List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava. Strossmajerjev trg t. Telefon st. 73. Leto XXIEI. St. »i. Kranj, 23. decembra 1939 Izhaja vsako gobovo. Naročnina: celoletno 40*- din, polletno 20*- din, četrtletno 10 - din. Mir ljudem na semlji! Klic miru in ljubezni, klio božičnega veselja in radosti bo spet odmeval po vsem krščanskem svetu. Odmeval bo v dušah in srcih, budil tajne in skrivnosti svete, božične noči, razsvetlil bo vsa naša pota in pregnal mrak in tesnobo, fci je v nas. Ali nismo danes bolj kot kdajkoli potrebni resničnega, pravega božičnega miru in veselja, da se ogrejemo ob ognju tiste božje ljubezni in milosti, zavoljo katere se je rodil božji Sin. dn odreši svet. Svetloba, ki je zažarela nud Betlehemom v prvi božični noči, ko se je božja Beseda v človeški podobi naselila v revnem hlevčku, sije z vso svojo mogočnostjo tudi v naš čas, kliče in vabi nas, da pohitimo in pokleknemo v zbrani molitvi k jaslicam novorojenega božjega Deteta. Vsako leto nanovo se v naših dušah, če so zadostno pripravljene za sprejem tega velikega in globokega doživetja, rodi božji Sin. Zato nam je Božič, ki nas spominja rojstva Gospodovega, tako drag in vesel praznik, ker pomenja inkarnacijo naših želja in prošenj po prihodu Odrešeni ka sveta, za katerega smo prosili in molili v adventu. Zopet in znova bomo doživljali vso nadnaravno lepoto skrivnostne božične noči. Zopet bodo zapeli zvonovi z vso svojo prelestno mehkobo in milobo. vabili in klicali bodo vernike v božji hram k jaslicam, slovesno, mogočno in radostno bodo oznanjali rojktvo Gospodovo, prav tako kot so ga oznanili v prvi božični noči angeli skromnim, preprostim pastircem, ki so se nahajali v bližini hlevca, kjer je prenočevala božja družina. Zopet bodo odmevale v cerkvah, v svetiščih Gospodovih božične pesmi in milijoni vernih kristjanov bodo prisluhnili klicu te svete, čudežno lepe noči. Iz neštetih src bodo vrele in kipele k nebu itople molitve in prošnje k novorojenemu božjemu Sinu, da reši svet in človeštvo iz današnjih stisk, težav, greha in propada. Tako ubogi smo, tako majhni in tako potrebni božje pomoči in božje be-sede, ki naj vnema v nas ljubezen do Boga in do bližnjega, ki naj vodi in uravnava vse naše misli in dejanja. Da bomo vsi združeni v ljubezni do novorojenega Zveličarja, da postanemo njegovi otroci. Ali ni čas, v katerem živimo, nekako podoben oni dobi, onemu času, ko se je rodil božji Sin. Narodi se obračajo od Boga in h rume v sovraštvu in orožju, ker so pozabili njegove sladke besede. Evropa je razklana v dva velika sov ružna, bojujoča se tabora, nova vojna meče pošastne sence nedognanc bodočnosti na vse človeštvo. Na delu so sile, ki skušnjo uničiti krščansko omiko, krščanski obraz Evrope. Na svetu je zavladal nemir, kakršnega še ni bilo. Zadovoljstvo in veselje je izginilo iz src in duš, stare kreposti nravnosti, vere in poštenju ugašajo, razrvune družinske razmere izpodje-dajo temelje državam. Grobi inu'teriali-zera. ki prepoveduje uživunje, uničuje odporne in moralne sile narodov in tira države v medsebojna nasprotju in tren ja. Socialne stiske pretresajo svet \ temeljih. Nu različne račine se skušu 0-miliii bedo, zaposliti državljane in na-siti'ti ljudske množice. Vse te rešitve, vsi ti različni sistemi in poizkusi, pa st) nični povsod tam, kjer se rešujejo brez Bogu, brez pomoči božjega Deteta, katerega spomin rojstva bomo praznovali, katerega bomo počastili v jaslicah. Že prve dni po rojstvu so božjemu Praznik slovenske univerze Visoku odlikovanje našega voditelja g. dr. Korošca t iantni doktorat Slovenska univerza v Ljubljani, stoletni seu ■i! hrepenenje slovenskega naroda po tej najvišji učni instituciji, je praznovala preteklo nedeljo 20 letnico obstoja. Poudarjeno je že bilo, Ida pomenja za nas jubilej 20 letnice večji dogodek, kot za druge stare univerze jubileji več stoletnic. S svojo univerzo v Ljubljani, v središču vsega kulturnega in narodnega ter političnega življenja, z uspehi, ki jih je ta naša mlada univerza dosegla, je slovenski narod pokazal izpričevalo svoje visoke kulturne zrelosti, svoje rasti, svojega vzpona med vrhove evropskih kulturnih narodov, ki so v tem pogledu rastli in se razvijali pred nami že stoletja. Slovenska univerza pomenja zaključek borbe naroda in njegovih voditeljev za nastanek in ustanovitev Šolstva vse od najosnovnejše šole, pa do najvišjega učnega in znanstvenega zavoda. Mnogokrat je slasti v preteklem stoletju, ob prilikah, ki so budile nekaj upanja, zahteval naš narod svojo visoko šolo in tudi v novi, lastni državi je bilo treba precej poguma in borbe za ustanovitev univerze v Ljubljani. Zasluge mož, med katerimi je bil tudi naš voditelj g. dr. Korošec, so v tem pogledu neprecenljive in zaslužijo priznanje in pohvalo sedanje in vseh bodočih generacij.. Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II.« ki je poslal na to slovesnost svojega zastopnika, se je vršila v nedeljo jubilejna javnost slovenske univerze, ki je bila obenem praznik vsega slovenskega ne roda. Slovesnosti v proslavo 20 letnice so se pričele že v soboto zvečer s slavnostno predhtavo fv ljubljanski operi. Uradna proslava 20 letnica univerze združena s promocijo dr. Korošca je bila v nedeljo ob 10. uri dopoldne v slavnostno okra- šeni zbornični dvorani. Navzoči so bili številni ministri z dr. Krekom na čelu, ban g. dr. Natlačen, oba škofa g. dr. Rozman in g. dr-Tomažič, slovenski senatorji in župani, ter zastopniki vojaških, kulturnih, političnih, gospodarskih in socialnih ustanov. Po nagovoru g. rektorja dr. Matije Slaviča je g. gradbeni minister dr. Krek razdelil odlikovanja, nato pa se je izvršila slovesna promocija g. dr. Antona Korošca za častnega doktorja ljubljanske univerze, kot priznanje za vse njegovo delo, ljubezen in prizadevanje ter pomoč. Dr. Korošec se je za izkazano čast in priznanje toplo /zahvalil. Ob lt. uri se je pričelo slavnostno zborovanje v veliki unionski dvorani, ki je bila polna samih odličnikov. Uvodni govor je zopet imel rektor univerze g. dr. Matija Slavi?, ki je nato izčrpno orisal teh dvajset let razvoja in borbe slovenske univerze. Sledile so čestitke g. bana, zagrebške in belgrajske univerze ter slovenske Akademije. Zelo prisrčen je bil pozdrav zastopnika Hrvatov. Častni doktor dr. Anton Korošec je nato podal nekaj zanimivih spominov iz dobe, ko se je univerza ustanavljala. Slovenska univerza in z njo ves slovenski narod sta dostojno počastila ta pomembni jubilej, z njim vred pa tudi priznala zasluge svojemu največjemu in najboljšemu sinu ter voditelju g. dr. Korošcu, ki je vsa ta leta, ko se nahaja na vodstvu države« tako ogromno storil in v dejanju pomagal slovenski univerzi, saj je zadnja štiri leta prejela od države za svojo izpopolnitev in svoje zgradbe lep dar okrog 50 milijonov din. Slovenska univerza naj živi. raste in cvete! M. Skerbec: Proč s kolekturol .Na Dolenjskem v vinorodnih krajih dobivajo po mnogih župnijah gospodje kaplani, cerkovniki in orgunisti svojo plačo tudi v vinski beri, ki jo Imenujejo kolektura. ko jeseni pobirajo od hrama do hrama to bero. dob'" najrazličnejše vrste pijače: nekateri dajo mošt iz gnilega grozdja, drugi iz zdravega, nekateri belo, drugi črno vino, eni najslabše, drugi najboljše, nekateri darujejo nemešano pre-šunje, so pa tudi nekateri, ki prilijejo kako „kapljo" vode, seveda je tistu kaplju več ali manj velika... No in >z te kolekture se rodi vino, ki mu pravijo kolekturec. Nima kuj prida cene, ker nima re originalne berve, ne pravega pristnega okusa, ker j" vse pomešano... Nu to kolekturo in nu dolenjskega kolektuiea sem se spomnil, ko sem prebral dolgovezno modrovanje v zadnji „Sloveniji" kjer skušu uredništvo lega lista polemizirati z. mojimi članki \ .Gorenjcu" in /. .Gorenjcem'' sploh rudi njegovih političnih člankov in moče vse v en koš: moja načelnu — bolj dušno-pustir-: ka razmotrivunja, |>olitične članke „Gorenj-cu". Katoliško Akcijo in strankarsko politiko, katoliško dejavnost in totuiituriz.em. papeža i" klerikalizem. Dane« moramo že od vsakega količkaj i/o braženega človeka pričakovati, da bo znal ločiti načelno versko kulturno debato od strankarske politika V člankih, ki sem jih zadnje čase napisni v -Gorenjcu", sem se podpisal s polnim imenom in sem f tem jasno pokazal, du prevzamem o-sebno odgovornost za članke in vso njih vsebino. ..Gorenjec" pač ni kuka kulturna ali ideološka revija, je pač bolj političen list; če se kak člankar podpiše s svojim imenom, je s tem že jasno povedano, da za članke ne prevzemu odgovornosti ne uredništvo in ne politična stranka, za katero več ali manj piše dotični list. Zu moje članke ne odgovarja ne uredništvo in še manj kaka stranka. S temi članki nima JRZ niti najmanjše vezi. To je razvidno iz oblike in vsebine vseh člankov, da se v njih skrbno ogibljem vsake strankarske polemike. Naivnež ali pa človek, ki noče videti resnice, bo iskal v teh člankih strankarsko politične namene. ..Slovenija", njeni somišljeniki, ali pa tudi kdo drugi more poljubno prevračati razne politične strankarske kozolce, radi tega jih danes ne bo prijemal za ušesu noben duhovnik: nikdar bi m j niti na misel ne prišlo, da bi se angažiral s svojim podpisom in na svojo od- Deltetu njegovi sovražniki stregli po življenju. Tudi danes se organizirani brezbožniki in boljševiki bore proti njegovemu imenu, proti njegovemu kraljestvu in kraljevanju nu zemlji. Kot v vseh dobah zgodovine, nupadajo ludi danes njegovo božjo ustanovo Katoliško Cerkev, ki ima svoj izvor in početek v Jezusu Kristusu. V teh in takih časih je še prav posebno pomembno voščilo: „Mir ljudem nn zemlji!" Da bi se umirili vsi narodi in vsa liudsUva. da bi spoznala svoje za- blode in zmote. Da bi se umirile vse strasti ter prenehala vsa sovraštva in bi povst>d zavladala pravica, ljubezen in mir. Da bi božje Dete razsvetlilo srca vsega človeštva in onih, ki vodijo in urejajo usodo narodov, ki pripravljajo mir ali vojno. Da bi bil ves svet in vsi narodi kot ena suma družina, zbrana ob jaslicah novorojenega božjega Deteta, ko;t pastirci v prvi božični noči. j Da bi se povsod razlegul veličastni klic [ božične noči: „Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem!" Blagoslovljene in veselja polne boiične praznike »elita vsem i« aro t•nikom, sotrudnikom, prijateljem našega lUta uredništvo in uprava. govornost proti politiki „Slovenije" in njenega kroga. Duhovniki vendar ne bomo nastopali v svojem duhovniškem svojstvu, da bi ovirali komu politično kariero, če kdo misli, da je v kaki stranki premalo upoštevana njegovu zmožnost za voditeljska in morda celo za ministrska mesta. Se manj pa bi mogli komu ovirati delo za kake politične ambicije, ki i-imajo seveda le smoter — narodov blagor. Kadar bo šel narod za njimi, bom šel tudi jaz za — narodom, če ne bo njih delo tudi v škodo katoliški dejavnosti ali katoliški akciji. Sicer ogromna večina slovenskega naroda, oziroma vsaj vsi oni. ki količkaj mislijo, tak« sodijo, da je posebno danes potrebna enotnost vseh Slovencev, če hočemo doseči svoje slovenske ideale. Če danes kdo misli, da bo koristil svojemu narodu s tem, da strelja v hrbet vodstvu slovenskega naroda, ga bo pač masa slovenskega naroda obsodila, ni treba da bi se za to še duhovniki eksponirali, da bi s svojim podpisom branili kako stranko uli njeno vodstvo. Stranka naj se le sama brani, če se ji zdi sploh vredno reagirati na nastope nergačev, ki jih je med nami vedno preveč. .Slovenijo" in njene izdajatelje bi torej prosil, naj nikar ne ustvarja kolekture v svojih predalih, naj ne mešajo strankarske politike z dušnopastirsko, oziroma ideološko kulturno debato. Svoje članke v .Gorenjcu" s podpisom, sera pač napisal kot praktičen dušni pastir, ki gleda vsak dan, kako razni zmešani elementi zastrupljajo naš narod z napačnimi nazori in kako ubijajo slovensko katoliško dejavnost. Iz članka v .Sloveniji" pa bi sklepal, da dotični gospodje, ki so ga napisali, pač ne vedo. kaj je katoliška dejavnost, kaj je Katoliška Akcija in bi za to pač radi pomešali med njo mošt iz nezrelega grozdja, ki je zrastel v njih vinogradu. Svetoval bi, da bi si v uredništvu nabavili sledeče knjige dr. Odarja: .Katekizem o Katoliški Akciji", .Temelji organizacij" in pa .Pravila Katoliške Akcije". Potem pa bi svetoval, da gospodje sodelavci pri ..Sloveniji" še enkrat preberejo moje članke in nato šele citirajo besede papeža Pija XII. Prosim torej, naj bo .Slovenija" toliko poštena. I>a naj ne napravlja kolektuiea i?, politike in katoliške dejavnosti in ne iz JRZ in Katoliške Akcije, je že skrajni čas, da se razčistijo iMtjrni in da se nam več ne servira tak kolekturec. BELEŽKE Čudovito domoljubje. V dolini tihi selo je .. . tam blizu laške meje! I Sredi seln stoji ponosni viteški doni z doiuo-I ljubnim napisom: .Čuvajmo Jugoslavijo". Stoji kakor nedotakljiv grad, ki vlada in deli I pravico po zakonih. Državni intere.si so mu I najvišji. Kdo bi si upal dvomiti o iskrenosti te samohvale. Pa so vendarle finančni organi dobili nu strehi tega viteškegu gradu tik /u napisom približno "*2.000 komadov eksport cigaret, ki jih je ^skrbnica doma pripravila /.a prodajo, katere je že Peter Živ kovic prepovedal. Nuše razočaranje je bilo veliko. Sedaj ne \enio, ali ta vitežka trdnjava čuva eksport ci-garete ali Jugoslavijo! Kdo. je manjkal na proslavi 20 letnice slovenske univerze: ..Slov. dom" z. dne 20. dec. poroča: „Nu uradni proslavi dvajsetletnice našega vseučilišča v univerzitetni zbornici je bilo opaziti zanimivo vrzel: manjkal je dr. Andrej Gosar. lanski dekan tehnične fakultete, tislr fakultete, ki je prav omenjeno leto po /i.slugi dr. Korošcu dobila največ za svoje potrebe. Vzdržal se je proslave velikega slovenskega dogodka in sedel v kavarni. STKAN 2 — .»GORENJEC« JSZ - razkrinkana Janez Evangelist K.rck je Jugoslovansko strokovno /vezo ustanovil z namenom, da reši slovenskega delavca iz krempljev internacionalnega in brezbožnega komunizma ter da ga zaščiti pred brezsrčnim in izkoriščnjočim kapitalizmom. To nalogo je vršil po programu bivše SLS. V SLS so bili združeni vsi stanovi ter je JSZ organizacijo večine slovenskega naroda le dopolnjevala v strokovnem oziru. JSZ je uživala vso zaščito bivše SLS. Dr. Krek je vodilno sodeloval tudi pri strokovni organizaciji Kmečke zveze, vencle.i- jc delavski strokovni organizaciji žrtvoval več ljubezni, ker je smatral, da je delavski stan bolj slaboten in večje pomoči potreben. Tako je dr. Krek usmeril večinsko stranko Slovencev, da je. v prvi vrsti skrbela za gospodarski in kulturni napredek revnega slovenskega kmeta in za zboljšanje socialnega položaja slovenskega delavca, toda uključno le v okviru krščanskega programa. Po prevratu je bivša SLS ostala zvesta svojemu programu in usmerjenosti. Povojui materialni in duhovni razkroj je omogočil trenutne uspehe komunistični stranki. Kmetijska stranka, ki je hotela zajeti v takrutui duhov ni zmedi kmečke mase SLS, je iz spekulativnih razlogov uvedla razredno borbo kmečkega stanu. Zdrav instinkt kmeta je po nekuj letih spoznal nesmiselnost razrednega boja ter je kmečka stranka takorekoč izginila iz našega političnega življenja. Priznati pa moramo, da so demagoška gesla, kakor _Kmet kmetu" vplivala v toliki meri na naše politično življenje, da je morala tudi bivša SLS mnogokrat postav-za svoje zastopnike ljudi, ki niso imeli ne zadostne izobrazbe, ne dovolj sposobnosti za kak ideološki boj ali za konstruktivno delo. Naš kmet pa vedno bolj uvideva, da brez znanja ni mogoče uspešno zastopati naroda. Zalo j« to geslo pri zadnjih volitvah izgubilo svoj pomen še celo v okrajih, kjer tvori kmečki stan pretežno večino. Ta lepa demagoška fraza lebdi le še pred očmi tistih, ki so od te demagogije imeli dobiček, uli pa ki si obetajo dobiček, če bi tu demagogija še učinkovala. Pa tudi komunistični poskusi uvesti diktaturo proletariata so imeli svoje slabe posledice na razvoj našega političnegu življenja. V vodstvo JSZ so se vrinile nekatere zujčevske duše, ki so se dale prepričati seveda le iz strahu, du bo komunizem zmagal in ki so smatrale za potrebno, da dr. Krekovo ideologijo kr-"ičunskega delavskega gibanja prilagodijo komunističnemu gibanja. Mnogi naivneži so jim nasedli. Ustvarili so svoje posebno stal šče napram stranki in začeli voditi razredni boj. Sledilo je zbližanje z marksističnimi organiza-eijumi, s katerimi so sklenili po zatrdilu enega njih veljakov celo dogovor, da v krajih, kjer obstojajo že močne marksistične otgMti-zacijc, JSZ ne bo ustanavljala svojih organizacij, da se s tem ne bi slabila razrcvlna borba delavskega stanu. JSZ je principielno zdrknila s pota, po katerem jo je vodil pok. dr. Krek. JSZ je s tem prepuščala brez boja V najvažnejših delavskih centrih marksističnemu vodstvu vse slovensko-krščansko delavstvo. Pu tudi na znotraj je JSZ začela rušiti V*e vezi z bivšo SLS V svoje okrilje je rade volje prevzemala vse strankine nezudovoljneže. katerih željam in apetitu stranka ni mogla in tudi ni smela ustreči, uko ni hotela pogubiti lutao organizacije. Organizirala je in ustanovila svoje lastne mladinske organizacije, vse v znamenju razrednega boja Svoje članstvo so vzgajali v sovraštvu do vsake kutoliške skupnosti, češ, du so krščanski kapitalisti še slabši kot drugi kapitalisti, četudi je priznano bila bivša SLS strunku le stranka revnega ljudstva ter so bili premožnejši ljudje le redke vrane. Njihov strokovni list je ob vsaki priliki skušul metati polena pod noge politiki SLS, ki je bila v naši državi izredno težka. Ni čuda, da si je JZS pridobila zaupanje slovenskemu narodu najbolj sovražnega režimu in njej znani krvavi režim ui nikdar grozil z razpustom, ampak je uživala vm> zaščito. Kljub temu pa je vodstvo JSZ trajno izjavljalo, da je nepolitična strokovna organizacija, ki na najdoslednejši in najčistejši način izvaja krščanska nučela svojega programa. Poudarjala je katoliško skupnost, v okviru katere se vse njeno delovanje vrši. Nasprotstvo med članstvom JSZ in ostalim delom katoliških organizacij pa se je vodno bolj poglabljalo in je vodstvo JSZ skrbno pazilo, da pri njenih podružnicah niso prišli v vodstvo nobeni uvidevni ljudje in nobeni katoliški inteligenti razven onega kroga, ki je iz osebnih razlogov koval načrte proti vodstvu SLS. Pri zadnjih volitvah je JSZ prvič nastopila sumostojno politično pot. Sla je na listo hrvaške stranke v družbi s Kramerjevci. Slu je v borl>o proti oni slovenski stranki, ki se je edina bojevala za avtonomijo Slovenije in ki je edina trpela in se borila za slovenstvo. O-ficielno je JSZ ruzglašala, da je prepustila svojim članom svobodo, da lahko volijo kogarkoli hočejo, pruktično pa jc po svojih zaupnikih najstrastneje agitirala za neslovensko listo proti slovenskemu zastopstvu. Po obupnem |>oruz.u, ki ga je zu skupino dr. Stanovnik« skrita JSZ doživela na zadnjih volitvah, pri katerih članstvo ni več slepo sledilo svojim zmešanim voditeljem, je poskusilu starejša kupinica užaljencev, ki v naši stranki niso prišli na nučun, proglasiti sebe za vodstvo bivše SLS. Poskus je klavrno Ugasnil, Gospodje so pač žc stari in so celo pozabili, riu so povečini podpisali program JRZ. Tudi tega niso vedeli, da jim njihovi mlajši brutci in sinovi ne bodo sledili, ker jim ni več za kak ..svetovnonazorski program" pruv rečeno KO krščanski program. Ti mladi so najprvo razglusili v glasilu JSZ. da ne priznajo več katoliške skupnosti. Nato je izšel v „Sloveniji" nepodpisan članek o potrebi nove stranke, Načrt strankinega programa odklanja svetovno nazorski progrum. Sedaj pa JSZ z vsem svojim aparatom razpošilja okrožnice in naroča svojim zaupnikom, da je treba ustanoviti novo „slovensko" stranko, ki naj se bori proti „jugoslovenski politiki" nate stranke, češ da je naša stranka zatajila uvtonomistični in sprejela „jugoslovenski" program. Kur pu je glavno, strunka naj ne hi imela več krščanskega programa. Tako se je vodstvo JSZ popolnoma razgalilo. Vodstveni tajnik je obenem tajnik politični' stranke, Nepolitične krinke ni več. Frazo o najčistejšem krščanstvu so razpuhtele. JSZ je izstopila iz katoliške skupnosti in zatajila celoten program svojega ustanovitelja Janeza E-vungelista. Sedaj si nadeva -slovensko" krinko, ko je boj za slovenstvo in za slovensko avtonomijo politično ravno po zaslugi našega voditelja dr. Korošca že dobojevan. Ta krinka pa je bila preluknjunu in raztrgana že v Zivkovičevem režimu. Skozi njo se vidi obraz. Pok. dr. Krik bi mu rekel: Nergu. Ozračje se je razčistilo. Kukor je zamrl poskus starih nergačev, bo končal tudi poizkus z novo „slovensko" stranko. Za širšo politično javnost ti pojavi niso zanimivi, ker so le premalenkostni. Nas stvar zanima le radi tega. ker je JSZ razposlala svoj novi list vsem njenim članom kranjskega in radovljiškega okruju. Prepričani smo, da bo ogromnu večina članov JSZ sedaj še bolj sprevidela kot pri zadnjih volitvah, da intrigami proti naši katoliški skupnosti sedijo v vodstvu JSZ in d^ se bodo uprli vsakemu cepljenju naših političnih sil. Zul pa bi nam bilo za vsakega člana, ki bi se dal speljati v to pustolovstvo. Zuto smo kot lokalni list dolžni, da vsem našim prijutejem, ki so člani JSZ, razjasnimo resnično stunje in jim omogočimo, da očistijo JSZ vseh špekulantov in nergačev, ali pu pravočasno izstopijo iz JSZ, predno se bo barka potopila ter se pridružijo delavskemu gibanju katoliškega slovenskega narodu. j šču. Prizna, da je Stojadinovie moral iti, ker je bil napoti sporazumu s Hrvati, ne pove pa, du je bil naš narodni voditelj dr. Korošee tisti, ki je povzročil njegov padec in ki jc zuhteval sporazum s Hrvati. Mi smo žc ponovno poudarili, da je boj za avtonomijo že dokončan. Nismo pa rekli, da je avtonomija tudi tehnično že izvedena. Vsak pameten človek je razumel, da je boj zu nv-tonomijo politično dokončan, saj iz te poti, po kateri gre naša notranja preureditev, ni več vrnitve. Je le še vprašanje časa, kdaj so bo avtonomija tudi v banovini Sloveniji izvedla. „Slovenija" se bo mogla suma prepričati, da je politična odločitev že padla in da bo izvedbo uvtonumije le posledica te politične odločitve. To politično odločitev pa je izvojeval s svojo stranko naš narodni voditelj dr. Korošec. Dolgo času so razni nergači živeli od nude, da ne bo moglo priti do ožjega sodelovanja med slovenskim in hrvatskim zastopstvom. O-sebno so se trudili, da bi ustvarili pri bratih Hrvatih nezaupanje do našega voditelja. Preteklo nedeljo pa je bila vsa javnost priču prisrčnim čestitkam, ki jih je. izrekel zastopnik vodje hrvuške^u naroda dr. Mučku oli priliki promocije našega narodnega voditelju. Zastopnik srbskega naroda pu je povedal, da je ravno naš nurodni voditelj vsem nam Slovencem, Hrvatom in Srbom v sedanjem čusu najpotrebnejši. Spričo tega pisnti o »Zaslugah, ki jih ni", je več kot politično herostratstvo. Mi smo v našem listu že povedali, du si ne moremo misliti drugačne avtonomije, kakršno bodo imeli puč Hrvati. Slovenija Hrvatom nične očita, du ne bi mislili tudi na finančno strun. Ce je naš progrum isti, zukaj Se uuši stranki podtiku nekuj, čemur se ni še nikdar od reklu. Težka je polemika z neznakumi. ..Slovenija" pove nekaj odstotkov, ki bi nam iz cestnega fondu morali pripusti, in neke odstotke, ki naj bi bili nam pripadli. Razlika je Seveda gorostasnu za nas nepoučene. ..Slovenijo" pa prosimo, du če ima že na razpolago tako točne vire, naj nam vendar postreže z resničnim* podatki, označi dobo, označi število porabljenih kredi'ov v Sloveniji in v ostali državi ter višino cestnega fonda in višino zneska, ki jc odpadel na Slovenijo it tega fonda. Ce nam bo resnične podatke „Slovenija" prinesla, bomo pač sami procente računali. Saj smo tudi mi v šolo hodili. Verjetno bomo mogli ugotoviti, da se je ..Sloveniju" pri procentih hudo urezala. Posebno se je urezala z« dobo, od kar našu delegacija more vsuj deloma vplivati na državno upravo. Preteklo nedeljo je rektor univerze povedal, da je vseh 16 let, dok le r ni nastopu naš voditelj dr. Korošec kot soodločajoč faktor v vladi, prejela univerza zu gradnjo skupno pol milijona din, v zadnjih * letih pa, od kar vlada JRZ, pa je slovensko univerza prejela zu gradnjo 50 milijonov din. Zukuj .Slovenija" tega noče v članku povedati? Mi smo v .Gorenjcu" citirali pok. dr. Kreka, ki je zahteval od vsakega slovenskega duhovniku, da se briga za svoj rod, du dela tudi izven cerkve na političnem, gospodarskem in socialnem ter kulturnem polju. To delo nam fe obrodilo že veliko dobrih sadov in ne vzdržuje sumo slovenske samostojnosti v naši državi, ampak je slovensku duhovščina zlusti med Slovenci preko mej edini steber, ki ohri-nja slovenstvo pod najtežjimi razmerami. List, ki se zavzema samo za slovenstvo, pač ne bi smel naše duhovščino goniti iz javnega življenja. Tu mu ne pomaga nobeno zavijanje. ..Slovenija" je sedaj oficielno podčrtala zahtevo, du izgine kat. duhovnik iz javnega življenju. To jo tedaj pravi ruzlog, radi katerega naj bi se ustanovila nova stranka. Potem pu moramo ..Sloveniji" še enkrat povedati, da bi bil tak boj škodljiv slovenskemu narodu. Če bi imel kaj uspeha. Ker |ki je /e vsu na.ii javnost situ boju proti _klerikulnemu zmaju'', bi bil edini uspeh te nove izdaje ..klerikalne gonje" ta,da bo — usahnila „Sloveniju" Sama, kar pa ne bo prevelike škode za naš ntir.id. Ali je kaj trden most? Otroci se radi igrajo in preizkušajo svoje moči z naslovno igro. Zdi se, du bi se tudi v Kranju razni mladiči radi vlekli za most. Se bolj jim je pri srcu kot občini, ki gn je gradila, ga vzdržuje in varuje. Občino je stal most seveda br:-z. obojestranskih cestnih priključkov točno ^l+.OOO.— din. Naši otročaji ne morejo verjeti, da je bil most tako poceni in pravijo, du bi tako velik most morul pravzaprav stati občino celih 900.000,— din. Drugi zopet pravijo, da je v resnici tudi toliko stal in da bi bilo treba le še 1.25.0O0.— din, pu bi bila občina lahko napravila kar betonski ' most. Tako pa je zapravila veliko denarja za I leseni most, ki bo zdaj in zdaj v vodo padel. Mi lahko povemo, du je most kakor skala kost. Most bo še dolgo stal in omogočal promet popolnoma med obema bregovoma Kokre, če med tem ne bo postal popolnoma ne potreben. Tudi „Jutro" in „Slovenski Namd" sta vsa v skrbeh. Pri tem pu hočeta javnosti prikriti, da je bil tu leseni most čez Kokro /umišljen le za prehodno dobo in namenjen v prvi vrsti le za pešce. Ce se jo sprva upalo. c!u bodo mogli voziti preko mostu tudi 2 H«> 3 tonski vozovi, potem so izvedbo te namere puč preprečili oni vozniki, ki se predpisu niso držali in so z največjimi tovori vozili pro ko mostu. Vsu opozorila in vsi opomini so bili zastonj. Občini ni kazalo drugegu, kakor d.i vozni promet sploh prepove ;n ga zabrani z zapornimi napravami. To je občina morala storiti, ako je hotelu most ohrnniti prvotnemu namenu. Sedaj se vrši nemoteno promet peščev preko mostu. Razni otročaji pa se Se lahko nuprej vlečejo za most. Potovalna pisarna „Putnika" „Sloveniji" malo odgovora Nekako v krvi num je, du pridrvimo nekuj 1 minut pred odhodom vlaka na postajo. On. ti, jaz. malo manj kot vsi. In uspehi ne izostanejo. Merimo jih lahko z veliko mero.kujti vrstu ruste od blagajne kot povodenj proti „Zadnjemu grošu". No, nesreča še ni nnjvečju. ako imajo vluki veliko zamude, napol pre-mrti le pridemo do znželjenega listka. Vsaj odpeljali smo se. Toda, često jc; »Lu kamati j a" muhast. Tebi nič. meni nič jo odpiha. S seboj pobere tudi precej naše dobre volje. In vendur. ko od mraza drhteč pričakujemo vrstni red, srečujemo obraze, ki malomarno korakajo mimo nas na peron. Komaj nam privoščijo tih znsmeh. Nekuterniki so mnenja, da je protekcija, drugi preže nu njihove geste, češ, kak skriven kanal ima na ruzpolugo, po kuterem pride do kurte. Le malokdo ve, da je kupil vozovnico, morda že pred pnr dnevi, pri „Putniku". Krunjsko .Tujsko-prometno društvo" so je skupno z. občino lota trudilo, da dobi v svojo sredo potovalno pisarno, Komu nuj služi, oko ne občanom in okoličanom. Njim, prav predvsem njim je ournenjenu. Promet je iz dnevu v dan bolj komplicirun, čus dragocen; kdo bi so ukvarja! s prometnimi vprašanji, ko jo vendar tu v ta namen ustanovljena pisarno. Njena nalogu je, da rešuje ugunke, s katerim \ lakom so pride najprej v Piškopejo, kuko dolgo se vozi, kol ko stane, kje je treba prestopiti, ali je odobren kuk popust itd. itd. Vprašanja nič ne stanejo in tudi vozne karti' tu niso niti za paro dražje. Za večja mestu dobite luhko povratne kurte, ki veljajo celo dva mesca. Peljete se tja, kadar hočete, kadar Vuni je ljubo, se vrnete, in če kurte niste izrabili, prinesite jo nuzuj. V istem mescu dobite njeno polno vrednost povrnjeno. S tem, du ste pri „Putniku" kupili vozovnico, ste sebi olaj-šuli potovanje, razbremenili postajno blagajno in zasigurali obstoj pisarne v Kranju. Da le ni mulo, bomo videli ob prvi priliki, ko podrobneje prerešetamo njeno delo. List „Slovenija" je priobčila dne 15. 12. ..Poglavje o enoumnosti", ki ne nosi nobenega podpisa in teduj pO njenih lastnih načelih sim list za njega odgovarja. Po istem načelu ludi mi ne odgovarjamo nu oni del tega »poglavja*, ki polemizira s članki \ našem listu, katere je imenoma podpisu! g. dekan Sker-bec. Pripomnimo le toliko, da so bili članki g. .dekanu Skerbca versko-kiiltiirnegu ue pa političnega značaja. Tudi ..Gorenjec" |e svobodna tribunu, v kuterem lahko •. sak pod svojim imenom razvija svoje misli, če se gibljejo v okviru ciljev lista, ne da bi bil list »Gorenjec" za nje odgovoren. Tako je pri ..Gorenjcu", Ni pa tako pri listu „Slovenija". Svoj članek ..Ali nam je potrebna nova strunku''", n'uredništvo opremilo z nobenim podpisom. Pri pombn, da pisec članka ne pripada nobenemu gibanju. In du si pridrži uredništvo o pred- metu še spregovoriti, ne pomeni ničesar drugega, kakor du je uredništvo poskusilo idejo plasirati nu sramežljiv način, da pa to ni članek, zu katerega bi pisec sam odgovarjal. Kako nuj se z njim pomenimo, če se ni pod-pisul. Pomeriti smo se mogli le z listom satnim. Se bolj iius je v tem prepričanju potrdilo to »poglavje", ki se ne skriva zn nobenim neznanim piscem. To ugotavljamo, du ne bo morda zopet izgovorov, du se s leni člankom uredništvo ..Slovenije" ne strinja, I u članek je namreč zavzel jasno, odkrito in strankursko pobarvano stališče proti politiki JRZ, kakor jo vodi naš narodni voditelj dr. korošee. 1/ programu JRZ vzume le one dele stavkov, ki odgovarjajo njegovemu stališču. Ostalega delu programa pa sploh ne omenja, lako ne omenja širokih samouprav, (self governement). ki I odgovarjajo našemu nvtonomist'čneinu štuli- Hotel nStara pošta11 - Kranj priredi v dvorani Šlefanovanje! — Igrajo „Tržiški tiči" v kavarni „Gedža" orkester. Vstop prost. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem ter se še nadalje priporoča Jože Vidmar - manufaktura „Pri Starem Mayerju" Centrala KRANJ podružnica TRŽIČ »GORENJEC« ~ O. Njegova lue Mrzlo je z«velo od zasneženih ^JI1U" tuvcev, da je prav pošteno zapeklo V obraz. Okoli sv. Martina je bilo in «e slabše no Martinovi nedelji tja v Ad vent, ko po logih hudič plaši, ko se podijo čudeži in strašne stvari v kvatrnih nočeh po gozdovih in križpotjih. Mrzlo so zaveli gozdovi, ledeno mrzlo je občutilo srce. Sapa je prihrumela v gozdove od Grintavcev, mraz v srce od stisk življenja. In to težko, trpko pesem je začutil tiste dni Matija iz Podsmrečja. Prav takrat je dozorela v njem misel, pa ni u ušla v besedo, da jo je izrekel neki večer svoji Ani, ko sta sedela v izbi sn-ma kot vedno. --— „Sedaj pač uvidiš, da bo treba najti rešitev. Za delo pojdem poprosit, tako ne more več dalje. Zaslužka doma ni več in živeti je pač treba. V tovarno — tam se bo že^kaj dobilo; pruv lepo poprosim pa bo. Težko mu je šla beseda iz ust, bridko je zadelo ženo tisti večer v začetku Adventa. . Resnica pa je bila, da je videl Matija življenja pred seboj temno in da mu je bil edini izhod v sklepu, ki ga je napravil. Ta bridkost je zadela Matijo iz Podsmrečja, ko je bil v petinštiridesetem letu svojega romanja po potih slasti strmih za tako slabotnega, nebogljenega otroka, ki je živel v kolibi ob gozdu mirno in zadovoljno s svojo Ano, daleč od tistega temnega sveta, ki preži in ubija. Sama sta gospodarila, sama kraljevala v kolibi in okoli nje. Prav za prav je govorila Ana, Matija je poslušal in delal. Brez težave je opravljal vse, zase in za njo. Z ljubeznijo pretkano življenje je teklo, včasih teže, včasih laže, pa šlo je; prenašala sta vdano, nosila oba, drug za drugega. Oba en križ, ki je včasih rezal ▼ meso, da se je kar poznalo, pa še je ostal smehljaj na ustnih. Vse to je delala ljubezen Ane in Matijo. Veroval je Matija v življenje in ljubezen, veroval z molitvijo v srcu; ljubila je Ana dom in njega. Včasih, ko je prihajal preko travnikov po stezi, ga je gledala in zasmilil se ji je. To drobno, slabotno telo se je krivilo pod butaro drv in komaj ga je spoznala. Utrujeno je bilo telo od poti in življenja, pa vendar duša bogate ljubezni in dobrote. Oči so sijale tako vdano, mirno, tako dobre so bile tiste oči, da ni bilo v njih mesta za sovraštvo in hudobijo. Te tople oči so se smehljale in ljubile v pojoč sončen dan, pa tudi v mrko, temno noč. Prejel je v začetku Matija za pot ljubezen in veselje, potem bridkost in skrb, pa vero, tisto otroško od matere, ki mu jo je dala v mladosti za vse večne čase. Močna ko hrast in globoka kot morje ga je vodila, da je bil zgled ljudem in nikomur v spodtiko. In ljubezni je prejel polno srce, za očeta in mater v mladosti, za ženo Ano, ko je bila pot že daljša in je živel le še spominu na onadva, ljubljena v mladosti. Bridkost in skrb sta ga srečali pozneje. V teh mrzlih dneh sta ga poljubili do bolečine. Začutil je in spoznal pa ob mislih strepetal. „Odtod v drugi svet, ki ne ljubi in ne prizanaša, bo treba zase — za Ano. Da bo črna skorja pri hi 2! da ne bovu umrla sama, zapuščena." Ze v začetku jeseni se mu je utrnilo in potem živelo v njem. Tako je rastlo in rastlo, da dozori v trpek sad. Da že dozoreva, je bridko občutil na Martinovo nedeljo. Pri fnri je bilo živahno kot na se-menji dan. Prodajalke zariple v obraz, so stale za sladkarijami in se smejale, prodajale, pa drle na ves glas. Kjer je bilo več: glasu, tam se je zbirala večja gruča otrok, ki so pomagali delati trušč in vrvenje. Sel je mimo njih Matija, niso mu bili mar in tudi oni se niso ozirali za njim. V cerkev je šel, da prosi in časti. Prosili so tam že kmetje, ki so nosili lesena živinčcta okoli oltarja in se priporočali sv. Martinu. Prosili so za dobro setev in sad in še za vse, kar jim v dneh zorenja na njivah — težko na srcu leži: in za to, da njih živino in družino bolezni obvaruje. Pa o svojih težavah tožili in še mnogo, mnogo prosili, da bi bila trud in znoj boirato poplačana. Klečali so tam v molitev pogreznjeni, v prošnjah drhteči. Klečul nt tam Matija, ui pred oltarjem prosil. Klečal je pri velikih vratih v pol tem i cerkvenih obokov in tudi v bridkosti sreče drhtel. Pa ga je zazibala hrepeneča misel: „Du bi lahko prosil takole za svojo živino blagoslova, da bi lahko še delal doma in življenje bi teklo dalje polno sreče, mirno in nespremenljivo na polju in v hlevu, v gozdu in na travniku. Z voličem na polje bi šel, ko je še rosa v travah in spanje, ko sonca ni, potem pa pesem in smeh..." Zdramil se je; od mrzlega tlaka ga je bolelo v kolenih. Vstal je in še tako molil, pa se priporočal sv. Martinu, nato kot za zadnje slovo zapel z drugimi in potem odšel. V linah je pritrkavalo, njemu pa se je zdelo, da je čas zorenja že blizu in da bo kmalu padel z drevesa trpek sad. Uslišana je bila prošnja: trpek pa dober sad. „Morda pa bo le šlo," je govoril sam pri sebi, ko je dobil zopet nekaj dela. Pa ni šlo, ker je dobil vedno manj. Vse velike skrbi, vsi težki dnevi mu na niso zastrli pogleda, niso ubdi star« vere v sveto skrivnost. Nekega dne se je domislil. „Mahu bo treba za jaslice, za tisti sveti kraj, kjer JezušČek leži na slami-ci, pa Marija in Jožef in pastirčki molijo, potem trije kralji z Jutrovega pridejo častit — vse same skrivnosti; kar takoj moram ponj, da ga ne zapadejo snegovi, da ne izgine pod belo skrojo. V jasen, sončen dan se je napotil Matija čez travnik proti gozdu. Zrak je bil čudovito čist in donelo je nekje od daleč mogočno zvonenje. Kot orgle pred povzdigovanjem je pelo in se vlegalo ua dušo. „Crngrobški zvonovi se slišijo. Vreme se bo najbrže izpremenilo", je dejal in pospešil korak. Šel je v hrib po ozki stezi, ki se je vila med gostim smrečjem. Smreke, velike in majhne, so bile polne ivja, podobne belim ženam, ki sprejemajo gosta v grad čudovitih lepot. Priklanjal se je Matija pod drevjem in včasih se je vsulo nanj ivja za pest ali več, da se je stisnil, obstal in se stresel. Potem je šel dalje, više po stezi in kmalu je bil pri mahu. Tako lep, temnozelen se mu je zdel kot še nikoli. Saj ga je nabiral že od šestega leta sem, tako lepega še ni našel. Pokleknil je in ga ljubeče pobožal. Potem je počasi trgal kos za kosom od zemlje. Prijetno se je smehljal in sanje so se brale na tem ljubečem smehljaju. „---Potem bo zvečer gorela luč v njem. Tako narahlo bo trepetala kot v strahu pred božjo skrivnostjo. In pa-stirci in ovce, pa hlevček in JezušČek v njem; vse v mahu, ta pa se bo blestel temnozelen, ponosen kot sedaj le. Takrat bo JezušČek na svet prišel.J* Smehljal, le smehljal se je in gledal v zelenje smrek, kvišku nekam, kot da je sveti večer, kot da že v jaslicah luč gori. Plečal je na mahu, sam pastir, ki je prišel častit in molit Boga to zadnjo sveto noč. Pa se ie zdramil in zopet nabiral mah. „Tako bo lepo kot vsako leto," je pritajeno šepetal. Glas zvonov iz Crngroba je zadonel močneje, da se je ozrl in gledal v tisto smer. Veter je prinesel sporočilo od kdove kod. „Takrat bova zopet sedela z Ano, vsa zatopljena v lepoto jaslic, takrat na sveto božično noč. In potem bova šla k polnočnici skozi meglo in sneg oba, Ana in jaz." Nabral je in vstal; v duši je donel prelep odmev, lepši kot zvonovi iz daljave. Odmev božične pesmi, odmev svete noči, vsako leto tako čudovito skrivnostne, močno doživete, odmev blaženosti, ki jo duša doživlja na ta večer. Ko je stopil na domači vezni prag, je sonce padalo počasi za steno temnih gozdov, zvonenje pa se je izgubljalo nekje v njih in utripalo v megle, ki so lezle kot zli duhovi iz gozdnih jam. Matiji je leglo čudno težko na srce. .Jutri bom torej šel in poprosil." Kot otrok je bil tisto uro zbegan in ubog. ki mu niso znane prevare in hudobije daljnega sveta. Ana je videla, uganila in tolažila: ..Morda dobiš in potem bo vse dobro." „In potem bo vse dobro," je bridko občutil Matija. Tisti večer ni več go-,'ovoril o tem. Le o jaslicah, kako jih bo naredi! in postavil in pripravil, pa da bo več luči dodejai kot druga leta, da bo lepo, lepo... in še je govoril o tem poln veselja in sreče drugič, tretjič in še, in Se. Ko pa se je vlegel v posteljo, dolgo ni zaspal. Obračal se je, gledal v temo in premišljeval, kar je prej govoril, potem pa mu je še skrb odganjala spanec. Zjutraj se je prebudil utrujen in vedel je, da od skrbi. Zunaj je počasi in težko padalo v debelih kosmih. Tedaj se je odpravil Matija na pot, najtežjo v vseh letih svojega romanja. Tisto uro je šel človek prodajat sebe in svojo dušo; človek upognjen in sla-boteD je šel počasi in težko kot v zadnji breg, kjer bo konec trpljenja, konec dolge in ozke poti. V -xbraz je bil mračen in bel, v očeh ni bilo več veselja; šel je v neznan in strašen svet, kjer pošiljajo duše brez težke vesti v smrt. Mečejo jih ob tla, priklenejo tam, da trpijo v blatu in mrjo, ko se posuši zadnja kaplja krvi. Tja je bil gnan Matija iz Podsmrečja, gnan od stisk življenja; mrzlo mu je zavelo odtod, mrzlo njemu, ki je bil v petinštiridesetem letu svojega romati ja, pa je prejel v začetku za pot bridkost in skrb, ljubezen in veselie, pa vero, tisto otroško od matere, ki mu jo je vdahnila v mladosti za vse dni do konca. Tja je šel poprosit in bil je sprejel. Drugi dan je šel na delo in že tedaj je začutil, da je on in tovarna z vsem dvoje različnih svetov. Potem je občutil to nasprotje vsak dan huje. Stroj je brzel in Matija z njim. Neroden je bil, spodtaknil se je tu, prevrnil ono, da so se mu drugi delavci smejali in zmajevali z glavami. „Ne bo dolgo, ni za nas.' Preddelavec pa je kričal nad njim kot nad živino, ki ne zmore težkega tovora. Matija se je trudil, pot mu je tekel po obrazu in ni dvignil oči; osramočen ie stal pred dragimi, sam molčeč kot obsojen. Potem je polh bridkosti mislil na dom in na skrivnostno lepoto božične noči. „Še par dni, pa bo tu. Svečka bo gorela spokojno kot zvezda na nebu; Ana in jaz pa bova sedela pri peči in molila Sina božjega. Prav tako blizu mu bova, kot pastirji tedaj." Ob teh mislih je pozabil na surovega priganjača. Poln lepih sanj je živel v tem svetu, ki ne pozna mehke sreče, ki muni mar vsega tega, kar prihaja in kar je tako željno pričakoval Matija. Ves ta svet in vsi v njem so bili slepci za lepoto božičnih dni. Prazno je šel mimo Matije čas pred Božičem; zadnji teden ga jie začutil močno, opojno kot pesem, ki vnema in gre po žilah, da stresa do kosti. V dnevu je tonil pri stroju, tonil v ozračju tovarne, tonil v pozabi na dom, v večerih se je topil v mislih na sveti večer. In že je pripravljal: pritrdil desko v kot, napravil goro, položil mah — prvi večer, postavil hlevček drugi večer in prišel je predzadnji dan. Prišel je mojster in mu sporočil: „Jutri pridite popoldne ob štirih in boste delali do polnoči." Kot bi mu zasadil nož globoko v hrbet, se je upognil in ni zinil. Odšel je mojster, dvignilo se je v Matiji. Zabolelo je v duši, najbridkejše je občutil v tej uri težo in prokletstvo tega sveta. „Da bi stal v tej sveti noči tu kot suženj, brez blagoslova, brez pesmi v srcu. Da bi mi iztrgali najsvetejše iz duše, ne, ne. Preveč bi bilo, preveč..." Kot še nikdar je prišel utrujen in potrt domo in povedal Ani vse. „Pa ne hodi na ta sveti večer," je dejala pol tiho. boječe in težko. Pa je šel prav tako kot vsak dan. Šel je, kei je mrzlo velo od stisk življenja. Takrat ga je objela bolečina kot ljubeče dekle, takrat je občutila, da je ponižana otroška vera v sveti večer, vera v skrivnost tistih trenutkov, ko pri jaslih luč gori in se v polmraku razodeva čudovit prizor, ki se tako mehko sklada z mirom srca vdanega in ponižanega. Megla je ležala na poteh, zvonovi so peli in udarjali kot biči na srce Matije iz Podsmrečja, ki je šel tisto uro zopet v svet, sovražen njemu in njegovi o-troški veri. V polmraku je prišel, ko so hiše tam daleč na vasi kot dobri duhovi nebeški polni vonja po kadilu, tako skrivnostni, da se korak le strahotna bliža in srce tam pričakuje razodetja iz samih svetih nebes. Tako je občutil Matija vsako leto tisti mehki vonj kadila, občutil svetost domov v mrak zakritih, vsako leto od ~ STRAN 3 I blizu tesno spojen z vsem, letos le v I spominu, le v sanjah, nekje od daleč. Prijel je za kljuko tovarniških vrat, I odprl in vstopil. '*--- Utihnil je glas zvonov iz Crngroba, izginil spomin na prejšnja leta, odšle so sanje kdovekam. Johann, Franc, Otto in vsi drugi de I lavci, ki so bili ta večer Matiji tako I tuji, so kot vkovani stali pri strojih, I vklenjeni v njihov ritem, ki ubija in I duši. Zadnji je prišel Matija, da priČ-I ne z drugimi; težko in počasi je stopal ! kot suženj težko in počasi pod gospo-; darjev bič. Zapel je stroj, začul je ob njem Matija pesem tako težko, tako brez duše, da je kaplje sesala, kaplje vroče krvi Tako jfe zvenela in pela, kot da se bliža poslednji akord poslednji mrk pozdrav t& zadnjo pot. In ure so tekle počasi kot mlinski kamni čez telo: devet, deset, še težje in počasneje proti enajsti... Doma pa je sedela Ana pri poči, tako sama slonela in gledala v kot ♦ brlečo lučko, ki je trepetala v olju. Prvič sama na ta večer, prvič polna bridkosti na to sveto noč. Molila je veseli del rožnega venca tia čast Gospodu, v hlev-cu rojenemu, molila še žalostni del kot prošnjo, za v tovarni trpečega, molila v čudnem trepetu, prosila, ker ji je zla slutnja polnila srce. Iz slutnje in bridkosti je prosila tako do poli dvanajstih. Potem se je I dvignila in odšla na pot. Težko je hodila, pa se je trudila in zbirala sile, da pride do časa v cerkev k polnočnici. Upognjena kot romar, ki z zadnjimi močmi prispe do cilja in stopi v sveti hram božji, je Ana stopila čez cerkveni prag v luč tako svetlo, da oči slepi, v svetlobo, po kateri zahrepeni utrujeno srce. Matija je delal malo, več je mislil na dom, na kot, kjer stoje jaslice in na luč v njih. Sanjal je lepe sanje in brez misli posegal z rokami v nevarni stroj, ki je grozil nevednemu otroku — v svetle misli zasanjanemu. Takrat nenadoma: ena, dve... enajst, dvanajst.. Mehko mu je bilo ob tej polnočni uri; tedaj so Matijine misli plavale v cerkev: buČijo tam orgle vsa kolena upognjena, glave sklonjene na prsi in srca v zahvalni pesmi vriskajoča: „— — Te Deum — ... Te Dcum.... slavljen si Gospod na nebesnih višavah... Te Deum..." Množica poje, Ana sredi nje kleči, na obrazu blaženost in molitev, Matija poleg moli in zahvalo v pesmi dajel Potem pastirčki, jaslice... pa olja premalo... O mnogo ga je treba, da bo eo-relo večno, da bo svetilo na pot, prilije ga mnogo še, še.... i Potem, potem.... trdo ga je prijel i nekdo, kot s kleščami ga stisnil za prste. „I/pusti! Joj! Izpusti!" Klešče ho vlekle k sebi, valarja pri stroju sta neusmiljena, kar vlečeta. Matija pade, udarec na sence, stroj ponehava, potem mrak, noč in ničesar več. Tedaj je zapelo lepše kolt crngrobaki zvonovi v tistem jasnem dneVu. bolj slovesno kot orgle, moeočneie kot verna srca zahvalni ..Te Deum". Zaoelo je, Matija je čul — — — Peli so v cerkvi sv. Martina: Matij« ni Bul. Čula je Ana in molila. Težko se ji je utrnilo tisto uro in padlo kot grenka kaplja na srce, padla kot zvezda z neba. Molila je Ana — ne zase — za moža, ki ga ni, ki ga ni... Doma v kotu je zmanjkalo olja; ni bilo nikogar, da bi pa dolil. Ugašajoče je prasketala luč, počasi je trepetala, se borila s smrtjo kot človek nekje v pol-snu med svetlobo in mrakom. Težko se ie dvigal plamenfek in padal, še enkrat, dvakrat, potem je vodna kaplja napravila konec. Matija je ležal in ni več sanjal. Curljalo mu je iz leve roke, temna lisa na desnih sencih. V megli je izginjal nekam daleč, daleč. „Sveta noč, blažena noč..." Pelo je: pelo kot zbor krilatcev, vabila je pesem božične noči, vabila otroka, ki je bil poklican na to sveto noč v petinštiridesetem letu, ko je doromal za večno. Uspavala je otroka z dušo polno sanj, kateremu je bil neznan in tuj ta svet in življenje v njem. Na ustnih smehljaj v tej noči, ki mu je dala. da je spoznal čudovito skrivnost. Poslednji vzdihi srca so v podzavesti peli: ..Sveta noč — — — Sveti — — Sveti — — blažena noč..." Stroji pa so tulili neprestano v tiho božično noč svojo pošastno pesem, da bi ubili poslednje vzdihe, ki so hrepeneli proti nebeškim jaslim in k Luči v njih. STRAN 4 Joža Herfort: Božična hlagovest (Odlomek.) V daljavi se je zgubljala svečana pesem zvonov. Brda in logi so počivali pod deviško odejo bele si arke. Na griču za gradom je brlela ob samotnem križu lučca in metala po zga/.enein snegu begotne sence. Ob križu je stulo dekle, glavo je upognilo v nemi bolečini. Preko bledega lica ji je pudai snop pšenično rumenih las, iz oči, v katereli se je zrcalilo nebo v vsej svoji sinjini pa so polzeli biseri in se zgubljali v beli, log in hrib pregrinjajoči prelesti. Mrko, temno obličje starega gradu je pogledalo z rdečimi zlokobnimi očmi v nastajajoči mrak, grad so jeli počasi razsvetljevati, sobano za sobano, kakor je ukazala gospa — potrebu. Jela. grajska gospodična, se je ob krizu zdrznila, zavarovala lučco in spešila v grad. Divje lajanje psov jo je sprejelo in osorni glas starega oskrbnika je vpadal v zavijanje psov, ko je karal posle. Jela si je očistila obutev, pa že ji je dejal oskrbnik: „Gospodična, gospod graščak vas čaka v sobi ob kaminu." Dekle se je zdrznilo. Strogega očeta se je balo, star, betežen, nadležen in siten je bil. Pre-obleklo se je in počasi stopalo proti očetovi delovni sobi. Stari Alfred pl. Zaje je hčerko že čakal. „Jela, kje si bila, da si me tuko dolgo pustila čakati?" — Očka, Lovru sem nesla lučco!" Molk, molk. Bolestna tišina, ki je o-bema parala dušo in srce. Bilo je popoldne pred svetim večerom. Dolgih dvajset let je že preteklo od tedaj. V gradu je bilo vse živo, bile so velike priprave za svete božične praznike. Starega Alfreda je popadla nevolja, poklical je sina Lovra, vzel puško, odklenil tolpo psov in odšla sta na lov. Na presedljaju gore nad gradom je ostal graščak, sin pa je šel v strmo grapo na lisičje stojišče. Psi so se vse dolgo popoldne zaman trudili, da bi izvrtali kakršnokoli sled, tik pred mrakom, pa se je oglasil v grapi pod l.ovrom besen pasji lajež. Gonja je šla križem kražem po dolini, nakar je pri Lovru počil strel, skoro nato še dva, nato je zavladala smrtna, da, prava strahotna smrtna tišina. Stari Zaje je čakal do teme, klical zdaj sina, zdaj pse in z nočjo nevoljen odšel v grad. Kmalu za njim so se pritepeno in prihuljeno vtihotapili v hlev psi, Lovra pa ni bilo. Že so pokadili in po-kropili z blagoslovljeno vodo vse prostore, ko je ukazal stari Zaje oskrbniku in hlapcem, da so šli iskat Lovra. Na stojišču v grapi pod presedljajem gore so našli Lovra z mrtvo lisico, izstreljeno puško in prebitimi prsmi — mrtvega. V gradu je zavladal molk in žalost, gospa Etna, blaga tiha žena je v globokem molku in žalosti zbolela, podarila življenje nežnemu, nebogljenemu črviču in usahnila, zvenela, kol roža. ko ji zmanjka vode in soneu. ..Jela. moja ličerka Jela. sedi k meni, bete Ž ne m U starcu in praznuj z menoj božični večer, zopet žalosten, pusi in prazen božični večer." — Očka ne. ne tako!" Nežno se je privila k očetu in naslonila svojo glavo mi očetove prsi. Molčala stu. poslušala prasketanje ognja, ki je lizal cepanice. vmes pa sla zdaj. zdaj prisluhnila svečani pesmi zvonov, božičnili zvonov, ki so ljudi vabili v cerkev in na/.iuijuli pričetek velikih praznikov. Na hodniku so zaropotali težki čevlji in začula liha molitev. Graščaku *e je pomračilo lice. Nekdo je potrkal. .N" prej!" je osorno revsknil stari Zaje. Vstopil je stari oskrbnik, gologlav s posodo z blagoslovljeno vodo, za njim jc boječe staia velika dekla. „Blagoslovljene praznike vam želimo in prosimo Boga, ki se bo nocoj o polnoči rodil, prosimo malega Jezuščka, da bi prinesl, pravzaprav vrnil mir v dušo in smeh ua lice, v telo pa zdravje. „Ze prav Matevž, tudi jaz želim vsem vse dobro, ti jim pa daj vina!" — Gospod, če dovolijo, smemo k polnočnici?" Starec je za hip povesil pogled, nato pa trdo, kratko dejal: „Za voljo mene — če, ali pa ne! Pojdi!" \ sobi je bil spet molk, ki ga je motilo le prasketanje plamena in pu zdaj zdaj pasji lajež izpred hlevov. Alfred pl. Zaje se je globoko zamislil, Jela pa je plašno strmela v strahotno praznino, ki ju je obdajala. Prej kot se je Jela zavedla, ji je zdrsela po bledem licu solza. Starec je opazil nežni biser, ki je padel na težko preprogo. „Jela, Jelka! Zakaj jočeš? Saj je danes sveti večer!" „Saj baš zato! Očka, kje pa je ;,e tako žalosten sveti večer, kot ravno pri naju ?" „Jela, hčerkica moja! Tudi tvoj Božič bo letos vesel! Čuj, kaj ti je namenilo za svete praznike očetovo srce!" Jela je svetlo pogledala in prisluhnila toplim besedam sicer vedno tako o-sornega očeta. „Tebi na ljubo bom — jen jal loviti!" „Ka...?" Jeli je v grlu zastalo vprašanje. „Le poslušaj dušica! Globoke razloge imam za to! Dvajset let je minilo nocoj — Lov-ro, moj edinec počiva že dvajset let pod grudo in dvajsetič je danes zagorela nocoj na njegovem grobu lučca, v mojem srcu pa plamen spomina, grozno bolečega spomina. Veš vse, pa ti ne ^om še enkrat pripovedoval in si še <»n_ krat paral srca z ono krvavo zgodbo, za katero ne bom dobil na tem svetu nikdar razlage. Boli me ta spomin in peče. Večni ogenj, tu, Jela, tu notri v srcu." Prenehal je, globoko sopel, hitro in sunkovito in upiral oči v plamene, ki so lizali suhi les. „Dvajsetič se je danes povrnil praznik miru, meni pa ni prinesel ne miru in ne tolažbe! Zato ne maram božičnih dni! Vendar pa zavoljo tega ne bom opustil lova. Čuj dalje!" Spet je prestal, šel po sapo in nadaljeval z globokim otožnim glasom. „Kmalu pa bo spet minulo dvajset let, kar je umrla tvoja mamica, pustila tebe in mene samega. Veš, hčerka, tvoja mati in moja žena je težko umrla! Joj, če bi ti videla njen poslednji poghd, kako je lovil vse, kar je bilo okoli nje, kako je prosil belo ženo. naj je ne vzame in koliko obupa je bilo v tem pogledu. Obupa in — strahu in obtožbe nad krivičnostjo tega sveta in življenja. Ti je nisi pustila umreti! Ti, Jela, ti! Pa njeno telo! Njene grudi! Kako je hroplo v njih. kako so se dvigale — padale, hoteč s silo ohraniti teLsu moč življenja! Nato v/a samo en stok, samo en zamolkel, bolesten jek umirajočega telesa in duše. ki se je p-slavij ala od naju in — končano je bilo!' Stari graščak in njegova hčerka sta molčala, obema so tekle po licu solze. Enemu preko nuzoranega obraza, na katerem je pustilo življenje mogočno neizbrisno sled, drugemu preko nežne polti, barve najčistejšega alabastra, brez gube ali pege. Solze pa niso prizanašale ne mladosti niti starosti, nad oba je prišla težka ura, ko so se odgrinjali raz temačnih podob spominov težki zastori. „ Tedaj sem podivjal! Divje sem pretepal zdaj hlapce, zdaj pse. Jel sem divje loviti. Dan za dnem je šla divja gonja preko dobrav in brd. Dan za dnem sem se jul smrt, smrt med divjad, ki sem jo prej tako ljubil. Čim bolj so rjove lajali psi. čim bolj je plakala smrtno ranjena divjad, leniboj je v meni vrela kri. Ko je zapadel koncem svečana svež sneg. sem nastavil nešteto -kopcev in pasli in jih dan za dnem pregledoval. Kar ni mogla opraviti pn-•^ka. to je oprav ila past. Dvajset let je ila preko mojih logov. guje\ in njiv divja gonja, dvajset let je I raj al divji lov. Letos pa o. letos mi je mučena divjad vrnila vso mojo div-jost, vrnila mi jo jc stotero, vrnili', s stotero muko! Jeseni se je začelo, včeraj končalo, končalo za vselej! Komaj sem čakal lova na srne. Že je pel lovski rog, že je šla divja gonja čez grape in rebri. Pivi strel na srno, strel s kroglo! O, da ne bi dvignil puške! Prokleti trenutek, ko se je razlegal strel in je srni prebil hrbet. Žival je divje zajokala, zaplakala in nič več ni mogla z mesta. Planil sem k njej, že sem imel v roki lovski nož, da bi ga ji zabodel v zatilje in ji pretrgal nit življenja. V hipu sem obstal kot okamenel in drhtel, drhtel po vsem telesu kot malo dete. Srna me je gledala, gledala začudeno preplašeno in obupano, obenem pa obtožujoče. Tedaj me je zabolelo, zabolelo prav pri srcu — prav ta pogled sem že nekje videl, to oko me je. že gledalo — tako, tako je gledala po-slednjič tvoja mamica, moja ženu, ko je umirala, pa ko ni mogla, ko si ni upala umreti. Spet je bolelo, tako bolelo, kot tedaj, ko je umirala rajna... In potem v grajskem drevoredu... Rahlo je rosilo, za lov ni bilo pripravno. Vzel sem puško z majhno kroglo in šel streljat v drevored srake, te vražje ptice, ki jih že od nekdaj nisem j mogel videti. Kar je smuknila čez pot I veverica in odbrzela na drevo in me iz rogovile zvedavo gledala. Dvignil \ sem puško, rahel pok in živalca je po-| časi drsela na tla, krčevito se oprije-maje s tačicami deblu. Potem je padla mi tla in pobrul sem jo. Prsa so ji hropla, grdo hropla in spet sem cul ono hropenje, ki sem ga že nekdaj čul. Gladil sem ubouo živalco, ki ji je ugašalo življenje. Še dobro vem. da sem dejal tedaj že kot brez uma: Ve-verička, živalca uboga, saj te nisem mislil tako! Veš, tako je u božica hropla, hropla, oh in moja ženu, tvoja mati je tudi hropla, tako hropla. tedaj, ko je morala umreti, ko se je branila bele žene, branila zavolje tebe in mene. Mesec kasneje je zanadel sneg. in spet so pele pasti. Takoj druiro jutro sem našel v pasti lepo lisico. Samo za nogo se je ujela. Potegnil sem iz žepa samokres, pomeril na glavo in sprožil. Res, da je bila takoj mrtva, toda pred smrtio ie tako zastokala, tako bolestno zaječala, da sem oni dan divjal po hostah ves dan brez miru, brez miru in pokoja. Vse muke moje žene in tvoje matere so se mi letos ponovile v strahotnih krvnih igrah, živali in narava — maščevane so bile .GORENJEC« neštete žrtve. Postavil sem puško v kot, jenjal sem loviti — jenjal z današnjim dnem, da bi se mi vrnil v sne spet mir...." Tišina, tišina kot ob smrti, kot ob bridkem doživetju. Dvoje strtih src je molčalo in bilo v istem tuktu, v istem hrepenenju. Jeli so spet polzele po licu solze in ihte je dejala staremu graščaku: „Atek, ah, atek danes bo prinesel JezušČek nama obema mir! Saj danes je praznik miru, praznik odpuščanja, praznik ponižanih in nazžaljenih..." Kot njej v odgovor so se oglasili svetonočni zvonovi, k polnočnici so vabili. Soba je še dišala po kadilu, v kaminu je zamiral ogenj. Starec je v nemi boli strmel pred se, Jela je iskala njegov pogled. Počasi je dvignil obraz — tedaj je Jela toplo, a vseeno še plašno dejala: ..Res, atek, JezušČek bo dal nama mir. prosim, prosim, obiščiva ga in ga prosiva za mir! Pojdiva k — polnočnici!" Starec je spet povesil obraz, ves siv mu je bil. bolščal v tla in molčal. Jela je v strahu čakala odgovora. Stari Zajec se je hijioma sunkovito dvignil, odprl duri in zaklicali „Ma-tev! Matevž!" Spet mir, strahoten molk. Kmalu so ga prekinili drsajoči koraki. Stari Matevž je pridrsal počasi, bil je žepražnje oblečen. — Želijo, gospod?" „Zaprezi, gremo k fari!" Obstal je stari oskrbnik, začudeno odprl usta in strmel. Jela je zajokala na glas in se vrgla očetu okoli vratu. Stari Zaje je brez besed in brez moči položil hčerki glavo na ramena. Matevž pa je počasi oddrsel po hodniku, si otrnil deb-To solzo, se močno useknil in tiho dejal: „Kristus se je rodil!" Slike za nove delavske knjižic?: FOTO JUG - HRAN.} Dobičkonosno delo protidrsavnih elementov Na vse mogoče načine se nekateri trudijo, da bi oškodovali nuše javne blugujne. Tuko so v ponedeljek 11. decembra zvečer naši finančni organi zalotili v vasi Sovodcnj tovorni avio, obrnjen proti Italiji, Na poseben način < bvc-stilne službe že o namerah teprs vozila obveščeni, so obšli to tovorno vozilo neopaženo m pa čakali, ko se je vračul iz te rbmejne vasice proti .Škofji Loki in to tik /a samo vasjo. Vozač, ki je opazil puške z naperjenimi bode-ži, je seveda vozilo zaustavil, iz njepa pu je v temni noči skočila oseba v potok in dalje v gozd. Vozilo, ki je last znanega uvtoprevoz-nika Mraka iz Loga nad Skofjo Loko, je bilo natovorjeno s tihotapsko robo. Nič manje kot 145 kg gume za tovorne avtomobile, 250 kg riža, 112 kg sadnih konzerv, do 10 kg aluminijaste posode za kuhinje in za priboljšek še precej steklenic šampanjca, ki gB pa ne bo pil lastnik tihotapskega hlapa, nego oni. ki da več, je bil tu plen. Vozilo z vsemi finunčni-mi organi tt-r s šoferjem Mazck Venresluvom in drugimi pri tihotapstvu zalotenimi osebami je bilo prepeljano v Ljubljano pristojnemu carinskemu oblustvu, vse prizadete pa čaka IMS mala denarna ali zaporna kazen. Razumljivo, da ho končno preiskava upoto vilu tudi to. kdo je v temni noči pobegnil preko vode v gozd. Tako protidržavno delovanje zasluži vse obsodile. Vsem našim cenjenim odjemalkam in odjemalcem želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto in se za nadaljno naklonjenost priporočamo ANDREJ OGRIZEK prva kranjska pletilnica MIN K A OGRIZEK trgovina galanterije modnih pletenin, ročnih del VEDNO V VELIKI IZBIRI NA ZALOGI: Priznano lepe pletenine lastnega izdelka za dom, za šport po najnovejših krojih, tudi po meri. Galanterija, damsko perilo, rokavice, nogavice, čipke, robci, kravate, kape. Ročna dela in ves potrebni material, volna vseh vrst in barv, DMC prejce in CMS material, miljeji, prti, garniture, blazine, garni, svile in kvačktinci itd. Entlanje, ažuriranje, plisiranje, predtfskanje, strojno in ročno vezenje perila, monogramov, oblek in zaves, hitro, lično in ceneno! NAŠE GESLO: Postreči Vam vedno z najboljšim blagom, ker slabo blago je I dvakrat drago! »GORENJEC« -%^-%.-»..^-»..%..»^-fc«*-».-».^-^<»--<^->k-»-^^ TEDENSKE H O V 1 C H KRANJ Kabel. Poročali smo že, da je od poste pa do preko savskega mostu napeljan zračni kabel, ker so morali radi modernizacije drž. ceste podreti vse brzojavne in in telefonske drogove. Sedaj pa napeljujejo zračni kabel tudi od poŠte navzgor do Bekselna, to se pravi, kjer ho cestu popravljena. Ko bo dograjeno novo poštno poslopje, bo vsu telefonska in telegrafska napeljava prišla v zemeljski kabel. Hiš« cestnega odbora ob cesti na Golnik je v surovem stanju dogrujena in prav lepo zaključuje vso stavbno fronto z Mujdičevo in Zupančičevo hišo vred. Hiša je enonadstropnu in lxi imela spodaj pisarne, zgoraj pa stanovanja, na dvorišču pa bodo garaže in skladišča. Občni /bor KŠK. Za 20. decembra sklicani občni zbor ..Kranjskega Šahovskega kluba" je bil preložen na 27. XII. in se bo vršil ob 20. uri v lovski sobi hotela „Šturu pošta". Sklepalo se bo o obstoju ali razpustu kluba. Združenje krojačev in krojačic priredi pri-krojevulni tečaj za domsko krojenje. Začetek bo dne 2. januarja ob 9. uri dopoldne. Prijave se sprejemajo pri Združenju v Kranju, Gasilski trg 7. istotam se dobe vse informacije Občni zbor. ..Podružnica Sadjarskega in Vrtnarskega društva v Kranju" sporoča, da se vrši redni letni občni zbor na dan sv. Štefana 26. decembra ob 9. uri dopoldne v stari ljudski šoli Poleg običajnega dnevnega redu bo pri zadostnem številu interesentov ustanovljen nov odsek za zelenjadarstvo. Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samo-vozačev motornih vozil, se bodo vršili za sre-ze Kranj, Radovljica in Skofja Loka v sredo, dne 3. januarja 1940 ob s. uri pri sreskem nu-fielstm v Krunju. -- Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje, pravočasno vložijo pri sreskem načel-stvn v Kranju. TRBOJE Za 1. december je nastopila tudi naša šolska mladina z lepo igrico »Kraljevič in Pepelka" pod vodstvom g. uč.telja Rudolfa Debeljak-a. Otroci so pokazali, da so pod vodstvom vodju, ki zahteva red in disciplina Ker so se res lepo odrezali, so na željo občin- j stva ponovili še enkrat v nedeljo 3. decembra. Prosvetno društvo priredi v svoji lepi dvorani prelepo ljudsko igro v 7 slikah „Zagorski zvonovi". Igro pridite pogledati v torek na dan sv. Štefana ob 3. uri popoldne. Iskreno vabi odbor. TR21Č Avtobusna nesreča na Ljubljanski cesti. Tež-/ku nesreča se je pripetilu v petek 15. t. m. oh poli s. uri zvečer na odcepu Kolodvorske od državne ceste. Neki Hrvatje iz Ozalj so pripeljali na trg iz kolodvora z ročnim vozičkom na državno cesto. V hipu jo pnvozil Goriča-nov avtobus. Drug drugemu se arniu mogla umakniti, čeprav je šofer zavozil toliko na strun, da je zadel v škarpo in zelo poškodo- i val karoserijo avtobusa, šipe so bile razbite, j potniki prestrašeni, vendar ni bil o«d potnikov nihče ranjen. Bilu pa stu hudo poškodovana Joso Loučarič in Karlo Hrvat Oba so takoj prepeljali k zdravniku. Lončariča je čg. ka-plun Zaletel podelil sv. zakramente z zadnjo popotnico, nakar so ga odpeljali v bolnico, a je že med potjo umrl. Star je. bil 30 let zt- I pustil je družino s 5 otroci. Doma je iz občine Ozalj na Hrvaškem. Karol Hrvat ima zlom- i ljeno nogo in je tudi moral v bolnico. Večerni vlak. Občina je zaprosila direkcijo j drž. žel. naj zopet npelje ukinjeni vlak z odhodom iz Tržiča ob 19.09 in prihodom v Tržič ob 20.56. Direkcija jo odgovorila, da bo stavila ponovni predlog na Glavno direkcijo državnih železnic v Beogradu. Upamo, da ta korak ne bo brezuspešen!. 1 Čevljarski tečaj. Združenje čevlj. mojstrov za sodni okraj Tržič, obvešča svoje člane in pomočnike, da je banska uprava na prošnjo odobrila strokovni čevljarski tečaj, v'se, ki se j za tečaj zanimajo, prosimo, naj se zglase v nedeljo 24. decembra 1939 ob 2. uri popoldne 1 v stari šoli v Krizah. Poznejše prijave ne bomo mogli upoštevati. Čevljarji, zopet imate priliko, da se kaj naučite. Tečaj bo vodil priznani strokovnjak g. Steimann Jože iz Ljublja- lskafix srajce s poli rdim \LShROR-ljemm ovratmkom so najlepše božično darilo! IVAN SAVNI K ^ sinova KRANJ Planinci, za Božič v Valvazorjevo kočo. Izmed gorskih koč in domov, ki so odprte v*o zimo, je tudi Vulvazorjeva koča pod Stolom, ki sedaj v novi stavbi nudi vse ugodje tudi v zimskem času. Iz Žirovnice do koče je poldrugo uro hoda,, pot je preorana, zato se vsem planincem nudi za praznike lepa prilika za primeren zimski izlet v plunine. Koča je dobro oskrbovana, celodnevni penzion stane din Pot je razoranu, da je ta tura tudi pozimi samo navaden sprehod. ŠMARTIN PRI KRANJU „Peterčkove poslednje sanje" -- božičnu povest o otroku, ki je že v mladih dneh občutil udarec revščine na svojih nebogljenih plečih. Le sanje so bogastvo te sirote. V čudovito lepi božični noči gu vodijo in mu odpirajo svetove, "»amo mladost! dostopne. Po prošnji mamice, ki mu je umrlu, gu popeljejo slednjič na zadnjo pot, odkoder ga Jezušček vodi v svoj večni dom. Vsa ta lepota se nam odkriva v tej igri. Uprizorjena bo na Božič, dne 25. ob 3. uri |>op. in na Štefanovo 26. decembra ob 7. uri /večer. BREG PRI KRANJU Igra. „Prost, gasilska čelu Breg pri Klanju'' uprizori nu praznik sv. Štefanu 26. decembra ob 3, uri popoldne v gasilskem domu burko v j slikah: ..Muhasti muzikant". Po igri prosta zabava, Vabijo gasilci. OLšEVEK Prosvetno društvo \ Olšcvku priredi na Štefanovo I. j. 26. decembra 1939 oh 3. uri popoldne pretresljivo \ oni lir rga r jev o povojno dramo ..Vrnitev". Igra ima tri dejanju, je zelo lepa, vodstvo pa v dobrih mkuli, Odbor, MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 050. Najmanjši znesek je 8 D. Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizk ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. šipica). Odda se suho novo trosobno, dvosobno in eno-sobno stanovanje z vsem komfortom, pritikli-nami :.n eventuelno tudi z vrtom, nu Klancu. Poizve: Jenkova 5-1. Bren. Meblirono sobo oddam dvema gospodičnama ali gospodomu z dobro domačo hrano s 1, januarjem. Vprašati gostilna ..Planina", Huje. Proda se parcela 650 k v. m. vel ka, v bližini Krunju ob cesti na Golnik. Poizve se Bada-lič Ivan, Hrastje 23. 2 hlapca h konjem sprejmemo takoj. Plača din 300.—. Naslov v upravi ..Gorenjca". Oddam lokal na Primskovem št. 13, primeren za trgovino ali obrt. Poizve se v upravi. Sprejmem dekle vajeno samostojne kuhe in drugih gospodinjskih del,, pošteno, snažno in zdravo. Nustop 1. do 15. jan. Naj se osebno predstavi. Naslov v upravi „Gorenjca". Halo! Halo! Predno kupite kakršnokoli darilo: ure, zlatnino, srebrnino, si oglejte bogato zalogo v strok, urarski delavnici Drago Šegregur K RANI, Vidovdancka cesta štev. 15. Najboljše! Najcenejše! VSAKOVRSTNO POHIŠTVO dobite najceneje V ZALOGi POHIŠTVA ,!PA"_ KRANJ - Layerjeva ul. Vsa slikarska dela izvršim hitro in poceni, sedaj \ v jeseni. Prevzemam napise, kažipote, iirme z raznimi imeni, tudi poceni. - Pilite na naslov: VOMBER6AR JERNEJ SLIKAR in PLESKAR CERKLJE ŠTEV. 30 PRI KRANJU Za Božič: Vsakovrstna nalivna peresa. Velika zaloga zlatnine, ur, jedilnega pribora, kristala, optike. b. raimgus zlatar in sodni cenilec KRANJ Couch zofe, otomane, divane in vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno V.TONEJC tapetnik, Kranj SPtCUAlNA imovina i svojo nevesto rešil! Lipo jc videl, da vega v sebi in nu je še prigovarjal: ...Ne smeš iti v Radovljico. Tudi če se izmuzneš Turkom i is prideš v mesto, trikrat gorje tebi. Izven postave si in če bi te ne mogli živega spruviti v ječo, bi te ubili." ..Da. ubili bi me, za štirideset beneških zlatov bi prelili kri,' je žalostno prjtrdil Martin. ..Vidiš. Čuvaj se!" ,.Oče Lipetov, vi ne veste, kako to boli." Kant j-iskal besede, da bi prav izpovedal svojo bolečino, pa r.o bene prave ni našel. Naposled je bruhnil iz. ruzboleb-duše: ..Tnko me boli, kakor bi imel meč zasajen v prsih.' ..Strašno te je zadelo in te še zadeva, nesrečni fant." ..Pa je za vsuko bolezen zdravilo, le zame ga ni. Se Murija Taborska se me noče usmiliti!" ..Itgii ne govori! Kdo te bo očuval, kdo bo obvaroval, nus vsi, če ne bo pri Bogu zu nas prosilo Marija. nu|- »urnejše zatočišče, najboljša zavetnica v turški sili?" -Vse to dobro vem, pa mi je tako težko." Martin še ni odgovoril, ko je planil od nekod krik. zamolklo so zotopotalu konjska kopita. Vilibuldov hldpet Audirož je planil s konjem čez jarek, pri Lipetovem obzidju je obstal. »Reži se, kdor se še more, Turki so tu!" »Kje' Kje?" sta osupla vpraševalu Murlin in Lipe. ..Ne daleč! V Jaslicah sem ušel. Kranj oropan, požgan, pri Pungratu so vdrli v mesto. Naklo gori, Strahinj je v plamenu! Nič več ne vem, od groze se mi meša. Bež', kdor le more!" Z»: je pognal konju na Tabor. Martin in Lipa stu obstala kot odrevenela, še preden sta mogla spregovoriti, so pred lesenim ogradom drugič zapele jeklene podkve. »Vilibald!" je kriknil Lipe. Zupai. je videl sina, pa je planil s konju in hitel k njemu. Xf.mu sta tu? Hitro na varno! Hitro! Hitro!" ..Kje so Turki?" „Glej, nad Bistrico je Je ognjeni žar!" Z zamegljenim očesom se je Vilibald tožno ozrl proti domačiji. „?*• malo, še prav malo, pa bo zagorel naš starodavni dom!" .Oče, Micko so ujeli Turki!" je planil Martin i/, svoje bolečine. »Ze vem, Tit mi je povedul." Vilibuldov glas je bil trd, železen, ni se mu poznala bolečina. Ponosni svobodnjak je govoril kot župun s tistim zanosom, ki mu je lasten v vseh življenjskih važnih momentih. ..Kaj poem' Tit?" .Okrog hodi, joka in ženo iš'c. Glejte, žar nad Bistrico |k)Staja krvav! Hitro se rešita. Lipe. ti /. menoj na Tubor. ti pa . . Zakaj si šel s planine?" ..Hotel sem rešiti Micko, hotel sem videti dom. tebe. oče in... in zaročenko..." „Na Tabor pojdi," je vabil lipe. Vsi te imumo rudi. varen bo-'., ni se ti treba buli izdaje." (Nadaljevanje.) VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE JN SREČNO TER BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO ZEL! HRANILNICA M POSOJILNICA V KRANJU (LJUDSKI DOM) Vsem cenj. odjemalcem želi vesele BOŽIČNE PRAZNIKE ter prav srečno in zadovoljno NOVO LETO manufakturna trgovina M. KOKL - KRANJ Priznano najlepša izbira! Skrajno solidne cene! Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in se priporoča JANKO RANT špecerijska trgovina Na debelo! KRANJ Solidna postrežba! Na drobno! Vesele božične praznike želi vsem Vinko Oselji pečar KRANJ, Glavni trg 18 Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi svojim odjemalcem Ana Kristančič Kranj Čevlji - snežke - perilo - nogavice! Najnižje cene I Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem ter se jim še nadalje priporoča lekarna Mr. M. Rauch Kranj, Mestni Irg Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem M. Kanduč nasl. Slavko Brinovec modna trgovina Kranj Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in se jim še nadalje priporoča mesarija Klemenčič Janez Kranj, Bleiweissova c. 24 in podružnica Slražišče Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem našim cenj. odjemalcem želi tvrdka Logar & Kalan lastnik: Srečko Vidmar KRANJ Vesele božične praznike in Novo leto želi vsem cenjenim strankam in se jim še nadalje priporoča Hvala Franc zlatarska delavnica Kranj Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in se priporoča Galjot Marija damska konfekcija — Kranj STRAN 8 »GORENJ Blagoslovljen Božič in srečno Novo leto seli Z A B R E T IVAM » °»? VA .Eli LESNA INDUSTRIJA K T Q fl j U TOVARNA OPEKE Pisarna KRANJ Telefon štev. 59. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem v vseh podružnicah MLEKARSKA ZADRUGA (skupni obrat) Naklo pri Kranju Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem FRANC GORJANC KRANJ, veletrgovina z lesom in dežel, pridelki Pozor! Ženini in neveste! Nudim Vam veliko izbiro morske trave, žime, cvilha, posteljnih vzmeti (fedrov), in za vezanje istih, močne vrvice in motvoz. Nadalje nudim cvilšne vreče, vrvi za perilo, kokosove predpražnike in razne taške iz motvoza. — Izdelujem vsakovrstno vrvarsko blago iz lanenega prediva. Imam pa tudi v zalogi vseh vrst vrvarsko blago kakor: štrange, uzde, vrvi. gurte, biče, bičevnike, motvoz vseh vrst itd. Vsem mojim odjemalcem se najtopleje zahvaljujem in priporočam ter želim VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE! A. ŠINKOVEC - KRANJ — vrvarna. Vesele in srečne božične praznike ter srečno in blagoslova polno Novo leto želi HRANILNICA in POSOJILNICA v Šenčurju Vesel Božič in srečno Novo leto želi Jakopin Ivan jermenar, torbar in sedlar Kranj, Prešernova ulica Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi Franc Šink slaščičarna in svečama Kranj Vsem cenjenim poslovnim prijateljem želim vesel Božič in srečno Novo leto! Rafael BatUtič trgovina s surovimi kožami in lojem Stražišče pri Kranju, telefon 50. Kakor doslej, bom tudi v bodoče plačeval najvišje dnevne cene! r Vesel Božič in Novo leto želi Dreja Rovan fotograf, STRAŽIŠČE pri Kranju Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem trgovina Antonija Bašar Vesel Božič in srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem Rahonc mlekarna — Stražišče Vesele božične praznike, srečno Novo leto želi cenj. odjemalcem Mravlja Franc čevljarstvo — Stražišče Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenj. gostom ter se jim še nadalje priporoča gostilna „Na Laborah" DRAKSLER MIHA Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in se jim še nadalje priporoča Kalan Franc mesar in prokajoTalee Stražišče Vesel Božič in srečno Novo leto želi cenj. odjemalcem in se jim nadalje priporoča Tepina Anton pekarija — Stražišče Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in se jim toplo priporoča Edi Grzetič trgovina — Kalvarija Vesel Božič in srečo v Novem letu želi „KOVINA" železnina — Kranj Vesel Božič in srečno Novo leto želi Franjo Nadižar strojno mizarstvo KRANJ Cene zmerne in solidne! Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem cenjenim gostom in se jim še nadalje priporoča gostilna pri Bašarju Stražišče — (vrh stopnic) Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in se nadalje priporoča Jožko Eržen krojaštvo — Slražiščc SMUČI edina Šport - bob sani izdelovalnica v Jugoslaviji samo pri DOLENC JOŽE, kolarstvo - Stražišče pri Kranju Vsem svojim odjemalcem želi vesel Božič in srečno Novo leto Janko Perčič čevljarstvo Rupa - Kranj Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem Terčon Albin delikatese — špeceršja Kranj, telefon št. 70. Vesel Božič in srečno Novo leto želi naročnikom in odjemalcem Viktor Tonejc tapetnik — Kranj Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem krojač Smerdel Matija Kranj — Struževo Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem ..HINK.O" 7.0 urednika in izdajatelja odgovarja Wrtov;,-k Milna v Kranju.