Ljubljana, četrtek 9. maia 1929 Cena 2 Din Naro&rina maia mesečno 25 Dfa, M Imoiemsitvo 40 Din. Uredništvo« Ljubljana, Knafljeva iiSca 5. Tetefoo fce». 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. i Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te leto« I št 440 " Celje: Kocemova Ul. 2. Telefon tttrr. 190. Rokopis m m vračajo. • Oglas po tarifo. gnwwBiw imaBB— Ljubljana, 8. maja. V nedeljo se bodo vršile širom -ase države podporne in propagandne prireditve posvečene njim, ki so dajale in dajejo vse svoje najboljše moči in vso skrb svoji rodbini in narodu, to je ju-goslo venskim materam. Jugosloveni smo narod, ki ni navajen slaviti dela in trpljenja svojih žena. katerih žrtve smatramo kot nekaj samo po sebi razumljivega. Pri nas je žensko vprašanje, izvzemši nekaj malih sporadičnih akcij nekaterih poedinih oseb. še povsem nedotaknjeno in prepuščeno v rešitev poznejšim rodovom. Trda šola usode in težkih dogodkov, ki so se odigravali stoletja okoli našega povprečnega moža, so bile le-tega ne samo ojeklenile na zunaj napram nasprotnikom, nego mu dale pečat tiste tipične jugoslovenske trdote napram ženi, ki jo ljubi, a ji tega ne pove niti tedaj, ko umira. In vendar je delovanje jugoslovenske žene združeno z delom moža tako neločljivo, da ni mogoče potegniti med njihovim delom definitivne črte mej-nice. Kakor je zvezano z zgodovino borb za osvobojenje in ujedinjenje jugoslovenske nacije ime Miloša Obilica, kot predstavnika mož, tako sta predstavnika dela in žrtev žena, imeni Maj-ke Jugovičev in Kosovske devojke. Veličino žrtev doprinešenih na oltar skupnosti od strani naših mater še ni doslej pravilno ocenilo nobeno pero. Edina izjema je naša narodna pesem, ki ie dvignila jugoslovensko mater, to ljubezni do zemlje in svojcev prežeto ženo, ki rodi v bolečinah, zato da v bolečini umira kri niene krvi. na pijede-stal mučenice in svetnice. V naši državi se naj sedaj pričenja veliko delo končnoveljavnega reševanja perečih vprašanj, nastalih kot posledica borb za osvobojenje. Med ta pereča vprašanja spada tudi žalostno sramotno poglavje usode onih mater, ki so izgubile v svetovni vojni svo e sinove. in ostale sedai same sebi prepuščene. Kdo lahko popiše brezmejno grenkobo vseh razočaranj, ki so jih preživele te matere mučenice. ki so zaman pričakovale, da jim bo narod omogočil dostojno življenje še tistih nekaj poslednjih dni življenja, ki jih preživljajo v mislih na zapuščene dalnje grobove svojih sinov. Kdo se ne spominja one matere, ki je izgubila v svetovni vojni sina-edinca in nato pred leti toliko časa iskala po ministrstvih nakazila za mesečno podporo, dokler je niso lepega dne našli mrtve pred vratmi ministrstva za soci-jalno skrbstvo? Nič manjša pa ni bila nehvaležnost napram materam-vdovam, ki so izgubile v svetovni vojni može in ostale prepuščene s svojo osirotelo deco težkim udarcem usode. Kako je mogoče pravilno oceniti žrtve in napore teh tisočerih mučenic, ki so v preteklih desetih letih v potu svojega obraza pre-hranile svoio deco in jo kljub vsem razočaranjem vzgojile za dostojne naslednike padlih očetov? Ni pa naloga jugoslovenskega naroda poskrbeti samo za matere, ki so postale direktna žrtev borb za osvboje-nje, nego tudi vseh ostalih stotisoCev naših mater, ki se za svojo deco ubijajo od ranega jutra do pozne noči, da nasitijo vedno lačne kljunčke malih nebogljenčkov, da sprovedejo svoje otroke skozi dobo učenja do kruha. Naša literatura ni ustvarila visoke pesmi matere-delavke in kmetice, ki morajo težko delati vse do hipa, ko darujejo družbi novega državljana in par dni na to zopet pričeti z ubijajočim. težkih vsakdanjih naporov polnim delom. Kdor živi med temi brezimenimi mučenicami svetega materinstva, ta ve. kolika je veličina žrtev in trpljenja teh žena. In nič manjše junakinje so žene-matere iz uradniškega stanu, iz krogov našega malega obrtništva, ki v najtežjih gospodarskih in socijalnih prilikah odgajajo svojo deco. Nedavna akcija »Jutra« za gladujočo deco je razkrila naravnost pretresujoče primere materinskega mučeništva, a tudi junaštva baš iz onih krogov, o katerih se tako rado misli, da so vsaj z najnujnejšim preskrbljeni. Preprost narod smo. Naši veliki duhovi, naši prosvetitelji in borci so po ogromni večini deca siromašne domačije, otroci siromašnih mater. Mati-mu-čenica je vzgojila nam Slovencem, Ju-goslovenom največje sinove, ona je dala narodu večino njegovih voditeljev in njeni vzgoji se imajo naši prvi možje predvsem zahvaliti, da so dospeli na voditeljske višine, a hvaležnost do matere. spomin na njeno neskončno ljubezen in požrtvovalnost, na njene materinske nauke je najčvrstejša vez. ki spaia vrhove naše kulture z globino narodove duše. Tako postaja mati tvo-riteljica narodove usode. Narodni ženski savez apelira na vse narodno in sočijalno čuteče kroge, da mu pomagajo ustanoviti fond za pomoč materam v bedi. Ne dvomimo, da bo njegov apel našel kar najlepši odziv. Lepše in pravilnejše bi še bilo, da Beograd, 8. maja, č. Uredba o reorganizaciji ministrstva za promet ie po določbah predsednika vlade o organizaciji vrhovne uprave v načrtu že gotova. Ta načrt uredbe o poenostavljenju poslovanja prometnega resora je izdelala komisija višjih uradnikov prometnega ministrstva, v kateri so tudi pomočnik prometnega ministra, generalni direktor državnih železnic in oba pomočnika generalnega direktorja. Ker mora organizacija prometnega ministrstva odgovarjati določbam uredbe predsednika vlade, je komisija kombinirala staro stanje z novimi zahtevami in potrebami. Po načrtu uredbe bo imelo prometno ministrstvo devet oddelkov in primerno število odsekov in uradništva. Uredba določa kompetence ministra, direktorjev oblastnih direkcij in posameznih oddelkov Prometni minister bi imel tri pomočnike, in sicer Zakon o samoupravnih cestah sankcioniran Beograd. 8 maja. p Minister za šume in rude inž Savkovič je bil danes sprejet od kralja v avdijenci Pri tej priliki ie kralj podpisal zakon o samoupravnih cestah Pri« hodnje dni bo minister za šume in rude izdal uredbe, ki so s tem zakonom v zvezi. Pred vsem o imenovanju cestarjev, uredbo o strokovni izobrazbi, prejemkih, dolžno« stih itd cestarjev, uredbo o dolžnostih in kvalifikaciji cestnih nadzornikov in ured* bo o uporabi javnih cest. Proračunske soremembe Beograd, 8. maja p. Jutrišnje »Službene No-vine« bodo objavile zakon o izpremembab v budžetu za leto 1929-30 ____ , :---i-zr^nzz: ._________~rrra je tak apel izdala organizacija moških. Zato pa. vsi vi. ki ste državniki, politiki. socijalni in gospodarski delavci, na plan! Skrajni čas je že, da se pristopi k sistematični rešitvi vprašanja jugoslovenske matere, kateri se mora omogočiti s primernimi socijalnimi in higijen-skimi zakoni izpolnjevanje njenih materinskih dolžnosti brez nevarnosti za njeno lastno življenje in jo postaviti v isto vrsto z že davno osiguranimi materami v zapadnoevropskih državah. Jugoslovenska mati je doprinesla na oltar skupnosti dovolj žrtev ter ima danes gotovo največjo pravico pričakovati, da se ji nadoknadi sedaj to, kar je bilo zamujenega v prvih letih obstoja države. Ni pa to samo njena pravica. nego tudi življenski interes naroda in države, ki bosta kos velikim nalogam. ki ju še £aka?o le tedaj, če bo osiguran socijalen in higijenski položaj jugoslovenske matere. enega prvega ter dva druga. Načrt uredbe proučuje sedaj generalni inšpektor celokupnega prometa Jev-rem Popovič. Pred uveljavljenjem uredbe bo prometni minister zaslišal oblastne železniške direktorje, da bi mogel zadostiti vsem potrebam direkcij, ko-jih kompetenca bo s prenosom poslov znatno razširjena. V to svrho bodo pozvani vsi direktorji na konferenco v Beograd. Glavna tendenca je poenostavljenje administrativnega dela v ministrstvu. kakor tudi pospeševanje vsega poslovanja na železnicah. Z ukinje-njem generalne direkcije bo prešel znaten del poslov na direkcije železnic, katerih pristojnost in odgovornost za promet bo zato mnogo večja kakor doslej. Prometni minister računa, da bodo s to obsežno reformo odstranjene vse ovire, ki so bile doslej na poti pravilnemu in hitremu razvoju prometa. Skrčenje obmejnega pasu oh italijanski meji? Sušak, 8. maja n. Glede na zasedanje jugoslovensko-italijanske komisije se do-znava. da bi rada italijanska delegacija dosegla skrčenje obmejnega pasu. ki se danes po obstoječem sporazumu razteza 10 km ob mejni črti. Člani naše delegacije so te dni posetili vse občine, ki leže v obmejnem pasu ter so se informirali pri prebivalstvu o gospodarskem položaju in o željah glede prehoda preko meje v Italijo. Skupne seje mešane komisije se bodo pričele v petek. 10. t. m. in bodo trajale nekoliko dni Spremembe v upravni službi Beograd, 8. maja. p. V mfnistrstvu za notranje zadeve je bil podpisan obsežen ukaz o napredovanju premestitvi in ime« novanju novih sreskih poglavarjev in poli« c;iskih uradnikov na področju vse države. Glede Slovenije ukaz ne prinaša izpre« memb. Jugoslovenska umetnostna razstava v Varšavi Beograd, 8 maja r. V Beograd je prispel poljski umetnik Janovski, ki bo stopil v stike z jngoslovenskimi likovnimi umetniki, da se dogovori z njimi o veliki reprezentativni razstavi jugoslovenske umetnosti v Varšavi in istočasni razstavi poljskih umetnikov v Beogradu. Po nesreči ustrelil svojo mater Meiz, 8. maja. g. 201etni jugoslovenski državljan Sufoenič je po neprevidnosti ustrelil s puško, s katero je streljal vTabce, svoio mater, ki je bila slučajno v bližini. Subenič je bil aretirin ter se bo moral za« govarjati pred sodiščem zaradi neprevid» nega ravnanja z orožjem. Praga. 8 maja h. Kongres agrarne stranke ie danes nadaljeval svo?e delo v plenu-mu in komisijah Po otvoritvenem govoru ministrskega predsednika Udržala. ki je trajal skoro dve uri je bil prečitan referat bivšega ministra dr Hodže za kongres. V poznih večernih 'trah je bil kongres po spreietiu resolucij zaključen. Iz govora ministrskega predsednika Udržala ie povzeti med drugim, da ie položa^ države dober. Nobene izmed dosedanjih vlad ni vrgla opozicija, temveč vsaka ie padla zaradi lastne nepotrpežliivosti ali pomanjkanja energiie v lastnem taboru Današnja vlada pripravlja četrtič aktiven proračun. Ko ie govoril o agrarnih vprašanjih v Evropi se ie spomni! ministrski predsednik v zelo toplih besedah Radiča, Stam-boliiskega in Witosa, ki se na žalost niso mogli dovolj uveliaviti. Ministrski predsednik ie omenil, da so bili vsi ti triie v Pragi in Hostivaru in Jim ie Švehla že takrat prorokoval, kai jih čaka. 2e takrat jih je bivši ministrski predsednik rotil nai Atene, 8. maja g Kakor izve vaš dopisnik so turško-grška pogaiania za ureditev medsebojnih spornih vprašani napredovala že tako daleč, da bosta grško-turšk* prijateljska in razsodiščna pogodba že tekom julija podpisani. Podrobnosti te pogoibe bodo določene na posebni grško-turški kon ferenci ki se bo vršila v Angori. Kot zastopnik Grčije bo potoval v Angoro naj- se ne strašijo odgovornosti, toda jim obenem svetoval naj deli io odgovornost z drugimi. ter razlikujeio mogoče od nemogočega. Glede možnosti novih volitev ie izjavil mniisfrski predsednik, da ie že večknt povdaril, da iih vlada ne želi. temveč si prizadeva, držati se terminov parlamenta. KPub temu oa ie treba organizatorno vstrajno delovati, da zaradi nepričakovanega dogodka ne pride do presenečenja. Glavni del govora ministrskega predsednika e veljal strankinemu predsedniku ŠveliM. Kakor ie b;lo pričakovati ie izzvala včerajšnja poslanica predsednika Svehle zelo živahen odmev. Posebno obširno komentira to poslanico časopisje klerikalne stranke, ki se čuti prizadeto, in men' da bodo od-slei agrarci v notranji pol:tiki močno pr-v-darjali razredno stališče, kar ie sklepat' že iz navzočnosti nemških agrarcpv r.a kongresu Mnenja ie tudi. da bo sedai notranie politični svet razpadel v tri velike skupine, in sicer v agrarno brez razlike narodnosti ter sociialistično ter klerikalno. brže sam ministrski predsednik Venizelos. Turški zunanji minister Tevfik Ruždi beg ie za časa svojega bivania v Rimu konfe-riral z Mussolinijem o tem vprašanji: In mu zagotovil, da bo grško-turška pogodba brezpogojno in v najkrajšem času podpisana. Ta pogodba pomeni konec sto e:mh sporov med Grčijo in Turčijo. Nemčija in manjšinsko vprašanje Spomenica nemške vlade o manjšinskem vprašanju. — Spomenice posameznih držav bodo priložene poročilu odbora trojice na seji S. D. N. v Madridu. Ženeva. 8. maja. g. Nemški zunanji minister dr. Stresemann je poslal generalnemu tajništvu Društva narodov brzojavko, v kateri opozarja, da ie časopisje objavilo nekatere izmed spomenic, ki so jih razne vlade predložile Društvu narodov o manjšinskem vprašanju- Nemška vlada svojo spomenico dosedaj ni objavila, ker je hotela počakati na sklep odbora trojice v Londonu. Namestnik glavnega tajnika je brzojavko dr. Stre-semanna takoj odposlal troclanskemu odboru v London, za čigar delo so bile razne spomenice o sklepu sveta določene. Odbor Rekvijem za vojvodo Stepanoviča v Pragi Praga, 8. maja. h. V cerkvi sv Nikolaja v Pragi se je vršil danes slovesni rekvijem za pokojnega vojvodo Slepa Stepanoviča. Žalne svečanosti se je udeležila jugoslovanska kolonija s poslaništvom in generalnim konzulatom; bili so navzoči številni senatorji in poslanci, zastopniki zunanjega ministrstva in generalitete ter deputacija jugoslovanskega polka št. 48. Posredovalni predlogi Owena Younsra Pariz, 8. maja. s. Kakor poroča »Temps«, je predsednik reparacijske konference Owen Young danes dopoldne izročil zavez« niškim zastopnikom v odboru reparacij« skih strokovnjakov posredovalne predloge, ki jih ie že sinoči oficijelno sporočil po» sameznim delegatom »L* IntransigeBt« pi« še o novi težki krizi, ki jo je izzval spor trojice je nato izjavil, da bodo vse spomenice v polnem obsegu priložene poročilu, ki bo predloženo v Madridu, posebnemu cd-boru sveta ter nato plen umu v proučitev. Odbor svoječasno ni hotel objaviti vsebine spomenice, ker so razne vlade naslovile svoje spomenice neposredno v roke odbora. Nemški vladi pa je, kakor vsaki drugi vladi dano na prosto, da lastno spomenico jbiavi na lastno inicijativo. Predsednik odbora trojice je o tem stališču brzojavno obvestil zunanjega ministra dr. Stresemanna. zaradi razdelitve razlike med zahtevo Chve* na Younga in dosedanjimi zahtevami za» veznikov, ki znaša 173 milijonov zlatih mark. »Temps« poroča dalje, da francoska delegacija glede ameriškega predloga ne more zavzeti definitivnega stališča dokler ne bo točno poznala nemških pridržkov. Tajništvo konference je sklenilo, da časo« pisju ne bo dajalo več informacij, da bi tako prenehali napadi proti dr. Schachtu. Rumunske svečanosti Bukarešta, 8. maja r. V petek se prično velike slavnosti, ki bodo posvečene 10 obletnici ustanovitve velike Rumunije. Pri tej priliki obišče glavno mesto Rumunije 200 delegatov rumunskih naselbin v Zdru« ženih državah Svečanosti bodo traiale 3 dni in se bodo vršile tako v Bukarešti ka» kar po vseh ostalih večjih krajih države. Višek te proslave bo svečanost v Albi Ju* !iji dne 21 maja. kjer je bilo pred deseti« mi leti proglašeno ujedinjenje in osvobo« jenje vsega romunskega naroda. Upravnlitvoi L)ub.1aoa, Prešernova at 84 Telefon it. 1122, 1123. 1124. 3125. 3124. taseratni oddelek: LiuMia-na. Prešernov utocs 4. releloo št 24U2. Podružnica Maribor: Mek&amdrova cest St. 13 Teletoo 4.SA Podružnica Celje: Kocenova ulica Ct 2. Telefon 4t 100 Računi pri c*>št tek. tavodh. Ljubljana it. 11.842; Praha 6isk> 78.180; VViee Nr. 105 241. Nova intervencija episkopata zaradi verskega pouka na osnovnih šolah Konferenca nadškofov v Zagrebu - Skupna avdijenca katoliškega nadškofa Rodiča in pravoslavnega vladike Letice Beograd, 8. maja c. Vprašanje verouka v osnovnih šolah tvori še vedno predmet živahne izmenj-ave misli med katoliškim in pravoslavnim episkopa-tom. ki namerava nadaljevati svojo akcijo za popolno uveljavljenje načela, da spada verouk v šolski učni načrt. Ministrstvo prosvete ie izdelalo kompromisni predlog, po katerem naj bi verouk ostal sicer obligaton predmet v osnovnih šolah, vendar naj bi zanj skrbele cerkve, t. j. nosijo vse stroške, plačujejo katehete itd Učne knjige pa naj bi odobravalo ministrstvo pravde v katerega resort spadajo verske zadeve. Episkopat ta predlog odločno odklanja. Te dni se je vršila v Zagrebu konferenca zagrebškega nadškofa dr. Bau- erja in beograjskega škofa Rodiča. ki ji je prisostvoval tudi novi dubrovniški škof Carevič. ki ie bil nekai dni pred tem v Beogradu kenferiral v ministrstvu prosvete o novem šolskem zakonu. Na zagrebški konferenci so bile odobrene smernice za nadaljnjo akcijo pravoslavnega in katoliškega episkopata v tej zadevi Nadškof Rodič se je nocoj odpeljal v Beograd ter se jutri sestane s predstavniki pravoslavne cerkve Še tekom jutrišnjega dne zaprosita dr. Rodič in pravoslavni vladika dr Letica za avdi-jenco pri kralju ter bosta Nj Vel obrazložila stališče pravoslavne in katoliške cerkve napram projektu novega šolskega zakona. Obsežne reforme v prometnem ministrstvu Prometni minister dobi tri pomočnike, generalna direkcija bo ukinjena, delokrog oblastnih direkcij pa znatno razširjen Kongres čsl agrarne stranke za grupacijo po razrednih interesih Udržal ugotavlja, da je pobžaj države dober - Seda-nia vlada ie nredln^a že četrti aktivni proračun - Politično se bo^o v Češkoslovaški razvile tri skupine: soci-jalistična, agrarna in klerikalna Odmev govora avstrijskega kancelarja v inozemstvu Francozi niso posebno navdušeni nad izjavo dr. Streeruwitza glede odnošajev med Avstrijo in Nemčijo — Nadejajo se, da tendenca no priključitvi ne bo stopila v ospredje javo v avstrijskem parlamentu je sprejel tukajšnji tisk z velikim zanimanjem in io skoraj vsi listi objavljajo zelo izčrpno. Posebno se povsod povdariajo izvajanja zveznega kancelarja dr. Streeruwitza o zu» nanji politiki Zadovoljstvo ie izzvala zla« sti njegova izjava glede razmerja do Nemčije. Dr. Seinel odpotuje na Bližnii vzhod Duna], 8 maia g. Bivši zvezni kancelar dr. Seipel je nastopil enomesečni dopust kot poslanec in bo odpotoval dne 11. maja v Trst, odkoder se bo odpeljal po Sredozemskem morju v Atene in Carigrad NTa Dunai se bo dr. Seipel vrni' po kopnem preko Balkana. Po povratku bo ponovne konsultiral zdravnike ter v primeru, da bc potrebno, odšel na daljše lečenje v Karlove Vare. Pariz. 8. maja s. »Temps«, ki podaja na-ziranje Ouai d'Orsaya, se bavi na uvodnem mestu s spremembo vlade v Avsfriii List meni, da v iziavah novega zveznega kancelarja glede odnošajav Avstrije do Nemčije ne gre iskati političnih namenov, ki bi mogli dati drugim državam povod za vznemirjenje Ravno tako m?lo kol dr. Seipel. tudi dr. Streeruwitz ne more misliti na to, da bi neposredno podpira' gibanje za priključitev. Toda že sama tendenca, da bo vse odobraval, kar zahteva zbližanie avstrijskega in nemškega naroda na vseh poljih, in tako rekoč v pomanjkanju politične zveze delal na moralno zvezo med obema narodoma lahko vedno povzroči nekoliko vznemirjenja, če stopi preveč iasno na plan. Upati ie treba, da bodo deiania nove avstrijske vlade opravičila zaupanje, ki ga hoče vlada v tem pogledu pokazati vsemu inozemstvu. Berlin, 8. maja. s. Včerajšnjo vladno iz« Pred podpisom grško-turške prijateljske pogodbe Grško-turška konferenca v Angori — Pred zaključkom stoletnih bojev med Grčijo in Turčijo Ugoden potek pogajanj z Rumunijo Izjava šefa rumunske delegacije — Na dosedanjih pogajanjih so bili doseženi važni sporazumi — Pogajanja se bodo nadaljevala v kratkem Bukarešta, 8. maja p. »Adeverul« objavlja izjavo šefa romunske delegacije, ki se v Beogradu pogaja za definitivno ureditev še nerešenih spornih vprašanj med Romunijo in Jugoslavijo. Kakor znano, so bila pogajanja prekinjena preko pravoslavnih velikonočnih praznikov in se bodo nadaljevala v drugi polovici maja. Šef romunske delegacije izjavlja, da so se dosedanja pogajanja tikala šolskih, cerkvenih, social-no-zavarovalnih. izseljeniških. pokojninskih in drugih vprašanj. Doseženo ie bilo popolno soglasje glede pokojnin bivših av-stro-ogrskih uradnikov. Tekom pogajanj se je izkazalo, da romunski delegati nimajo dovolj podatkov pri roki: zato je jugoslo- venska delegacija predlagala, naj romunska država plačuje pokojnine onim, ki stanujejo na romunskem teritoriju, dočim naj Jugoslavija prevzame pokojnine uradnikov, ki prebivajo na jugoslovenskem ozemlju. Vprašanje brezplačnega zdravljenja je bilo odloženo. ker bo romunska delegacija prosila za nove podatke od romunskega ministrstva za narodno zdravje. Glede socialnega zavarovanja je romunska delegacija sprejela predlog jugoslovenske delegacije, ki sloni na načelu reciprocitete. Za ureditev izseljeniškega vprašanja ie Jugoslovenska delegacija predlagala reciproci-tetno načelo, a Romuni so stavili predlog v smislu rimske konvencije. Ustanovitev Zdravstvenega doma v Cerkljah Podrejen bo Higijenskemu zavodu v Ljubljani ter bo vršil važne zdravstvene naloge Občinski zdravniki v zagrebški oblasti Vsaka občina mora imeti svojega zdravnika — Imenoval jih bo oblastni komisar — Privatne prakse ne bodo smeli irmevati brez posebnega dovoljenja Zagreb, 8. maja, n. Nt seji strokovnih referentov zagrebške oblastne samouprave, ki se je vršila danes, je bil predložen načrt nove uredbe o občinskih zdravnikih. Uredba bo v kratkem stopila v veljavo, ker je dosedanja prenehala veljati. Načrt vsebuje 14 členov in določa med ostalim, da mora imeti vsaka občina po enega zdravnika, glede na terenske razmere In velikost ob- čin. pa po potrebi tudi več. Občinske zdravnike imenuje komisar oblastne samouprave, za njihovo nastanitev, preskrbo in plačo pa morajo skrbeti občine. Občinski zdravnik ne sme vršiti privatne prakse brez dovoljenja oblastnega komisarja, v kolikor pa mu je dovoljena, ne sme biti v škodo službenih dolžnosti. Beograd, 8. maja p. DanašnCe »Službene Novine« objavljajo pravilnik Zdravstvenega doma v ,Cerkljah pri Krškem, ki ga je minister narodnega zdravja odobril. Pravilnik se glasi: Cl. 1. Zdravstveni dom v Cerkljah ob Krki, srez Krško je naprava, ki službeno obeležuje splošno zdravstveno stanje prebivalcev v okolišu sreza Krške doline. Cl. 2. V Zdravstvenem domu delujelo: a) splošna zdravniška posvetovalnica, b) dečji dispanzer, c) dispanzer za ietične. č) šolska posvetovalnica in poliklinika, d) ljudska zdravstvena šola. e) ljudsko kopališče. Cl. 3. Zdravstveni dom ima te-le naloge: a) Ugotavlja in proučuje zdravstvene razmere prebivalstva in ljudskih naselbin v okolišu, b) odpravlja vzroke slabega zdravstvenega stania z nasveti in dejanji, c) si prizad.va s socijalno higiiensko zaščito dc-ce zmanjšati umrljivost dece v okolišu, č) skrbi posebno za zdravljenje ietičnih in za zaščito zdravih zoper to socijalno kug) d) izvršuie vse ukrepe, ki so potrebni, da se odstranijo v okolišu stalno nastonaioče na-lezliive bolezni in da se te bolezni tam ne razširjajo, e) skrbi za zdravje !n pravilni telesni razvoi šolarjev in daie šolskim oblastem v okolišu potrebna poiasnila ln navodila v zdravstvenih vprašanvih. f) dviga zdravstveno kulturo s higijensko propagando in didaktiko. g) preprečuje, omejuje tn odpravlia alkoholizem. Naslednji členi govore o delokrogu v čl. 2. navedenih ustanov. Cl. 10. Podrobno delovanje oddelkov pod O. 4.. 6., 7., 8. Iti 9. se uredi s poslovnikom. Priprave za konferenco Male antante Beograd, 8. maja. p. V ministrstvu za zunanje zadeve se vrše obsežne priprave za predstojefo konferenco Male antante v Beogradu. Vlada je prejela poročilo, da prispe češkoslovaški minister zunanjih del dr. Be-neš v Beograd 20 maja dopoldne. Istega dne prispe v Beograd tudi rumunski minister zunanjih del Mironescu. Prva konferenca zunanjih ministrov držav Male antante bo 20. maja dopoldne Konference se bodo nadaljevale 21 in 22. maia dopoldne. Dne 22. maja popoldne odpotujejo ministri v kopališče Koviljačo. kjer bodo prenočili 23. maja se nato vrši izlet v Sarajevo, odkoder potujejo 24. v Dubrovnik. S temi izleti na Jadransko morje bo končana letošnja konferenca Male antante. Ministrski predsednik na msDekciiskem potovanju Beograd. 8 maja. p. Predsednik vlade general Peter fcivkovič se še vedno nahaja v VrnjaČki Banji. Tekom včerajšnjega in današnjega dne je napravil dališa inšpekcijska potovanja ter je dane? posetil Novi Pa-zar. Tekom včerajšnjega dne je predsednik vlade obi«kal Trstenik ter pregledal vse državne ustanove tamošnjega okoliša Pri tej priliki si je ogledal tudi sanatorij »Terapi-jo<, ki io vodi hrvatski zdravnik dr. Kuhar iz Varaždina in ki mu stoji ob strani njegova soproga, ki je takisto zdravnica. Predsednik vlade se je zelo pohvalno izrazil o vzorni ureditvi in delovanju sanatorija. Ob 5. popoldne je odpotoval preko Kraljeva v Raško. Na vseh svojih inšpekcijskih potovanjih je predsednik vlade sprejemal referate sreskih poglavarjev in ostalih starešin državnih uradov Predsednik vlade je z zado-voljstvom ugotovil, da vlada povsod red in da so vsi uradniki na svojih mestih. V Novem Pazarju je predsednik vlade sprejel dve delegaciji, ki sta mu predložili razne želje. Dobava lesa malim žagam iz drž. gozdov Beograd. 8. maia. 6. Delegacija zastopnikov malih in srednjih žag iz Gorskega Rotorja, ki se je mudila v Beogradu, je pose-tila ministra za šume in rudnike inž. Radi-vojeviča ter ministra trgovine in industrije dr. Mažuraniča Zaprosila je. da bi se uzakonil predlagani pravilnik, po katerem imajo dobivati male žage les iz državnih gozdov za svoje potrebe brez licitacije v količini do 3000 m» ter po ceni. ki jo določi minister za šume in rudnike. Zastopniki malih žag naglašajo. da nimajo sredstev, da bi mogli na dražbah konkurirati z velikimi žagami, ki razpolagajo z ogromnimi kapilali. Ministra inž. Radivojevič in dr. Mažuranič sta izjavila deputaciji, da bosta upoštevala njene želje. Deputacija je posetila tudi finančnega ministra dr. Švrljugo. Konferenca mednarodnega urada dela Beograd, 8. maja p. 30. maja prične v Ženevi velika konferenca mednarodnega urada dela Na dnevnem redu so važna socialna vprašanja, kakor prisilno delo. preprečevanje nesreč v tovarnah in delovni čas nameščencev Za tem bo sledilo poročilo generalnega tajnika mednarodnega urada deia. Ministrstvo za socialno politiko )e pozvalo delodajalske in delojemalske organizacije. naj bi imenovale svoje delegate, ki bodo zastopali našo državo na tej konferenci Naša delegacija za kongres mednarodne trgovske zbornice Beograd, 8 mala p. V Parizu ie bo sestal Izvršni odbor mednarodne trgovske zbornice, da določi dnevni red kongresa zbornice, bi se bo vršiJ od 8 do 13 jnija v Amsterdamu. Zaradi sestave Jugoslovenske delegacije za ta kongres bo 25. maja v Beogradu konferenca, ki fi bodo prisostvovali zainteresirani predstavniki gospodarskih krogov iz vse države. Minister dr. Drinkovič v Zagrebu Beograd, 8. maja 6. Nocoj je odpotoval Beograda minister socialne politike dr. Drinko-vič, ki bo ostal en dan v Zagrebu, nato pa bo odšel na inšpekcijsko potovanje v Hrvatsko Primorje in Dalmacijo, kjer bo ostal kakih 10 dni. Pred svojim odhodom je bil sprejet na dvoru v avdijenci, kš Je trajala eno uro. ki ga izda Higijenski zavod v LlubTtan' Cl. 11. Zdravstveni dom v Cericljah ob Krkj upravUa Higijenski zavod v Ljubl:ani. ki je hišni gospodar. Higijenski zavod sprejema in upravlja kredite za osebne in mate-riialne izdatke Zdravstvenega doma ter sestavlja proračun v okvirju lastnega proračuna. Cl. 12. V Zdravstvenem domu deluje potrebno število zdravnikov in sester, nameščenih po ministru za narodno zdravje na predlog Higijenskega zavoda. Enega izmed poslujočih zdravnikov poveri šef Higijon-skega zavoda z vodstvom poslov v Zdr*/-stvenem domu Ta zdravnik ie odgovoren za red in disciplino in pravilno delovanje. Zdravstvenega doma, sestavila mesečna in letna poročila o delovanju Zdravstvenega doma ter jih predlaga v pogled šefu Higijenskega zavoda v Ljubljani odnosno šefu zavoda za zdravstveno zaščito dece v Ljab Ha ni, ki jih pošiljata skupaj s svojimi poročili centralnemu Higijenskemu zavodu. Cl. 3 in 14. govorita o dolžnostih zdravnikov in sester. Cl. 15. Osebe, nameščen© v zdravstvenem domu so podrejene šefu Higiienskiga zavoda v Ljubljani ter opravliaio delo po njegovih navodilih, v kolfkor pa vrši »nsle v dečfiem dispanzerju, pa je podrejeno Zavodu za zaščito dece in mater v Ljub'jani. Cl. 16. Hišna oskrba zdravstvenega doma se uredi s hišnim redom, ki ga izda Higilenski zavod v Liubllanf. Cl. 17. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem ko se razglasi v »Službenih Novi-nah.< —- Izselieniška kvota za Zedinjene države Beograd. 8. maja. p. Ministrstvo za socijalno politiko je poslalo vsem velikim županom okrožnico, v kateri daje navodila glede sprejemanja prošenj za izselitev v Zedinjene države. Na področje konzulata Ze-dinjenih držav v Zagrebu, kamor spadata tudi ljubljanska in mariborska oblast, odpade 140 izseljeniških potnih listov. Zadevne prošnje smejo veliki župani sprejemati najkasneje do 10. junija. Posamezni veliki župani smejo sprejeti največ do 20 prošenj. Travica do vlaganja teh prošenj in do izselitve na tej podlagi gre v prvi vrsti ženam in deci izpod 21 let, čijih starši se nahajajo v Zedinjenih državah. Nenosredni davki 1.1928-29 Beograd, 8. maja r. V proračunskem le* tu 1928«29 je bilo plačanih neposrednih davkov skupno 1,736.352796 Din. Prora« čunjenih ie bilo 1„673,424.300 Din Napram prošlemu proračunskemu letu se je torej plačalo za 60,428.496 Din več neposrednih davkov. Smrt uglednega sodnika Subotica, 8. maja. č. Tukaj je umrl predsednik okrožnega sodišča Stevan Pav« lovič v 53 letu starosti. Do 1. 1915. je bil v Sarajevu okrožni sodnik, tedanje avstrij« ske oblasti pa so ga upokojile, nakar je otvoril odvetniško pisarno L. 1919. je bil imenovan za predsednika okrožnega sodiš šča v Subotici. kjer si je pridobil veliko popularnost. Sodniški kolegij je imel da* nes sejo, na kateri je sklenil, da se truplo pokojnega Pavloviča postavi na mrtvaški oder v veliki dvorani okrožnega sodišča in pokoplje na stroške sodnikov tega sodi* šča. Nadalje je sodniški kolegij sklenil, da bo vršil do imenovanja novega predsedni« ka posle predsednika okrožnega sodišča dr Vlaho Carevič. „Miss Dalmacija" v Mostarju Split. 8. maja č. Včeraj popoldne se je pojavilo nad Splitom letalo »Miss Dalmacija«, ki je nekaj časa krožilo nad mestom. Letalo je izvajalo vsakovrstne akrobacije, ki jih je sprejelo občinstvo z občudovanjem in navdušenjem. Zatem je letalo odletelo dalje in se ni spustilo v Splitu, kakor je bilo prvotno določeno, temveč v Divuljah pri Trogiru, kjer je mornariška letalska šola. Danes popoldne je letalo »Miss Dalmacija« odletelo iz Divulj pri Trogiru v Mostar. Avtomobilske nesreče Šibenik. 8. maja n. Danes ob 3. popoldne je pri postaji Siverič na progi Knin-Per-kovič zavozil tovorni vlak v avtomobil, v katerem sta se vozila šofer Ivan Vovko in njegov potnik Peter Uroda. Lokomotiva je trčila v avtomobil na nekem malem železniškem prelazu. Šofer in njegov potnik sta imela toliko duševne prisotnosti, da sta še v zadnjem hipu skočila iz avtomobila. ki ga ie lokomotiva popolnoma razbila in vrgla v potek ob progi. Nezgoda ni povzročila nobenega zastoja v železniškem prometu. Sofija, 8. maja p. V okolici Sofije se Je danes pripetila težka avtomobilska nesreča. Hčerka poslanca Batfjeva je bila pri tem ubita, dva oficirja in dve dami pa so bili težko ranjeni. Poljedelski minister v Skoplju Beograd, 8. maja p. Iz Skop!je poročajo, da je tjakaj prispel minister poljedelstva dr. Frangeš. Polojedelskega minisitra sipremlja večje število načelnikov Minister poljedelstva pregleduje s svojimi načelniki ustanove svojega resora v Juržni Srbiji in nabira gradivo za definitivno ureditev agrarnega vprašanja v Južni Srbiji. Bosanski muslimani pri ministru pravde Beograd, 8. maja p. Danes je pniupel v Beograd cerkveni poglavar muslimanov v Bosni in Hercegovini Reis-ulema Cauševič > predstavniki muslimanskih cerkvenih občin. Muslimansko odposlanstvo ]e interveniralo v ministrstvu pravde zaradi ureditve muslimanskih cerkvenih vprašanj Porast konkurzov Beograd, 8 mala 6 Po »lužbenih podatkih Je v prvih štirih mesecih I. 1029 število konkurzov v vsei državi naraslo od 371 v lanskem letu na 407. Po razorožitvenih razpravah v Ženevi Šesta razorožitvena konferenca je z začetkom tedna za nedoločeno dobo prekinila svoje razprave. Zasedanje s tem še ni zaključeno, marveč se bo nadaljevalo, ko bo predsednik Loudon smatral za koristno, da zopet skliče delegacije. Vsekakor se mora z zadoščenjem ugotoviti, da so dosedanja tritedenska pogajanja bila uspešnejša od vseh prejšnjih. In priznati se mora, da gre to pot zahvala za napredek baš Zedinije-nim državam, ki so prej delale največje ovire razorožitvenim prizadevanjem v onem smislu, kot jih razumejo kontinentalne države s Francijo na čelu. Po dosedanjih znamenjih bi se skoro smelo soditi, da je z izvolitvijo predsednika Herberta Hooverja napočila nova doba v mednarodnih odnošajih in da se nekateri najusodnejši povojni problemi bližajo možnosti realne, pozitivne rešitve. Na šesti razorožitveni predkonferen-ci je podal prvi ameriški delegat Gib-son v imenu svoje vlade dve temeljni izjavi, ki ju je ves miru žejni svet pozdravil z velikim zadoščenjem in ki bosta imeli najboljše posledice. Te so se pokazale že takoj na licu mesta, v Ženevi. Razprave so dobile novo im-pulzijo in se nadaljevale v ozračju zaupanja, ki je zamenjalo prvotno nezaupanje in pobitost. Zedinjene države so predvsem opustile svoje dosedanje trdovratno stališče v vprašanju omejitve oboroževanja na morju. Prej so zahtevale, da se mora natančno določiti, koliko bojnih enot vsake posamezne kategorije smejo imeti poedine pomorske sile, in se vrh tega postavile na stališče, da se mora Amerika tudi glede manjših enot popolnoma izenačiti z Veliko Britanijo, kakor se je na washingtonski konferenci izenačiila z njo glede velkih bojnih ladij. Na tem mestu smo že večkrat razložili, zakaj bi z zmago te zahteve dosegla Amerika dejansko premoč na morju in končno potisnila nekdanjo kraljico oceanov, Anglijo, na drugo mesto. Le-ta se je z razumljivo ne-popustljivostjo upirala ameriškim pre-tenzijam in ob tem sporu so se razbila vsa dosedanja razorožitvena pogajanja. S sprejemom one metode v določevanju razmerja pomorskih bojnih sil. ki jo je 1. 1927. predlagal francoski delegat Paul-Boncour, je vlada Zedinjenih držav dejansko omogočila sklicanje nove pomorske razorožitvene konference, ki bo — upati je — bolj uspešna, nego je bila predlanska »konferenca treh« žalostnega spomina. Zedinjene države so napravile še drugo nadvse znatno uslugo mirovni misli. Gibson je izjavil, da njegova vlada pristaja na francosko formulo glede izvežbanih vojaških rezerv, ki bodo izvzete iz bodoče mednarodne konvencije o znižanju oboroženja na kopnem. Ameriki se je v tem vprašnaju pridružila tudi Anglija, ki je doslej isto tako energično pobijala francosko tezo. Tako se je tudi v tej nadvse kočljivi točki dosegel sporazum med glavnimi silami sveta. Čeprav Rusi in Nemci iz razumljivih nagibov še nadalje oznanjajo »polom« razorožitvene debate v Ženevi, mora nepristranski opazovalec priznati, da se je dosegel velikanski napredek. Razorožitev ni izvedljiva naenkrat, marveč se mora korakati k njej samo v etapah, sicer bi zadela svet še hujša katastrofa, nego je bila svetovna vojna. V sedanjem stanju splošne varnosti in razmerja med državami je mogoče težiti samo k omejitvi in znižanju oborožitve na kopnem, na morju in v zraku. Tn v t«vn stremljenju je bil dosežen v Ženevi nepobiten napredek. Eoilog Ijubavne drame Ogtiiin. 8. maja. č. Včeraj je bil pred tukajšnjim sodiščem obsojen na 12 let težke ječe neki Anton Hrastina. ki je ubil Sofijo poročeno Ferari. Z njo je imel ljubavno razmerje že pred odhodom v vojno proti volji njenih staršev. Pr°d njegovim povrat-kom iz vojne se je Sofija poročila z nekim Ferarijem s Sušaka. Hrastina je čakal kritičnega dne nanio za nekim zidom. Pred tem je popil štiri litre vina. Ko se mu je približala na 20 metrov, je streljal nanjo iz revolverja in Sofija se je zgrudila mrtva na tla. Spremembe v mornarici Sibenik, 8 maja. n. Danes ie prevzel dolžnosti pomorske obalne komande kapetan bojnega broda Polič, ki je prevzel mesto dosedanjega komandanta admirala Stankovima, premeščenega s posebnim ukazom za komandanta v Boko Kotorsko. Zemunski dijaki ▼ Zagrebu Zagreb, 8. maja. n. V Zagreb so došli dijaki trgovske akademije iz Zemuna, ki so si ogledali več tvornic in zagrebško okolico. Jutri bodo preko Osijeka odpotovali nazaj v Zemun. Medicinska razstava v Zagrebu Zagreb. 8. maja. n. Jutri bo otvorjena v zagrebškem umetniškem paviljonu medicinska razstava. Otvoritev bo izvršil mestni župan dr. Srkulj. Koncertna turneja vinograd-skega »Hlahola« Praga. 8. maja h. Dne 18. t. m. bo odpotoval vlnogradskj »Hlahol« na koncertno turnejo po Jugoslaviji. Pevsko društvo bo obiskalo Beograd, Zagreb. Split in Ljubljano. Izvoz pšenice v Turčijo Beograd. 8. maja č. Po službenih podatkih le bilo prvih sedem dni meseca tnala izvoženih v Turčijo 2 milijona kg pšenic« v vrednosti 4 milijone dinarjev. Smrt zaslužnega poljskega politika Pred 14 dnevi Je v Tešinu umrl Josip Londzin, star in za Slovanstvo bivše avstrijske Šlezije zelo zaslužen politik in nacionalen delavec, ki sc ga naši starejši politiki poznali še iz dunajskega parlamenta. Pokojni Londzin je bil rojen 1. 1863. ter je študiral v Bielsku, Olomucu ln na Dunaju. Kot mlad vikar in zaveden Poljak Je rano prišel v konflikt s kardinalom Kop-pom, vratislavskim nadškofom, ki je kot tak (iz pruske šlezije!) vršil cerkveno oblast tudi v delu avstrijske Šlezije ter bil znan zaradi svojih germanskih tendenc. Londzin Je ustanovil poljsko gimnazijo v Tešinu. bil tajnik »Šolske Matice« za te-šinsko Šlezijo in je več ko 40 let urejal poljski poljudni časopis »Zvezda Tešinska«. Bil je poslanec tudi v svobodni Poljski, od lanskih volitev pa član senata. Politično Je šel s Pilsudskim. Londzin je bil v Tešinu zelo popularna osebnost in zaradi svoje objektivnosti priljubljen pri vseh veroizpovedanjih (katoliki, evangeliki, Židi) in narodnostih. Zadnja leta je bil (prej je bil tudi katehet na gimnaziji) župan v Tešinu. Poročilo kominterni o berlinskih izgredih Varšava, 8. maja a. Detektivi poljske politične policije so aretirali na varšavskem kolodvoru nekega tujca, ki je potoval s tujim potnim listom. Pri natančnem pregledu njegove prtljage so našli v skrivnem predalu kovčegi seznam vseh komunističnih voditeljev in organizatorjev poslednjih krvavih nemirov v Berlinu. Razen tega seznama je bilo v kovčegu izčrpno poročilo o poteku ln organiziranju berlinskih nemirov, namenjeno vodstvu moskovske Ko-minterne. Varšavska policija misli, da se ji je posrečilo s to aretacijo ujeti enega glavnih sovjetskih emisarjev, ki so sodelovali pri nemirih v Berlinu. O aretaciji in vsebini zaplenjenih dokumentov je takoj obvestila berlinsko policijo. Avstralski novinar žrtev berlinskih nemirov Berlin, 8. maja. s. Danes dopoldne se Je vršil pogreb avstralskega novinarja Char« lesa Mackava, ki je bil pri zadnjih nemi« rih ustreljen v Berlinu. Pogrebnih sveča* nosti so se udeležili člani angleške kolo* nije in angleški novinarji v Berlinu. An« gleškega poslanika je zastopal poslaniški svetnik Micholson. Društvo berlinskih no* vinarjev je odposlalo na pogreb posebno deputacijo, ki je položila na grob možem« skega tovariša lep venec. Pogrebu je pri« sostvoval tudi zastopnik tiskovnega oddel« ka v zunanjem ministrstvu. Miren pogreb berlinskih žrtev Berlin, 8. maja s. Danes opoldne Je bil pokopan večji del žrtev krvavih nemirov. Na pokopališču so se odigravali žalostni prizori. Večina žrtev se sploh ni udeležila demonstracij ter ie padla pod streli policije, ko je gledala skozi okno svojih stanovanj ali hitela na svoje delo. Polurna stavka, ki so io propagirali komunisti kot protest, je bila izvedena skoraj v vseh večjih obratih brez incidentov Lloyd George o izpraznitvi Porečja London, 8. maja s. V Banggoro so L!oyda Oeorgea po volilnem govom vprašali ali namerava doseči, da bi se anglelke zasedbene čete tako) itmaknilc Iz Porenia. L!oyd Oeorge le odgovoril brez oklevanja: »Že opetovano sem silil vlado in si sploh ne morem tolmačiti, zakal so naše čete še vedno tamkaj.« Otvoritev razstave v Seviiji Madrid, 8. maja s. Kraljevska dvojica, ministrski predsednik Primo de Riivera io številni visoki dostojanstveniki so odpotovali v Sevfflo, da se udeleže otvoritve ibero-amerišfce razstave. Propaganda za oriključitev Avstrije k Nemčiji Dunaj, 8. maja a. Avstrijsko-mernik« zveza objavila v svojem glasilu, da je sedaj Ste vi V) njenih članov dose-glo 1,004.211. Glavni rili t« organizacije !e propaganda za priključitev Avstrije k Nemčiji na temelju samoodločbe narodov. Poletne vožnje »Zeppelina« Friedrlchshafen, 8. mala s. »Grof Zeppelin« Je zaključil s poletom na Dnnal svoi spomladanski program ter bo pričel seda) s poletnimi vožnjami. Bo določenem načrtu bo »Grof Zeppeliti« startal dne 15. maja za polet v Ameriko. Njegovo bivanje v Newyorkn }e preračunano samo na tri dni, tako da se bo 8e 25. mala vrnil domov. Jnnila ln ftrtiia bo izvede! dalJSe polete na Norveško, Švedsko in Finsko ter v polarne pokrajine. Zastrupljenje na ženitovanjski pojedini Nante«, 8. maji ». Na ženitoranju )e po v«-vanjn neke jedi obolelo 80 gostov n« makih za strupi ienja. Oče neveste Je umri. Justifikacija voditeljev mehiških vstašev Merico. 8. maja a. Včera) so bffl nstrefleo! v Sonori trii« voditelji »Religioznega pokrett«, H !e bil » bistvu samo organizacija za izvajani« terorističnih napadov na vladne čete tn poitne vlake. Težka nesreča v Rusiji Moskva, 8. maja a. Pri mes4n Halič v gtiber-nijl Gomel s« 1« prevrnil na reki čete t mladimi deklicami. Utonilo Je 9 deklic. Tudi v Belgiji je par primerov črnih koz Bruselj, 8. maja s. Kakor poroča »Lfbre belgique«, so v raznih bolnicah v oskrbi bolniki, oboleli na kozah. Jutranji listi ugotavljajo. da primer črnih koz, o katerem so poročali včeraj, ni edini, temveč da je po raznih bolnicah še več takih bolnikov. Zdravstvene oblasti so podvzele vse mere, da preprečijo razširjenje epidemije. Snežni viharji v Kanadi London, 8. maja. a. V južni Kanadi w> divjali za to dobo nepričakovano silni snež» ni vihaTji, ki so odtrgali od prometa cele pokrajine v Manitobi. V snegu je obstal tudi brzovlak, ki jc peljal delavce m pot« nike v Winnipee. Ker je jelo primanjko« vati hrane potnikom, ki so ostali v zasneženem vlaku že pet dni, je odposlalo ka* nadsko vojno ministrstvo eskadrilo voja* ških letal, ki so vrgla s padali potnikom večje množine hrane. Organizirana je ti* di posebna letalska ekspedicija z letali, ki imajo namesto koles smuči, da prepeljejo potnike v \Vrnnipeg. Poboj med cigani zavoljo ženske BnkareSta, 8. maja g. V Kfmpolungn n je vršila te dni strahovita bitka med dvema ciganskima plemenoma, v kateri je bila ena oseba ubita, 30 pa lahko in težje ranjenih. Vodja ciganskega plemena Jurij Nl-colae je hotel po starem ciganskem običaja za ženo hčer drugega ciganskega plemena in je ponujal za deklico visoko odkupnino. Vodja drugega plemena je ponudbo odklonil in tako se je ponoči vnela strašna bitka. Cigani so se oborožili s sekirami in kosami. Boja so se udeležile tudi ženske, izmed katerih so nekatere udrihale celo z otroci po svojih nasprotnikih. Šele, ko Je nastopilo orožništvo in aretiralo najbolj vročekrvne borce, sta s.e obe plemeni po-mirilL Kočevsko pismo Po deževnem ln mrzlem aprilu Je nastopil pri nas maj v vsej svoji lepoti. Cvetja sicer še ni veliko, bukve pa so že ozelenele in gozd se vsak dan bolj odeva v svežo zelenino. Prva majska nedelja, ki je bila solnčna in vedra, je izvabila izza mestnih zidov mlado in staro. Dolga vas, šalka vas in Stara cerkev so kar najbolj primerna izprehajališča za popoldanske izletnike. Vse okoliške gostilne so bile polne gostov, ki so se ob prvi vročini ohlajali s svežim pivom. Promenada za gradom in v Haufovem drevoredu je oživela in to zlasti na večer pred šmarnicami in po njih, ki so sedaj do polovice meseca nemške. Tudi slado-ledar je prišel že do svoje veljave. Po dolgi zimi se je vse oddahnilo in sedaj vse hiti, da si na prostem, čistem zraku, ki Je pri nas tako blagodejno prepojen z vonjem gozdovja, pribavi telesu novih moči Tudi že zgodaj zjutraj je v mestu živo. Pomočniki iti trgovski vajenci se grejejo na solncu, zunaj mesta pa naletiš na študenta, ki se s knjigo v roki pripravlja za dopoldanski pouk ali pa morda celo za maturo, do katere Je samo še mesec dnL Na polju vse hiti z delom. V aprilu so zamudili, zato hite v maju. Povsod vidrS sejalce in sadivce z vrečami krompirja, koruze ali fižola. Pšenice pri nas skoraj ne sejejo. Za gradom kopljejo delavci Jame. v katere bodo posadili lipe, ker se kostanji, ld so do sedaj obsenčevali to izprehajališče, suše. Florijanov sejem preteklo soboto Je bil zelo obiskan. Kramarji so precej iztržili in tudi živine se je precej prodalo. Ker se Pri nas vrše sejmi Ie bolj redko, bi bilo zelo dobro, da bi se upeljali redni tržni dnevi, kakor jih imajo po drugih mestih. Pri mestni vodarni In elektrarni so podrli tovarniški dimnik, ki Je bi! zadnje čase čisto neraben. Opeka pa se bo še prav I2-hko porabila za zidavo hiš, ker je znano, da se nahaja v takih dimnikih najboljša opeka. Pretekli teden se Je vršila na magistratu svečana seja občinskega odbora: bil je zaprisežen župan in vsi odborniki. Zaprisega] je vladni svetnik sreski poglavar g. Loger. Sprejeta je bila soglasno brzojavka, ki jo je odposlal župan g. Lončar NJ. Vel. kralju Aleksandru kot zahvalo za častni naslov, ki ga Je podelil slovenski univerzi v LJubljani. Poleg tega Je bila odposlana tudi žalna brzojavka gospej vdovi vojvode Stepanoviča. Največ so pretrpele v tej zimi naše ceste. Po večini so tako razrite ln razko-pane, da Je vožnja po njih v kvar vsem vozilom. Sedaj popravljajo majhen trak ceste, ki vodi iz Kočevja v Cviškerje. Delo vodi cestni mojster g. Emil Bižal. Država, mestna občina, uprava premogoko-pa ln ves kočevski sodni okraj bodo morali tukaj n Rro grad proti Sofiji, naslednjega dne Ljub!?* na pnoti Sofiji ter Beograd proti ZagTebu