Gospodarstvo. Sadni škodljivci po zimi. Kakar na vseh naših kulturnih rastlinah, se žal tudi na sadnem drevju širijo vedno bolj razni škodljivci in razne bolezni. Spomladi drevje lepo cvete, ali cvetoder le prepogosto uniči vse naše nade na dobro sadno letino; pa še ono par jabolk, ki jih ipak dobimo, je vse črvivo po zaslugi dru gega največjega sadnega škodljivca, jabolčnega zavijaoa. Poleg teh dveh pa imamo seveda še mnogo drugih škodIjivcev, kakor: krvava uš, listne uši, mali zimski pedic, zavrtač itd. ter razme bolezni, kakor:: rak, škrlup, gniloba itd. Pameten sadjar ne bo stal križem rok, temveč zaeel bo odločno borbo proti vsem tem raznim škodljivcem in boleznim, da mu ne uničijo sadnega drevja, plod njegovega vedletnega truda in skrbi, temveč da doseže res obilen in prvovrsten sadni pridelek. Večina škodljivoev sadnega drevja, zlasti pa cvetoder in jabolčni zavijac, prezimuje na drevju samem v razpoklinah debla, pod staro skorjo, mahom in listjem, od koder začne spomladi svoje pogubonosno delo. Tu jih tudi najlažje uničimo in sicer z mazanjem debla in spodnjih vej ter s akropljenjem gornjib vej z drevesnim karbolinejein. Najboljsi čas zato je v zimsikem času, ko je že vse listje odpadlo in drevo iniruje, pa do spomladi, ko zopet ozeleni. V nobenem sknoaju pa ne smemo škropiti z drevesnim karbolinejem mladih poganjkov spomladi in listja. Danes najboljši drevesni karbolinej je »Drvorin«, ki je s posebno pazljivostjo sestavljen in tudi vsestransko pre izknšen. »Drvorin« pomešamo z vodo, na 100 litrov vode 10 kg »Drvorina«, ter s to zmesjo poškropimo veje in namažemo deblo, in sicer prvič sredi novembra, ko je že vse listje odpadlo, ali se predno začne zmrzovafi. Ako belimo sadno drevje jeseni z apnenim beležem, lahko primešamo »Drvorin« tudi enostavmo tej mesanici, na 100 litrov beleža 10 kg »Drvorina«, seveda pa tudi vse vejevje poskropimo z zmesjo »Drvorina«. Za škropljenije upotrebimo navadno vinogradiniško škTopilnico, še boljša pa je škropilnica za sadje s podaljšamo oevjo, ki nese res dosti visoko. Drugič namažemo deblo in poškropimo vejevje spomladi, meseca marca, vsekakor preje, predno začne drevje odganjati. Ako je mila zima in ne zmrzuje, dobro je-storiti to tudi enkrat v sredini zime, meseca januarja. »Drvorin« ne samo da irniči femeljifo vse škodljivce, t&mvec unioi tudi ves mah in lišaj, drevo se pomladi in dobi leipo gladko skorjo. Delo z »Drvorinom« se nam lepo izplača, ker se tudi škodljivoi le neradi naselijo zopet na dre vo, ki je bilo mazano in škropljeno z »Drvorinom«. Pri mladem drevju je to mazanje in škropljenje potrebno tudi radi krvave usi, katero »Drvorin« docela uniči; znano pa je, da nam več pomaga uničiti eno samo krvavo uš, kakor poleti na tisoče. Tudi proti raku »Drvorin« izvrstno deluje, treba pa je rak-rane pred mazanjem do živega izrezati. Naši sadjarji,ki se toliko pritožujejo zoper razne škodIjivce, zlasti cvetodera, zavijača in krvavo uš, naj se sedaj pridno poslužujejo »Drvorina«, ker je sedaj najboljši čas, da te sovražnike našega sadnega drevja do korena iztrebimo. Vsak sadijar, ki je enkrat poskusil »Drvorin«, je bil nad uspehom pressenečen ter ga stalno uporablja. Za deset srednjib. dreves je potrebno približno 5 kg »Drvorina«. »Drvorin« izdeluje naša domača tvomica Kaštel d. d. Karlovac-Hrvatska. Tvornioa, ki izdeluje razna zdravila splob, ima svoj poseben ikmetijski oddelek s prvovrstnimi 'kmetijiskimi in ikemičniini atrokovnjaki, kjer se izdelujejo razna sredstva zoper škodljivce in bolezni naših kultumih rastlin sploh z največjo pazljivostjo in natancnositjo; razni etrokovni nasveti in navodila se dajejo brezplačno, na kar se naše kmetovake posebno opozarja; odgovarja se v vseb. jezikih. »Drvorin« se more naročiti vsako najmanjšo kolioino naravmost iz tvorinice, v zalogi pa ga imajo tudi nekaleri tr- govci in lakarae, pred vsem pa Kmetijska družba v LjubIjani in v Mariboru, ki ima stalno v zalogi sploh vsa sredstva omenjene tvornice. Sadjarji! Zahtevajte izrečno le »Drvorin« in se ne dajte pregovoriti, da je kak drug drevesni karbolinej, katerih je V6Č pod raznimi imeni, enako dober, ker edino z »Drvorinom« morete doseči najboljše uapehe. »Drvorin« pa izdeluje le preje omenjena tvornica. Društvo kmetijskih strokovnjakoT za Ijubljansko in mariborsko oblast ima svoj občni zbor dne 12. novembra t. 1. t Celju (mala dvorana Narodnega doma). Začetek ob 9. uri. Pristop imajo tovariši člani in posebej vabljeni gostje. Vabirao na polnoštevilno udeleižbo! — Odbor. Izvoznikom krompirja! Ravnateljstvu kmetijske poizku&ne kontrolne postaje v Mariboru je čast poročati na stavijeno vprašanje glede izvoza fcrompirja, da izvršuje kmetijska poskusna in kontrohia postaja v Mariboru za celo mariborsko oblast to službo tudi pri izvozu krompirja v inozemstvo in da se morajo izvozniki obračati na gornjo državno ustanovo, 6e rabijo izvozme listine. Od zavoda dobljena potrdila niso v zvezi s potrdili, ki se morajo morda dobiti od pristojnili* sreskih poglavarstev, odnosno mestnih županstev. Vsakemu izvozniku se toplo priporooa, da stopi pravočasno osebno v stik z zavodom zaradi ostalih. pojaisnil. Rečica ob Savinji. Ker je v nedeljo, dne 6. novembra sv. Lenart, se bode vršil tu v Rečici običajni živinski in kramarski sejem v pondeljek, dne 7. novembra. Val^ite se torej kupci in prodajalci živine v velikem številu. — županstvo Rečica. 3Iariborsko sejmsko poro^ilo z dne 25. oktobra 1927. Prignalo se je: 12 konj, 9 bikov, 149 volov, 516 krav in 7 telet, sknpaj 693 komadov. Povprecne cene za različne žival&ke vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 7.50 do 8 Din, poldebeli voli od 6 do 7 Din, biki za klanje od 6.75 do 7 Din, klavne krave debele od 7 do 8 Din, plemenske krave od 55 do 6 Din, krave za klobasarje od 3.50 do 4 Din, molzne krave <xi 5.50 do 6.50 Din, breje krave od 5.50 do 6.50 Din, mlada živina od 5.50 do 8.25 Din. — Prodalo se je 300 komadov, od teh v Avstrijo 51 komadov. Mesne cene v Mariboru. Volovško meso in meso od bikov, krav in telic 1 kg od 10 do 18 Din, telecje meso od 17 do 22.50 Din, svinijsko meso sveže od 17.50 do 30 Din. Mariborski trg dne 29. oktobra 1927. Ta trg je bil izredno dobro založen in obiskan. Promet je bil tako velik, da so okoli 10. ure nastale tuintam gnječe in izkazalo se je, da je prostor za tržne dneve mnogo premajheii in občina bo morala kaj kmalu nekaj ukreniti, da se bo Ijudstvo na Glavnem trgu lažje gibalo. — Slaninarjev je bilo 62, ki so pripeljali 155 zaklanih svinj, katere so prodajali po 17 do 30 Din za 1 kg na drobno in po 15 do 17.50 Din za 1 kg na debelo. Domači mesarji so prodajali: govedino po 8 do 15 Din, teletino po 15 do 20 Din, svinjino po 20 do 22 Din, ovčje meso po 8 do 10 Din za 1 kg. — Perutnine in drugih domačib živali je bilo okoli 1000 komadov, med temi je bilo radi približajočih se božičnih praznikov okoli 120 komadov. Cene so bile piščancem 15 do 30 Din, kokošem 35 do 50 Din, racam 30 do 45 Din, gosem 50 do 100 Din, puranom 60 do 120 Din komad, domačim zajcem 10 do 35 D komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, venci, cvetlice: Krompirja in druge zelenjave je bilo 31 vozov na trgu. Oene so bile krompirju 1 d» 2 Din, čebuli 2 do 3 Din, česnu 10 do 16 Din, kislemu zelju 4 Din, kisli repi 2 Din, papadižniikom 2 do 4 Din, hrenu 8 Din, zeleni papriki 8 do 10 Din za 1 kg, solati 1 do 3 Din, buči 1 do 3 Din, karfijolu 3 do 12 Din, kxunarcam 2 do 3 Din, ohrovtu 1.50 do 2 Din, glavnati solati 1 do 4 Diin, zeljnatim glavam 1 do 4 Din za za komad, gobam 1 do 4 Din, fižola v stročju 1 do 2 Din, motovilcu 1 Din, špinači 1 Din za komad, mleku 2.50 do 3 Din, ©metani 12 do 14 Din, bucnemu olju 20 do 24 Din, oljčnemu olju 22 do 26 DLn liter, medu 20 do 35 Din 1 kg, jajoam 1.50 do 2 Din, sadju: jabolkam 4 do 7 Din, hruškam 5 do 6 Din, suhim češpljam 10 do 12.50 Din 1 kg. Nagrobnih venoev in ovetlic je bilo radi bližajočih se Vseh svetnikov v veliki obili na trgu. Cene so bile po 50 para do 6 Din in z lonci vred po 10 do 50 Din za cvetlice in rože, za naravne vence pa 5 do 30 Din, za mnetne vence po 100 do 200 Din komad. Promet je bil velik. — Lončena ki lesena roba se je prodajala po navadi in sicer po 1 do 100 Din komad, koruzna slama pa po 30 Din vreča. — Seno in slama: Kmetje so pripeljali v sredo, dne 26. oktobra 19 vozov sena, 3 vozove slame, v soboto, dne 29. oktobra pa 16 vozov sena in 6 slame na trg. Cene so bile senu 50 do 82.50 Din, slami pa 35 do 45 Din za 100 kg. Slama se je tudi prodajala po 1.75 Din za šikop.