poiti prejeman:
za
telo leto naprej 26 K — h pol leta , 13,-, tetrt , , 6 , 50 , »esec , 2 ,20,
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20K -h pol leta „ 10, — , ,,<rtrt > . 6 » - » ■esec , 1 ,70,
Z« pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Naročnino in inserm »prejema upravništvu v
Katol Tiskarni. Kopitar jeve ulice St. 2
Političen list za slovenski narod.
Štev. 281.
Rokopisi ie ne vračaj
nefraiikovana pisma n vsprejemajo
Uredništvo je v Sem. r.iSkih ulicah SI. 2. I.. 1 .
Izhaja vsak dan. izvzem-nedelje in praznike . pol 6. uri popoldro
V Ljubljani, v petek 7. decembra 1900.
Letnik XXVIII.
Volilno gibanje.
Volilno gibanje v gorenjskih in notranjskih mestih in trgih.
Poroča se nam iz volilnega okraja : V naš h mestih in trgih pričelo se je živahno gibanje. Povsodi vre, samo to se še ne ve, kaj se iz vsega kristalizuje. V enem si je ogromna večina volilcev popolnoma edina: dr. Ferjančiceve kandidaturo nikakor ne sprejme. Vzrokov za to je za d. sti. Ni ga lahko najti poslanca, ki bi bil svoje volilce tako zanemarjal, kakor ravno dr. Ferjančič. Tri in pol leta »zastopal« je naša mesta in trge — a večinoma so ga volilci zaman pričakovali v svoji sredi. Enkrat jo šel v Škofjo Loko, enkrat menda v Kranj, enkrat pa v Idrijo.
V Idriji je pred svojimi volilci — zbežal, ko so ga ostro prijemali radi zastopstva koristi c. kr. rudarjev ! Toliko se je torej dr. Ferjančič brigal za svoje volivce. Pravijo da je »p r e v i s o k« za take reči! A vse to bi so še odpustilo. Saj v tem oziru se poslanec lahko še poboljša.
Nepoboljšljiv je pa naš bivši poslanec v drugem oziru. Mož je dokazal svojo popolno nesposobnost za poslanca Ničesar, niti trohice, ni bil v stanu doseči za svoj volilni okraj. V zadevi železnic je popolnoma propadel. Vsa gorenjska mesta imajo v tem pogledu svoje opravičene težnje. Radoljica, Tržič, Kamnik, Kranj, Skofja Loka, Idrija, — razvoj vsacega teh krajev je odvisen od železniške zveze — toda naš poslanec ni mazinca ganil, ničesar ni storil, ni se brigal za to naj vita 1-nejšo zadevo naših mest in trgov — in uspeh je bil temu primeren: Iz vseh železniških kombinacij so popolnoma izločena naša mesta in tako je za leta in leta zanemarjen gospodarski razvoj in napredek volilnega okraja.
Niti malenkosti ni bil v stanu naš poslanec doseči. M. sto Kranj se že zdavna poteza, da bi država prevzela kurjavo
gimnazije. Vse zaman. Naš poslanec, ki je zavzemal uplivno mesto podpredsednika drž. zbornice, ni bil v stanu to malenkost izvojevati. Nasprotno: Niti v stanu ni bil, obdržati se na važnem mestu podpredsednika poslanske zbornice — katero pozicijo je slovanska krščansko-narodna zveza priborila za slovensko delegacijo. Po njegovi krivdi je slovenska delegacija zgubila to važno mesto.
Korak za korakom zasledujemo popolno nesposobnost našega bivšega poslanca. Poprej je bil zastopal skozi mnogo let notranj ske kmetske občine — 1. 1897 se je moral od tod umakniti vsled svojih sijajnih — neuspehov za okraj. Nato so ga pobrale na komando »Slov. Naroda« razne klike v naših mestih in trgih, razvile zanj po znanem receptu strastno agitacijo in večina volilcev se je dala zbegati, osobito, ker je bil protikandidat d u h o v n i k in je pač mej mnogimi volivci prevladala struja, naj nikar duhovnik ne zastopa mestnega okraja. Vrhu tega je takrat dr. Ferjančič nastopil zmerno, uradništvo je močno pritisnilo zanj, pomagali so tudi Nemci, tako je prišel do večine Danes uvideva vsak trezen volilec, da Ferjančič ni za nas, mi pa za njega ne.
Toliko je že danes gotovo, da Ferjančič ne dobi večine v našem volilnem okraju. V vseh mestih in trgih so se torej volilci ozirali po drugem sposobnem kandidatu, ki bi dostojno reprezentoval zavedno meščan stvo. Od več strani se je sprožila misel,
ponuditi mandatdvornemusvet-niku Š u m a n u v Ljubljani. Priznati moramo, da je ta misel pala na rodovitna tla. Dvorni svetnik Š u m a n je vsled svojega velikoletnega službovanja kot deželno-šolski nadzornik prišel v osebno dotiko z meščanskimi krogi v vseh naših mestih in trgih. Poznamo^ ga povsodi in vemo ceniti njegove vrline. Če tudi je po 401etnem službovanju stopil v pokoj, od cesarja zasluženo odlikovan z naslovom dvornega svetnika,_
vendar vemo, da je čvrst duševno in telesno, kakor mož v najlepši moški dobi, tako da se mlajši lahko pred njim skrijejo. Vemo to, ker ga poznamo. Boljšega poslanca si zares naša mesta ne bi mogla želeti. Pri tem treba pomisliti, da dvorni svetnik Šuman ni političen strankar — no pripadanikaki stranki. V njem se pa kristalizujo vse to, kar druži trezno zavedno olikano meščanstvo vseh strank : Šuman je m o ž p o -štenih, treznih, zmernih nazorov; vnet je za izobrazbo, pro-sveto, napredek; je pa tudi mož resnično k-r ščanskega življenja; sam je temeljito izobražen in njegovo dostojanstvo in elegantnost nastopa daje jamstvo, da bode kot poslanec razpolagal s tistim u p 1 i v o m , ki je potreben, če se hoče za volilni okraj, in za deželo in narod v občo v resnici kaj doseči.
buman je torej brez dvoma ime, na katero lahko združijo svoje glasove vsi trezno misleči elementi našega volilnega okraja. Nadejamo so pa tudi, da g. dvorni svetnik ne bode odklanjal mandata, k.jega mu poverimo volivci popolnoma prostovoljno, v trdnem zaupanju vnjegov kristal nato čist značaj in njegove duševne vrline. Prost svojih službenih obvez, lahko porabi v polni meri svoje čvrste moči v blagor našega skozi leta zanemarjanega volilnega okraja, v blagor meščanstva, v blagor naroda, dežele i n d r ž a v e!
K volitvi v peti skupini.
Drugi teden se prično volitve. V sredo 12. t. m. voli na Kranjskem peta skupina. Za to volitev veljajo bele izkaznice, ki se morajo na volišče seboj vzeti in pri volitvi pokazati, potem pa zopet shraniti radi mogoče ožje volitve.
Strogo je paziti na to, da se v glasovnice določno in natančno zapiše ime in naslov našega kandidata tako-le : Dr. Ivan Šusteršič, odvetnik, v Ljubljani.
LISTEK.
Potemkinove vasi.
Liberalna stranka hiti od zmage do zmage, od triumfa do triumfa.
»Slov. Narod« z dne 5. dec. 1900.
»Jutii bomo v Žabji mlaki premagali klerikalce !« Tako se glasi povelje v Ljub-Ijani in Novem mestu. Tudi nekaterim posebno zanesljivim liberalcem po Dolenjskem je pošta prinesla to vest.
Jutranji dolenjski vlak pelje drugo jutro ljubljansko »gardo« proti jugovshodu. Na železniški postaji v bližini Žabjo mlake že čaka novomeška »garda« in nekateri liberalni trgovci in učitelji iz bližine.
Ob 10.: Vrši se »slavnostni vhod« v Žabjo mlako. Gospod učitelj je okrasil vrata gostilne, na koje dvori 5ču se ima vršiti » javni shod«, s smerečjem in nadpisom: »Dobro došli!«
Ob VilL: Začetek zajutreka. Duh kuhanih in pečenih klobas se razširja krog krčme. Natakarica in krčmar vlačita »Štefane«.
Ob 11.: Zajutrek se nadaljuje.
Ob Vs 12.: Zajutreka še ni konec.
Ob 12.: So vedno zajutrek.
Ob '/,].: Izmed ljubljanske »garde« čuje se glas: »Dejma kos't'!«
Ob 1.: Slavnostno kosilo. Govori se vse vprek.
Ob 2.: Kosilo se nadaljuje.
Ob 7,3.: Kosila še ni konec.
Ob 3.: Glas izmed novomeške »garde« : »Ob trejeh je napovejdan shod!« Krik : »Na shod! Na shod!«
Krčmar leti iskat žendarmerijo, čez dvoriščna vrata napne hlapec močno vrv, predno jih odpre, tako da radi vrvi zunaj stoječi kmetje ne morejo na dvorišče. Novomeška »garda« in šest liberalcev iz okolice, to je »publikum«.
Pri vratih glasovi: »Zakaj nas ne pustite blizu, to je lep javen shod!«
Govornik na dvorišču začne: »Mi smo izvrstni kristijani in ljubimo vero nad vse!«
Glas iz krčme, kjer so ostali drugi vde-leženci: »Zakaj ne govori raje tu notri, kjer je lepo toplo, saj zunaj ga tudi nobeden drug ne posluša, kot tisti, ki so že v oštariji bili«.
Drug glas: »Tiho bodil To je zaradi tega, da bo »Slov. Narod« lahko poročal, da smo imeli javen shod na prostem«.
Govornik zunaj : »To lepo bele cerkvice po naših gričih pričajo, kako verni in pobožni smo mi Slovenci«.
Glas iz krčme: »Lej ga no, kako jo brurnen, klerikalec bi ne mogel lepšo govoriti. Skoda, da ga kmetjo ne slišijo, ker to bande ne smemo pustiti na dvorišče, sicer bi nam delala sitnosti«.
Drug glas: »Kedar ni volitev, takrat že lahko drugače^ govorimo, ali sedaj moramo biti pobožni. Če nas prav na shodih kmetje ne slišijo, ampak tiskani naši brumni govori pa le padejo kakemu kmetu v roke, morda bo le verjel. Potlej bomo že zopet drugače govorili, če zmagamo«.
Govornik zunaj : »Mi smo prijatelji kmeta. Klerikalci ne store nič zanj, jaz ne vidim tukaj nobene ceste, ki bi jo bili preložili klerikalci«.
Glas iz krčme: »To je pa dobro povo-dal, ker čez zid ali celo skozi njega res ne moro videti.«
Govornik : »Mi pa znamo prelagati. Tovariš našega kandidata pete kurije g. Jakob Dimnik je že večkrat pokazal, da zna prelagati, in kar zna urednik glasila »Zveze«, to bo znal gotovo tudi nje predsodnik. Eden prelaga to, drugi bo kaj druzega, naš kandidat V. kurije prelagal bo pač ceste.«
Glas iz krčme: »Tudi dovtip !«
Govornik zunaj : »Naš kandidat za kmetske občine res nc zna govoriti, toda to je dobro za volilce, ker pregovor pravi, da kdor molči, se desetim odgovori. On jih bo torej na Dunaju kar deset premagal.«
»Publikum«: »Živijo! Živijo!«
Vaški učitelj: »Predlagam, da se vsprejme kandidatura liberalnih kandidatov. Kdo je za to, naj vzdigne roko!«
Gospode somišljenike iskreno prosimo, da nam razmerje glasov v posameznih <,b činah, naj si bode povidjno ali n-povdjno,
takoj brzojavno naznanijo. Zadevne stroške drago volje povrnemo.
Somišljeniki! Ne zanašajte se eden na druzega! Storite vsi svojo dolžnost potem je sijajna zmaga gotova. Če pa bode tu pa tam zavladala malomarnost, lahko zmaga nasprotnik!
Torej na delo. Zadnji dnevi so odločilni. Glavna stvar je da se naši somisljeni«i v vsaki občini polnušteviino udeleže vol tve Potem je zmaga na celi črti zagotovljena!
Ne strašimo se.malo dela in truda! Saj je samo enkrat tekom več let. Radovoljno, neumorno in neustrašeno se lotimo volilnega dela, saj se gre za sveto, vzvišeno stvar.
Z Bogom in ljudstvom za čast božjo in blagur ljudstva!
Pozor somišljeniki!
Vsa županstva so žo dobila od glavarstev izkaznice in glasovnice z nalogom, do staviti jih volilcem.
Nekatera županstva pa nalašč izkaznice in glasovnice zadržujejo in jih nočejo takoj dostaviti, da bi tako otežila našim volilcem, poslužiti se volilne pravice
Pritožite so torej povsodi koderkoli se to dogaja, takoj brzojavno na okrajno glavarstvo, in, če to tanoj no izda, tudi še na deželno predsedstvo. Potem bodo teh spletk hitro konec!
Prečastiti duhovščini!
Liberalci razširjajo mej volilci listek, ki se glasi:
»Volilci! Narodni kandidat za splošni volilni razred, ki voli dne 12. decembra 1900, je „vrli gospod« (!!) Luka Jeienec', mestni učitelj v Ljubljani. Volite njega in ne tistega advokata, ki je hotel razbiti kmetijsko družbo in ima od žlindre umazane roke. (!!)«
»Publikum« hiti vzdigati roki, vsak kar obe. Živio-klici.
Kmetje pred vratmi: »Nas pustite notri, tu nas je tristo, ki smo vsi proti Vašima kandidatoma. Zanjo Vas je bilo komaj dvajset, med temi iz našega kraja pet.
Shod se hitro zaključi.
Govornik si mane zmrzli roki v krčmi in pravi: »Prijetno ravno ni takole zborovati v senci bajonetov, teda mora pa le biti. Kaj bi rekel svet, če bi nikamor ne šli ? ! Tako pa bere z velikim začudenjem poročila o naših .triumfih'. In to je nekaj vredno !«
Splošen smeh. Avgur pogleda avgurja. Glas izmed ljubljanske garde: »Kam pa v nedela ?«
Govornik: »V nedeljo vidimo se v Veliki vasi.« Vsi: »Na svidenje v Veliki vasi!«
Pri vratih pokaže se baterija Štefanov. Splošno navdušenje.
Začetek uvodnega članka »Slov. Naroda« istega večera: »Naša stranka hiti od zmage do zmage, od triumfa do triumla. Zopet se je vršil v Žabji mlaki sijajen shod naše stranke. Nasprotniki si še blizo niso upali. Naši kandidatje bili so z navdušenjem soglasno sprejeti. Shoda se jo udeležila velika množica samih tamošnjih volilcev. Govornik jo med splošnim navdušenim odobravanjem govoril takole: (Sledi govor.)«
Tudi pri nas postavljajo nekateri Potemkinove vasi.
Dolžnost prečastite duhovščine je, to nesramno obrekovanje našega kandidata, občespoštovanega prvoboritelja za vero, dom in cesarja — takoj najodločneje zavrniti. Gre se za verski boj — obrekuje se naš kandidat, ker je katoliški mož in neustrašeni branitelj kmet skega stanu. Dva praznika sta v ta namen na razpolago. Ta dva dneva je treba dobro porabiti. Ker je sedanji v o 1 i 1 n i boj verski boj, je prav, da gospodje duhovniki tudi z 1 e c e pojasnijo liberalne laži. Carpe diem!
V obrambo pravice.
Kazenska preiskava proti liberalnemu radeškemu županu B r u n š m i d u se je pričela, ker je voiilcem dostavljal glasovnice, ki so bile že popisane z imeni liberalnih kandidatov. Tako je prav!
Sraka in pavovo perje
Liberalni državnozborski kandidatje so polni raznih obljub. Znajo so pohvaliti tudi z zaslugami, kojih nikdar niso imeli. Tako se je hvalil dne 15. nov. v Črnem vrhu nad Idrijo liberalni kandidat g. Iva n Bo ž i č, koliko je dosegel kot deželni poslanec za Črni vrh, oziroma za svoj volilni ckraj. Oglejmo si te njegove zasluge! V črnovrški občini vas Predgriže nujno potrebuje vodovod. Bivši črnovrški vikarij gosp. Janez Hladnik je spisal v 1. 1898 za črno-vrško občino prošnjo na deželni odbor, da bi se ozrl tudi na Predgrižane in jim pre skrbel vodovod. Dež. odbor je poslal dež inženirja, ki je napravil proračun in si ogle dal studenec, ki naj preskrbuje z vodo vas Predgriže. Proračun se glasi na 11.000 gld. Lani so prosili vaščani g. poslanca Božiča, naj priporoči prošnjo. Odpisal je na dopisnici, naj sami zopet prosijo. Bivši črnovški kapelan je sestavil drugo prošnjo in neki posestnik je v največjem snegu iskal podpisov za prošnjo, katero so potem poslali dežel, odboru. V zadnjem deželnozborskem zasedanju so Predgrižani zastonj čakali, da se bo poslanec g. Božič zanimal za to prošnjo. Se 1 e drug i p o s 1 anec je šelvpra š a t in je zvedel, da dežela ne bode odrekla podpore, če bodo gotov del stroškov prevzeli tudi udeleženci. Da bodo morali Predgrižani tudi sami prispevati za vodovod, ker dežela ne more plačati vseh stroškov, otemje kandidat Božič previdno molčal, — da bi ljudje slišali o prošnji za vodovod, — in zato njega kot jako delavnega (?) volili še v državni zbor. Mož gostih besed je res kandidat g. Božič! Pač pa je kot pristaš liberalne stranke, četudijeposlaneckmečkih občin, vselej glasoval z liberalci in Nemci za nemško gledišče, zoper zadruge in posojilnice, zoper vladni načrt glede deželnega kulturnega sveta itd., ter tako nasprotoval vsem koristim kmečkega stanu in zadruž nega življenja, zato je vse to previdno zamolčal in na drugi strani toliko obljubil, da ne bode tega dosegel, če bi bil 60 let po slanec na Dunaju in v Ljubljani. Na Raz
drtem je menda obljubilsodnijo, katero bodo zgubili v S e n o ž e-č a h, Vipavcem velikansko državno podporo, Črnovrščem in idrijski okolici eno ali dve železnici, krčmarjem konec kmetijskega društva v Vipavi, kramarjem bankerot vseh konsumov, notranjskim možem pa razdru-ženje vseh Raileisenovih posojilnic. Sam
sebe bo žrtvoval — za 20 kron na dan _
če ga bodo notranjski volilci izvolili za drž. poslanca.
Posojilnica ? Črnem vrhu deluje sedaj že šesto leto. Ustanovljena je samo za črnovrško župnijo. Kljub temu, da je vsako leto večje zneske podarila za dobre namene, ima že rezervnega kapitala 1403 K 60 h (berite g. Božič!) in vlog 95.465 K 48 h (koncem 1 1899). Koliko koristi posojilu i ca Črnovrščem, to bi bili preje vprašali Vi liberalni kandidat, predno ste se predrznih zabavljati čez posojilnice na deželi, zlasti čez črnovrško, o kateri sami liberalci (n pr g. Lajiajne v Krškem) pravijo, daje u z o r Ra ifei seno v i h poso jilnic na Kranjskem. Ker ste pa g. Božič, govorili in obrekovali posojilnico, ki je ponos Črnovršcev, zato si zapomnite, da Črnovršci nikdar ne bodo g 1 a so v ali za kandidata, ki hoče za tirati Raifeisenove posojilnice
Trn v peti so g. kandidatu Božiču tudi »Kmetijska družba«. Zakaj ravno te zadruge združujejo kmete in vzbujajo med njimi zavest, katera jih odvračuje od liberalcev, ki držijo samo s kapitalisti. Oh, kako bode g. Božiča kmetijsko društvo v Vipavi! Sedaj že kliče gosposko na pomoč, da bi zapečatila po Vipavskem, zlasti sosedom, dobrim znancem kandidata Božiča, vse vinske sode med volitvami, ker bo tako on dal za vino in golaž, če bodo le njega volili.
Tudi črnovškega kmetijskega društva se boji. Ta zadruga še sedaj obstoji in dobro uspeva, čeprav je znani Ivan Lampe lani kot neud kupil po svojem pastirju podplate v zadružni prodajalnici na knjižico svojega gostača, da je drugi dan nesel ta »gorak« prestopek sodišču v Idrijo. Gorje ! »Krvava rihta« tudi zato še ni zadušila »kanzula« v črnem vrhu! Le bojte se ga! Izvrstno uspeva in se prav nič ne boji takega kandidata, ki prihaja sebe ponujat z obljubo, da bo zatrl vse zadruge na Kranjskem. Zato pa le brez strahu bodite glede izida volitev po Notraniskem, zlasti v Črnem vrhu! Klerikalna trdnjava v Črnem vrhu še ni padla! Dne 18. decembra 1900 bodete, g. kandidat Božič, po sneženih drogovih mimo Cenca zvedeli prežalostno novico: »In v črnem vrhu oglasi se jih sto: Božič poslanec ne bo!«
J. K.
Shod v Cerknici.
Preteklo nedeljo smo imeli v Cerknici shod. To vam je bila manilestacija zavednega ljudstva! Tu se je pokazalo, čegavo je cerkniško ljudstvo. Liberalci, mi vam pravimo, da vaše ni! Saj ste jih imeli na svojem shodu samo dve desetorici kmetov-vo
lilcev, ki so poslušali Božiča; kar je prišlo drugih iz radovednosti zraven, do teh še Božič nobene pravice nima, ti pa do Božiča ne, ker niso kmet|e! Kaj ne, nekoliko zoprno je priznati svojo zmoto! Na shodu katoliško narodne stranke je bilo nad 400 (beri: štiri sto) volilcev. Nekdo onih je sicer dejal, da jih je naštel samo 130 ; nekdo drugi pa je prav dobro k temu pripomnil: »Pa naj bi bil naprej štel, saj se ni bilo treba že pri 130 utruditi!.
Vsi navzoči so zvesto poslušali in navdušeno pritrjevali obema kandidatoma dr. Šusteršiču in dr. Žitniku. Dr. Šusteršič je najprej strogo obsodil podlo pisarjenjo »SI. Naroda« o naši duhovščini; pred volitvami jo hoče oblatiti, da bi so ljudstvo obrnilo od take oblatene duhovščine. Ne boš! Le verjemite, ljubi liberalci, ko bi vi spoštovali duhovščino, bi je pa ljudstvo ne moglo! Povdarjal je tudi splošno volilno pravico. Kje je zapisano, da bi moral imeti kmet, ki plačuje večino davka, manj pravic, nego bogatin, ki sedi pri peči in kupone striže? Tudi delavska plača se mora uravnati, da bo imel od dela korist delavec, ne pa samo delodajalec. Notariat, pri katerem se ljudstvo tako izsesava, se mora podržaviti! (Navdušeni živio-klici!)
Dr. Žitnik je poročal o preteklem dr žavnozborskem delovanju, zraven pa je prav temeljito zavračal trditve, ki jih liberalci širijo z volilnim katekizmom. (Samo ena pro-dajalnica se je bahala, da je teh katekizmov razdala nad 800. Ko pa jim je neka žena povedala, da so gospodinje ž njimi podžigale peč, in da je strašno smrdelo, ko so se smodile, tedaj so postali v prodajalni vsi od jeze zeleni. Tako je prav! Liberalci, ali ste že kedaj slišali besedo »kolportaža« ? Vam je znan tudi kak paragraf o tem?) Ljudstvo pa je ravno na tem shodu pokazalo, da vsi liberalni katekizmi nimajo toliko soli, kolikor je kmet potrebuje za en krompir, obrani so z navdušenimi klici sprejeli kandidaturi dr. Susteršiča in dr. Žitnika. Posebno navdušeni so bil; Begunjci, ki so se pripeljali na vozeh, okrašenih z zastavami in drevesci. In ko so liberalci videli ta volilni oblak 70 ,Begunjcev, so v strahu stokali: »Toča bo!« Mi smo pa dejali: »Bo, bo, pa bo cirkniški liberalizem pobila!« In res je pobit, saj na shodu nihče ni ugovarjal, in tako se je pokazalo. da liberalci tudi s svojim »frohtom« pri zavednih možeh ničesar ne opravijo, in da jih bomo pri volitvah pokopali Vedno so pravili svojim možem : »Le pojdite na ono stran volit, saj vaša bo zmaga naša bo pa „prata"!« Pri shodu so pa naši možje dejali drugače: »Naša je zmaga, naša je „prata", liberalcev pa — zgaga!« Tako je I Zavedni možje, le'na noge, zmaga je naša! Živeli zavedni volilci!
Trgovci in volitve.
»Narod« pozivlje vse trgovce v boj proti katol. narodni stranki, češ da ta stranka hoče z vsemi sredstvi uničiti trgovski stan. Par konsumnih društev v deželi mu mora služiti v dokaz, da morajo trgovci v brez-
obziren boj proti duhovščini. Mi moramo pa temu nasproti konstatirati, da je katol,-narodna stranka ravno v vprašanju konsumnih društev postopala jako zmerno. Če bi bila izdala parolo, naj se povsod snujejo konsumna društva, nastalo bi jih bilo jako veliko. A stranka je bila tako zmerna, da je odločno rekla, naj se le tam snujejo, kjer so revnemu ljudstvu ▼ resnično korist. Za stranko so mero-dajne resolucije katoliškega shoda. In tu je bil trgovski poročevalec,
kateri je zagovarjal trgovino, in katoliški shod je pritrdil vsem opravičenim težnjam trgovcev. Da vidijo trgovci, kako lažejo liberalci, ko slikajo katoliško narodno stranko kot sovražnico poštene trgovine, podajemo tu resolucije kat. shoda o trgovskem stanu:
»Trgovski stan hira vsled konkurence in pomanjkanja stanovske in gospodarske organizacije. Njemu v pomoč izjavlja II. slov. katol. shod :
1.	Osnuje naj se tesnejša stanovska or • ganizacija trgovstva, da se bo mogla domača trgovina vspešneje razvijati in braniti. V tem smislu naj se preosnujejo sedanje trgovsko in obrtne zbornice.
2.	Uvede naj se za vse trgovce, izvzemši branjevce, dokaz vsposobnoati, ki naj ima poseben značaj za velike in poseben za srednje in male trgovce. Vedno naj se pa zahteva poleg potrebnih nravnih lastnosti dokaz o prestani določeni učni in pomočniški dobi ; poleg tega pa tudi dokaz o zadostnem, po razmerah določenem kapitalu.
3.	Država, dežele in občine naj snujejo trgovske šole; država naj zdatno podpira trgovska učilišča, ki naj jih vstanavljajo dežele, občine ali trgovske zbornice.
4.	Agentsko vprašanje naj se tako vredi, da agenti ne bodo smeli stopati v dotiko z zasebniki ali celo sami prodajati blaga, za latero posredujejo. Zakonito naj se tudi do-oči, da komisijonarji ne bodo smeli blaga jrodajati na svoj račun.
5.	Krošnjarija naj se tako omeji, da ne bo delala konkurence stalnim trgovcem.
6.	Pri konzulatih in poslanstvih naj se nastavijo trgovsko izobraženi strokovnj«kf, ki naj naravnost s trgovskimi zadrugami občujejo, da ne bodo trgovska poročila potom trg. ministerstva dohajala redno mnogo prepozno. Pri vsaki dež. vladi bodi nastavljen trgovski strokovnjak kot poročevalec v trgovskih zadevah.
7.	Tarifna prometna politika naj skrbi, da ne bodo njene ugodnosti veljale samo velikim, marveč tudi srednjim in malim trgovcem.
8.	V podporo in napredek trgovskega stanu naj se po vseh večjih mestih v zvezi z mestnimi odbori sestavijo trgovska sveto-valstva, v katera naj poleg zastopnikov mesta, dežele in države volijo trgovske zbornice svoje zastopnike.
9.	Država in dežele naj podpirajo trgovske zbornice, da poskrbč svojim članom potrebne kreditne zavode.
Angleška omika.
Nobeno ljudstvo, ki je kedaj širilo omiko med divjimi narodi, ne more trditi o sebi, da je vselej pravično ravnalo z divjaki. V tej stvari tudi Buri niso brez krivde, dasi se je zlasti zadnji čas mnogo govorilo o njih pravicoljubnosti. Vsekako najbolj ne-omikano pa postopajo Angleži, ki razširjajo svojo toli hvaljeno omiko.
O tem nam podaja, zanimiv zgled pl. Wernsdorff, ki je sam dalje časa živel med Angleži v Južni Afriki. Piše v knjigi »Ein Jahr in Rhodesia« tako le:
Angleške čete so šle v boj proti Ma-soncem. Kmalu so zadele ob sovražnika in vnela se je vroča bitka. Masonci so po krat kem boju obupali, začeli so se umikati, stre ljanje je ponehalo in mašonske čete so se poskrile v bližnjem skalovju v votlinah. Ma-šoncev je bilo samo moških več sto; imeli so s seboj tudi žene in otroke.
Angleži so skalovje zastražili. Prvo bitje, katero so zapazili Angleži ob skalovju, je bila grda, krvavogleda stara ženska, ki je imela dolge nohte, podobne krempljem divje zveri. Po neprevidnosti se je pokazala iz skrivališča in angleški jezdeci so jo ujeli.
Branila se je; zato sojo zvezali, predno so jo peljali k poveljniku. Poveljnik major Gosling je naročil kapitanu Brabantu, da ji ukaže, naj vstopi kot tolmačica v službo Angležev. Ker se je odločno branila, ji je nastavil Gosling revolver pod nos; na to je ženska pokleknila in obljubila, da bo vse ubogala.
Kapitan Brabant ji je zdaj naročil, naj pozove svoje rojake v imenu Uhartered Com-pany je (torej trgovske družbe I!), da za-puste votline. Dva jezdeca sta žensko odpeljala h glavnemu vhodu v jame, in zamorka je zakričala noter, kar so ji Angleži naročili, namreč:
»Če se zamorci udajo, se bodo Angleži usmilili ženskih in otrok; mož pa čaka pra vična sodba!«
Slišalo se je tudi, da so ji nekaj odgo vorili, potem je pa bilo zopet vse tiho.
Major Gosling je dalje časa čakal; ker se zamorci le niso udali, zapovedal je pred vhod vreči nekaj dinamitnih bomb, ki so se razletele s silnim pokom. Potem ko se je to zgodilo dvakrat, je prišlo iz votlin mnogo žena z otroci na hrbtu, deklet in pol odraslih otrok. Bliščalo se jim je silno, ko so prišli na prosto, in trepetali so strahu. Vo-
jaki so jih odpeljali v tabor. Jedno črnih žena so poslali še enkrat k votlinam, da bi pozvala može, naj se udajo, pa bilo je vse zastonj!
Sploh ni bilo odgovora; naši častniki so tega že pričakovali, zakaj znano je, da zamorec trdovratno vztraja pri svojem sklepu. Tudi so Mašonci vedeli, da naši ne bodo ravno milo postopali ž n|imi, če se nam prav prostovoljno udajo. Polkovnik De Mou-lin je vzel uro v roko in ko je poteklo četrt ure, je ukazal, naj se začne razstrelje-vati z dinamitom. V to svrho so odločili posebno četo, kateri sta poveljevala kapitan Harding in poročnik Faltun.
Dva zaboja dinamita, po trideset funtov težka, so zvezali z dolgo prižigalno vrvico. Ustrelili so nekajkratov v vhod, da bi za morce pognali nazaj. Potem so nesli oba zaboja k votlinam, prižgali vrvice, na to pa smo se vsi, kar je bilo najhitreje mogoče, poskrili za kamenje in drevje
V malo minutah se je zaslišal strašen tresk; videli smo, kako je neslo visoko v zrak skale, grmovje in pesek. Potem je hitel vsak oddelek naših vojakov na svoj prostor, da ne bi mogli Masonci uiti iz drugih votlin. Ujeli smo res nekaj črncev, ki so
pripovedovali, da je bil zračni pritisk v votlini grozen in da je veliko ranjenih in ubitih. Vkljub temu ostali Mašonci niso hoteli ven.
Zato so naši častniki v teku nekaterih dni še večkrat zažgali dinamit (!) pred votlinami, dokler niso bili uverjeni, d« gotovo ni nihče več živ notri. Strašen smrad o mrličih, ki se je širil iz skalovja, nas je kmalu o tem popolnoma prepričal.
Da je ta popis "VVernsdorffov resničen, o tem ni dvoma. Raje je zapisal premalo, kakor preveč, ker je prijatelj Angležev. — Iz njegovega poročila pa si lahko sestavimo sliko o kulturnem delovanju Angležev. Anglež s tujimi narodi tako barbarsko postopa, širi med njimi le barbarstvo, ne pa omike. Potem si lahko pojasnimo, zakaj divja ljudstva še bolj podivjajo, če pridejo v dotiko z Angleži.
Najznačilneje pa je to, da je v opisanem boju kupčijska tvrdka, torej zasebna družba, smela rabiti angleške državne čete za svoje roparske namene! Vidi se, da kršenje mednarodnega prava Angležem ni nič novega. Dobro jim je vsako sredstvo, če le pomaga širiti njih omiko.
10. Konsumne zadruge naj se vstanav-ljajo le tam, kjer so revnejšemu ljudstvu v resnično pomoč."
Kje je tu kaj sovraštva do trgovskega stanu ? Ravno nasprotno: katoliško-narodna stranka je po svojih načelih sovražnica vsake nepoštenosti v trgovini in ravno zaradi tega prijateljica poštene trgovine. Ker mora vsak katoliško-narodni poslanec delati v smislu resolucij katoliškega shoda, je torej čisto krivično, da „Trgovsko in obrtno društvo", katero nima prav nobenih zaslug za trgovstvo, kakor da je vložilo nekaj tožba zoper zadruge, sedaj hujska trgovce proti stranki, ki ima v svojem programu tako jasen načrt v obrambo in prospeh poštene trgovine.
Mi bi nasprotno lahko vprašali g. Ter-dino, ki je podpisal ta zlobni poziv, naj on pove, kaj je pa liberalna stranka storila v prospeh trgovine? Z načelom brezobzirne svobodne konkurence izroča manjšega trgovca na milost in nemilost gospodarski premoči bogatejšega, zvitejšega in zlobnejšega konkurenta, in ravno liberalni trgovci se ustavljajo najbolj vsaki koristni ureditvi trgovskega stanu.
Pametnim trgovcem ne bo težko izpre-videti, na kateri strani se poštena trgovina bolj varuje.
Lukec — upehan.
Kandidat Luka J e 1 e n e c včeraj v „Na-rodu" zdihuje, da je storil, kar je mogoče, da bi ga volilci osebno poznali. Pozabil je povedati, da ondi, kjer so ga volilci osebno spoznali, je zgubil še mnogo liberalnih volilcev. Luka Jelenec o svojem „velikem delovanju" pravi: „Priredil sem sedemnajst večjih in manjših shodov in zaupnih pogovorov." V tem številu bode pač večina „zaupnih pogovorov" in pa »manjših shodov" pod varstvom orožnikov in pa en večji shod — na Glincah, ki je Lukčevo slavo nesel po vsej deželi. Milo že sedaj vzdihuje Lukec: „Vsem volilcem, katerim nisem mogel ustreči, se posebno priporočam." Kakor se vidi, je Lukec po tolikem ogromnem delu upehan in volilci prav stord, ako se ga usmilijo in ga puste doma.
Dolenjsko.
Liberalni katekizmi so prišli tudi v Dobrepolje. Neki oče. moder mož, je bral tak katekizem, da si svoje lioeralno prepričanje še bolj utrdi. Za neumne ljudi je ta knjižica zelo pripravna. Oo bere, bere, pa otroci tega niso bili veseli. Hči obokana prosi: »Ljubi oče, lepo Vas prosim, ne berite takih knjig, vi boste ob vso vero prišli.« «Kaj tebi moja vera man! ... Jaz imam tako vero, vi imejte pa kakoršno hočete., odvrne skrbni oče.
V Velikih Laščah podpisuje glasovnice za liberalce notarjev pisar. Boljšega pač niso mogli dob.ti. — Sicer pa od njega podpisane glasovnice lahko proč vržete in dobite druge od okr. glavarstva ali pa na dan volitve od komisarja.
»Cum dulce utile!« mislila si je v nedeljo spoštovana liberalna družba iz Velikih Lašč, ko je prišla v Dobrepolje lovit za|ce. Najprej so ti veliki Nimrodi vzeli v strah zajce, potem so hoteli pa še volilce. Ej, pa ti niso zajci 1 ... V Strahovi go stilni, kjer imamo župana, bi bili potem radi vjeli nekaj glasov za liberalce Župan, pokorni sluga liberaicev, pošlje brž po sosede, češ, ako mene nočejo ubogati, bodo pa vsaj' te gospode ... Pa, o jej! . . . Liberalna pridiga ni imela vspeha, fraza »kmet kmeta« ne vleče. Ko so pa liberalci povdarjali, da ne volite advokatov, ter ne zaupajte advokatom in notarjem, so ljudje brž razumeli m jeden se oglasi: »Prav gospodje, da ste mi to povedali! . . . Vid.te, jaz sem
ravno mislil gospoda notarja vpra-
šati zaradi neke pobotnice, pa ker pravite, da tem ljudem m treba verjeti in zaupat., ga ne bom vprašal«.
Pravijo, da se je navzoči g. notar kar začudil, kako si kmetje koristne nauke brž zapomnijo. Obligatna pridiga proti zadrugam iz znanih ust tudi ni obrodila zaželje-nega uspeha. Kmetje vedo, kje jih čevtlj žuli in kaj jim je zadruga, zato so liberal-
cem posmehujejo in jih pomilujejo bodisi zaradi njihove nevednosti ali zaslepljenosti.
Dobrepolje niso liberalna Ka-lilornij a. Nekateri so mislili, da bodo v Dobrepoljah tako lahko izkopavali liberalce kakor se v Kaliforniji zlato. Toda tukaj so trdna tla. Dan na dan so trudijo liberalni agitatorji, da bi preobrazili naše ljudi v čisto liberalno »zlato«, pa zastonj trud, zastonj besede. Naši ljudje poznajo liberalce iz prakse, zato poznajo take tičke po petji in perji, pa jim ne verjamejo. Naši ljudje ne bero zastonj . . . Volili bodo združeno naše kandidate.
»Velikanski shod v Novem me s tu«, o katerim je »Narod« tako pisal, kot bi bili tam celo Dolenjsko liberalci spravili v svoj koš, je bil v resnici ves drugačen. Bil je semenj tisti dan, in Slane s svojimi pristaši je lovil ljudi, ki so večinoma iz radovednosti gledali, kaj bo neki tam. Mislili so si pa možje, kar so hoteli. Tisoč jih ni bilo, komaj četrtina. Neki mož je rekel: Poslušal sem jih, v žepu sem pa »figo« tiščal.
Shod v Knežaku.
Kakor je že »Narod" poročal, se je volilni shod vršil v Knežaku v nedeljo dne 2. dec. okoli 5. ure v šolskem poslopju. Da pa zna dotični poročevalec v ,.Narodu" tako grozno „farbati", bi ne bil mislil.
Število poslušalcev na shodu, ki so bili v šolski sobi in na hodniku, bi cenil okoli 150 in med temi je bilo tudi nekaj nedoraslih fantov, ki so prišli seveda iz radovednosti. Če bi prištel še otroke in ženske na stopnjicah in v veži, mogoče da jih je bilo nad dvesto skupaj, štel jih ni nihče.
O volitvi predsednika shodu ni bilo nič slišati. Župan Cuček je menda dal besedo g. dr. Karolu Treotu. Kaj pa je povedal? Prežvekoval je nekaj prašanj iz liberalnega katekizma in proti koncu ponavljal že toli-krat premlete fraze „Slov. Naroda" o nadvladi duhovščine nad ljudstvom, udrihnil po g. Žitniku, hvalil pa Božiča, ki bo izposloval razdelitev gozda. To je limanica, na katero love volivce v Knežaku, saj se je jederf Knežan izrazil, če ne bo voljen Božič, p? gozd ne bo razdeljen. Ko je končal, niti polovica ni vzdignila rok na poziv župana Cučka.
Kaj pa naj rečem o navdušenju za kandidata Luko Jelenca po govoru J. Lavren-čiča ? Govornik J. Lavrenčič je v pravem pomenu besede otrobe vezal. Kar je čenčal, ni imelo ne glave ne repa, in menim, da nobeden pričujočih ne bi bil vedel povedati, kaj je hotel govornik.
Dr. Treo in nadučitelj Cešnik, katera sta med govorom v klopi sedela, sta bila menda grozno preuzeta in navdušena od Lavrenčičevega govora, tako, da nista vedela, kam bi oči obrnila; misleč si: Si tacuisses. In po končanem govoru — risum teneatis — strašanska navdušenost, kajti ko je župan Cuček navzoče pozval, naj tisti, kateri je za kandidata Luko Jelenca, roko vzdigne — strmite: Als er ziihlte die Hauptcr seiner Lieben, es vvaren nicht drei iiber sieben, ki bi bili roko vzdignili. To je tista v „Narodu" hvalisana navdušenost.
četrti skupini. 2. Volitve v tretji skupini pa se prepuščajo sklepu strankinega vodstva, za ljubljansko mesto se priporoča sklicati volilen shod.
Liberalni pritisk.
Iz Š marce in P r e s e r j a se poroča delavskemu tajništvu, da je v ondotni lesni tovarni zapovedal neki uradnik, naj delavci prineso njemu volilno listke in da morajo voliti samo tistega moža, katerega mu on zapiše. Pozor ondotni naši možje, glejte temu uradniku na prste!
Radodarnost liberalcev.
Iz Železnikov se nam piše: Liberalci so Bila radodarni, posebno Bedaj za časa volitve. V tem se odlikuje tudi uredništvo »Gorenjca«, katerega marljivo širi po Mar-tin-vrhu v selški župniji. Verni katoliški možje ne vedo, zakaj to darilo dobivajo, z ito hodijo prašat, kaj naj store. Poučeni si z umazanim papirjem kurijo peči. Neznosno je že početje liberalcev.
Ljubljansko nemško društvo
je sklenilo včeraj: 1. V peti in v četrti skupini se Ncmci ne udeležč volitev, s tem pa se ne vzame pravica vodstvu stranke, da po okoliščinah priporoči volilcem udeležbo v
Kmet naj voli kmeta!
Iz Ribnice se nam poroča: Prvi, ki so začeli nauke liberalnega volilnega katekizma v dejanju izvajati, so vrli ribniški kmetje. Dnč 4. t. m. so se zbrali zastopniki vseh v Ribnico všolanih občin, da i z bero 5 zastopnikov v krajni šolski svet. Kar privleče nekdo liberalni volilni katekizem iz žepa in prebere točko 4—9 iz njega kot najnovejšo volilno postavo. Možaki so si takoj zapomnili geslo „Kmet naj voli kmeta", pustili so na stran vse liberalne težave in izvolili 5 poštenih kmetskih mož. Sedaj pa pravijo liberalci, da kmetje niso prav razumeli njihovega katekizma (!!) So pač čudni možje ti liberalci. Če kmetje poslušajo ribniškega kaplana, tedaj jim grozč: varujte se; svojo bisago bi rad napolnil z vašimi žulji; če pa ravnajo po jasnih določilih njihovega katekizma, tedaj pa zopet pravijo: Vi kmetje tega ne razumete, sicer ne bi metali liberalcev iz kr. šolskega sveta. Kako torej liberalcem vstreči ? Pa še nekaj. Za četrtek ob eni uri sklical je dosedanji načelnik kr. šol. svčta sodni svetnik gospod Višnikar sejo. Vabila k tej seji so dobili člani še le 2—3 ure poprej. Pa saj za kmeta je kmalu dobro, misli kmetski poslanec gosp. Višnikar. Zato je bila pa tudi obč. pisarna, kjer bi imela seja biti šc ob na 2 zaklenjena. Kaj, ko bi se kmetje še pri deželnih volitvah ravnali po Vašem volilnem katekizmu, g. sodni svetnik ? Treba se bo pokmetiti in kak gruntec kupiti, kaj?
Kje je Kopač?
Socijalno - demokratični kandidat pete kurije je izginil. Povsod so lepaki z njegovim imenom, njegove častite osebe pa ni nikjer. Že tri dni ga v Ljubljani išče sod-nijski sluga, a zaman. Tudi v Trstu ga ni najti. Sodišče je radovedno, kdo da je tisti „Monsieur Sans Gene", o katerem je „Narod" pisal. Kcpač je imenoval duhovnika, ki je v svesti si svoje nedolžnosti tožil. Torej na dan, g. kandidat! Čemu se skrivate? Saj mandat je zagotovljen!
Prvotne volitve na Koroškem.
Iz Celovca, dnč 6. dec. Prvotne volitve se vršč v znamenju najhujšega pritiska od liberalno-nacijonalne strani. O kaki prosti volitvi ne more več biti govora, voli se prav po — ogersko! Denar, katerega sipljejo nasprotniki, najnesramnejše laži, katere še vedno najdejo vernikov, vse to pomaga nasprotnikom. Pomagajo jim, kakor kažejo razni pojavi, tudi vladni organi. Čare na gardo, ki deluje zanj, nikakor ne sme biti ponosen!
Slovenci so i z g u b i 1 i občine: Dholica, Libeliče, Kotmarovas, Pokrče, Galicijo. Podlegli so tudi v Možici za štiri glasove.
Zmagali so Slovenci, po deloma jako hudi borbi v občinah: Svetna vas (IV. in V.), Škofiče (IV,), Velikovec — okolica (IV.), mesto je v V. kuriji volilo nemško-nacijonalno; Š k o c i j a n (IV. in V.), O v b r c (IV.), H o d i š e (IV.), Č r n a (IV.)' Bela IV. in V.), Ž i t a r a v e s (dva naša, dva nasprotna.) S o c i j a 1 d e m o k r a tj e so v V. kuriji dalje zmagali v občinah: St. Rupert pod Celovcem (2, z 78 glasovi proti 52); Prevalje (10, s 192 od 236); Hiit-tenberg (5), Št. Janž na Pressenu (s 111 glasovi proti 28), Podljubelj (od 318 volilcev jih je prišlo 76, ki so enoglasno volili socijaldemokrate); Himmelberg (5, s 60 glasovi proti 36); Wolfsberg (9.)
„Blagor" indirektnih in javnih volitev se kaže prav jasno ob sedanjih volitvah! Liberalnemu terorizmu so tako vrata odprta na sležaj: Pravi „unicum" in vrhunec liberalne" volilne geometrije pa jc, da 4, reci štiri volilci volijo v eni občini enega volilnega moža, dočim jih jc drugod treba 500. „Mir" poroča o tem: Prav poseben volilni okraj in občina je „okolica Šmohor". Tu pa ne govorim o srednje veliki občini Moše (Moschach), ki obdaja od vseh stranij mali trg Smohor, ki je nekako tako velik, kakor slovenska vas Žabnice pod sv Višar-jami. Med občino Moše in Smohorom so
določili še čisto malo sveta kot občino „šmohorska okolica". Tu so stale do zdaj ena velika in dve mali hiši; pred letom je prišla zraven kot četrta hiša dr. Hussov-a vila. Ti trije, oziroma zdaj štirje posestniki volijo v IV. kuriji enega volilnega moža. Kedar to premišljujem, se mi zdi, kakor da bi dotični ljudje, ki so to občino in s tem tudi ta volilni okraj napravili, tukaj se bili malo pošalili. Da tu ni več slovenska zemlja se samo ob sebi razume. Vse to pa se imenuje: „liberalna volilna geometrija."
Volilna borba v Istri.
Iz Trsta so nam piše : Istra je imela po zadnjem uradnem ljudskem štetju 80.000 Hrvatov in Slovencev več nego Italijanov, a v resnici jih jo nad 100.000 več. Opravičeno je vprašanje, kako more biti o tako ogromni slovanski večini dvomljiv izid volitve v V. kuriji ? Že dejstvo, da je ta mandat za Hrvate in Slovence v nevarnosti in da so v minolih volitvah zmagali v tej kuriji Italijani, je jasna ilustracija razmer. Kako prihajajo Italijani do vspehov, ki so naravnoBt v nasprotju z dejanskim stanjem prebivalstva? Potom drzne falsifikacije, potom najhujšega nasilstva in s pomočjo odločilnih krogov. Glede razdelitev v sekcije po narodnosti čivkajo v Trstu že vrabci, da je načrt te razdelitve napravil isterski deželni odbor ter da je istega namestništvo z malimi iz-premembami odobrilo. Da deželni odborniki niso delili sebi in svojim na kvar, lo se ume samo ob sebi. Vi ste že v svojem listu navedli v tem oziru več dejstev, iz katerih je razvidno, da se o delitvi ni izvajalo načelo narodnosti, nego da je volilna geometrija, kjer le mogoče, v škodo Slovanom. Drugo sredstvo, s katerim Italijani dosegajo svojo uspehe, so volilni imeniki. Na stotine naših so izpustili, drugim so popačili imena in priimke tako, da jih živ krst za istimi ne more najti, dočim so upisali cele roje svojih, ki nimajo volilne pravice. Reklamirati se ni moglo povBodi, ker naših niso pustili do volilnih list; zopet drugod ni bilo mogoče v nekoliko dneh popraviti toliko pogreškov. Kar se ni doseglo na ta navedena načina, skušajo Italijani doseči na volitvah samih ter so nam volitve v Lazaretu, v Škofijah in Oprtlju živi vzgledi, kaj vse se dosega z načelom »osar tutto«. No nekatere »uspehe« Italijanašev že še popravi naša stranka, vseh pa ni mogoče. Ako torej zmagajo Italijani, vedeli bomo, kako so zmagali in kdo jim je pripomogel do zmage. Sicer pa bilanca kaže za nas še vedno ugodno ter nam mora veljati geslo: Pogumno v nadaljni boj proti premoči krutega sovraga in njegovih zaveznikov !
Proslava Prešernove stoletnice.
Iz Zagreba, 3. dec. Tudi na Hrvatskem se je proslavila dostojno Prešernova stoletnica. Vsi hrvatski časopisi so prinesli spise o Prešernovem delovanju kot pesniku, a »Obzor« je objavil celo uvodni članek o znamenitosti te stoletnice. Najzanimivejša pa je bila proslava Prešernove stoletnice v najvišjem znanstvenem zavodu hrvatskem, v jugoslavenskej akademiji. Dne 3. dec. je čital v svečanej sednici prof. dr. Avgust Musič zanimivo razpravo o Prešernovem »Krstu pri Savici« pred odličnim občinstvom. Prof. Musič, sam rojen Slovenec, je proučeval z velikim zanimanjem Prešernove poezije, a po njegovej trditvi se mu je najbolj dopadel »Krst pri Savici«, za to ga jo pri tej priložnosti vsestransko ocenil, kakor dozdaj še nobeden v estetičnem pogledu.
Ta razprava bode brez dvoma zanimala Slovence, ki izide v tisku. Tukaj hočemo omeniti le v glavnih potezih razlaganje učenega kritičarja. Ko je podal slušateljem v kratkem vsebino eposa, jo razložil urojenje eposa po pesniških pravilih, katerih so jo pesnik strogo držal, ter jo posebno konec eposa krasno izvel. — Vso to dokazuje Musič s citati iz samega pesnika. Prigovori, da mu značaji niso desta točno izraženi, ne stoje, marveč je glavni junak Črtomir krasno zadet, a ravno tako tudi Bogomila. Črtomir predstavlja značaj Slo\enca in Bogomila Slovenke. V Črtomirovem značaju
nima nobenega nasprotja zato, ker se je dal pokrstiti, kajti Črtomir ni mrzil krščanstva radi njega samega, nego radi tega, ker so tujci širili s krščansko vero tudi tujo suž-nost. A Ljudmila se žrtvuje za Črtomira, samo da ga reši smrti, da izprosi zanj mi losti pri Bogu, a ko je to dosegla, se odpove zakonu ž njim. V Črtomiru se zrcali sam značaj Prešernov, ki je nezadovoljen sam s seboj, iskal slednjič tolažbe v veri ter to tolažbo tudi našel, kakor se je pesnik sam izrazil v sonetu na svojega prijatelja Čopa.
Prof Musič trdi tudi prav odločno v svojej razpravi, da je »Krst pri Savici« pravi epos, češ da ima v njem dovolj dejanja, ter se izjavlja odločno proti onim, ki zatrjujejo, da tudi v tej pesmi vlada le lirično navdušenje pesnika. Delo pokrščenja se mnogim zdi neznatno, toda pesnik je ravno ta čin tako krasno izvel, da ravno v tem leži vsa moč tega eposa. Če ni v tem eposu mnogo zu nanjega delovanja, ima ga zato tem več v duševnem smislu, v psihološkem pogledu. In v tem je Prešernov »Krst pri Savici« zares dovršeno delo, pravi epos.
Pri tej priložnosti je prof. Musič omenil tudi predelave tega epoza po Sambaberju ter se ri mogel o njej pohvalno izreči. Če je hotel Samhaber s svojo predelavo doka zati svojo trditev, da mora biti v eposu več dela, je to sicer deloma izvel, ali njegov epos ravno radi tega ni mnogo vreden, ker je v njem zavržena glavna ideja Prešernovega eposa, namreč krščanska ideja ; zato bi bil Samhaber po trditvi prol. Musiča mnogo bolje ravnal, da je prestavil „Krst pri Savici" kakor je to storil z drugimi pesmami, mesto da ga je po svojih nazorih prevedel. Tako bi bil prestavljač prikazal s prevodom tega eposa Prešerna ne samo kot zvestega rodoljuba in poštenega Slovana, nego tudi vernega kristjana. A Samhaber menda ravno tega ni hotel.
Slava Prešernu je odmevalo po dvorani ko je dokončal učeni akademik svoje zanimivo predavanje, na katero opozarjamo Slovence, da ga prebero, ko pride na svitlo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. decembra.
Strah graških nacijonalcev pred bližnjo bodočnostjo so pokazali njih zastopniki v graškem mestnem svetu. Zahtevali so namreč, naj se premeni občinski štatut v tem smislu, da se podvoji sedanja funkcijska doba občinskih svetnikov in vsled tega tudi župana in obeh podžupanov. Mesto tri bi torej možje lahko šest let mirno dihali na svojih stolcih. Zagrizeni nacijonalci so pač uvideli, da se njih tla čim dalje bolj majo v Gradcu in da bi se v nekaj letih kaj lahko popolno skrčilo število njih zastopnikov v občinskem svetu, pred vsem pa odtegnile županske jasli izpred njih ust. To bi bilo seveda skrajno neljubo in treba je bilo podvojiti funkcijsko dobo.
Povišanje davka za žganje. Deželni odbor nižje-avstrijski že razpošilja vabilo in dnevni red za prihodnjo sejo 12. t. m., ob jednem pa tudi prijavlja vladni načrt glede doklade na državni davek od žganja, s katerim se bodo pečali razun ister-skega vsi deželni zbori. Načrt obsega 15, deloma zelo obširnih paragrafov in določa novo doklado na žganje 20 vin. od vsakega litra. Skupni novi dohodek ceni vlada na 19,200 000 kron. To novo doklado bodo pobirali vseskozi državni organi in torej deželi ne bo provzročala nikakih sitnostij. Dohodek se razdeli v sorazmerju s konsumom žganja mej posamne dežele takole: največji delež dobi »dežela žganja« Galicija, namreč 5,715.984 kron, potem Češka 3,793.101, Nižja Avstrija 2,171.298, Moravsko 3,182.829, Šlezija 1,070.642 (1), Štajersko 658.985, Koroško 513.784, Kranjsko 823.488, Tirolsko 459.751, Dalmacija 106.062, Gor. Avstrija 184.564, Solnograško 114.586, Gorica z Gradiško 65.312, Istra 64.881, Trst 94.764, Bukovina 635.041 in Predarlsko 44.928 kron. Za one dežele, ki so dosedaj pobirale višjo doklado, kakor n. pr. Štajersko in dr., izjavlja vlada, da bo tudi nadalje dovolila pnrperno znižano samostojno deželno naklauo. Na ta na^'	V ^era
dežela oškodovana za ni
Ogerski narodnostni zakon po zatrdilu poučenih krogov ni ravno slab in krivičen, ko bi ga oblastva le hotela tudi v praksi izvajati. Da, prišlo je tako daleč, da morajo prizadeti nemažarski krogi resno opominjati Szellovo vlado na zakonite do 1'čbe glede jezikovnega zakona, katerega njeni organi dosledno prezirajo. Vlada mora konečno rada ali nerada ustreči mnogim željam, katerim se na podlagi zakona nikakor ne more izogniti. To pa gotovim »prijateljem« nemažarskih narodov ni všeč in jeli so glasno zahtevati premembe ozir. revizije obstoječega zakona. Po pravici pravi »Alkot-many«: V čudnih časih živimo. Revizije že davno izvedenih slabih zakonov nihče ne zahteva, hočejo pa mesto tega revidirati še ne izvedene dobre zakone, kakor je narodnostni zakon. Komu v korist, pač ni težko uganiti.
Ministerska kriza v Bolgariji. Uradni korespondenčni urad nam je sporočil včeraj iz Zofije senzačno vest, da je podalo ostavko celo Ivančevo ministerstvo in da je za čas krize odgodeno zasedanje sobranja. Glavni povod krizi je notranji minister Radoslavov, ker se je dal podkupovati in je temu prišel na sled knez Ferdinand. Bolgarski „Mir" piše o tem sledeče: Uprava brunšviške železnice je ponudila v nakup stare vozove po 930 in stroje po 25.000 frankov. Vodja stavbinskega ministerstva je pa brez konkurenčne obravnave s pomočjo židovske tvrdke Weissenberg in Stransky v Zofiji sklenil kupčijo za 5000 ozir. 35.000 frankov, vkljub temu, da po izjavi inženirjev niso bili vredni vozovi niti 930 frankov. Dne 29. novembra je došlo štirinajst omenjenih voz in železniški uslužbenci so se odločno uprli, uporabljati take vozove, v katerih ni nihče varen. Vsi so zahtevali, naj država zavaruje njih rodbine. V tem slučaju se je šlo za skupni znesek 200.000 frankov. — Dalje poroča omenjeni list, da je krizo povzročila zahteva ministra predsednika, naj se dovoli dr. Bočevu 12.000 frankov podpore za izredno uslugo vladi. Vsi ministri so soglašali s tem predlogom, le minister Paprikov se je temu odločno uprl in ostavil sejo. To sta po uradnih pojasnilih vzroka najnovejše krize v Bolgariji. Sedanje ministerstvo je sestavil Grekov 30. januvarija 1. I., a je moral vsled izida volitev že v oktobru prepustiti vodstvo kabineta novemu predsedniku Ivančevu. Nasledniki odstopivšim ministrom še niso določeni, vendar se splošno sodi, da pride zopet na krmilo večkratni minister Grekov.
Ruski politik o nemščini kot državnem jeziku V nekem poljskem listu je bil te dni objavljen daljši dopis, v katerem podaja ruski dopisnik naslednje uvaževanja vredne misli glede uvedbe nemščine kot državnega jezika. Parola: nemški državni jezik je postala nedotakljiva dogma in mi nimalna cena, za katero bi bili Nemci voljni skleniti kak kompromis. Tej misli bi tudi mi pritrdili, toda ne brez važnih koncesij, in sicer v korist kompetence dež. zborov, pravic nenemških narodov v vseh krono-vinah, poslovnega reda v državnem zboru in pravične volilne preosnove. Ko bi se dosegli taki pogoji, potem nam ni treba biti v strahu pred nemškim drž. jezikom. Toda Nemci hočejo razširiti samo sveje privilegije, hočejo samo jemati, dati pa ne marajo ničesar. Na takem stališču pa Nemci ne morejo nikdar računati na večino v zbornici, posebno pa ne na podporo poljskega kluba.
Predlog nemškega centruma je bil rešen v glavni razpravi. Z veliko večino je sklenila zbornica, da se izroči odseku 28 članov v pretres in poročanje, kakor je za hteval centrumov zastopnik poslanec Lieber. Za predlog so glasovali poleg centruma Poljaki, konservativci, del liberalcev in socijalni demokratje, proti je pa nastopila izrecno samo vlada baje iz razlogov državne jedinosti. Značilno je, iz kakega razloga je Vollmar zagovarjal predlog centruma. Rekel je: Centrum je za osvoboditev cerkve od države, mi pa za ločitev in za popolno svobodo tudi v državi nepriznanih verskih družb. Cim prej doseže centrum bvoj namen, tem bližje bo socijalna demokracija svojemu namenu.
Zakaj je Nemčija proti Jlurom? Neki nemški politik, ki seveda zvesto trobi v vladni rog, očita Bismarckovcem, naj ni-
kar preveč ne obožavajo Kriigerja, ako hočejo ostati zvesti načelom Bismarckovim. Bismarck je rekel nekoč: Menenje Salisbu-ryjevo mi je ljubše kot cela Alrika Vspeh nemške politike v Kini je odvisen le od dobre volje londonskega kabineta. S tem je torej pojasneno vse. Nemška vlada se drži strogo Bismarckovih tradicij in škili pred vsem v Kino, kjer zanjo ravno sedaj cvete najlepša pšenica.
DopiNi
2 Vrha pri Vinici, 4. dec. Na „Narodov" dopis z dnč 30. novembra le kratek odgovor: Istina je, da je bila v oznanilu pred cerkvijo pomota gledč osebe. To pa zato, ker je dotično pismo došlo šele opoludne. Sicer pa bi se bil shod istotako vršil brez vsega strahu. Možje so g. Pfeiferja pazljivo poslušali. Krivi prerok je le »Narodov« dopisnik, ker neresnico trobi v svet. Da, dobro bi bilo, ko bi zora napočila v srcu dopisnikovem 1 Naj iztrebi iz srca staro ogorčenost proti duhovnikom, in gotovo napoči veselejši dan, kakor ga želi tudi pisec teh vrstic.
Iz kranjske okolice, 4. dec. V 47. štev. „Gorenjca" g. Novak zjame prav brez potrebe brani kranjskega Eržena zoper »klerikalne" liste. G. Novak, čemu pa je Eržen kumoval na shodu v Kranju? Dokler Vas, g. Novak, najdemo v liberalni družbi, Vam ne moremo zaupati. Vi hočete kmeta združiti? Dobro, mi hočemo isto, a brez liberalizma. Ali menite, da bode židovski liberalizem kmeta osrečil ? Liberalizem, verski in gospodarski, je črv, ki razjeda človeško družbo. Odvrzite to liberalno navlako, potem pa smo združeni v enem taboru.
Tedenski koledar.
Nedelja, 9. decembra: 2 adventna, evang.: Janez Krstnik v ječi Mat. 11.; Sir šk. — Ponedeljek, 10. decembra: Mel-kijad p. m. — Torek, 11. decembra: Da-maz p. Sreda, 12. decembra: Sinezij m. — Četrtek, 13. decembra: Luci|a d. — Petek, 14. decembra: bpiridijon šk.— Sobota, 15. decembra: C cilija m. — Solnce izide 15. decembra: ob 7. uri 43 min., zaide pa 4. uri 9 min. — Lunin spremin: Zadnji krajec 13. decembra ob 11. uri 40 min. zvečer. — Musica sa-cra. V soboto, 8. decembra: V stolni cerkvi pont fikalna maša ob 10. uri: Inštru-mentalno mašo »Mater dolorosa« zl. J. Gruber, graduale G. Preyer, ofTertorium dr. F. Witt. V nedeljo 9. dec. pontifikalna maša ob 10. uri: 3. inštrumentalno mašo v A-moll zl. B. Hahn, graduale in ofL-rtorium A. Foerster. — V mestni cerkvi sv. Jakoba: V soboto velika maša ob 9. uri: Cecilijino mašo v B-dur zl. B Benz, graduale »Bene-dieta es« zl. Ant. Foerster, ofertorij »Ave Maria« zl. J. B. Trescb. — V nedeljo velika maša ob 9 uri: Cecili|ana maša v G dur zl. Ad. Kaim, graduale »Ex Sion species« zl. Ant. Foerster, ofertorij »Deus tu conver-tens« zl. dr. Fr. Witt.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. decembra.
Nesramno laž si jc izmislil sinočnji „Narod." Laže namreč, da je gosp. kanonik Kalan na Cesarja Jožefa trgu ozmerjal tra-fikantinjo, zakaj da prodaja „Slov. Narod." Poizvedovali smo o stvari pri omenjeni tra-fikantinji, in ta nam je izjavila, da ji niti g. Kalan niti kak drug duhovnik ni ničesar očital radi prodaje „S 1 o v. Naroda" in da v zadnjem času sploh ni bilo pri njej nobenega duhovnika, ter da je to, kar poroča „Narod", imperti-nentna laž. Zopet nov dokaz njegove Resnicoljubnosti."
Pri cesarju v avdienci sprejet je bil včeraj deželne vlade svetnik dr. Ludovik pl. Thomann.
Ogled justične palače. Predsednik graškega nadsodišča grof Gleispach si je včeraj ogledal justično poslopje ter se o načrtu in izvršitvi stavbe izrekel jako pohvalno.
Predavanje v „Katol Domu". Pri
hodnje predavanje ne bo v sredo, ampak v četrtek 13. t. m. Govoril bo g. Jan Kalan o alkoholizmu.
Božiinica ljubljanskega ognje-gasnega društva. Ljubljansko prosto-
voljno gasilno društvo priredi dne 26. t. in. v veliki dvorani Mestnega doma običajno božičnico. Cisti dohodek je namenjen bolniški blagajni gasilnega društva. Člani ga silnega društva prično te dni pobirati pri dobrodelnih meščanih darila za to božičnico in upati je, da bo vspeh, kakor doslej, ugo-den. Prosimo cenjeno meščanstvo, da se odzove prošnji z obilimi darovi, ker vrli ognje-gasci, ki nesebično delajo v blagor občinstva, pač zaslužilo naklonjenost in podporo.
Odlikovanje. Č. g. dr. Ant. J e r o v -š e k , profesor na mariborski realki, je bil od papeža odlikovan s križčem »Bene me-renti«. Častitamo !
Promocija. Gospod Ferdo Muller, c. kr. avskultant v Mariboru, rodom koroški Slovenec, je bil dne 3. t. mes. na graškem vseučilišču slovesno promoviran doktorjem prava, čestitamo I
Iz c kr. deželnega šolskega sveta. Dne 29. nov. je bila seja c. kr. dež. šolsk. sveta, pri kateri je ekscelenca g. predsednik pozdravil novega dež. šolskega nadzornika g. Petra Končnika. Predsednik se je v toplih besedah spominjal vpokojenega gosp. nadzornika Jož. Šumana. Nadučitelj pri Sv. Križu pri Podpeči postane g. Engelbert Kavčič, nadučitelja in šolsk. vodji na v dvorazrednici razširjenih šolah na Ježici in v Preski postaneta gg. Ant. Ž i b e r t in }an. Sonc. Definitivna učiteljica je postala gdčna Ana Gerstenmayer v ZatiČini. G. Konrad M a 11 i pride v Zagorske Toplice, gdčna Frančiška B a y e r v Knežak, gosp. Frančišek P o t o k a r v Št. Lovrenc, gosp. Fr. G r a i 1 a n d v Kostanjevico. Nadučitelj g. Mihael K o s c c in učitelj g. Jožef Tra-t a r sta sprejeta v personalni status kranjskih ljudskih učiteljev, g. Jožef Traven, učitelj v Naklem, je na lastno prošnjo umi-rovljen.
Pozor! Čujemo, da mnogim volilcem ljubljanski magistrat še vedno ni dostavil glasovnic in legitimacij. Somišljeniki, pazite, da dobč vsi naši volilci glasovnice in legitimacije. Kdor teh dveh listin še nima in je izpolnil 24. leto ter prebiva šest mesecev v Ljubljani, naj ju zahteva v magistratnem ekspeditu ali pa naj se oglasi v delavskem tajništvu v ,Katoliškem Domu', pritličje na levo, vsak dan od 12—1 ure popoludne in zvečer od 7—9 ure zvečer.
Iz goriške škofije. Č. g. Al Mor s u 11, dosedai prvi kapelan v Tržiču, je premeščen v Červinjan. Č. gospod Jožef V i s 1 a , kapelan v Krminu, gre za ekspozita v Alture Saciletto. — Monsignor Matija Kravanja, dolgoletni in velezaslužni knezonadškofijski kancelar, je stopil s 1. dec. v pokoj. Na njegovo mesto je imenovan preč. g. A. Z a m p a r o , dosedanji nadškofijski tajnik Veleč. gosp. Kravanja bo opravljal posle ravnatelja nadškofijske pisarne.
Iz celovške škofije Dne 2. dec. je bil slovesno vmeščen novi mestni župnik v v Celovcu, veleč. g. Henrik Angerer. Ob enem je imenovan za dekana dekanije Ce-lovec-okolica, namesto dosedanjega dekana preč. gosp. J. Somer-ja. — Za dekanijskega svetovalca dekanije Rožek je izvoljen in potrjen vč. g. T. Sablatnik, župnik v Št. Ilju. — Razpisana je do 8. januarja 1900 župnija Canče. — Prestavljeni so: celovški vojaški kaplan g. dr. L. Poljakovič v Sarajevo; na njegovo mesto pride g. Jož. Boldis iz Sara-jeve; g. kaplan Vinc. Fiebiger iz Kortač v Iršen. V Kotarče pride za kaplana č. gosp. K. vit. Steinberg, provizor v Zvvickenbergu. Župnijo Zvvickenberg bo oskrboval gospod župnik v Iršenu. — Dnč 13. t. m. bo v duhovnika posvečen prefekt v „Marijanišču", g. R. Oitzinger.
„ Ad majorem Oermaniae gloriam?" Iz Celovca, dnč 6. dec. Večkrat že sem Vam poročal o tukajšnjem društvu „S u d -w a c h t", katero ima namen, pridobiti mladino za SchOnererjeve težnje. Udje so baje zlasti mlajši uradniki. Prvi načelnik društvu je bil suplent na tukajšni realki dr. Angerer, njegov glavni pomočnik pa znani „schriftleiteru Lakner. Dr. Angerer je sicer na zunaj odstopil kot voditelj društva, a ostal mu je »svetovalec" in s tem faktični voditelj. Težnje društva „Siidwacht" so sc pokazale na raznih kresovanjih in drugih veselicah. Bržkone se ne motimo, če rečemo, da ima gibanje „P r o č od Rima" v Ce
lovcu svoj izvor in glavno oporo baš v tem -društvu! Za dan 21. dec. pripravlja društvo nekaj »izvanrednega." Slaviti hoče nemški „Fulfest", ali „Wintersonnenwcnde" in sicer ne skrito v svojih zaprtih prostorih, marveč javno na glavnem trgu sredi mesta, tam ob spomeniku „ lindvera". Imenovano društvo je prosilo mestni zbor, da naj mu v ta namen prepusti mestni trg. Mestni zastop je privolil v to, da sme .Siidvvacht" 21. dec. na glavnem trgu ž g a t i kres in da se tam javno govori „Sonnwendrede!" Tako kresovanje sredi zime in sredi mesta, — drugod bi rekli da je — za norce! Pri nas kaže, da je slavni mestni zbor vedno voljen vstreči mladičem, ki so prisegli na geslo: Proč od Rima, proč od Avstrije! Žgali bodo kres sredi mesta, da privabijo temveč radovednih gledalcev in da se potem morejo bahati s tem večjim — uspehom! In tak „uspeh" nemškonacijonalne radikalne struje, ki se pojavlja v tukajšnjih krogih, je tudi sledeče: Predzadnjo nedeljo zjutraj so našli tu na so h i sv. Janeza pred stolno cerkvijo obešeno podobo — j e z u v i t a ! Podoba je bila napravljena v naravni velikosti; imela je razne sramotilne spise in napise, srce je bilo prebodeno, itd. „Delo" je kazalo, da so morale podobo napraviti spretnejše roke. Policija sicer „išče" hudo-delnike, a kakor navadno — zaman! Tako se pri nas vstrajno in odločno deluje za — vsenemštva večjo čast! Heil!
Na tukajšnji prvi gimnaziji se ■doda prvemu razredu tretja paralelka (I. c.)
Izpred porotnega Bodišča Dne 5.
t. meB. je bil 21 letni dninar Fr. L o kar s Klanjca pri Kranju zaradi posilstva obsojen na pet let težke ječe z enim postom na mesec in s trdim ležiščem vsako leto na dan 3. septembra.
Umrl je 2. t. m. v Šmarjeti pri Mariboru obče spoštovani nadučitelj gospod St. Kovačič. Pogreba dne 4. t. m. se je udeležilo šest duhovnikov, do 30 učiteljev in mnogo ljudstva. N. v m. p.!
Ljubljanske novice. Umrla je tukajšnja posestnica in tovamičarka salam gospa Jožefa Andretto. — Vrl stražnik. Mestni policijski stražnik Ivan Pavline je rešil iz L]ubljanice listnega Maksa Ve 1 k a-vrha, ki se je igral ob Ljubljaničinem obrežju in pri tem pal v vodo. Da ni Pavline pogumno skočil za utapljajočim se dečkom, bi bil deček gotovo utonil. — Aretirali so danes znano Julijo Treo Ženska je še-le danes zjutraj prišla iz zapora.
Koroške novice. Protestantovsko božjo službo so vpeljali v Vrbi. — »Nemško« šolo v Lipici obiskuje 13, reci: trinajst učencev iz sosednih šolskih okrajev! Po drugih šolah so otroci natlačeni, tu pa otr&k pomanjkuje. Kdo vzdržuje to šolo ?! — Podkovska šola v Celovcu prične svoj prihodnji poučni tečaj dne 2. januv. — Razpisano je do 20 dec. 1.1. učiteljsko mesto na Krčanjah. — Razpisano je mesto poštarja v Podravjah. — L 1899 jo na Koroškem izstopilo iz katoliške cerkve 127 oseb, letos do meseca maja 56. Moških je biio med njimi 47, žensk 21. — Konceptni praktikant deželne vlade, g. grof Alberti dErno je prideljen c. kr. okr. glavarstvu v Velikovcu.
Frančišek Ondf iček na Koroškem. I z C e 1 o v c a , dnč 6. dec. Sloveči češki virtuvoz Ondfiček ne nastopi samo v Celovcu (dne 11. dec.) marveč tudi v Beljaku, in sicer dnč 12. dec. zvečer. Naprosil ga je v to beljaški „Musik-Club." Slavni umetnik je dovršil ravnokar večje potovanje po Nemškem, kjer je nastopil povsod z največjim uspehom.
Dr. Mravlag in panslavizem. Ta celjski odvetnik se je spreobrnil. Kdor ne veruje, naj čita „Cil. Wacht", ki piše: „Za-govornik dr. Mravlag je (27. nov. pred porotniki) mej veliko pozornostjo na podlagi slovenskih listov in voj. pisatelja Hrona dokazal, da je panslavizem prazna misel brez politične podlage. Izražanje narodnega mišljenja ni za nikogar nečastno, tudi za častnika ne. Sv. Ciril in Metod sta pri Mo-ravcih vpeljala slovansko bogoslužje, zato ju slavč Jugoslovani. Da se je stotnik M. kot pravoslavni udeležil slavnosti sv. Cirila in Metoda, jc naravno."	v'ig torej
zagovarja panslavizem	.i/ovci i7-
dajejo slovenski list, morda še Celjani volijo slovenskega kandidata.
Podružničen shod. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico napravi svoj letni občni zbor v gredo dne 12. decembra ob 8. uri zvečer v klubovi sobi pri »Sandwirtu« v Celovcu po običajnem dnevnem redu.
Spomenik cesarice Elizabete v Trstu. Iz Trsta se nam piše: Tu He je osnoval odbor delavcev, ki si je stavil nalogo, da postavi nepozabni žrtvi laškega anarhizma dostojen spomenik. Vlada jo ustanovitev odbila, dasi pravijo, da je delala sprva delavcem sitnosti. Še le, ko je neki ud do-tičnega odposlanstva omenil, da ima itak posla na Dunaju ter da uredi vso stvar tamkaj sam, j« šlo vse kakor po loju Odbor se je seveda takoj obrnil do mestnega magistrata s prošnjo, da mu isti prepusti na naj-pristojnejšem mestu, na velikem trgu, mesto za spomenik ter mu podeli vrhu tega primerno podporo. Kaj mislite, kaj je storil tržaški magistrat, ta Benjamin izvestnih krogov ? Izkopal je iz arhiva načrt za spomenik — Danteju ter sklenil na vrat na nos, da postavi na velikem trgu spomenik velikemu pesniku Danteju kot nov dokaz o italijanstvu te dežele. Za cesarico Elizabeto sedaj seveda ne bo prostora na velikem trgu in vprašanje je, če ga bo sploh kje v Trstu.
Posojilnica se snuje v Št. Juriju pri Izlakah.
Umrl je v Koprivi na Krasu kapelan Franc V e 1 a n.
V Metliki dobe finančno stražo.
Za drevesnico v Trnovem v posto-jinskem okraju je dalo c. kr. poljedelsko ministerstvo 1000 K in zagotovilo 250 K letne podpore.
Smrt v cerkvi. Z Goriškega se poroča, da je v Brazcanu umrl župnik Anton Budigoj. Ko je v cerkvi opravljal mrt vaške "molitve za nekim umrlim župljanom, se je zgrudil na tla in izdihnil svojo dušo.
Zdravje v Ljubljani. Od 25. nov. do 1. dec. je bilo 24 novorojencev, 5 mrt-vorojencev, 19 jih je umrlo in sicer 1 za vrat co, 3 za jetiko, 1 za vnetjem sopilnih organov, 1 vsled mrtvouda, 1 vsled nezgode, 12 za različnimi boleznimi, med njimi so bili 3 tujci, 8 iz zavodov ; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 3 za škarla-tico, 4 za vratico.
Stenski in skladni koledar za 1. 1901. Kakor druga leta, je založil tudi letos tukajšnji tovarnar in trgovec gosp. Petrič stenski in skladni koledar s slovenskim besedilom, ki se odlikujeta po svoji lični zunanjosti. Skladni koledar stane 1 K, po pošti
1-20 K, stenski pa 40 h, po pošti 10 h več.
*
* *
Sejmi po Slovenskem od 10. do 15 decembra. Na Kranjskem: 10. v Ljubljani v Litiji in Mokronogu; 11. v Metliki; 13. v Gor. Logatcu, Mengšu, Radovljici, na Slapu pri Vipavi in v Senušah ; 14. v Mišjem dolu. — Na slov. Štajerskem: 10. pri Sv. Lovrencu v Prežinu, v Bučah, Vrenskagorci in Duhovi. — Na Pr i-morskem: 10. v Tolminu, v Palmi; 12. v Sežani; 13. v Gorici, Kastvu in Vencu; 16. v Ogleju.
Darovi
Za Jeranovo dijaško mizo: G. župnik Al. Stare 10 K. — Neimenovan 20 K. — B. 12 K. — Nekdo 10 K. - G. J. Koritnik, župnik na Blokah za Miklavža 10 K. — G. Jan. Oblak, župnik na Bledu 6 K. — G. Ant. Abram, kapelan v Košani 10 K. — Bog plačaj in obudi novih dobrotnikov, ker je potreba posebe sedaj v zimskem času velika.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 7. decembra. Knezoškof dr. Napotnik je bil včeraj pri cesarju v avdijenci.
Dunaj, 7. dec. Pritožbi mesta Inomosta in Linca proti odredbi, da se nobena ulica ne smo imenovati po Bis mareku. je upravno sodišče zavrnilo.
Celoveo, 7. dec. Št. Peter so pridobili Nemci.
Ljubno, 7. dec. V nedeljo pop. ob 4. uri priredi tu volilni shod Waiz-ev protikandidat učitelj Horvate k.
Praga, 7. dec. (C. B.) Mej češkimi zidarji 111 kranjskimi ter štajerskimi rudarji je radi nekih lju-bavnih zadev nastal pretep. Delavske hiše, v katerih prebivajo Kranjci in Štajerci, so Cehi napadli s kamenjem. Orožništvo je napravilo red. Več oseb je ranjenih, mnogo aretovanih.
Lvov, 7. dec. Vseučiliški profesor dr. Lutoslawski je suspendiran, ker se je neke poljske narodne slavnosti udeležil.
Zofija, 7. dec. Knez je ponudil so-stavo novega kabineta Ridoslavovu, ki ima v zbornici večino za seboj. Rado-slavov ponudbe ni vsprejel.
Rim, 7. dec. „Agencia Štefani" izjavlja nasproti poročilu „Messagera", da se papež prav dobro počuti in vsak dan vsprejema razne osebe.
Rim, 7. decembra. Stotnik Richiardi, ki se je povrnil iz Južne Afrike, javlja, da je položaj Angležev ondi jako resen vsled ustaje Holandcev v Kapstadtu.
Rim, 7. dec. Italijanska vlada je odgovorila dr. Leydsu na vprašanje, da ne bo drugače postopala kakor nemška.
Haag, rr. dec. Prva zbornica je sklenila, da se v nje itnenu pozdravi predsednik Kriiger, ko stopi na nizozemska tla.
Kolonija, 7. dec. Predsednik Krti ger je včeraj dopoldne ob 10. uri odpotoval v Haag. Na nizozemski meji ga pozdravi odposlanec kraljice.
London, 7. decembra. Gen. French poroča iz Potschefstrooma. da je njegov oddelek blizu Lorberga ujel več Burov, ugrabil več tisoč glav živine in razkropil 500 Burov,
London. 7. dec. (C. B.) „Standard" poroča iz Shanghaja: Iz zanesljivega vira javljajo, da se kitajski dvor pripravlja na odhod iz Singanfu v Wu-čang.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—2.
(Dalje.)
S hudobijo je rastla tudi blaznost. Vse zmede je povečalo splošno razburjenje in obči nemir, kar je imelo grozne posledice. Ljudje so se vedno bolj bali mazačev, in ta strah je postal s svojimi učinki in izbruhi druga hudobija.
Strah pred to nevarnostjo je mučil in trapil duhove bolj kot resnična nevarnost. Ripamonti piše: „Trupla, posamezna in nakopičena, so se valjala po tleh pred očmi, pod nogami in spremenila mesto v pokopališče. Še bolj grozno in žalostno pa je bilo, da so bili ljudje drug na druzega jezni, da so nepremišljeno sumili drug druzega Vsakdo se je bal soseda, prijatelja, gosta. Družinske zveze so bile pretrgane, imena kot mož, žena, oče, sin, brat nepoznana. Grozno! Vsakdo se je bal domače mize in postelje kot skrivališča, kjer preži nanj strup."
Grozna blaznost, čudne spletke so vsem zmedle um, uničile mejsebojno zaupanje. Iz-prva so mislili ljudje, da jc te mazače gnala ošabnost in pohotnost, potem pa so začeli verovati, da tiči v njih satanska naslada, ki jih ima v oblasti.
Če jc kdo v bolezni samega sebe obtožil, česar se je bal od drugih, rekli so, da jc to razodetje, in so vse verojeli. Če je bolnik v bolezni mahal z rokama, kakor bi mazal, bil jc to tak dokaz, da ga nihče ni skušal ovreči. To jc ljudi bolj utrdilo v njih menenji, kakor če bi jim Bog ve koliko pisateljev isto povedalo.
Če je v tedanji dobi kak čarovnik v preiskavi brez mučenja priznal, da jc kriv, utrdilo jc to ljudi šc bolj v prepričanji, da so res čarovniki na zemlji. Čc je namreč ta ali ona prazna vera daleč razširjena, pokaže se povsod in pri vsaki priliki, dokler je ljudstvo popolnoma ne veruje. Ljudje bi težko take stvari dolgo časa verjeli, če bi jih zmirom kdo ne podpihoval.
Od pravljic, katere so si ljudje v ti blodnji izmislili, povemo naj jedno, ker jo
je vsakdo verjel in ker se je raznesla daleč po svetu.
Pripovedovalo se je, seveda ne povsod jednako, ker bi bilo to prevelika predpra-vica za pravljice — pripovedovalo se je, da je nekega dne videl nekdo na stolnem trgu kočijo s šestimi konji. V nji je sedel visok gospod z zagorelim in temnim obrazom, svetlimi očmi, štrlečimi lasmi, ki je srepo gledal predse.
V tem, ko tisti nekdo to prikazen gleda, ustavi se kočija. Kočijaš ga povabi, da vstopi, česar se dotičnik ni mogel ubraniti. Po ovinkih pridejo do vrat neke palače. Tam vidi lepe in grozne reči, pustinje in vrtove, jame in sobane, v katerih se posvetujejo čudne prikazni.
Naposled mu pokažejo sode denarja in mu rek(5, naj vzame, kolikor hoče, če ob jednem vzame tudi mažo, s katero naj maže po mestu. Ker neče obljubiti, znajde se kot bi trenil tam, kjer je bil preje.
To zgodbo je ljudstvo verjelo, čeprav so se ji modrejši posmehovali. Raznesla se je po celi Italiji in čez mejo. Na Nemškem so jo celo naslikali. Mogunški volilni knez piše kardinalu Fedcrigu in ga vpraša, kaj naj misli o čudesih, ki se gode v Milanu. A odgovorilo se mu je, da so to same sanjarije.
Jednaka so bila sanjarstva učenjakov in istotako pogubonosne njih posledice. Vsi so videli vzrok šibe božje v zvezdi repatici, ki se je prikazala leta 1628. v konjunkciji Saturna in Jupitra.
»Mortales parat morbos, miranda vi-dentur", pravi Tadino o nji.
To prorokovanje so baje povzeli iz neke v Turinu leta 1623. tiskane knjige; šlo je od ust do ust. Drugo znamenje je bila re-patica, ki se je prikazala v letu kuge meseca rožnika.
Nov dokaz zastrupljenja. Brskali so po knjigah in našli še mnogo napovedanih kug. Navajali so Livija, Tacita, Dijona, Homera, Ovidija in druge starodavnike, ki omenjajo take dogodke.
Novejših pisateljev je bilo več. Naveli so sto pisateljev, ki so učeno pisali o strupih, čarodejstvu, mažah in praških: Cesal-pina, Cardana, Grevina, Salia, Parea, Schen-chia, Zachio in nesrečnega Delria, ki bi bil najslavnejši, če bi se pisateljska slava merila po dobrem in slabem, kar je kdo napisal.
Njegovo nočno bdenje je stalo več ljudij nego cele vojske. Njegove ,magiške preiskave' so največja bedastoča, kar so si jih ljudje od nekdaj v temi izmislili; postale so najbolj važno, neovrgljivo in skozi celo stoletje najboljše navodilo za grozne, nepretrgane hudobije pod zaščito zakonov.
Kar si jc izmislilo ljudstvo, prevzeli so tudi omikanci, če se jc zlagalo z njih nazori. Kar so si pa izmislili učenjaki, prevzelo je nižje ljudstvo, ker tega ni moglo razumeti. Iz te brozge jc nastala velikanska zmešnjava.
Čudno se nam zdi, da celri zdravniki, ki so precej izprva verjeli na kugo, kot Tadino, ki jo je napovedal in dokazal, kako se širi, ki je prorokoval kugo in rekel, da se raznese po celi deželi, če se ne ustavi, čudno je, če tak mož v teh prikaznih vidi dokaz, da je vsega res krivo hudobno zastrupljenje.
Mož, ki je bil druga žrtva kuge v Milanu, Carlo Colonna, jc po njegovem mnenju umrl, ker se mu je zmešalo. Dokaz peklenskega zastrupljenja in satanske zarote mu je tudi, kar sta mu dva svedoka načenčala o svojem bolnem prijatelju; da so namreč po noči prišli ljudje v njegovo sobo, ki so mu ponudili zdravje in denar, če bi hotel hiše po okolici namazati, da so odšli, ko je ponudbo odbil in pustili pod posteljo volka s tremi mački, ki so izginili še-le zjutraj.
Ce bi si kdo drugi izmislil te stvari, rekli bi, da je prismuknjen, še nc govorili bi o tem. Ker pa jc to govorilo več ljudij, opazujemo lahko, kako pametne misli zmedejo druge misli, ki prekrižajo prve. Navzlic temu je bil Tadino v svoji dobi zelo znamenit mož.
Dva slavna in zaslužna pisatelja Mura-tori in Verri trdita, Ja jc kardinal Federigo dvomil o zastrupljenju.
Umrli ho:
5.	decembra. Franja Steblaj, posestnikova hči, J leta, Karolinška zemlja 19. duftljivi kašelj. - Mart Kozm, prodajalec tabaka, hO let, Turjaški trg 4. ostarelost. °
6.	decembra. Emilija Šlibar, delavčeva hči 7 let Marije Terezije cesta 11. Skarlatica.
V bolnišnici:
3. decembra. Ivan Dobrave, zidar, 18 1.. fraetura erann- — Anton Koncilja, duinar, 23 let, fraetura coniplic. eruris sin. Sepsis.
4 decembra. Kranja Kruinik, kuharica, 56 let, srona hiba in vodenica.
200.000 kron v gotovini si more pridobiti, kdor kupi srečko XXI. državne loterije.' Žrebanje je ie 13. decembra t. 1. Vsi dobitki (18.122 jih je) se izplačajo v gotovini. Upanje kaj zadeti je veliko; zraven pa Se pripomore k dobrodelnemu namenu, kdor kupi tako srečko, ki stane le 4 krone.
Cena žitu na dunajski borzi
dn<$ 6. decembra 1900. Za 50 kilogramov Pšenica za pomlad Rž za pomlad Turšica za ma) junij Oves za pomlad .
K	7-73	do	K	774
V)	7-56	»	»	7-57
n	5 20	u	»	5 81
»	5-88	»	u	589
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306-2m. srednji zračni tlak 736-Cma
		Stanje	Temne-		1	5 «
1	Cas o^a-	baro-	ratara	Voirort	Na bo	z c t
Q	zfcvnnia	metra	po			* t
		▼ VITO.	Ofiziiu		1	■j »
6	zv*<)	731 8 i	6-4	>1. szah	ob ačno 1	
7| . zjuli | 7-'o 3 j 4 H 12. popol. I 724-6 | 8 0 S ednjH včerajšnja U-mperatnrs 7 5 normale — 0 4
sr. svzh. sl. ssvzh.
oblač
27
v
Cisto medicin, ribje oije.
Deželna lekarna
pri Pomagaj
Cubar, Primorsko, septembra 1900. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobiog in pristnog medicinsko^ rlbjog olja, katerog že die čas.; samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udani 839 12 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., 6 steklenlo 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph M. Leuste^a v Ljubljani.
Resljeva cesta št. 1., poleg mesarskega mosta
Gospodu Fran Žagarja, posestniku, trgovcu in tovarnarju v Ma-ko\cu pri Starem trgu (joj-mene! kakšen velik naslov, Se ministri nimajo tacega).
PosluSajte gospodi ne: Vi ste napačnega zadt li, ko piSete v svoji izjavi »Slov. Naroda« St. 2.- 0, da je lo lažojivo poročilo iz znanega peresa maziljpnegu go spoda iz Cirknice iu .Ia mu plačate 1000 krou: se veda pri tem ste gotovo mene mislili. Povem Vam pa na vsa usta, da je dotični dopis sestavil popol noma posvetni gospod lajik — in da j,iz kot ma ziljeue.- torej z dot enim dopisom nisem v nikaki zvezi, kar tudi slav. uredništvo »Slovenca« potrjuje ' Glede t'stih 1000 kron pa Vam svetujem, da j b obdržite za-se, saj jih bolj potrebujete za svoj kupček" da bo Se bolj narastel - kakor jaz, ali pa dajte jih' svojim »frohtarjem« če so Vam res tol ko pri srcu V svoji „izjavi" tudi pravite in agitirate s tem, da ne daste nobenemu »frohta«. kdor ne voli mož Vašega »kalibra« Kaj ne, lo je pošteno (čujtel)! J,,z pa delam in agitirain pri ljudstvu, ki je prepričano o dobrih lastnostih sv, jih kandidatov. Vi agitirate torej s »frohtom«, jaz s prepričanjem! Kdo |e pošUneiši ae -tator? Vi ^li jazi? Da pa Vaš ves .froht« ne bo ničesar opravil, Vas povabim prihodnjo sredo v Oirknico da se bodele britkn prepričali. Zato Vam zakličem-' Živela poštena ag tai-ija, pereat „frobt" !
V C ir k niči, dne 6. decembra 1900.
Anton Lavrenčič,
kapelan in maziljer.ee.
*) Potrjujemo. Uredn.
NflJLtP^E" PRAZNIČNO DARILCU
17 NOPtNI SLOVENSKI HlSl 5E Nt 51 5MELE POGREŠATI o o o o o o o o o o o
Plesno svileno blago gld. 6-30
m višje! - 14 metrov! — poštnine in carine prosto' vzorci z obratno pošto: ravno tako črne, bele in bar. vene Hennebergove svile« od 45 kr. do gld. 14-65 meter.
G. Henneberg, tovarne ?a svilo
3 (C. iu kr. dvorni zalagatelj) v Curihu. 13 5-4
Na Brezji na prodaj
blizo cerkve ob cesti je
zemljišče,
pripravno za kako novo stavbo. Prodalo se bo na prostovoljni dražbi dne 20. grudna 1900 - Več se izve pri p, 8estmci Mariji Desman na P r e z j i h i š. š t e v. 85, pošta Kaclovlnc«. _ 1068 3-1
JoraiškTor^
Božične predigre 1(4933
Ot g-lje nli lmiMiionij,
zložil Ign. Hladnik, op. 40.
Cena I krono, po pošti 5 vin. več.
Dobi se v .,Katol Bukvami" v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu.
Na najvišje povelje Nj. c. in k. apost. Veličanstva
H EB BABTVY-jev podfosfornasto-ldsli
apneno-železni sirup
l'a 31 lot z največjim uspehom rabljeni prsni s^rnp raztaplja slez. upokojuje kašelj, po-,?r^SIV.e p6t daJ® sla«t d° J«", pospešuje »rebavl,Janje iu redllnost, telo Jačl in kcepl
11 ' j* v S"'"P" v l»bko si prisvajajoči "bi no, Je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki „o v njem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenjo kostij.	' 1
Cena steklenici 2 K 60 h. po pošti 40 h vt6 za zavijanje.
Prosimo, da se
L
^^ DOKTORJA rRflNCCTA PRKtRNfl ^^
UREDIL 5KRIPT, L. PINTAR
ILUSTRIRANA IZDAJA, SP ŽITA 5 K, 11 PLATNU UPZANA 6'40 K, U USNJU L/PZANA 9 K. NATISNILA IN ZALOMILA IG. n. KLPINMAYR & PED. BAMBPRCj U LJUBLJANI ° ° D0DIUAJ0 SE PO USPh KNJIGOTRŽNICAII o „ 1023 20-10
XXI. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija — edina v Avstriji zakonito dopuščena - ima 18.122 dobitkov v gotovem denarji v skupnem zuesku 418.640 kron.
Glavni dobitek znaša
SOOOOO kron
v gotovem denarji.
Z.» Izplačilo dobitkov jamči c. kr. loterijski urad.
Žrebanje nepreklicljivo dne 13 decembra 1900.
i&JT Jedna srečka stane 4 krone.
Dobiti so srečke pri državni loteriji na Dunaji I.. Riemergasse 7, po tabačnih trafikah, loterijah, pri davkarijah, poštnih m brzojavnih pa železničnib uradih po menjalnicah Ud. Načrt loterije brezplačno.
Srečke ne pošiljajo poštnine prosto.
C. kr. vodstvo državne loterije.
Oddelek za državue loterije.
...	wm	- * """""i un or
®J vedno iz ecno zahtevaHer-!n babuy jev apneno že , ltznl sirup. Kot znak iz-UJIvora se nahaja v steklu in tžj na zamašku ime , Her-frj babny" vtisnjeno z vzv še-nimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno reglstrovano varstveno znamko na katera znamenja naj se blagovoli paziti,
Osrednje skladišče	(1)
Dunaj, lekarna „zur Barmhcrzigkeit'
VII./l, Kaiserstrasse 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 120 20-3
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardetsi-hlfiger, Gabr. Piccoli. Ubald pl.Tn koezv J. Mayr; Celje : O. Sctnvarzl & Co„ M. Hausel.er ; Reka: k Prodam, G. Prodam, A. Schi dler. Ai t Mizzan; Breze: G. Esiisser; Sovodenj: F. Kord.n; Celovec: P Hauser, P. Birnbacher. J. Kometter, V. Hauser; Novo mesto : A. pl. Sladovicz; Št. Vid:
c'„	Jrbii: J' Sieg'i Trs,: Zanelti, A
bu tma A.Fihpp., J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, 1.1 reudim. M. Havasini; Baljak: Jobst & Schneider L. Assmann; Črnomelj: F. Haika; Velikovec- .1 Jobst, Volšperk: J. Huth.
Služba organista^ ^ in cerkvenika
se pri župni in romarski cerkvi, Marije Snežne na Velki posta Cmurek, Štajersko, do novega leta 1901 odda.
Prosilci Cecibjanci imajo prednost te- se naj s spričevali osebno pii cerkvenem predstojništva predstavijo.
1064 3 2 Cerkveno predstojništvo.

m
gjjT; Hajboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!
Stanje hranilnih vlog 30. sept 1900 čez 5 milijonov kron.
Denarni promet v devetih mesecih čez 17 milijonov kron.
]

a, posojilnica*
preje: Gradišče štev. l, sedaj: Kongresni trg štev. 2, I. nadstropje
sprejem a
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po
2
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacili vloženih 100 gld. čistih 4 gld. 50 kr. na leto.
Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1900: 5,853.620 K 97 h.
Promet v mesecih od 1. jan. do ;jo. sept. 1900: 17,740.643 K 16 h.
Ilramlne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilniene položnice na razpolago. V L j n 1) 1 j a n i, dne 1. oktobra 1900.
966 8
I)r. Ivan Susteršič, predsednik
Anton lielec,
posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vida nad Ljubljano.
Josip Jarc,
veleposestnik v Medvodah.
Odborniki:
Dr. Andrej Karlin,	Ivan Kregar,
stolni kanonik v Ljubljani.	načelnik okrajne bolniške blagajne
Karol Kauschegg,	v Ljubljani,
veleposestnik v Ljubljani.	Frančišek Lcskovic,
Matija Kol ar,	zasebnik in blagajnik ,,Ljudske
župnik pri D. M. v Polji.	posojilnice".
Josip Šiška,
knezoškofijski kancelar, podpredsednik
Dr. Viljem Schweitzer,
odvetniški koncipijent. v Ljubljani.
Gregor Slibar,
župnik na Rudniku.
Dr. Aleš Ušeničnik,
profesor bogoslovja v Ljubljani..


ANT PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv.Pctrii centu At. O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
lz trpežnega In solidnega hI«ura po nizkih cenah.
Opozaria na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
170 82
IJM IJfJI SS»	ffite« ss®s30tjss(s		-t; jtg w	ZiZ KI 1*5.
				
Zdrava pijača fe
vremščina.
Domača umetnost!
Stane 32 kron hektoliter loco Št Peter. Da t-'e res pristna dobi pri društvu
,,1'osojiSnica v Kosam"
jamči sprejernalec naročil
1066 3—i Karol Lenasi,
duhoven v Šmihelu, p. Št. Peter.
NB. Sme se rabiti tudi za sv. maše.
vy
it.
Podobarski in pozlatarski atelje
ANDREJ R0V8EK v Ljubljani
Kolodvorske ulice štev. 22
60 62-48 v hlfil gospe
ae priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izvrševanje vsakovrstnih strogo umetniSko izvršenih
lesenih oltarjev
v raznih slogih
* kipov * in svetniških soh
od kamena, (/»';>*<1 ali lesa itd.
Oltarne skupine
iz različnega raa-tcrijaia.
Prlrnano umutnlSko
dovršena drl« !
Fritnalna pisma so no razpolago.
-Domača
tvrdka !
MSi®^™ m- J j^gžig^^ffl^gaaia«
Skladni koledar za 1.1901
in
Stenski koledar za 1.1901
izšla sta v jako okusni obliki pri založniku ter ju najtoplejše priporoča
jos. PKTRIČ V Ljubljani,
Sv. Petra cesta štev. 2, tovarna papirnih izdelkov in tovarniška zaloga papirja.
Skladni koledar stane K. 1—, po posli K 1 20	1031 6
Stenski koledar stane 40 h, po pošti 50 h
1051 3-3
zidarski mojster
v Ljubljani, Trnovski pristan 14,
se priporoča slav. občinstvu, prečast. duhov žčini, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera	90 19
zidarska dela.
Prodaja tudi iz lastne ojjekarne
opeko vseh vrst
St. 38.308
Razglas.
Vsled razpisa c. kr. deželnega predsedstva v Ljubljani z dne 22. t. m., št. 5521 se gledč izvršitve razpisane volitve v občnem volilskem razredu v Ljubljani javno naznanja:
1.	Volitev vršila se bo dnč 12 decembra 1900 od 8. zjutraj do 1 popoludne
m od 3 do 6. popoludne v 4 oddelkih in bodo volili;
a)	volilci z začetnimi črkami A do G v desni polovici velike dvorane »Mest. doma",
b)	volilci z začetnimi črkami H do L v levi polovici velike dvorane ,,Mestnega doma"'
c)	volilci z začetnimi črkami M do R v telovadnici prve mestne deške ljudske šole v Komčnskega ulicah št. 17,
d)	volilci z začetnimi črkami S do Ž v telovadnici druge mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti št. 6.
2.	Volilo se bo neposredno in z glasovnicami in se bodo smele rabiti sam6 oblastveno izdane glasovnice.
Volilne izkaznice in glasovnice poslale se bodo volilcem na dom; tisti pa, katerim bi se izkaznice in glasovnice iz katerega koli uzroka vsaj 24 ur pred volitvenim dnevom ne vročile, oglasč naj se zanje v magistratnem ekspeditu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 24. novembra 1900.
V/
■i'j «®BJ
m
m
!i Mi W *** Mi
?

■i II
11
oddd se pod jako ugodnimi pogoji v najem.
Ponudbe sprejema »Posojilnica v Celji".
1069 2-1
Oznanilo.
m m
Čast mi je naznaniti p. n. občinstvu, da sem prevzel in otvoril
I v Ljubljani v Šelenburgovih ulicah št. 3 |
g	(dr. Kosler-jeva Uiša)	$
obstoječo
iS
is
trgovino z dišavami, strupi| in materijatnim Blagom.
tvrdkamTmnZire? kater" ^^ Z, xa'Vefjimi tU" in tiranskimi tovarnami in
ustreči 7„n!" ^V*®" P:?0Ža|' da bom	odjemalcem vsestransko
ustreči. — zunanja naročilu izvršim točno in solidno.
Obilega obiska prosi z velespoštovaniem
Anton Kane,
1065 8-2
drožerlst.	w
mm I
g Jan. Dogan-a	|
m mizarski pohištveni obrt	A
g 536 26 V I^JubljlLIli
na Oonajski cesti št. 19 (v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno	g|g
zaloao	M
——	m
IVL %TLf: ii^	^k.
vsakovrstnega likancga in politiranega
pohištva. I
— Š
Naročila se točno izvršujejo.
j|j| Cenllnik s podobami zastonj in franko. ;
priti je valano sredstvo za ±TM l>m tuli, kamelljei k0vill0) le,0VJe lld _ pri_
poro-a gg. kamnosekom ln ključarsklm mojstrom tvrdka BRATA EBERL, edina zaloga za Kranjsko, v LJubljani Frančiškanske ulice. Vnunja naroČila proti povzetju. 228 27 ll —6
1054 3
Mnogovrstno
kožuhovino
priporoča
pO najnižji y ^
> M > > eeni
cTSarol diecRnagel,
Mestni trg št. 24.
mr »rno,-«i
7 1067 3-2
razkosano, po nizki ceni priporoča
Rudolf l^eti-ie,
trgovina špecerijskega blaga iu živil, Valvazorjev trg G (nasproti križevniške cerkve).
Dya učenca
se s prerineta takoj
za jermenarski sedlarski) obrt. Kje.
pove upravništvo »Slovenca«. 1057 2-2
Grajščina Turn pri Leskovcu na Dolenjskem (Thurnamhart) proda izvrstno
wr letošnje vino -»b
1056 (2-2)
in sicer:
65 veder izvrstne l>ele tične 170 » „ črnine.
Nadalje ima še na prodaj:
circa 300 litrov pristne dve leti stare slivovlce in IOO vedrov jabolčnika.
Za naturno blago se jamči.	Cena po dogovoru.
v Ljubljani
priporoča x a dobo lova ter pošilja
|i ia * «
vse druge lovske potrebščine
katerih iiiia veliko zalogo.
753 15
1 Urinska pratika f
# J® ixsla. 5
Dobiva se komad po 12 kr. = 21 vinarjev po vseh prodajalnicah v mestih in na deželi.
(1 lavna zaloga pri H. Ničnianu v Ljubljani.
Ceniki za razprodaja!ce pošiljajo se zastonj.

Podpisana ima v zalogi uniraznovrstnejSt trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje prte t d
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema ludi vezenje, prenovljeuje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ro(5no iu pošteno po najniZjl ceni bandera in vso drugo obleko.
Pre častite gospode prosim, da so hlagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tuiib tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in naiposteuejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spostovanjam se priporoča 532 52-2?
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulloe 4.
Zaloga Kari Giani-jevih vezil in tkanin
FELLINGER in HASSINGER
o. in kr. dvorni založniki.	26-ie
Cerktena oblačila, društvene zastave itd.
nu	i., Seilergasse 10, „Gottweigerhof".
Krasni cenik z nad 300 podobami brezplačno.
HI
O N
o m
o ®
n ©
p
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrsto revolverlev itd
vseh pripadajočih rekvizitov in munloije, posebno pa opozarjam na	730 20 — 17
wr trocevne pi&§ke -»b
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo - Ker -e pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršuiem ludi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem
Fran Sevčik,
puškar v ubijam, Židovske ulice.
Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj.

-."ea-—ir-
■niAitit?
U Lepa in primerna božična in novoletna darila ft
priporočam slavnemu občinstvu	A
vse novosti (Secession) v zlatenini in srebrnini, prave švicarske zlate, srebrne in nikelnaste M žepne ure,	H
različne budilke,	M
veliko izbiro kina-srebra, tudi jedilna oprava jft (Besteck),
lepe, krasno izdelane stenske ure, nov«st U (Secession) v bitju,	L"
šivalne stroje iz najbolj izkušenih tovarn, s U petletnim jamstvom.	^
Za vsako uro jamčim.	lH
j
I Franc Čuden,
*
S
Ceniki brezplačno in poštnine prosti.
urar v Ljubljani. Glavni trg štev. 25, nasproti rotovžu. 1063 2

W<1M>
ffl
V1 F
►S
IVASf MILAf EC
izdclovo teli orgelj v Ljubljani, Cerkvene ulice št. 19
se najubudneie priporoča prečistiti duhovščini za izdelovanje
novih cerkvenih orgelj $
po nainov.-iših in pr. skusenih sestavih, z večletn m poroštvom	liji
N.dal|e se priporoča tudi za vsa v to stroko spadajoča	9'
popravila (pred.lavanie, vglaševanje itd.), katera se izvršujejo	P
točno m p., najnižjih cenah.	95tt 9	^

Nova zdravju koristna pijača jo nova kisikova sodovioa, imenovana
„Eau d' Oxygen", lekarne „pri orlu"
Mr. JPh. Mardetschlager-ja, lekarnarja in kemika v Ljubljani.
sebi obScr&HsSler'Pffi&S č's tacali ^^	v
ali sadnim, soki, Jj »^Sr.^^M"'" " Vln°m Vsebina sifonske steklenice sta„e 30 h, takczvane kraherl-steklenice stane 20 h. - Pazi naj se na v steklo vtisnjen napis „Eau d'Oxygen< in ime Mardetschlager.	1062 (3-3)
19JU: „Grand Prix".
Naj^ išja odlik:«,! Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano
na
'1860\ nfifl ^.flEfEPBvprigv platu
itv t o^
se ^
"S- ^
978 10-6
,o'. yr
Vsak dan jih izdela tovarna 40.000 parov!
Edini kontrahenti: Messtorff, IS-h« «& Co., Duuaj, I„ Na drobno na prodaj v vsaki bojši prudaialni čevljev, gumi- in modnega blaga.
Josip Kasteli
krojaški mojster, v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4,
priporoča se prečastiti duhovščini v
izdelovanje vsakovrstne
» B* 1_ e M « 9
posebno
talarjev, površnikov itd.
Izdelujem blrete, clngulum in vsakovrstne šemlsete, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela
natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da zvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem
obleke za gospode m dečke
po najnovejšem kroju, natančno po meri.	86 45
Zunanja naročila točna. — Cene primerno nizke.
I> unajska f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%■
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n* vrednostne papirje, menični eskcmpt, všnkuliranje in 984 148 razvinkuliranje obligacij.
Zivnostenska banka
na lliinajii, I., Hereeiigasse I*
Glavnice v akcijah 20,000.000 K Reservni zaklad nad 7,500.000 K Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah. Taboru, Benošavi, Iglavi. Moravski 03travi.

m ii m j

a.
t> o r m a.

One 6. decembra.
Skopa i državni dolg v notah ,	98 50
(kupni državni dolg v srebrn . .	98 25
Vvstrijska zlata renta 4°/0 ...........117 20
Vvstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	98 60
Ogerska zlata renta 4°/„ . . . .	116-—
Jgerska kronska rentfc 4°/0, 200 ...	. 91 90
Vvstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1696' —
\reditne delnice, 160 gld. . .	671 25
Uuidon vista ..... • .	240-25
NemSki drž. bankovci za 100 m. eem.dri. veii	117 60
20 mark . . ...	23-51
20 frankov (napoleondor) . .	1915
Italijanski bankovci . .	90 60
C. kr. cekini . . ... ...	17 34
Dp.e 6. decembra.
3*2°,■„ državne srečke i. 1851. 250 gld.. . .	172 50
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. .	164--
Državne srečke 1. 1864. 100 gld. . . .	198-50
4"/0 zadolžnice Rudoifove želez, po 200 krču .	94 50
Tisme srečke 4"/„, 100 gld..............—
Otmavske vravnavne srečke 6°/0 . . .	258"—
Dunavsko vrivvnavuo posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke Prijoritetne obveznice državne železnice »	> južne železnice 3°/0
>	j južne železnice b"j„
.	> dolenjskih železnic 4"/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družne, 100 gia. Avstrijskega rudečega križa srečk«. 10 Ogerskega > „ » 5 » BudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld. . . , Rudolfove srečke, 10 gid.
106- -93-75 421- — 335 50 119-76 . 99-50 401' — 360' — 45-50 21-50 H — 59- -
Salmove srečke, 40 gld. . .	. ,
St. Gendis srečke, 40 gld.......
VValdsteinovu srečke, 20 gid. . , . ■
Ljubijanske srečke.......• •
Akcije anglo-avst,rij3ke banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. ielez., 1000 gl. at. t. Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . SploAna avstrijska jtavbmskii družba . Montanska družba avstr. piain. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 glc. Papirnih ruhljev 100........
180 — aoi'~
50-270.— 6190 ~ 806 -112-147.50 437 -460 -254'25
		
Nakup iz> prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, sreiSk. denarjev itd. it ovanja za zgube pri žrebanjih, pn izžrebanju f! najmanjšega dobitka. - Protnese za vsako žrebanje. | R a 1 a d 1 o a izvršitev narodli na borzi.	Menjarnicna delniška družba „ifl M 11 C U B" i., WollzeilB 10 in 13, Dunaj, 1., Sirobslgasse 2.	Pojasnila ~t>J& v vseh gospudarskih in llnnaftnih sivtrofc, potem o kursnih vrednostih vseh šjiekulaoljskih vr«dno*(R!ll jnplrjn in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti laMT »i n loženi h y f n r n i o.