clary ne potre-buie njegovih informacijt on bode svoje Ijubljence ?e tako tcdf »varoval*. V ostm-Jem pa kličerao tako grof« C1ary)uu kot Girstm*yerfti In dntffm: »Razpalili ste žerftrico — ti-rujte se ognja!«... M! vsako od-jrovomost za posledlce, H W !z vsenemsice-ga s^uvania vzrastle — ?« danes o đ 1 o 2-io odktaniamo: nositi I« trpetl Ifh bodo rnnrali on! stmf. »Žito Iz vzhođne Prnslfe«. Nafa »Marbvrjrer 7eftnn*r* trđf. da ie se-čanierrm kruhu dodana 25*/« crlmes rff St vzhndnoprnskera me*ta Oumblnen. Na kruhu — to vi*n konstatiramo- ti! rtfjctjtfH r^cne^a orlboltška. Znano je, da oomor«ki oblasti. Komisar pomorske oblasti dr. Kikolai Marinović ie imenovan za visjega komisaria. Ooriika odvetniška zbornica preloži 20. t. m. svoi sedež zopet v Go-rico. Beirnn^ka in voiaška |H»4pora. fSpor med upravnim ?odiščem in izvr-šilnimi oblastnijami.) >Osrednji odbor« na Dunajn I. Bankea^.-«5 2 poroča: Be-STinr^em 30 o>>lft«mii^ takoi ustavile takozvano voiaško podporo fprispevek za preživlianje>. kakor hitro so prišli v »državno oekrbo«. t. i- v taborišče, ali da so začeli preiemari besmnsko oodporo. Ako ie zna^ala zastala voia-ška podpora za ćelo dobo več neero pre-jeta beeunska podpora, pa so sleđnio odbili od prve kot nekak >predniem<. Notranji minister se ie postavil že pred kratkim na to 3tališče v ođeovoru na neko vpračanie grofa Lasockesra. Upravno sodisće je grovorilo in odločilo drnsra^e. Dne 5. marca 1917 ie izreklo 3 strokovnim plenarnim sklepom pravni nazor fRechtsanFehauunefh da pg besruncem ne srne vStevati beenmska podpora^ ali naturalno preživljanie v taborišMh v prispevek za r)re^vlianie (die den Fliichtlineen eewShrte Baran-terstlitznnp oder Naturalverpfleininc in den Unterhaltsbeitraar nirht ein ^e-rechnet w^rden kann.) Dalie utem^liu-ie: Pri?pevek za preživljanie ie dolo-6en po zakonu, do kateresra ima polno pravico tuđi vsak b^ennec. Ako pa ta dobi Še kako podporo zaradi besrun-stva. i© to bila prostovolina naklor.itev države, ki pa ne more prikraišari tefra. kar beenncem riče po zakonu. Vsled t^ea 1e upravno sodi&če tndi razvelja-vilo ono odštevanie begnnske od voja-ške podpore. — V tem smislu ie upravno =ođt=^e razf=r>ialo v vsakem pn^amič-nem slučaiu Toda raz?odbe upravnera podija nimaio ekselcutivne moči in vlada ie doslej še povbpiii na nesrativ-nem ?tali^ču. >Osrednii odbore vlasra v vsakem njemu poverienem slučaiu posebne v=klice na domobransko mini-5?trstvo. v Irat^rih se na drobno skli^nie na razsodbe upravnesa sodišža. Zđai raknmo na uspeh in razre^itev tes-a za-nimiveffa spora. — Beizruici na Krani-nkem naj ne v tak ih slučaiih ne obri,-čaio na >Osrednii odbore, marveč na >Poer«dovaliiico za cori^ke begim^e« v Liubliani. na Gori^kem pa na >Žu-pansko Zvezoc v Gorici. Gosno^ka ulica 14. Po naši sodbi so sroriški slovenski beerunci prikraišani za ver "miJno-nov kron. In te bo treba priboriti. ^Osr^dnii odbore ie na straži in na delu! Smrt med bemnrf. V Gradcu te umrla grospodična Emilija Debe-n i a k . stara 21 let. Umri 1« v Dekanih v Istri tamkaji-Snii bivši župan in posestnik Ivan Mafanič Zastrvpila »* f« v Trstu 671etna Mariia Mislei. stanuioča v ulici Chiozz^ št. 3. Rekla je svoii priiiateliici. da ni ma več denaria in da i© nareličana trplie-nia. Drugo jjutro eo jo našli mrtvo. Dnevne vesti. — Voina odlikovani*. Najiiiie DO-hvalno priznanie ob igtočasni nođeHtrf mečev ie bilo sporočeno rezervuemu Doroeniku Frmna Oblaka lov. bat. 7. Z slatim zaslužnim križem ie odlikovan rez. san. poroenik Josip S e k u 1 a strel. u. 2. v rez. bolnisnici št. 1 v Ko-lomeii. S srebrnim m—tafniiB križem ie j i odlikoran orofaiiikt peatefevedja I^m | 1 BoIevPodffOfki •< — To^a oblikovanja. Ponovno ie bilo sporočeno cesareko pohvalno priznanje ob istoćasni podelitvi mečev re-zervnemu poročniku Ivanu Melav-c u 87. pp. in rez. nadporočnikoma Karlu Tribniku in Josipu V a 1 e n č i-ću 87. pp. Cesarsko pohvalno priznanje ie sporočeno dr. Edvardu Š 1 a i -merju, vladnemu svetniku in štabne-mu zdravniku v Ljubljani, kot funkci-ionariu Rdečesra križa. — Vojna odlikovanja. Najviši© pohvalno priznanje ie bilo izrečeno črno-voiniškeinu poročniku inženirjju Milanu pl. Š u k 1 i e t u in crno vojni ekemu oficijalu za tehnično službo Franu A v-činn. — Odlikovani«. Gdč. Maruša Re-mic. pisarniSka manipulantka pri liubljanskem štacijskem povelj^tvu. je Mla odlikovana z železnim krT^»m s krono na traku hrabrosfne svetinje. — Deklaraeiiski znaki. V kroerih Ijubljanskesra slovenskegra ženstva se ie rodila nova lepa mif=el. Ze za dan slovesne izročitv^ ženskih deklaracij-rfkih podpisov se ie pripravljala izdaja posebneera znaka, ki bi naj bil eleher-nemu našemu človeku viđen izraz na- | šesra stremlienia r>o neodvisnosti in i fivobodi. Lepa misel ie bila tuđi krasno j izpeljana. Castitliivi bršlian. | pred davnimi stoletji odznak sloven- i skeca kmeta, borečega se proti erospod- ! stvu nemških ^rajščakov, nai bo tuđi j danes znamenie našega boja za osvo- j boditev iz narodneera tlacanstva! Prepričani smo, da kmalu ne bo narodne^a človeka. ki bi si ne pripel zelenega bršlianoveea lista, ki ga čez nekaj dni spravi slovensko ženstvo v promet. Za praznik slovenskih žen in de-klet naro« enih odznakov to vama ni mogla izdelati; sedai pa je naznanila, da posije prve nošiliatve tekom pri-hodnjih 14 dni. Deklaraciiski odznak je ličen raailiran bršljanov list ki ea bo-do ženske nosile kot ierlo ali zanonko, moški pa kot ifflo. Deklnraeijski znak se bo prodaial v treh oblikah: kot igla po 1 K, kot zaponka po 2 K in v srebru kot igla po 5 K. Naročiti ga je v sledocih trgovinah: L o z a r . Glavni tr^1: Mibelič, Selenhurgova ulica in 2 i b e r t, Presernova ulica. Čisti iz-kupiček gre ves v prid slovenskim oslepelim vojakom Bliža se obletnica deklaracija. Okrasimo se z znamenjem jugoslovanpke neodvisnosti! — Podelitev naslova cesarskefira svetnika. Tesar je podelil davčnemu višjemu upravitelju Karlu Pireu, v Ljubljani povodom naprošene vpoko-jitve naslov cesarskejia svptnika. — Iz »odne službe. Za okrainega sodnika je imenovan dr. Fran S c h a n-b a c h . sodnik v Crnomlju. Državnega pravdnika namestnik dr. Adolf K a i -s e r v Ljubljani ie imenovan za držav-nega pravdnika na svojem sedanjem službenem kraju Za deželnosodna svetnika sta imenovana okrajni eodnik dr. Ivan Premschak v Celju in dr. Fran Pupacher v Ormožu. Za pi-sarniške^a višiega predstojnika je imenovan pisarniAki predstojnik Ivan B i z j a k v Ljubljani. — Sodni prepisi v privatnotožbe-nera postop&niu prosti nristojbin. Z od-lokom 23. februaria 1^18. ie sporoćilo finaneno ministrstvo finančnim dežel-nim oblastim, da so od sodnii strankam na njihovo zahtevo napravljeni prepisj pora\iiav, razpravnih zapisnikov ali razpodb y k.iz^nskem postops-nju na temelju privatnih tožeb prosti vsake pri-stojbine. — Glas zasebne nradnice. Opravi-Čeno se pritnžuje učiteljstvo radi ma-lenkosmih plač v današnji neizmerni draffinji, toda ^e bolj opravičene k temu smo zasebne uradniee na deželi. Naši g. šefi vidijo draginio Ie od svoje strani, seveda me se lahko preživimo s prejsnjo plačo. Kako in kaj. to je njim post^ansfca stvar. Naj bi se naši e. šefi zanimali in ravnali vsai deloma po tom. knkšno pln^o in naklade imajo n. r*r. rlržnvne urndnice. potem bi gotovo tuđi nam ne brila vedna buri a v žepih. Vsa čast onim. ki nišo prizadeti. — V pojasnilo. Za 2n kg presnega masla treba dandanes — kakor nam je povedal strokovniak — samo 1000 1 mleka, kakršneea dnje dobra krava. V praktičnem življenju »pomeni to: Do-jenček potrebu!e za poidnisro leto svojega življenja okrog 330 1 mleka. Iz tega sledi, da zabtova — vsled današnjih razmer — 25 kg presne^a masla — tri mri i će. kar življenje treh dojenč-kov. Ali pa: da ie brez vsake hrane dva ćela dneva 2000 d o j e n č-ko v. — Mati. — Is rnskecm vietništva se je vrnil Ljubljančan Ferdinand Vrabec. uradni sluga v pivovarni >Unionc, zdrav in čil. Vrabec je vojak 17. peš-polka. viet je bil 11. maia 1015. in ostal v vjetnistvu do 19. februari 1918.. potem pa ie zbežal in srečno dospel do nemških Šrt. od tam pa v Avstrijo. Sedai. ko je na doptistu doma po tolikem času. se rudi r>oroči in sicer 20. t. m. z gdč. Pavlino Hornovo \% Ljubljane. Želimo i ima vse najbolje! — O prometu z orožiem in streli-vom za strelno orožie. V]?da je izdala sledečo naredbo: Orožje in strelivo za Rtrelno orožje se eme od za izdelovanje in prodajanje orožja in streliva upra-vičenih oseb oddajati samo onim ose-bam in se srne dobaviti Ie po takih ose-bah, ki se izkažeio z obla^tvenim dovo-lilom za dobavo orožja (streliva). Do-ba\"no dovolilo izda politično oblastvo T\T\~e stopi nje bivališča prosi Ica fv kra-jih. kjer se nahaja cesarsko policijsko oblastvo. pa i«*to) na dobo k večjenra štirih tednov. To dovolilo je izgotoviti samo zanesljivim osebam in pod okol-nostmi. katere izklinčijjo nevarnost zlorabe; to dovolilo se more preklieati, če nišo več dani pogofi, pod katerimi fe bilo izdano. Tako dovolilo velja Ie za osebe orožje in strelivo, za katero Ie bilo izdano. — Poročil m i« dne 9. t m. Ph Mr. Mihael Rafael KlaniJček. voja^ki lekarnar. z gospico Ivanko Tratni-koro. Čestitamo!^ — Omeiihr*. ki 00 kile eđrejene za promet zavitkov v Galidio. se od 9. aprila t. I. napret razveliavito. Izzivanja pri jtospodarskem svetu v KaflMiln. Gospodarski odsek za kamniški okral Je imel dne U. ftorila sejo, katere se ie udeležil polee gospndarske^a nadzornika za Kranisko tuđi njemu pridcljeni nadpo-ročnlk. Ta člorek Je popolnoraa aesposobeo« ker aftl slovenskefra lesilc« se ranmi« tako, da ne more opravljati troio sluibo, ▼ kft- * teri mora neprestano občevati s slovenski-mi strankami. Ne glede na to pa stresa ta človek še svoje nesianosti pri sejah gospodarskih svetov. Pri gospodarskera svetu v Kamniku se je, kakor je samo ob sebi um-ljivo, razpravijalo v slovenskem jeziku. Ker nadporočnik ni vešč slovenščine, ie zahteval, da nai se zaradi njegove nesposobnosti vrše referati v nemškem jeziku. Skrajni čas je, 4a se napravi konec takim neznosnim razmeratn. VoUtev župana v Metlikl. Iz Metlike nara pišejo: Po smrti dr. VVeibla je bilo iz-praznjeno mesto župana in občinski zastop se je dne 7. aprila polnoštevilno zbral na sejo, da izvoli novega načelnika naši mest-ni občini. Volitev je vodil vodja okrajnega glavarstva gosp. R. Svetek. Za župana je bil soglasno izvoljen dosedanji županov na-mestnik gosp. Josip Pleischmann. Občinski cdborniki so mu s to izvolitvijo izrekli svoje popolno zaupanje, vse mesto pa je izvolitcv pozdravilo z odkritim veseljem. Naši občini načeluje mož kremenitega značaja, neizčrpne delaljubnosti in sploSne Driljubljenosti. Gosp, vodja okrajnega glavarstva je novemu županu čestital, pondar-I jajoč, da je bilo vse njegovo dosedanje de-1 lovanje strogo pravično in objektivno ter v I blagor občine in vsega me.^čanstva. — Žu-I panov namestnik je sedai prvi svetovalec I gosp. Milan G u š t i n, v starešinstvu pa so j še svetovalci gg. Otmar Š t u r m, Milan i W a c h a, Karei G o v a n e c, Ivan G 0 -j 1 j a, Josip Orbec in Ivan J e r i n a. Ker i so tuđi vsi ostali odborniki možie temelji-tega poznanja občinskih poslov, zahtev in potreb, dobri in spoštovani gospodarji ter značajni možje, smo prepričani, da je vsa občinska uprava v veščih in izkušenih ro-kah. Naj ves občinski zastop z novim, vsa-komur simpatičnim županom na čelu modro vodi usodo našega mesta^ ki se mu po se-daniih težkih in viharnih Časih ob skrbi in Ijubezni svobodno izvoljenih zastopnikov obeta Iepša doba vseobčega napredka in razvoja! Novemu županu kličemo tuđi ml: Na krepko in uspešno delo v blagor naše bele Metlike! O roparskera umora v Otavicah pri Ribnici nam poročajo še, da se imenuje umorjena posestnica Marjeta Zadnik, stara 65 let, druga umorienka Je njena svakinja. Marjeta je bila ubita, svakinja pa zaklana. Denarja je ukradenega okoli 4000 K. Mor-da je bilo več hudodelcev. Predvsem je na sumu lTletni fant ki je služil za hlapca »pri ^pičkovih«. Županstvo na Bledu svari vse zdravi-ske goste in letoviščarje, da naj Ietos ne hodijo na Bled, ker je pomanjkanje živil hudo in bi jih aprovizacijski odbor ne mo-gel s potrebnimi stvarmi preskrbeti. Tatvlne, Dva mlada pujska sta izgi-nila iz hleva posestnika A. Mezeta na Vrh-niki. Tatovi so ju zaklali kar v blizini hleva. — Iz žage Jos. Medice v $t. Petru je bilo ukradenih pet transmisijskih jermenov v vrednosti 10.000 K. FrančiSki Mehletovi v Perovem Je odnesel tat 50 klobas, mesa, Špeha, moke in sladkorja in še dve žepni uri. Škoda je znatna. Zaplemba premoženja. Tržaška dežel-na sodnija ie odredila zaplembo premože-n?a dr. SreČkota R u p n i k a, roiene^a leta 1882. v Šmarju pri JelŠah na Stajerskem, odvetniškesa kandidata in črnovojn'ške^a infanterista 87. pešpolka. ker je osumljen zločina pobega k sovražniku. Kokošji prijatelj. Iz Ludberga nam pišejo: Dne 10. aprila pri vlaku št. 371 je ob-iskal v Lupo glavi v Istri kokoši neki iz No-vega mesta poznani kokošar, strojevodja, in res hitro se je z eno kokošjo sprijatelji!. Ta kokoš je bila. pri solnčnem dnevu!, pre-cej pripravljena, pobegniti s prijateljem na njegovi lokomotivi. Ali na žalost opazi to kokošja gospodin ja in več drugih žensk, katere so zagnale nad nezvesto kokošjo velik krik. Tekle so za zapeliivcem in mu vzele kokoš. Žalostni kokošar je gledal za svojim plenom in mislil — na dober »airnoht«. Čudno Je fe to, da se kokošarju. ki sicer ni prijatelj slovenskih reci. slovenske kokoši ven-dar - Ie dopadaio. Kino Ideal. Spored za danes. petek, 12. aprila. Predvaja se prvikrat senzacijo-nalen film: »Zadnja noč«. 2alo?gra v 6 deia-njih po neki noveli Edmunda Sassa. Režiser: dr. Evgen Jano\vitz. V glavni vlegi B e r k v L i 11 v. P^lesr tega še enode-iary" ^■«««'»f Novaku). Po 400 K: Mestno itipanstvo v Kranju; Anica Kureut, KrJko, nabrala na narodnem taboru v Krste« fine 10. marca 191*L 195 K: DartU iz »Slov. Naroda« (»SI. Narod« 20. marca 1918). 1*9 K: Darilo iz »Slov. Naroda« (»Slov. Nar.« 13. marca t. U 155 K: Duhovnik! rogalke dekanije, Štajersko. 150 K: Vesela družba v Stro|čevl go-stilni v Zalemlogu pri 2eleznikih. 145 K: f r. Cerar. Stob pri DooiaUh (iloilli občin. odborniki po končani seji s nekatertmi prijatelji v lostiini Matevia Cerar ja). 133 K: DarUa U »Slov. Naroda« (»Slov. Narod« 23 marca 1918). 131 K: Odbor Krekovega večera v Litiji (čisti donesek koncerta z dne 2. marca 1918; donesek koncerta z dne 9. iebruarja v zoesku 538 K, glei zgoraj). 125 K: Franjo ^orčič, Marineieldkan. Bat U vo). p. 466, ekspozitura Orado. Darovali so: Slovenci Boris štakovec 21 K in vojnički svećenik N. N. 14 K; Hrvatje Franjo Bor-čič, Luka Ctiljat, Roko Orebt Andrija Svi-ličič. Stjepan Vuković Toma Bilaver In Karlo Sabo po 10 K; KoporčiČ, Marko Dugun, Franjo Brkan in Ceh Miko po 5 K). 115 K 20 vin.: Dr. Fran Jankovič, državni posla-nec. Kozje, štajersko (nabrali na predlog gosp. Zemljica, župana v Radencih, slov. đelegatje kmetijske družbe in njih gostje na prijateljskem sestanku dne 20. marca v Gradcu). 109 K: Frrrc Hernja, Središče, Štajersko (zbrano na polit shodu v Srcdi-iču dne 3. marca, kr: majhen povratek za dobrote, kl jih Je Ston, naš narodni velikan svojemu narodu). 107 K: Nabrano v župni j i Gorice nad Kraii'-ini o prillki podpiso-vanja za jugoslovantk- deklaracijo. 102 K: Marija Kravanja, Se^^iv.;;, Št. Ruprccht pri Beljaku (zložili bov?.1 hegunci v Beljaku in Jezemicah; darovri: so: Terezi ja Kaus 10 K, Katarina Kaus 8 K. Pliza Kenda in Marija Ćopi po 6 K; Marija Kravanja. Franc Klavora, Ivan Gaiperšlč, Stefanija Sulin, Jožefa Ivančič, Katarina Miiller, Andrej Kaus, Franc Uro vat, iožefa Kenda, Anton Jakelj. Ana čop! In Olga Mrakič po S K: nadalje dve po 4 K, eden 3 K in eden 1 K). Po 100 kron: Jernej Kopač, tovarnar v Gorici ,sedaj v Ljubljani (po dr. Ježu); zbirka v gosti!ni mestnega župana Hafnerja v Škofji Loki (po F. Finžgarju); županstvo občine šturie na Vicavskem: žiman^tvn Stjak na Oortifcen; mattno lopaostvo ▼ Fostojni; Jožel Drofenik. veleposestnik, Št Jurij ob jiižai želeauici; J. Caharija, župan v Nabreiini; hranilnica in posolilnica v Smledniku; Sentpetrsko prosvetno društvo v Ljubljani od veselice v iirušici dne 24. februarja). 75 K: A. Cok, Inft. - Baon. VIII. b. - h. < voj. p. 549 (zbral med češkimi, hr-vatskimi in slovenskimi kolegi). 70 K: So-rodniki na pogrebu Antona Perhavca, Vipa-va (po dr. Ježu). 68 K: Občina Ustje pri Ajdovščini. 63 K 60 vin.: Tržni občiuskl urad v Tržiču na Gorenjskem. 63 K 24 vin.: Cerkvene pevke v Dragi pri Trstu (po Mil-ki Žerjav). 56 K: Jugoslovani pri podoknici v slovo Zinke Fleš v Škofji Loki. 51 K: Darila iz »Slov. Naroda« (»Slov. Narod« 16. marca 1918). Po 50 K: Najožji prijatelji krog gospoda Albina v proslavo spomina dr. Kreka (po dr. Ježu); J. Jalen, Kateče-Belapeč; Ivan Zaplotnik, posestnik, Leteni-ce nad Kranjem; Lud. Pirkovič, učitelj, Svibno (darovala vesela družba, zbrana o priliki godovanja gosp. Josipa Pov^eta na Pristavi, Svibno); pevsko društvo Lipa v Litiji (nabrano na občnem zboru dne 24. marca 1918). 48 K: Darilo iz »Slov. Naroda« (»Slov. Narod« 2. marca 1918). 41 K: Vesela družba v Rajhenburgu ob Savi. Po 40 K: Ciril Ivančič, davčni upravitelj, Cerk-no na GoriSkem; družba pri Stemburju v Kandiji (zložili so zz- Franc Lampret ,Fr. Zevnik, Franc Volk in Jakob Zadnik). 35 K: Zupanstvo Šmarca pri Kamniku. 32 K: Nabrano v veseli družbi v gostilni G. Thaler-ja v 2eleznikih. Po 30 K: Županstvo Suhor v Beli Krajini; Fr. Gomilšek, Župnik pri Sv. Petru na Medvedjem selu (od tega je darovala hranilnica in posojilnica tamkaj 20 K in kat. slov. izobraž. društvo istotam 10 K); županstvo občine Podkraj. 29 K: Franc Golež. nadučitelj, Sv. Kunigurtda pri Konji-cah, Štajersko (cd tesra je darovalo tam-kajšnje učiteljstvo 15 K. občinski odborniki pa 14 K). 26 K 38 vin.: Županstvo Naklo na GoriSkem (nabrale vrle Barčanke o priliki podpisovanja za jugoslovansko deklaracijo). Po 25 K: Jakob Sem, trgovec, Ljubno, Štajersko: županstvo občine Dol pri Ljubljani; županstvo Mošnje; Josipina in Mirko Uloga mesto venca na grob nečakinji Julki Lazar. Po 23 K: Župni urad v Smledniku — druga zbirka župljanov te fare: Katolika bukvama, prilično nabrano. Po 21 K: Aloj-zij Dolsran, Geb. - B2d:. 122. etap. p. 277 (zioflU to: Karei Kačič 6 K, Alojzij Dolgaa 5 K t eden 4 in trije po 2 K); županstvo Tr-zin. Po 20 K: Florijan Božič, inzenir (po •Jugoslovanuc); Ivan Jure ir^stnik, Petkovec pri Rovtah; Jcii;> .^ ., d-nik v tobačni tovarni v ^„. i. :;. _nc PeCnik, župnik v Podgorju pn oi^.. urad-cu; člani novomeške podružnice Slomškove zveze (po Olgi Andrejčič); Edko Ferjančič, enoletni prostovoljec, Kiša, Qu. Abt Gr. L^ voj. p. 4S7; kmetijsko društvo, Loški potok; Županstvo Križkavas pri Višnji gori. Po 15 K: Albert Leban, Gorenja Tribuša ob Idrijci; Fr. Spindler, župnik, St. Jurij ob Pesnici; Fr. Lovšin, kaplan, Loški potok; Ručigaj, Dobeno pri Mengšu. 12 K: Fr. To-minec, KrŠka vas, nabral v veseli družbi pri Rožmanu na Stromljah. 11 K: Neimenovan po dr. Janezu Samsa, profesorju v zavodu sv. Stanislava, St. Vid. 10 K 20 vin.: Franc Trop, župnik, Rimske Toplice, Staj. Po 10 K: Dr. Frančišek Kogoj, zdravnik, Je-senice; Ana Wernig, Deščice pri Vrbi ob Vrbskem jezeru; M. Kovačič, poručnik, Sch. * Baukomp. 2/37, voj. p. 349; Marin Bulič, praporščak iz Splita; Valentin Frelih, župan, Oselica nad Skofjo Loko; Rajfajz-nova posojilnica v St. Uju pri Velenju; đr. Ivan Fugino, Dubrova Polica, Dalmacija; Tomaž Olip, gostilničar, Sele pri Borov-ljah; Fr. Roblek; Sele pri Borovljah, Koro-IV.o; Ivan Kuchling, župni upravitelj, Gorje pri Ziljski Bistrici, Koroško (daroval je on sam 5 K in Ludvik Mešnik enako 5 K); županstvo občine Želimlje pri Ljubljani: Franc Petek na Ljubnem v Savinjski dolini. Po 5 kron: N. N„ Podpeč pri Preserju; Janez Berlalc, Dragovič pri Ptuju; Mati ja Hudo-vernik, umirovljeni učitelj, Zasip pri Gor-jah. 4 K: Doroteja Jusr, Gradac, Bela Krajina. Nadalje eden 3 K, eden 2 K 50 vin., eden 2 K 10 vin. in eden 2 K. Skupaj 14.289 kron 21 vin.; od preje 92.122 K 44 vin. Sku-paj 106.411 K 65 vin. Od tega zneska pa se je vrnilo J. Cu., Staj., 70 K, kl so bile na-menfene za Krekov dom in so le pomoto-ma došle nam v roke. ToreJ je dosedaj na-branesa 106.341 K 65 vin. — Ljubljana, 28. marca 1918. — Odbor za dr. Krekov spomenik. —»HM ji i *c ■■ i nm ii «<—w—— w—wm—u—i Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lasfaffia ta tisk »Narodne tlskarne« I žahije ob preranem grobu svojega podpredsednika, I gospoda gimnaztjskega profesorja v p. Ludovika Lederhasa I ki je dne 10. t. m., po viorno đovršenem učiteljevanju, I komai stopivši v pokoj, umri. I DrtfStvu je bil ivest član, dolgo vrsto let delaven I odbornik, vedno dober svetovalec I Obranili ga bemo v hvaležnem spominu! I V Ljubljani, dne 12. aprila 1918. Potrt! nefememe bolesti stojimo ob ođprtem groba nalega ud mc Ijubljenega, predobrega očeta, sUrega očeta, strica, brsta ki tasta, gospoda Blaža Spacapana posestnika is Reni pri Gorki. Vsemogotni gm Je nenadoma pokliča I v boljSe iivljenje * 73 letu njegove dobe, daleč od ljube domovine, katero zopet ^4deti Je bila njegova vroča želja. Pogreb nepozabnega bo v soboto dne 13. t. m. ob 4. uri popoldne iz hfše žalosti Sv. Petra nasip St 71, na pokopališče k Sv. Križu. Maše lađnSnice se bodo darovale v cerfcvi Sv. Petra. V Ljubljani, dne 12. aprHa 19ia Ooboko iataiofi asML A I 137/18-». Dralbenl okllc Vsled sklepa z dne !•. um ttlt opr. Stev. A I 137/18-23 se prodado dne 19. aprila ltlt, iapalfca «b I. ni w &l«MIul, iMtarska steu, Uš* >raiia na ! prostovoljni javni dražbi nastopne v zapaščino pokojnega g. i AtjiU JiHiil spadajoče premičnine: U) 1 deretletna srednjevisoka betea (Eisenschhnmel) dobro rcjena, a 3000 K....... 9 6000 K 20 1 par pisnih oprav i 50 K....... 100 K 3.) 1 par komatov i opravo k 100 K . * • • 200 K 4.) 1 rabljena pliiasta vozna odeja...... 5 K $.) 2 karirani rabljeni konjski odeji a 2 K 50 h S K 6,) 1 lahka dvt>vprežna kočija, rumeno pleskana 1300 K # 7.) 1 lahka dvovprežna kofija, seleno pleskana 1700 K Reci m sroejo ogledati te# ti. aprlta t tmm wmć • ta pi ti. «M Ujilin m tfen nerta. Pod oenflno vrednostjo wt premičmiie ne prodajo. Lepa nemeb!owana soba s posebnim vhodon se s 1. majem odđa. Cenjene ponađbe pod ^nlMM •••i* n« uprav. »Slov. Nar." Knjigovodja (tajnik) z veCletno prakso, samo-stoj na moč, as a« wmmm aprafn«. PlaCa po dogovoru. Pismene ponudbe *■• apvava botbi «pisfl^ v ■MHBHaHa« ■ ■ • ćela oprava za fago, |#nill škšk osobito polnoomre-II Hlll \n Zje (Vollgatter) in I III III || U obranjeno in rab-mm^rm w^ Ijivo proti gotova« plačilu ali pa se da mesto platite fi-vila. — Ponadbe pod „t*** IMS«« na upravniitvo »Slovenskega Naroda«. Proda se dvorec, z nekoliko zemljišta s krasno lego ob moriu t «Jri|as» pri fcater Pojasnila da lUktlli Imtt, TM, VUllMte Čebulček llt«jr K 5-— prlporola Sever I Urbanič, Ljubljana, isss Povečone slike Ja naravne velikosti, kakor tuđi •ljuti pertrete la platu rzvHuje ametniiko po vsaki fotografiji 185 Davcrla B«ti«k prvi fotografski ia poveCevalaJ zavfjd v OfjMjaai, Stlttvtrska 1LM1 Iftem poStRŽnlCO. Dam hrano in claČo po dogovoru. Izve se v uprav. »Stovenskega Naroda«. W^ Dre delavkl ~im ilCeta sobo z dvema posteljama in če mogoCe z ognjištem Kje v blizini fran- Si ikavske cerkve Ponudbe pod HaHt« jal«iaflia|. 1647 tevljarski pomoinik «m sprafpjM im Iv. Pmtrm ^^*«**«a c^Vi • «v ■pjsi««««ja«***'«'a Razno blago specerijsko kakor tudt nadomestke imam vedno v zalogi. PoStni zavitek sortiran za poskuSnjo ■ 5d.— PoSf-lam po povzetja ali proti predplafilu. Ne ucijajoče se sprejme nazaj. 1610 fjjpj^ ftesjpsiOlalBtoa "^PM Ivan Urcrfc Ljubljana, WV Ovi jalne ~VB gamaše I mm «ros, tucat 120 K, I K 168, K 192, K 240, K 264, iMKKftftm. mrfrejfitt BodolfBotlenmlUIcr > Otrosld vozlček in fcfMalA k*P*at Ponudbe: „LfvlK PaHjfP n«aayy ________y HnMlanL 1603 m VeQo množino zmletega I žvepla 70 °l B se te tebi. — Vpraša se ■ l)uU|ana9 „P^tiri pradal 163," Inteligentna gospodična, simpatične zunajnosti z K 20.000 premoženja in mebliranim stanovanjem, Iz boljSe narodne rodbine, v vojnem času od krute usode piizadeta, želi radi osamljenosti, znanja v svrho 2enttve z dobrosčnim, značainim, izobraženim gospodom. — Vdovec z 1 otrokorn ni izključen. Ponudbe s sliko, katera se takoj vrne, naj se vpogljcjo na naslov: „Juo-•tovaadui Ute sfefodtao 4f^o lS«J4a na upravniStvo »Slovenske?a Naroda«. Tajnost zajamčena. — Anonimna pisma se ne upostevajo. \ m V • ter drogo ^odnje joriško sadje raz« I PAflHI A pošiljalo se bode točno po naročita I 11|\||||| P° dnetnih cenah. Cenjenl naročniki 1 I Kuli IU moral0 ogrl&siti se pravočasno na Hl illf lljll naslov M. B. 333 postao ležefe Gorica. Ganjanim trgovcem, nnđon, lolam nmnimnjui, da zaradi prevzetja drogegm podjetja «jpwlam WWfr trf#rt«M ter p-r#4a|«UPl ¥ f/oAJih mo-HMfe IM 0Vt|i I«*OM. u obatoji ii ratkovratnega r^MrttrlfSkoga tai Prodala se le na debelo! Tratina ie uiiMila od a. do 12. ur«i dopoldne. Lrjublfana, Meatnl trs *t. 11. Lahek kolesell ■ fini in eleganten, !• na prodaj. Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 1622 > MPT ProđatM ceno IM : dve mali hiii v blizini mesta. — Poizve se v «toinl dolini itev. 133. 1649 W4F* V nafem se Tsaaae pripravna STOJNICA Ponudnik izve naslov pri upravniStvu f „Slovenskega Naroda". 1672 ' m m ^Bm, fmm na pereslh, spredaj llflj !eP sede? in streha ■ ■■ mm iz usnja, wm proda. ■■ ■ mm Naslov pove uprav- ■■ ^LaFBaaal ništvo „Slovenskega i mw ^~ mmw Naroda^1._______1670 STANOVANJE. Mirna stranka brez otrok iSče meblo- vano stanovanje, eno ali dve sobi in kuhinjo. Ponudbe na »Sloven. Narod« pod lifro: M8taaovan|e 1508"- Zo sBmenslii krumpir tu lUol dam podplato. — Ponudbe „Eromplr" na upr. „Slov. Nar*4. 1669 Kuharica poStena in priđna so sprelmo pri bofjil hai Mn LJublJano. Plače mesečno 50 K. Ponudbe pod tPSona<> rloa/104111 na uprav. »Slov. Naroda«. Sprolao m proti dobri plači služkinia %m vsa damaoa dala. 1635 Naslov pove uprav. „Slov. Nar". Preiernove slike prrtiia li pUHla pi nstaen pnzitii hf. Bonač v Ljubljani. Ca— »UM 9 kr—. VABILO na redni občnf 5bor Branlhite iB msoiilDice v SmanK rtUđrmu zalnn z iniijm zmn. ki se vrši ▼ patak, «aa M. aprila 1918 ob t. ■ti popoUae v vradUita proatorih maa>«fa. DNEVNI REDi 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje raćunskega sklepa za leto 1917. 3. Razdelitev asten doblčka. 4. Nasveti in slučajnosti. Ako ta ob£ni zbor ni sklepčen, vri! se v smislu §. 40 aL 2 zadružnih pravi! eno uro pozneje z istim dnevnim redom in v istih prostotih drugi ©bini zbor, ki sklepa brezpogojno. 1674 aaaorf* pri laltaa, dne 5 aprila 1018 NaooUtrc