Po zaplembi druga izdaja,
St. 489.
V Ljubljani, petek dne 19. maja 1911.
Leto 11.
feaittezaa štev. v	ia	T^rsta 4 via.
JKJtRG‘ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ia jrassnikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih <vb 5. zjutoaj. — Naročnina ziraša: v Ljubljani v »jtcavniStvti auteelaoK 1*—f z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto Poletno K 18-—, polletno K 9-—, četrtletno K* mt#t£na K 1‘8G. Za inozemstvo cekrietus K 2S—. «	Telefon števiHca SHS.	:
mmasssfs
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
:	Izven Ljubljane ia Trsta 6 vin. :
Uredništvo in npravr.iftvo j« v Frančiškanski ulici S. Oopisi se pošiljajo urednHttf«, naročnina upravništvu. Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se p!a&: petit vrsta 15 v, osmrtnice, postana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popast. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	303.	:
trnu
Naše c. kr. uradništvo.
Ogromna večina avstrijskega c. kr. uradništva je protireakcijonarna in narodno-radikalna. Pri vseh avstrijskih narodih najdemo uradništvo — z malimi nečastnimi izjemami — v onih strankah, ki so nositeljice kulture in napredka. Srednje-šolsko ali akade-mično izobražen uradnik, ako ima kaj značaja, se odkrito p.izna v političnem življenju svojega naroda, da je nasprotnik in sovražnik nekulturnega, nehumanega in reakcijonarnega klerikalizma in njegovih sorodnih političnih stremljenj. Avstrijski reakcijonarci se zavedajo, da je uradništvo cvet inteligence, kulturen, zaveden in po napredku hrepeneč element vsakega naroda.
Krščanski socijalci so že poskušali v družbi z drugimi nazadnjaki vzeti potom parlamenta uradništva vso politično svobodo. Vtakniti so ga hoteli v uniformo in iz inteligentnega človeka napraviti stroj.
V	zadnjem državnozborskem zasedanju so hoteli klerikalci utihotapiti v novo službeno pragmatiko glede časovnega avanzmaja točko, ki bi postala za uradništvo in osobito za njegovo politično svobodo naravnost usode-polna.
Naši klerikalci pa presegajo v sovraštvu do c. kr. uradništva prav vse druge reakcijonarce. Odkar se ti ljudje politično udejstvujejo, nimajo drugega na mislih, kakor to, kako bi izpodkopali pri ljudstvu ugled do uradništva. Neprestane hujskanje zoper „škrice“ so že leta in leta na dnevnem redu. Odkar pa so dobili klerikalci v naši deželi vso oblast v roke, pa čisto sistematično uničujejo ugled in avtoriteto državnega uradništva. Vsled huj-skarij je izgubilo naše ljudstvo že ves rešpekt pred talarjem, vsled njihovih hujskarij se ljudstvo odvaja celo od čisto navadnih družabnih form, ki se javljajo v pozdravljanju in uljudnosti.
Klerikalci so bili tisti, ki so zanesli nied naše pošteno uradništvo korupcijo. Včasih je stanovska zavest, kolegijalnost družila uradništvo vplivajoč najugodnejše na uradno poslovanje. Klerikalci so začeli vzgajati zahrbtne denuncijante, podle koristolovce, katerim ni ničesar za urad, ničesar za tovariše in ki drugega ne vidijo kot lastno osebo in korito pred seboj. S korupcijo vzgajati neznačajneže, to je delo klerikalizma med uradništvom. Uničiti uradništvo, to je njihov namen, propati ga vseh političnih pravic, njihov cilj,
Čudfio torej ni, da je pri zadnjih deželnozborskih volitvah vse slovensko uradništvo v Ljubljani kakor en mož stalo v vrstah narodno-napredne stranke in Šlo v boj za svojega stanovskega tovariša c. kr. prof. Reisnerja. Le par klerikalnih uradnikov, katerim pa se je že oddaleč — gledali so potuhnjeno v tla — poznalo, da so hinavci ali koritarji, je volilo proti svojemu kolegu. Čudno tudi ni, da sedaj klerikalna stranka zopet bljuje na c. kr. uradništvo. Ker nima stvarnih razlogov, zopet podlo denuncira. Naši
klerikalci bi na vsak način radi videli, da bi začela vlada naše c. kr. uradnike preganjati radi veleizdajstva in zaro-tarstva. Prepričani naj so klerikalci, da tudi njihove denuncijacije našemu c. kr. uradništvu ničesar več škodovale ne bodo. V Avstriji živimo Slovenci in s tem moramo računati. Ne želimo si ne pod Rusijo, ne pod Srbijo, ne pod Italijo in ne pod Nemčijo. Na naših slovenskih tleh hočemo priboriti svojemu narodu boljšo, lepšo bodočnost. Brezvestna in izmišljena je trditev, da gledamo napredni Slovenci iredentovsko na politične moči izven države. Najmanj pa si pustimo to podtikati od klerikalcev, katerih vse misli in želje se srečavajo v Rimu in kojih končni cilj je povzdiga moči rimskega škofa in rimske hierarhije neoziraje se na kako državo. Višek nesramnosti in podlosti pa je podtikati našemu
c.	kr. uradništvu iredentovstvo. Malone vsi naši c. kr. uradniki so služili cesarja in so ali pa so bili rezervni častniki. Že kot taki si patriotizma od klerikalne duhovščine ne bodo dali diktirati in regulirati.
Umevno pa je, da tudi c. kr. uradniki ne morejo biti bolj cesarski kot je cesar sam. Nikdo ne more od uradnikov zahtevati, da so ali niso člani veteranskih društev, nikdo, če so nekateri za pomorsko društvo, drugi pa ga smatrajo za breme in izdatke zanj za davkoplačevalce nesmiselno zapravljanje denarja. Sunt certi denique fines! Kako čudne pojme pa imajo klerikalci o osebni in politični svobodi uradništva, se pa najbolj jasno kaže v deželnem šolskem sveta. Celo tako daleč so šli, da so hoteli v zadnji seji dež. šol. sveta pred deželnozborsko volitvijo prepovedati prof. Reisnerju, da bi kandidiral!
Zato pa naj naše c. kr. uradništvo ostane mirno vsled klerikalnih imper-tinentnih izbruhov. Žaliti ti ljudje ne morejo, škodovati tudi ne več. Nekaj pa bi bilo želeti v interesu državne avtoritete in to je, da bi c. kr. deželna vlada c. kr. uradništvo bolj čuvala kot ga je dosedaj.
Deželni predsednik kot vrhovni deželni šef c. kr. uradništva bi moral vendarle že uvideti, da slovensko uradništvo, četudi stoji v narodno-napredni stranki, je vseskozi vzorno, izredno marljivo, vstrajno in do pičice pravično. Le na tako značajno uradništvo, kot je ono, ki pripada narodno-napredni stranki, se lahko zanaša državna oblast, le na tako uradništvo je lahko ponosen slovenski narod, ponosna pa je lahko nanj tudi država.
Mera je polna.
Kdor je čital govora dr. Kreka in dr. Šušteršiča, je moral vzklikniti: mera je polna! Tako divjaško surovega, divjega, nesramno ošabnega govora še nismo čitali. Katoliški teolog poživlja z neprikrito hujskarijo h krvavi državljanski vojni ter se med krvi-željnim rezgetanjem poslušalcev naslaja pri popisovanju bodoče slovenske Jernejske noči. Človeku, ki ima
celo ledeno kri, zaplamene vsi živci ob nezaslišanih žalitvah dr. Kreka in dr. Šušteršiča. In ti ljudje se bore za vero? Perverzno hrepenenje kažejo, da bi obnovili čase „svete“ inkvizicije ter bi žgali naprednjake na grmadah ter rezali jezike, iztikali oči in jim lomili kosti „v slavo božjo"! To so voditelji katoliške stranke. Groza in nepopisen stud se loteva človeka, ko čita njih krvoločne govore, kažoče njihovo divjo naturo.
Vse, kar misli in čuti napredno, groze ubiti, zadaviti, uničiti, spraviti na beraško palačo. In ti divjaki so Slovenci, se delajo Slovane, pa so hujši od Hunov in Turkov. Germani so v boju proti Slovencem pravcate ovčice v primeri z našimi klerikalnimi voditelji. Ti klerikalni Slovenci so napram lastnim rojakom bestijalnejši, kakor Nemci proti zamorcem v Afriki! In s takimi besti-jami naj ima slovensko napredno časopisje usmiljenje, s takimi satansko-hudobnimi izdajalci naroda naj se pajdaši še kakšna slovenska ali slovanska politična stranka? Slovenski napredni žurnalisti na noge, in popišite v tujih listih ta slovenski klerikalni kanibalizem, da izve ves kulturni svet, kakšne divjake ima v svoji sredi slovenska domovina, ter jih spozna iz njih lastnih besed! Naj spoznajo vsi napredni Slovani »katoliško* srce in ^krščansko* dušo dr. Kreka in dr. Šušteršiča! Naši klerikalci vtihotapljajo v najpodlejše nemške liste svinjske laži o slovenskih naprednjakih; popišite vi naše klerikalce z njihovimi lastnimi govori! Nerazumljivo pa nam je, da c. kr. vladni komisarji sploh dopuščajo govoriti take divjaške in hujskajoče govore ; nerazumljivo nam je, da c. kr. vladni komisarji ne ustavijo sredi govora takih bestijalno navdahnjenih Krekov in Šušteršičev, te sramote vseh kulturnih ljudi. In nerazumljivo je, da dopuščata državno pravdništvo in c. kr. vladna cenzura tiskati take govore. Ali mislita gg. Schwarz in Luschan, da smo naprednjaki brez ponosa in brez vse časti, da nimamo več krvi v svojih žilah in da smo bojazljivejši od Kameruncev? Gospoda, mera je polna, preveč polna! Nesramnosti klerikalcev kriče že do neba! Baron Schwarz, zastopate cesarja, torej storite svoje dolžnosti. Tako žaliti, kakor sta nas žalila Krek in Šušteršič, se ne damo več. Dovolj je! Mera je zvrhoma polna!
Iz slovenskih krajev.
Iz Tržišča pri Mokronogu. Z
ozirom na naš zadnji dopis pod gori omenjenim naslovom smo dobili sledeče pojasnilo: Gosp Alojzij Knez je pošten, zmeren in stanoviten narodnjak, ki uživa v napredni stranki popolno zaupanje. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je sicer v resnici glasoval za klerikalnega kandidata Povšeta, kar tudi sam odkrito prizna, vendar pa za ta glas ni dobil niti vinarja. G. Knez je pripravljen v slučaju,
če mu kdo dokaže, da je dobil za svoj glas le en vinar, plačati 1000 K za Ciril Metodovo družbo.
Naši žurnalisti.
II.
MILAN PLUT.
Slovanski jug.
Obiski kralja Petra. Po obisku ruskega, carigrajskega in italijanskega dvora odpotuje danes srbski kralj Peter v Pariz v poset k predsedniku francoske republike Fallieresu. Kralj Peter potuje v spremstvu zunanjega ministra dr. Milovanoviča preko Budimpešte in Dunaja v strogem inko-gnitu. Za ta obisk vlada veliko navdušenje v srbskem narodu, ker se vrši baš v času, ko je zapustil grof For-gach Belgrad enkrat za vselej, noseč v svoji diplomatski torbi neStevilo znanih blamaž. Med njimi pa je največja baš ta, da se mu je ponesrečil načrt, da bi obiskal kralj Peter avstrijskega cesarja, predno odide k predsedniku francoske republike. Do-čim zastopnik Avstro-Ogrske odhaja iz Belgrada, osramotivši svojo državo pred celim svetom, potuje kralj Peter v Pariz radostno, ker zapušča za sabo zadovoljen narod, na Francoskem ga pa istočasno čaka z največjim navdušenjem francoski narod, ki vidi v kralju Petru najbolj svobodomiselnega in najbolj demokratičnega vladarja, ki se je svoječasno sam slavno bojeval tudi za svobodo francoskega naroda v francoski vojski z Nemci. — Iz Belgrada nam poročajo, da so končana tudi že pogajanja med srbsko in ru-munsko vlado glede obiska kralja Pe-tia na rumunskem dvoru. Ta obisk bo najbrže v najkrajšem v času po vrnitvi kraljevi iz Pariza. Čas še ni natančno določen, ker so bila pogajanja dosedaj samo principijalne narave.
Iz srbske skupščine. Zakonski projekti, o katerih se je mislilo, da bodo nevarni za nadaljni obstoj vladajoče koalicije srbskih radikalnih strank, so že sprejeti v skupščini, ne da bi to srbskemu koalicijskemu kabinetu kaj škodovalo. To je v prvi vrsti zakon, ki prepoveduje aktivnim uradnikom javno sodelovanje v poii-tiki, posebno pa upravnim uradnikom in sodnikom in potem zakon o apa-naži članom kraljevske rodbine. Prvi zakon je bil sprejet vkljub slabi udeležbi pri glasovanju, ker je, dasi je za ljudstvo koristen, malo popularen.
——
rtlCHEL ZfiVACO:
LISTEK.
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benctck.
Blisk divje strasti se je zasvetil v njegovem pogledu. Njegov glas jc postal hripav, njegove kretnje preteče.
— Premislite, milostjiva, je zaključil. Ponujam vam mir in zavezništvo. Zavezništvo, pravim, ker se vam je boriti s strašnim sovražnikom . . .
— S katerim ? je zajecljala kurtizana.
— Govorim o Rolandu Kandianu I
•— Njega! Njega bodo prijeli v par dneh . . .
—■ Njega ! Vi ne poznate tega človeka, milostljiva. Jaz sem ga videl samo par trenotkov, pa vam povem, da se bo postavil po robu vsej beneški armadi, če mu pride na um. Sto in več beričev so poslali proti njemu. Sam je bil v hiši, ki je bila krog-inkrog obkoljena; in še je prost. Ponavljam vam, da me potrebujete. Dajem vam časa: premislite si do jutri . . . Jutri milostljiva, postanem vaš zaveznik in zet, ali pa vaš nespravljivi sovražnik, Izbirajte.
Imperija jc hotela zaklicati, pridržati razbojnika.
Toda že je Sandrigo naglo odšel in izginil.
Kurtizana sc je zrušila na stol, še bolj obupana morebiti, kakor je bila tisti dan, ko je izgubila Bianko.
— Moja hči . . . žena razbojnika Sandriga ! je zamrmrala. Do tega* je torej morala priti moja materinska ljubezen! Bianka, cvet nedolžnosti, nedotaknjenost in čistost sama, je vendarle hči kurtizane! In kakega moža je vredna kurtizanska hči ? Razbojnika I
Stresla sc je v nervoznem smehu.
— Nekega dne, je obnovila svoj bridki samogovor, je videl Bianko sin bogatega kupca. Ves očaran je bil, Tisti človek sc mi, jc zdel obdarjen z umom in dobroto; zmenila sva se za zakon in kmalu sc je imela praznovati poroka. Takrat pa je izvedel, kdo setn jaz! . . . In odšel je preklinjajo. Pri vseh, ki so
videli mojo hčer sem opazila tisti radovedno nesramni in porogljivi pogled, ki mi je podiral srce. Hči kurtizane. Taka je kvečjemu dobra za to, da postane enkrat sama kurtizana! . . . Nihče ni imel usmiljenja, niti z njo, niti z mano !
Vztrepetala je:
— Nihče! Nekoga sem pozabila! Roland je imel usmiljenje; da, on! . . . Pogled, s katerim se je ozrl na mojo hčer, je bil pogled usmiljenja in ne pogled pohote. On edini je spoštoval njeno nedolžnost! . . . Toda jaz sovražim tega človeka. Mrzim ga, ker mi jc ugrabil mojega otroka, ker me je hotel na vekomaj ločiti od Biaukc!
Njene misli so se za hip prekinile.
— Ali ga sovražim res samo zaradi tega? je povzela zamolklo. Ljubila sem tega človeka! On pa me je zaničeval in za\ftgel! . . . Oh, tisto noč, ko sem mu priznala svojo ljubezen in je dvignil roko nad menoj! Vse svoje življenje bom čutila sramot j tiste grozne minute ... Da, da, nečista mati: to je vzrok, da sovražiš človeka, ki je edini na svetu zmožen rešiti tvojo hčer! . . . Nesrečnica! to je znamenje, da ga ljubiš še vedno! Nisi ga nehala oboževati! Zaradi njega si prišla v Benetke, zaradi njega si ostala tu ! In zdaj se ta strast, ki si mislila, da je že mrtva, budi in trga vse spone . . . Kajti sovraštvo je ljubezen!
Krčevito se je razjokala in sc omahovaje napotila v skrivnostno svetišče, kamor je tisti usodni dan peljala svojega ljubimca Davila.
Velika slika v zlatem okviru je bila še vedno na svojem mestu.
Kurtizana je vztrepetala. Strašni prizor Davilovega umora se je obnovil v njeni domišljiji. Kakor tisti dan, je padla na kolena in njene roke so se iztegnile proti krasni podobi, dočim so se ji prsi dvigale v burnem ihtenju. V tem trenotku je Imperija pozabila svojo hčer, Sandriga, Bemba in svoje sovraštvo.
Ljubezen edina je govorila v njenem srcu . . .
XXXV.
Oče.
Skalabrino je v dveh dneh posetil vse poglavarje, ki jim je imel izročiti Rolandova pisma ter jih dopolniti •* ustnimi navo-
dili. Čete so bile razkropljene v trideset milj dolgi črti. Skalabrino je jahal dva dni in eno noč; na jed je jedva mislil. Z burnim veseljem je divjal svojo pot, ne da bi Čutil kako trud-nost. Ko je bilo njegovo poslanstvo opravljeno, je zamenjal svojega konja s spočitim ter zdirjal v galopu proti Mestre, kamor je dospel zvečer ob desetih, to je, v trdi noči.
Pustil je svojega konja pri krčmarju, ne da bi stopil v gostilno, nato se je splazil proti Juanini hiši.
Bila je zavita v temo in molčanje.
Skalabrino se je ustavil za par minut. Nenavadno razburjenje je stresalo to krepko naturo. Skalabrino je bil še ves poln vesele zavesti, da ima hčer. Samo to dejstvo je bilo dovolj za njegovo srečo.
— Samo še hip! je zamrmral. To ne gre, da bi planil v hišo kakor kak norec. Predvsem ji ne smem povedati, da sem njen oče. To mi je za ta hip še prepovedano. Da, toda videli bomo. Govoril bom z njo. Šest dni!
Hud nemir ga je mučil. Ob tej uri je bila Bianka gotovo že v postelji in je spala. Kakšno pretvezo bi rabil proti Juani, da bi jo smel zbuditi in govoriti z njo takoj I Dolgo je premišljeval o tem vprašanju, in ko ni našel rešitve, si je naposled dejal:
— Ali je bilo vredno tako dirjati! Zdaj bom moral čakati do jutri zjutraj; drugače ni mogoče. Vseeno, vstopimo 1 Tako vsaj izvem, kako je z njo.
Njegove široke roke so trepetale, ko je odpiral vrtna vrata s ključem, ki mu ga je bil Roland izročil; stopil je k hišnim vratom in potrkal nanje po dogovorjenem načinu.
Skoraj takoj nato so se vrata odprla. Juana je stala pred
njim.
Bila je vsa bleda.
— Ti	si! je dejala	tiho. Vendar že	enkrat	... til
— Nesreča se je zgodila! je zamrmral Skalabrino	in	stopil
v vežo.
Juana	je pokimala	z glavo.
Sedel	je in ni si	je upal vprašati,	vedoč	že naprej,	da	se
je nesreča pripetila Bianki.	(Daljf.)
Zakon o apanaži pa je bil sprejet po kratkih govorih ministrskega predsednika Pašiča in nekoliko radikalnih govornikov s 81 proti 31 glasovi. Po tem zakonu bo znašala celokupna apanaža kraljevih sinov in hčerk 240.000 dinarjev na leto. Od tega odpade na prestolonaslednika Aleksandra 120.000 dinarjev, dočim dobita kraljevič Djordje in princeza Jelena vsak po 60.000 dinarjev. Splošno se domneva, da odide kraljevič Djordje sedaj, ko je vprašanje apanaže rešeno, v jeseni v neko francosko vojno akademijo na študije.
Srbski severoameriškl konzul. Srbska vlada je te dni odlikovala znamenitega srbskega znanstvenika in najboljšega organizatorja na kulturno-gospodarskem polju v srbskem narodu v Ameriki, drja. Mihajila Rupina, profesorja na vseučilišču v Newjorku. Imenovala ga je za srbskega konzula v Zjedinjenih severoameriških državah.
Hrvatska opera v Belgradu. V
začetku junija odide zagrebška hrv. opera v Belgrad, kjer bo uprizorila v srbskem kr. nar. pozorištu najboljše opere iz svojega repertoirja. Belgrad pripravlja članom hrv. opere slavnosten sprejem, kakor je že navajena srbska prestolnica, kadar sprejema svoje brate iz tlačenih pokrajin.
Splošni pregled.
Na Žlžkovu pri Pragi so te dni odkrili spomenik znanemu češkemu politiku in pisatelju Karlu Havličku. Spomenik je delo mojstra Strahov-skega in nosi napis: Obljubujte mi, žugajte mi, vendar ne postanem izdajalec. Mesto Žižkov je znano kot demokratično in svobodomiselno mesto.
Baernrelther se je izrazil, da ne kandidira proti nobenemu kandidatu nemške nacijonalne zveze.
Garibaldi in Albanci. Poroča se, da je italijanska vlada prisilila torpedo, ki je imel odpeljati prostovoljce v Albanijo, da so se vrnili v Ankono. Proti Garibaldiju bo baje vložena tožba.
Mehikanska vojna. Neki poročevalec »Worlda“, ki je bil v Mehiki, poroča o sledečem dogodku: 1700 vstašev je vdrlo v Sombreto, da so se maščevali za krivice, ki jih je storila zvezna vojska prebivalstvu. Poklali so 500 vojakov zvezne vojske in vse prebivalce, ki niso hoteli priznati Madera kot vladarja.
Spomenik kraljice Viktorije so odkrili te dni v Londonu. Spomenik je eden najlepših svetovnih spomenikov.
Kongres za boj proti tuberkulozi se je vršil pretekle dni na Dunaju.
Stroški retorme brambnega za* kona. Od 1. 1911, ko se vpelje dveletna vojna služba do 1. 1915 se povišajo tekoči stroški za armado za 44 milijonov in v proračun pride vsako leto 39 milijonov več. Za mornarico se zahteva v istem času 252 milijonov. Po 1. 1915 se ta vsota še zviša za 21 milijonov. Razen tega bo zahtevala 1. 1916 za armado 21 milijonov, za mornarico 5 milijonov. Od 1. 1910—1915 se torej povišajo stroški za 100 milijonov kron za armado in za 407 milijonov kron za mornarico.
Pri kronanju v Londonu zastopa našega cesarja nadvojvoda Karl Franc Jožef.
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
Veličasten sprejem torinske tekmovalne vrste.
Ko je prišla v Ljubljano vest o velikem uspehu slovenskih Sokolov v Turinu, bilo je vse slovensko prebivalstvo Ljubljane ene misli: da se priredi sokolom kar najkrasnejši sprejem, ki naj pokaže, kako zna Ljubljana ceniti Sokolstvo, ki nosi v svet ime slovenskega naroda in mu z zmagami pridobiva ugled pred tujci. Zato je vsa Ljubljana nestrpno pričakovala dne, ko se vrnejo Sokoli.
Veličasten, je skoro preskromen izraz za tak sprejem kakršnega je bela Ljubljana priredila svojim s svetovno slavo iz mednarodne tekme se vrniv-šim zmagovalcem — bratom Sokolom. Ne le tisoči in tisoči, ampak cela res narodno čuteča Ljubljana ima svoj nepozaben delež na tem sprejemu. Ne-dostaja nam dovolj besed ne prostora za podrobnosti vsporeda.
Kmalo po 6. zvečer je občinstvo napolnilo prostor pri južnim kolodvoru. Kakih 10 minut pred prihodom gorenjskega vlaka so prišle s 6 zastavi-mi čete Sokolov — približno 400 — v spremstvu Slovenske Filharmonije. Ko se je vlak ustavil, so zaorili iz ti-sočev grl gromoviti Živijo in Nazdar klici. Oficijelen pozdrav se je vršil na cesti pred restavracijskim vrtom. Govorila sta gg. dr. Oražen kot predsed. Sokolske Zveze in dr. Murnik kot načelnik Slov. Sokolske Zveze. Oba krasna govora so spremljali res gromoviti sivijo klici. Tekmovalcem so podarili krasen lipov venec z napisom: Zmagovalcem na turinski tekmi 1911. Žensko telovadno društvo.
Po končanih pozdravnih nagovorih so tekmovalci od vseh strani burno pozdravljeni posedli v vozove. V prvem vozu sta sedela dr. Oražen in dr. Murnik. Sprevod je šel po Resljevi cesti, čez Jubilejni most, Vodnikov trg, Mestni trg, Stari trg, šentjakobski most, Breg, Turjaški trg, Gosposko ulico, Kongresni trg, Prešernovo ulico, do Narodnega doma. Ob celem sprevodu so bili Sokoli sprejeti z velikanskim navdušenjem; narodne dame so sipale in metale cvetlice in šopke v vrste Sokola, posebno iz dr. Tavčarjeve hiše je cvetje kar deževalo po mimoidočih.
Mestna policija se je na vso moč in še precej obzirno trudila, da se je sprevod kljub velikanski gnječi v najlepšem redu izvršil.
Ko je Sokol s tekmovalci dospel pred Narodni dom, se je sprevod zaključil z veličastno pesmijo Hej Slovani.
Sprevoda so se udeležila poleg Ljubljanskega in Šišenskega Sokola (z zastavo tudi Ribniški Sokol), večinoma vsa bratska društva iz cele dežele.
Zvezno zastavo na čelu petero zborov je nosil g. Miha Verovšek.
O	sprevodu samem ter o njegovem pomenu izpregovorimo več še jutri.
Mednarodna tel. tekma v Turinu.
(Sledeče podatke nam je podal g. Ogrizek, potnik pri tvrdki Bolafio v Sp. Šiški. Gospod Ogrize'* je bil pri tekmi navzoč tet se ob povratku domov ponesrečil.)
O	veličastnem sprejemu v Turinu bi bilo odveč govoriti. Pripravljeno je bilo zunaj veliko vežbališče, ki pa razen zadnjih vaj (tekanja) vsled zelo neugodnega vremena ni prišlo v poštev. Dež je nagajal skoro cel dan v soboto, zato so se glavne točke tekme vršile v kriti telovadnici. Tudi za nedeljo pripravljeni svečanostni sprevod je moral radi dežja izostati.
MALI LISTEK.
Fran Štrukelj:
Mednarodna tel. tekma v Turinu.
Potovanje v Turin.
Z neko bojaznijo, a obenem samozavestno smo stopili v Ljubljani v kupeje vlaka, ki nas je popeljal v Turin — Turin, mesto kjer se je vršila mednarodna telovadna tekni a, na katero so priglasili zastopstvo skoraj vsi evropski narodi. Mi Slovenci, najmanjši narod izmed teh narodov, smo se zavedali, da zamoremo v tej tekmi pokazati svojo kulturo celemu svetu, ki je te dneve tukaj zbran.
—	Navdušeni .Na zdar* klici so nam zveneli v pozdrav in vzpodbudo, ko je vlak odrdral, na južnem kolodvoru, Dunajski cesti in Marije Terezije cesti. Prvi ob južni železnici se nam je pridružil br. Jurca iz Vrhnike, starček, navdušen za Sokolstvo, ki je hotel videti ta boj, ki so ga bili s svetovnimi narodi. V Logatcu smo dobili zopet dva iz Idrije. Odpeljali smo se naprej po našem lepem Krasu, ki je rodil dva tekmovalca naše mednarod* ne tekmovalne vrste. Veselo razpolo-
ženi smo bili celo pot do meje. Mejo smo prestopili z nekako zavistjo in spoštovanjem do naroda, ki uživa že 50 let svojo nacijonalno svobodo. Dobro smo se zavedali, kakega pomena so slavnosti tega leta, ki se vršijo ob 50letnici združene Italije. Ob pol 12. uri po noči smo dospeli v Benetke, ejer so nas z »Živijo* in »Na zdar* dici pozdravili tržaški bratje, na čelu im zvezni podstarosta br. dr. Ryb£f. 5o pozdravu smo se vsedli v gondo-e in se odpeljali v pripravljeni hotel, ejer so nas prav dobro postregli. Drugo jutro smo si ogledali znamenitosti tega mesta, ki je bilo nekdaj, ko je bilo še aristokratska republika, vladar Jadranskega in Sredozemskega morja. Ogledali smo si znamenite mozaikastc slike največjega benečanskega slikarja Tiziana v cerkvi svetega Marka, potem palačo doždov, trg sv. Marka, Giardino publiko, Lido i. t. d. Iz vseh teh znamenitosti smo takoj spoznali bogastvo in mogočnost patricijev nekdanje republike, a obenem nas je obšla groza, ko smo stopili čez Most vzdihljajev v temne ječe političnega tiranstva beneške aristokracije. Drugo iutro smo se odpeljali proti Turinu po lepi vinorodni zemlji, kjer so prebivali naši očetji in očaki, kri našega naroda (Verona, Navara, Magenta itd.) za slavo Avstrije. V mislih smo imeli te
Slovenci so vzbujali povsod veliko pozornost. Italijani so jih splošno nazivali le »Tedesci, che belli giovanni*
—	lepi mladeniči.
Naši Sokoli so Italijanom pojasnili, da so Slovenci iz Ljubljane. — Luksemburžani in Belgijci so se pri celi tekmi trudili, da bi Slovence vrgli, pa se jim ni posrečilo, da so Slovenci tudi pri tej tretji mednarodni
tekmi po žrebu prišli prvi na vrsto; tudi to je veliko pripomoglo, da so vzbudili splošno pozornost že iz po-četka tekme. Tekanje se je vršilo zunaj na prostem, dočim so morale vse ostale točke vsled neugodnega vremena se vršiti v telovadnici. Kot zadnji so tekali Italijani ob 10. po noči. Izid tekme se je razglasil drugi dan, t. j. v nedeljo in je sledeči:
		Proste vaje	ta -5 C3 M	M O h. O	Konj	'5) g £	Skok	Krogla ,	Plezanje ‘	Tek	Skupaj	
	Čehi	17275	130-10	134-50	127 75	137-85	88-—	46-74	85--	43-	974-69	
	Francozi	162-25	140-—	134-15	127 75	137-85	88-—	46 74	85-—	43--	964-74	
	Italijani	167 75	141 75	134-20	13715	138-—	74-—	11-36	61--	34-	89901	
	Slovenci	167-75	134-60	119-—	111-—	134 10	75 —	26 11	83-	31 —	881-56	
	Luksemburžani	153-25	126-50	120 50	112 50	130-25	79-50	31-62	41--	35 —	830 12	
	Belgijci	163-75	128-60	105-75	80 —	108-75	60--	12-36	32--	28-—	719-21	
	Hrvati	161 —	123-25	110 —	116 —	81-25	48-50	9-99	23-—	15--	687-99	
	Rumuni	128 25	—	—	—	—	33--	14-24	34 —	21-	23049	
Iz posameznih številk tega izida se najbolje vidijo uspehi tekme posameznih narodov v posameznih točkah. Slovenski Sokoli, ki so se tekme udeležili, so po uspehih razdeljeni: Vidmar, Kovačič, Fuks, Smole, Thaler, Pristov. G. Kovačič je v krogli preko-sal vse druge narodnosti; dobil je on sam 12 točk, dočim so imeli Italijani vsi skupaj le ll3a. V prvih točkah so
Italijani sijajno zmagali. Rojaki so jim prirejali burne ovacije. Ko pa so prišli do vaj v skoku, plezanju in krogli, so bili gledalci kakor poparjeni. Burne ovacije so Italijani prirejali tudi pri vsaki dobro uspeli točki od strani našega Sokola.
Br. Drenik in Smrtnik sta bila kot sodnika.
DNEVNE VESTI.
»Slovenec" in uradnlštvo. Pišejo nam: Sinočnji »Slovenec" trdi, da so prof. Reisnerjevo zmago odločili uradniki. Najprej piše dr. V. Gregorič v svoji »zahvali*, da ni zmagal, ker je drugače »odločilo c. kr. uradni š t v o“; v uvodniku pa konštatira dr. Krek, da drži uradnike pri napredni stranki »njihova vzgoja, njihovo duševno obzorje, zlasti pa kulturna načela*; v 2. članku piše menda isti Krek: »Uradniki so šli v sklenjenih vrstah za najradikalnejšega kandidata prof. Reisnerja in da »so odločili volitev uradniki, ne izvzemši večino uradnikov dež. odbora*. To priznanje »Slovenca* je ljubljanskemu uradništvu v največjo čast. Uradniki, c. kraljevi deželni, občinski in privatni, resnično že zaradi svojega duševnega obzorja in zlasti iz kulturnih načel ne bodo postali klerikalni backi. Uradniki so v Ljubljani najvišji cvet inteligence in izobrazbe, zato ne morejo voliti s stranko, ki jih le psuje, terorizira in jim očita, da le žro, žro in žro. In kar se tiče groženj klerikalcev, naj vedo dr. Krek & consortes, da se jih uradniki prav nič ne boje. Uradniki smo svobodni državljanje in vsi smo trdno organizirani. Za nami stoje ogromni bataljoni avstrijskega uradmštva, ki bo šlo, če treba, v boj tudi za nas. V Ljubljani pa se iz strankarskopolitičnih vzrokov ne sme nobenemu uradniku skriviti niti las, sicer se dvigne kakor en mož vse napredno urad-ništvo. Kar zamorejo delavci, zamoremo še bolje mi, ki plačujemo najtežje davke ter delamo pošteno za splošni blagor! Ako se klerikalcev ne boji niti velika večina uradnikov deželnega odbora, se jih ne bojimo tem manje mi, drugi uradniki. Z grožnjami in terorizmom nas torej ne pridobite in nas ne ostrašite, ker nismo berači in vaši hlapci, nego zavedni, pošteno in marljivo delavni ter kulturno prosvetljeni uradniki.
En uradnik za vse.
»Slovenija sem jaz!“ Tako je kričal dr. Šušteršič v nedeljo v »Unionu* v svoji bolni domišljavosti. »Ako
govorim jaz, govori iz mene vsa Slovenija, govori vse slovensko ljudstvo 1* je dejal v svoji odurni megalomaniji. Kakor kralj Ludovlk XIV., ki je rekel »Država sem jazi* — se je dr. Šušteršič širokoustil: »Slovenija sem jaz! Jaz sem slovenski kralj in jaz imam strašno moč, ki jo kruto uporabim proti vsakomur, ki mi ne parira !* Če bi imeli klerikalci kaj ponosa, bi take ošabnosti med sabo ne trpeli. Ali jih ni nič sram, da se dr. Šušteršič tako mogočno povzdiguje nad vse ostale klerikalne veljake? Ljudje, pomislite vendar! Ta dr. Šušteršič je že na poti v blaznico, kjer bo s polenom v roki in s slamnatim vencem, v laseh glumil slovenskega kralja! Če pojde tako dalje, ga kmalu dobi dr. Divjak na Studenec, kajti dr. Šušteršiča megalomanija se razvija čim dalje nevarneje.
Dr. Šušteršič — revanš! Dr. Šušteršič je jurist in katolik. A čudno, niti enega, niti druzega ne opaziš v njegovem vedenju in govorjenju. Ni je pravice za naprednjake, ni je poštenosti za liberalce v vsem, kar Šušteršič stori ali izreče. Političen in družaben bojkot napoveduje dr. Šušteršič proti liberalcem, kar pomenja toliko, kakor gospodarski poboj vsega naprednjaštva.
Če gori liberalčevav hiša, ne pojdi gasit, klerikalec! Če tone liberalec pred tabo, ne podaj mu roke, oj klerikalec ! Če te pride prosit pomoči nesrečen liberalec, posnemaj dr. Zajca in mu pokaži vrata 1 Če hoče imeti službo pošten in sposoben liberalec, ga zapodi ter daj službo rajši nesposobnemu lumpu, ako se kaže klerikalca! Taka je katoliška morala pravnika dr. Šušteršiča. Mož pa ne pomisli na revanšo. Naj čita svetovno zgodovino in prepričal se bo, da so še vselej in povsod najmočnejši klerikalni vladi sledile najradikalnejše svobodomiselne vlade. In potem sledi revanš — zob za zob, oko za oko! Vselej in povsod je in bo tako. Naj pomisli dr. Šušteršič: Danes meni — jutri tebi! Naj se spomni dr. Šušteršič, da ima otroke, da ima ženo ter naj misli na Goethejeve besede: »Alle Schuld rJlcht sich auf Erden!* Revanš ne izostane, dr. Šušteršič & Comp.!
Štefe — pamet! Ne dolgo tega,
kar smo razkrinkali tega »slovenskega katoliškega* žurnalista, kako lansira v nemško nacijonalno časopisje neresnične in tendencijozne vesti o slovenskih razmerah, očitali smo mu, da je poročal na Dunaj o »demonstracijah" avgusta lanskega leta, o denarnih tež-kočah »Učiteljske tiskarne*, lažnjive vesti o ravnatelju Hribarju Štefe se je takrat ponosno trkal na prsa in zavračal taka očitanja, vložil je samozavestno tožbo proti »Jutru* in zahteval hišno preiskavo. Ali naenkrat mu je zmanjkalo korajže, zvedel je namreč, da smo pripravljeni nastopiti dokaz resnice, namignilo se mu je, da naj se nikar ne spušča v tako nevarno igro, ker blamiran Evropejec ostane le on! In res Štefe je umaknil tudi tožbo! Naše očitanje ga je pa v toliko izučilo, da je postal pameten in si ni upal ničesar več poročati, celo o ljubljanskih volitvah ni javljal ničesar! A dolgo mu ni dala njegova nemško-nacijo-nalna žilica miru! V torek je zopet poskušal lansirati v nemške liste dve tendencijozni vesti eno o »Jutru* drugo
o	»Glavni posojilnici*. A nemški listi vedo ceniti Štefetove žurnalistične zmožnosti, njegove notice so romale tja, kamor spadajo Štefetovi dnevni produkti — namreč v uredniški koš, ker niti en list ni priobčil njegovih šmokarij, seveda samo »Graški Tag-blatt* in »Tagespost* sta mu nasedla, no saj sta to zvesta sobojevnika ljubljanskega »Slovenca*. Mogoče bo Stefe hotel to zopet utajiti, a poziv-ljemo ga, da naj nas toži, ker mi ostajemo pri svoji trditvi, ki jo tudi danes ponavljamo: Ivan Štefe u r e d n i k 1 j u b 1 j a n s k e g a »Slovenca* lansira v nemško časopisje lažnjive in tendencijozne vesti o slovenskih razmerah in na ta način povzročaSlovencem sovražno pisavo ne m š kega časopisja. Ako ima Štefe pogum, naj sedaj toži, toda vstraja naj pri tožbi; ako pa nima poguma, tedaj naj bo pameten in naj ne pošilja več svojih duševnih produktov v nemško- nacijo-nalnem štilu v koše nemških listov! Prijateljsko svetujemo Štefetu, da naj bo pameten, ker sicer bomo govorili drugače, potem bo Štefeta malo zaskelelo! Capito! ?
Kateheta Petra Janca apostolsko delo na Llchtenturnovem zavodu. Prejeli smo: Na Lichtenturnovem zavodu uganja tudi katehet Peter Janc svoje posebne vrste veroučiteljstvo. Komaj 8 let stare deklice se silijo k spovedi in obhajilu. Ker se je izvedelo, da se silijo za sprejem teh zakramentov osobito nedorasli otroki naprednih staršev in ravno za časa sedanjih volitev in da se otroci v spovednici izprašujejo stvari, ki jih otrok ne bi smel slišati, poleg tega pa da se spovedniki pri teh spovedih zanimajo le za politične razmere otrokovih staršev, se je neki oče okorajžil, ter katehetu povedal, da on svojega otroka ne pusti še k spovedi. Janc mu je na to pisal: »Koliko mora biti otrok star in koliko mora znati, da sme prejeti zakramente, to določevati ima edino le sv. Cerkev. Moder človek ne stavi na otroka za sprejemanje sv. zakramentov večjih zahtev kot jih je določil Jezus
—	Bog in nezmotljiva sv. Cerkev. Mi smo dolžni ubogati.* ... K temu bi mi le to-le pripomnili: G. katehet Janc! Ravno v tem slučaju ste imeli glede nezmotljivosti sv. Cerkve malo smole. Kajti ravno ta oče, kateremu ste Vaš kršč. list pisali, je dobil ravno te dni iz občine Predoslje pri Kranju varovanca, ki je star že 12 let pa nezmotljiva sv. Cerkev še do danes nt vedela, da deček še danes tu opravil ne zakrament a s v.
birme, ne spovedi. nt ,° *’ a' jila. Kako nezmotljivost razlagate? In dalje, od kod si razlagate, da je
herojske boje in s samozavestjo smo šli v boj s kulturnimi sredstvi za povzdigo slovenskega naroda na mednarodno tel. tekmo v svobodno in združeno Italijo. Ob pol 12 po noči smo dospeli v Turin in se odpeljali v svoj hotel.
Drugi dan In predvečer tekme
je porabila naša tekmovalna vrsta za ogled telovadišča in poizkušnjo orodja z našimi severnimi brati Cehi. Kon-štatirali so, da je orodje jako slabo in pripravno samo za lahka telesa, kakor so Lahi in Francozi.
Dan tekme.
Z veselim razpoloženjem smo vstali zarano zjutraj in se odpeljali na telovadišče. Po odločitvi žreba je morala slovenska vrsta prva tekmovati. Prva točka so bile proste vaje, katere so izvajali tako eksaktno in precizno, da so dosegli samo 3 točke manj, kakor Čehi, ki so znani kot mojstri v prostih vajah. Občinstvo je bilo naravnost frapirano od elegantnega nastopa slovenske vrste, kar je tudi pričalo burno apiavdiranje. Član predsedstva italijanske telovadne zveze, Bosti iz Trsta, ki je sestavil te proste vaje, se je izrazil, da so jih Slovenci najbolje izvajali. Po prostih vajah je sledila tekma na orodju, ki je tako
dobro izpadla, da je bilo že dopoldne zasiguratio slovenski vrsti 4. mesto. Popoldan pri prosti tekmi (skok ob palici, metanje krogle, plezanje in tek) je bila parola za na našo vrsto:
»Priti Italijanom tako blizu kakor je sploh mogoče*,
in priznati se mora našim tekmovalcem, da so napeli vse sile v dosego tega namena. Pri skoku ob palici so skočili trije rekord 2 50 m. Pri metanju krogle je eden naših tekmovalcev dosegel sam (br. Kovačič),več točk, kakor cela Italijanska vrsta skupaj! Že je bilo skoraj gotovo, da pride slovenska vrsta italijanski čisto blizu. Ko so pa dosegli pri plezanju na hitrost skoraj vse točke je bilo zasiguratio, da ne zaostaja naša vrsta daleč za Italijani, temveč, da je čisto za petami Italijanski. Zadnja točka »tek* je tudi jako dobro izpadla. Tekma, ki je trajala od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer je izpadla jako častno za slovenski narod.
Natančni izid tekme drugi dan.
Ker je trajala tekma tako dolgo, sc je določilo, da sc naznani izid tekme drugi dan. Že med tekmo so častitali vodniku naše vrste, zve z n e-tti u načelniku br. dr. Murniku,
ki ima velike * as 1 u K e za tako velikanski naš uspeh na mednarodni telovadni tekmi, dalje Cehi, Luksemburžani in Belgijci ter so izrazili svoje začudenje nad tem velikim napredkom od zadnje mednarodne tekme v Luksemburgu.
Izid tekme
je bil naznanjen v nedeljo ob 8. uri zjutraj, kalerega prinašam na drugem mestu. Izid je napravil na nas Slovence in sploh na cel kulturni svet, ki je bil tukaj zbran, velikanski vtis presenečenja. Občinstvo je izpraševalo o Slovencih in jim čestitalo na velikanskem napredku. Predsednik mednarodne tel. zveze je na seji sodnikov v svojem govoru Š1 o v c n c e posebno pohvalil, da so poka zali tako velik naprede k.f* nas Slovencc je bilo veliko za * nje da smo prišli Italijanom	-
vsui tci. ur .	Slovenci	so	do-
d.r.,0 mesu Mii«.,™ Ta tekma in i z id nas
i	c vzpodbudil k n a d a I j n e-m u delu, videli smo, kakega velikanskega pomena so mednarodne tekme za nas Slovence, ki smo mali in nepoznani narod.
Jezus sploh kdaj določil v kateri starosti naj kristjan sprejema sv. zakramente? In konečno, kako si razlagate kar ste menda ravno Vi na zadnjem roditeljskem večeru učili, namreč: Otrok naj gre vsaki dan k cbhajilu, k spovedi pale2 trat na teden in sicer vsre-ioin soboto? To nam pojasnite, potem pa znamo o tej stvari še nadalje govoriti z Vami.
Cvetje Iz klerikalnega zavoda Lichtenturn. Poroča se nam: Neki narodno zavedni delavec se je dal od svojih klerikalnih tovarišev pregovoriti ter poslal svoje otroke v šolo v Lich-tenturnov zavod. S tem so najbrže mislili moža pridobiti za svojo stranko. Dokler so na to upali, so dobivali njegovi otroci prav dober šolski red na tem zavodu. Ko pa so videli, da oče dotičnih otrok ne mara prodati svojega prepričanja, so se katoliške nune in učiteljice maščevale nad otroki dotičnega očeta; otroci so dobivali samo slabe rede. Te dni je sestra Modesta kot učiteljica v I. razredu poslala hčerko tega očeta domov, češ, da ne zna pisati. Otrok se je iz razreda grede jokal in sicer v zavesti, da se mu krivica godi. To je videla učiteljica Vrhovec iz III. razreda na hodniku; začela se je otroku iz škodoželjnosti smejati ter ploskati z rokama, češ prav se ti godi. Ko je šel oče po tem dogodku v zavod se nad takim postopanjem pritožit, je klerikalna učiteljica sprva hotela utajiti, da bi bila otroku iz škodoželjnosti ploskala, pozneje pa je priznala, da bodo v četrtek itak oba njegova otroka vrgli iz zavoda. Oče ji je rekel, da če tako uči katoliška morala tega zavoda, to lahko store, sicer pa da učiteljica ni dobro poučena, kdaj se mečejo otroci iz šole, kajti v četrtek je prosto, tedaj otroci ne pridejo v šolo in jih torej ravno v četrtek ne bodo mogli poslati domov. — Ta slučaj služi v svarilo vsem narodno-zavednim starišem v Ljubljani!
Kdo bo plačal ktiharlco v bolnici za silo? Iz Sp. Šiške smo prejeli: To vam je znano, da so se začetkom marca pri nas pojavile koze, pa ne četveronožne, ampak koze, ki človeka spopačijo in ga spravijo v prerani grob. Od teh koz okužene enske so morale v bolnico za silo au kot se bolj splošno uazivlje; „Ko-leiaspital". Ker so reve tam [v bolnici tudi morale jesti, je bilo treba kuha-nce« ampak kje jo dobiti? V takem slučaju nihče ne gre posebno rad v levov brlog. Naš takratni župan gosp. Pogačnik je iskal take požrtvovalne ženske in po dolgem iskanju jo je tudi našel. Naprosil je neko gospo-vdovo, naj se ona teli revic usmili ter naj gre v bolnico zanje kuhat. Plačilo bo že dobila, Dotična gospa je res šla in bila od 4. marca pa do L maja na svojem mestu. Naravno, je zdaj hotela, da se ji izplača go-ipV?t °Prav.*čeni zaslužek. In naravno
I	* da ga je iskala pri tistemu, kdor J je najel, to je bil g. županu Pogač-iku. Zupan pa se je izgovoril, da bo plačalo okrajno glavarstvo. Tedaj e je začela tista znana stara pravda, «ao je v takih slučajih pravi plačnik. ^Krajno glavarstvo je ženo poslalo nazaj k županu, češ, to je stvar županstva. Sla je zopet k županu, ta ji je rekel, naj gre k deželni vladi. Deželna vlada pa je zopet rekla, naj le ere k
županu. Prišla je zopet k županu_________
Zdaj šele je bivši župan povedal, zakaj je ne plača on, oziroma občina; povedal je namreč, da ni denarja za to. Ta pa je dobra, ni denarja! Mi pa vemo, da občina mora imeti denar, zakaj malo preje je občina izplačala Javoršku, ki vleče 200 K pokojnine, agrado 70 K za sestavo volilnega J^enika. Ce je bil za to denar tukaj, °ra biti denar tudi tukaj, da občina zPlača ubogo revo, katero je župan ajel za posel kuharice v bolnici za ,«zne bolezni. Tako se pri nas 'ne gospodarilo I Dolžnost merodajnih je. da se taki vnebovpijoči tUH-j' ne ponavljajo več v naši, pa
oi	v nobeni drugi občini nel Gosp.
stutaja ? ^ Pa V‘ miS,itC R,CdC tCga
Maščevanje! Dr. Šušteršič se je kor na Celjskem volilnem shodu ka-
2	zaboden prasec: .Maščevanje! tni*pSa» skr‘v*iei» las na našem so-Ijeniku se botno kruto maščevali
kai VSi° * ran ** Kakor Neron in £ V . nast<>Pil dr. Šušteršič Prot, naprednjakom, j,h pribil na križ,
Ki lev°m m tigrom tCr jih pred jotelom .Unionom* prižgal kot smole plamenice ; in On bi stal ob oknu ojega stanovanja v Ljudski luanil-'Cl ter bi se sadistično radoval svoje ^aščevalnosti, medtem ko bi mu nje-jrva gospa svirala na klavirju doslej Ae ^komponirani .Šušteršičev marš-
•	Svetka. »Maščevanje I" hrope Šu-ok usta sc mu penijo in krvavo robljene oči uživajo ob pogledu na uke naprednjakov. Take so želje in '•je dr. Šušteršiča, ki je prvi zastop-katoliške vere ljubezni, Puščanja in dobrote. Krv-, vseh naprednih Slovencev (hoče 1,1 ta zastopnik Škofa Jegliča in ka-
kor famozni svetnik Karol Veliki bi rad z mečem in ognjem širil klerikalizem med Slovence. Če bi imel Šušteršič moč, bi danes tudi po vzgledu Karla Velikega v enem dnevu v Ljub-ljanci utopil 6000 liberalcev. Maščevanje v najvišjo čast božjo ! Maščevanje nad vso napredno stranko, kruto, brezobzirno maščevanje nad vsemi naprednjaki za en sam pljunek na nunski halji! Zaradi tega pljunka je imel dr. Šušteršič dva velikanska govora in zaradi tega enega samega pljunka kliče Šušteršič v blazni besnosti na maščevanje peklo in vse hudiče. Ta besnost že ni več naravna; človek mora misliti, da igra Šušteršič ali odurno pretirano komedijo ali pa je bilo prizadeto njegovo — srce. Vraga, morda je bilo slučajno res opljuvana kaka nunica, ki ji je dr. Šušteršič srčno preveč udan ? Kajti ta besnost je čisto histerična in nas spominja naravnost ljubezenske blaznosti. Ali pa je iztresel dr. Šušteršič svojo divjo jezo nad ljubljanskimi naprednjaki zaradi fiaska v Dalmaciji ? Pljunek, če je res sploh padel — kar bi bilo le obžalovati, — pa gotovo ni samv povod za Neronsko maščevanje dr. Šušteršiča, rimskega junaka in viteza papeževega reda . . . Kristus na križu pa je molil:	„OČe,
odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo !*
Slepič je preložil razpravo. K
včerajšni notici o preloženi pravdi Pirc-Lampret se nam poroča: Preložitve to pot ni prav nič zagrešilo sodišče, nego jo je povzročil toženi tiskar Lampret sam, ker se je v zadnjem hipu javil, da je zbolel na slepiču. Tudi če bi se sodišče hotelo prepričati, kako pravzaprav izgleda ta slepič, bi se razprava ne mogla preje vršiti, kot je določeno. Toženi tiskar Lampret je med tem časom tudi menjal zastopnika; prejšnemu njegovemu zastopniku dr. Novaku se je tekom dolge pravde stvar zdela od strani tiskarja Lampreta najbrže preveč soci-jalna; gotovo pa je, da je moral za stroške tožiti in zarubiti. Zastopstvo je zdaj prevzel dr. Furlan. Govori se tudi, da so se v tiskarni v Kranju med tem časom zaredili tako hudi slepiči, da se pojavljajo že na Igu, zakaj ravno tam, to je zopet druga stvar. Bržkone bodo Pircu — če bo namreč pravdo dobil — ti slepiči požrli toliko, da niti stroški ne bodo pokriti. Tako je, če reveži puste, da se za njih žulje drugi rede.
Jako poučne roditeljske večere vganjajo, kot se nam poroča na Lich-tenturnovem zavodu. V četrtek večer n. pr. so predavali, kako so v starih časih s svetniki delali. Velike svetnike (namreč po telesni velikosti velike) so položili na kratke postelje, male svetnike pa na dolge. Velikemu svetniku so na premali postelji odžagali vse tiste ude, ki so štrleli preko postelje, a onim malim revežem pa so ude, zlasti roke in noge toliko časa raztegovali in natezali, dokler niso bili tako veliki, kot je bila postelja dolga.
—	Naravnost svitla luč verouka je tako predavanje, to se mora priznati g. katehetu Jancu. Bog ve le, kaj je namen teh predavanj ? Po vsem, kar klerikalci zdaj uganjajo, posebno po tem, kar je zadnjič dr. Krek kot stekli derviš za uničenje liberalcev govoril, bi sodili, da hočejo klerikalci zopet uvesti dobo španske inkvizicije in da so taka predavanja že začetek povratka te dobe. Ampak gospodje, mi vam zdaj, ko je še čas, da se naj-preje satni spokorite, kličemo: Le bolj ponižni, krotki, kot je bil tisti, v čigar
™^UMUganjate reči> ki delajo sramoto Njegovemu imenu in Njegovim naukom.	1	6
Turlnska sokolska zmaga — In naši trgovci In obrtniki. Pod vtisom zadnjih uspehov slovenskih Sokolov smo vsi ene misli, da je sokolska telovadba najboljše sredstvo za povzdi-go telesne moči, zdravstvene in moralne moči v našem narodu. Kdor podpira Sokolstvo, podpira s tem moč lastnega naroda. Vi tako zvani naprednjaki in nenaprednjaki — kot šefi se zavedajte v praksi lastnega delokroga in glede svojih uslužbencev, da je Sokolstvo nekaj vzvišenega, da hočemo poleg bogastva posameznih oseb tudi bogastva telesne moči in duševne kreposti v celem narodu. Ne držite mladih Sokolov v svojem podjetju do pol 9. ure zvečer in pustite jih, da morejo pravi čas priti v telovadnico. S tem najizdatneje oslavitc Turinsko zmago. Sicer so se razmere v tem oziru v zadnjih letih za spoznanje zboljšale, toda v špecerijskih trgovinah postajajo šefi vedno večji tirani, vidijo pred seboj jedino lasten žep; narod, Sokolstvo — kje pa!
Druga razprava o konfiskaciji.
Danes popoldne se vrši pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprava o naši pritožbi proti konfiskaciji članka »Pismo iz Srbije*. Razprava bo v I. nadstropju št. 79. ob 4. uri popoldne.
Volllcl Iz Viča, tillnc, Rožne doline! Vabimo Vas vse na volilni shod, kateri se vrši v nedeljo 21. maja ob 10. uri dopoldan v gostilni .Amerika*. Dnevni red: Potncn državnozborskih volitev za delavsko in kmetsko
ljudstvo. Govori državnozborski kandidat Anton Kristan, ravnatelj v Ljubljani. Doba je važna! Draginja neprestano narašča; — klub temu se dobe še ljudje, ki pravijo, da je draginja „švindl“ — da je sploh ni, da so si jo izmislili socialni demokratje. O vsem tem se bo govorilo na shodu. Pridite vsi! Pripeljite tovariše seboj.
Gospod Ljublša IHčlc, naš prvi operetni tenor, živi sedaj na Dunaju, da se seznani z dunajskim opernim in operetnim repertoirjem, in da se popolni v svoji stroki. Istotako je na Dunaju g. Milan Skrbinšek, naš karakterni igralec, v študijskih svrhah. Gdč. M a r. P e r š 1 o v a , al-tistka, je v Wallersteinovi operni šoli v Pragi.
Gospod Fr. Bohuslav, ki je bil tri leta člen sloven. dežel, gledališča v Ljubljani, je od 15. t. m. angažiran na novo mestno gledališče v Plznu kot igralec in spevokomik. Ž njim je izgubilo naše gledališče izvrstno moč, ki se bo pač jako težko nadomestila.
Književni proglas .Matice Slovenske*. Leta 1912 izdasta .Matica Slovenska* in .Matica Hrvatska* skupno slovensko knjigo. V smislu medsebojnega dogovora bosta obe nagradili originalni slov. spis ozir. spise, ki izidejo v tej publikaciji, in sicer v razmerju števila svojih članov: t. j., .Matica Slov.* plača za polo svoj običajni honorar, a .Matica Hrvatska* doda še dve tretjini tega honorarja, tako da slovenski pisatelj prejme za polo 100 K- Želeti je, da bi v tej publikaciji mogli izdati kaj zares dobrega.
.Omladlna* Tretja štev. .Omla-dine* ima sledečo vsebino: Smrt Ivana Groharja. — L. Brunčko: Socializem, demokratizem in narodno - radikalni program. — R. Krivic: Metoda in smer narodnega radikalizma (odlomki iz govora ob petletnici .Adrije*). — J. Mačkovšek: Kočevski otok. — Maske in profili. I. R. Krivic: Albin Braf (1851—1911.) II. Albin Ogris: Stanislav Przybyszewski. — Slovensko dijaštvo. — Srednješoski vestnik. — Slovansko dijaštvo. — Vestnik za književnost in umetnost. — Razno. — Organ slovenskega narodno-radikal-nega dijaštva zasluži splošno pozornost nele slovenskega dijaštva, temveč tudi slovenske inteligence sploh. .Omla-dina* se po svoji izbrani vsebini lahko šteje med najboljše slovenske revije.
Nova slovenska pivovarna v Sp. Šiški. Kakor čujemo se namerava v Sp. Šiški zgraditi nova popolnoma moderno urejena slovenska pivovarna in da k temu podjetju l?hko pristopi vsak zaveden Slovenec. Z ozirom na to, da še danes nismo na jasnem, ali so slovenske pivovarne brez vsakih javnosti neznanih obveznosti res izstopile iz kartela nemških pivovarn in ker imamo sedaj tudi v rokah dokaze, kako malo razumejo nekatere vplivne osebe izrabiti interese našega narodnega gospodarstva zlasti na tem polju, to vest le z veseljem pozdravljamo. Želimo pa, da se ta ideja tudi uresniči. Slepomišenju le na ljubo nekaterih denarnih mogotcev ter tujih oseb, ki se od nas žive, mora biti enkrat konec.
Ker se ni mogel vršiti ustanovni občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Devin in okolico v nedeljo 7. maja t. 1., se bode vršil v nedeljo 21. maja t. 1. ob polu 3. uri popoldne v prostorih g. Plesa v Devinu. Rojaki in okoličani, zavedni Slovenci v nedeljo naj nam bo edina pot na ustanovni občni zbor naše podružnice. Vsi pod okrilje te naše preko-ristne družbe. Zavednemu Slovencu mora biti ponos biti član te družbe. Toraj na svidenje v Devinu.
Letošnja letina za sadje In polj* ske pridelke kaže po deželi zelo ugodno, seveda če ne bo toče in gosenic. Žita obetajo obilo zrna, sadje pa bo polno osobito po Dolenjskem in Gorenjskem. Privoščimo kmetovalcem obilo pridelka, saj se bo potem tudi meščanu dobro godilo.
Telovadno društvo .Sokol* v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo dne 21. maja tekmovalno in javno telovadbo. Spored: ob 9. uri dopoldan tekmovalna, ob 3. uri javna telovadba s prosto zabavno veselico. Tekmovalo sc bode v višjem in nižjem oddelku. Vabimo sosedna društva.
Cirkus Schmidt je včeraj predstavil zopet nekaj novih zanimivosti. Danes je High-life predstava. Predstave so prav dobro obiskane.
Zatekel se je Foxterler lastnik ga dobi pri g. Sladoviču, Rožna dolina štev. 178.
Razne vesti.
*	Rodbinski odnoSajl na Francoskem. Nedavno je Francoski poslanec Drian predložil francoski zbornici, naj bi vlada pri podeljevanju državnih služb dajala pjednost onim prosilcem, ki so očetje rodbine. Ta predlog je posledica rodbinskih odnošajev na Francoskem. Francoska ima namreč
11	milijonov 315 tisoč rodbin. Med temi je 1,805 710 zakonskih parov, ki nimajo otrok; 2,966.171 rodbin, ki imajo po enega otroka. Večina ima samo po dvoje otrok. Skupno je samo 566.768 rodbin, ki imajo po pet otrok. 182,098 po sedem; 8304 po enajst; 143 Jpo trinajst, 249 po petnajst in 84 rodbin po sedemnajst otrok.
*	Štiri noge je izgubil. V Trini-dadu v državi Colorado živi neki Ray Thorpe. Pred leti se je hotel peljati po železnici brezplačno. Skril se je bil pod vagon, ali ko se je začel premikati vlak, je mož padel in odtrgalo mu je obe nogi. V bolnišnici je okreval in dobil lesene noge. Ali še vedno je mislil na to, kako bi se peljal po železnici brezplačno. Prilezel je do ue-kega vlaka, se skril pod vagon, zgodilo se je tako kot prvič. Ray Thorpe je padel in vlak mu je odtrgal obe nogi. Kolikor je mogel se je Ray Thorpe dvignil ter zakričal za vlakom: Vrag te odnesel, železna mrcina; ti si mene prvič prevarila, ali sedaj sem jaz tebe nasleparil. — Sedaj je dobil nove lesene noge. Bog ve, če ne pojde tudi s temi pod vlak!
Po sklepu lista.
Dr. Hinkovlč suspendiran.
Dunaj, 18. maja. Iz zagrebške ve-leizdajniške afere znani zagovornik dr. Hinkovič je suspendiran od advokature. Kot vzrok navaja vlada, da je dr. Hinkovič v zadevi tega procesa spisal in priobčil več člankov, ki baje kompromitirajo zagrebško justico, oziroma tudi vladne kroge na Dunaju.
Lastnik in glavni urednik Milan Pint.
Odgovorni urednik dr. Ivan Lah.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 Tin. — Za 'One, ki iščejo službe, 4 ?ln. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej: zunanji inserenti v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. uri zTečer.
f
MebloTuuft soba s posebnim vhodom se takoj odda pri g. Stalovsky, Mestni trg št. 24 111. nad.	284/3—1
čevljarski stroj starega sistema se ceno proda. Kuhnova cesta 21 pritličje. 138/3—1
Produ »e lep pes (Spitz). Kje pove uprav-ništvo .Jutra*.	139 2—1
Dve ntebloviMii sobi ako mogoče na Slovenskem trgu, Marije Terezije, Bleiweisovi ali Fran Josipa cesti se išče. Ponudbe pod šifro ,,Sobi“ na upravništvo „Jutra‘‘.	140
Dobro ohranjen, kratek, črn plasoTir (Mi-gnon) se ceno produ na Sv. Petra cesti, vhod Radeckega cesta štev. 2, I. nadstr.	286
MladtM-frmači čistokrvne nemške kratkodlake pasme, 6 tednov stari, so naprodaj. Mati je doma na Moravskem, ima zelo dober nos. izborno dresuro in sploh izredno dobre lastnosti. — Vpraša naj se kopališka ulica 9, kopališče Kolezija.	285
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih ..Jutra*. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Sprejme se takoj
čevljarski pomočnik.
FRANC KOSEC, čevljarski mojster Spod. Šiška št. 110.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat in tast, gospod
FRANC MIRT
do dolgi, mučni bolezni v starosti 60 let danes ob 3. uri zjutraj, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb predragega rajnkega bode v petek dne 19. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti Ciril in Metodova ulica št. 19, na pokopališče k sv. Križu.
Rajnkega se priporoča v molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 18. maja 1911.
Marija Mirt roj. Malej, soproga. — Fanika Keber roj. Mirt, hči. — Marija Zotmann roj. Mirt, sestra. — Alojzij Mirt, brat. — Itbu Keber, zet.
Laška kuhinja
Šelenburgova ulica 7 nasproti glavne pošte. P. n. gostom se priporoča pristno na novo došlo vino Brioni.
Vsak dan razne sveže morske ribe. Danes sardelce, sipe, peresa in mornarski slaniki. (Risotto).
vojaščine prost, želi prevzeti kako dobro idočo trgovino kje na deželi, even-tuelno tudi kupi posestvo s hišo, v kateri se nahaja trgovina in gostilna.
Ponudbe na upravništvo »Jutra*.
vojaščine prost, 24 let star, zmožen obeh deželnih jezikov in knjigovodstva želi takoj premeniti svojo službo kot skladiščnik, najraje v kako veliko špecerijsko podjetje, ali pa v kako tovarno za železnino.
Ponudbe na upravništvo »Jutra*.
Bachmaierjev
Grand Elektro-Bioskop
v Lattermannovem drevoredu.
 -------------------------------
V	petek 19. t. m. ob 8. in V, 10. url zvečer prestava samo za odrasle
originalne pariške slike.
Novi program:
Otočje v Atlantskem oceanu (krasen in zanimiv naravni posnetek).
Četa sestankov (ženitbeni oglas) humoristično draga poesa.
Hčerka orožnega mojstra (drama iz starih časov Grške države).
Arabsko čarovništvo (kolorirano). Humorističen potpouri v 6. različnih slikah.
Masson in Forber, varietni prizor. Športni ski pri italijanskem gospodu (naravni posnetek).
Maščevanje najemnika (naravni posnetek, komični prizor).
Poleg tega pri večernih predstavah vstop šolski mladini ni dovoljen. Zastrupljevalka cesarja Nera »Locusta* (kolorirano, velika historična sensa-cija). Drama, edino mojstrsko delo te vrste brez konkurence.
Nov program bo v soboto 20., nedeljo 21, in pondeljek 22. maja 1.1.
, Jutro4 se prodsga v Trstu
po 4 vinarje
neislod-rijUs. to"bei3ea,znali:
Becher ulica Stadion, TreviSftll nlica Fontana, Pipan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast. Poštni trg, jffožt, ulica Miramar, Macolo, ulica Belvedere, Geržina, Rojan, Raunaclier, Čampo Mamo, Bruna, ss. Martin, Ercigoj, ulica Maesimiliana, Roilčelj, ulica S. Maroo,
Cechimi, ulica deir Istra, Bruna, Ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Sptider, nlica Barriera, Lavrenčič, Vojafinični trg. Benusi, Greta,
Kicliel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
Llizatto, ulica Acquedotto, Segulill, ulica Industria, Železnik, St. Ivan,
Ing. ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, Ulica Belvedere.
Diplomirani krojač
Anton Presker
Ljubljana, Sv. Petra ccsta 14
piiporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek.
fffffffffTfftT Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g Tomažiča) telefon št. 177, sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd.
Uradne ure od 8.—12. in od 2—6.
ffffffi • Jfff
1| Vr‘.	 M.**«
•	•	.r-jiašfiaBS®
m
Patent ELA.TSCITEK.
Aajboljše poke Ivanje streli
General, zastop: V. Janach & Co., Trst.
Glavna zaloga:
T. JEiorn, 3 ..j	.
Česky hostinec v Terstu
Naročajte in kupujte JUTRO"!
Izvod samo po 4 vinarje.
i KH
I do 2 vin. obratnih stroškovna uro in HP z mojim nat.
»US
I
^ ilžs^ ‘
motorjem z moCnim pritiskom in za surovo olje od 16 PH naprej;
4 do 5 vin. pri mojih P'Urolinskih motorjih in >t trotinskih lokomobi-..h, dalje 2—10 HP tudi stoječe motorje
Tvornica motorjev
I WarckaiBwsii
Dunaj III., Paulusg. 1.	_____________________________
Na tisoče motorjev v obratu. Cciiovniki gradi Ugodni pUcum po^uji. V zalogi tudi It rabljeni pe*oi*uovi inotocji
Išče se za takoj
Češka gostilna v Trstu
Najboljši pokončevalec mrčesa je brezdvomno F. Scherag-a
JANOL
pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. d. pod garancijo.
Naroča se:
Dunaj XV.,
Fiinfhausgasse štev. 5.
ni
Prvi slovenski fotografski atelije
D. Rovšek
v Ljubljani
Kolodvorska ulica štev. 32 a
Ustanov l]c n leta 181*0.
5 ali 6 zidarjev
za kamnozidarska dela pri gradnji mostu v Mariboru. Akordanti so izključeni.— Ponudbe na »Stavbeno podjetje Gaertner v Mariboru44.
(Bauunternehmung Gaertner, Marburg.)
—
JULIJA ŠTOR
r£V«f.-‘
Ljubljana
Prešernova ulica štev. 5. največja zaloga moških, damskih in otrošikh čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
Ed. Smarda
potovalna pisarna
v Ljubljani, Duoajska ceste 18.
rofnA O /ln«f Prodaia Originalnih voznih listov („šifkart“) kjdlHU O Ulili franzoske linije čez Iluvru v S«*w -lork
in uuzaj.
===== Primerna =====
birmanska darila!!
Najmodernejše obleke za dečke iz temno plavega ali črnega ševiota in kamgarna kakor tudi bele oblekce za deklice iz pike-a, batista in čipk. Največja izbera oblek za gospode in damske konfekcije.
Cene priznano nizke!
»Angleško skladišče oblek"
O. Bernatovič
Ljubljana, ivlestni trg 5.
Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Prednaznanilo.
V Latfermannov drevored pride v par dneh
25 Sudancev
(možje in žene) iz najtemnejših delov sveta od rodu Nubijcev. Več v dnevnih poročilih.
narede največjo škodo v kleteh in skladiščih.
Miši in
Te se • najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3'—. Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in pod gane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjaine se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane 8 K, za miši K 3-60 do 5-20. Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju
P n Q r> h ^sparski mojster, Dunaj XYU.,
Blumengasse štev. 60.
lzgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-—........................... vozne	in nagrobne svetilke, itd.
.
a
Telefon interurban štev. 129.
Valjčni mlin v Domžalah
1 I. BONČAR, LJUBLJANA
j Centralna pisarna iu skaclišče: Vegova ulica št. 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Ston trg štev. 9.
JUTRO" se prodaja v Ljubljani
po 4 vinarje
T7- ria.sl©clrijl3n. toToa.lcax33.sili.:
m
Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blnž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Plehler, Kongresni trg.
ČeSark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mr/likar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta Kotnik, Šiška
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. KoSlr, Hitlerjeva ulica.
Ntlene, Valvazorjev trg.
Su^iiib, Rimska cesta llšcntčliik, Židovska ulica. Klelnsteln, Jurčičev trg.
Wlslak, Gosposka ulica.
Kuštrin, Breg.
Tenente, GradaŠka ulica Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč Mestni trg. kane, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra ces*»-Podboj, Sv. P<‘tra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Bi/Jak, Zaloška cesta. Heinžgar. Zelena jama. Bič, Zaloška cesta.
Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta Štravs, Škofja ulica Kadcl, Karlovška cesta. Likar, Glinee.
SterkoviČ, Dunajska cesta
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica
Ves čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem ; dosedaj se ga je izplačalo
K 2.495 719 —.
V
SLAVIJA“
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Kcserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitnlije K 109,tt56.8(l0*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naSe dr/ave z vseskozi slovansko - narodno upravo.
 	——m	. . Vini poJnNnlln daje:	  .	..
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št. 12.
*"■ ■ "	—............. PlHtirne	ho	v	InNtnl	bnnčnl	liIAl.	■
od
Zavaruje poslopja In premičnine Pf požarnim Škodam po na|nižjlh cenJ#| Zavaruje proti tatvini, razbitju »g * lit okenskih ploSČ.	.e
Škode cenjuje takoj In n»jkul»n	,e
Uživa najboljši sloves, koder
Dovoljuje Iz čistega podporo v narodne In
namene
r.KS: LJnUJanska kreiUtna banka v L|nbl|anL TSSf
NtiiMirjMva ulica h tov. U.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu In Gorici.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4'
t |0'