Leto LXIX Stev. 83 a
V Tjjubljrnti, v četrtek, 10. aprila 1041
PoStnlna plalana » gotovini
Cona 2 din
Od f. nov. dal|«
naročnina mesečno 80 din, ea inozemstvo BO din — nedeljska izdaja celoletno 60 din. za inozemstvo 120 din.
Urednlitvo: Kopit«yjeva uLfi/ITL TeL 40-01 do 40-05
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku.
Ček. raftj LJubljana
St 10.050 za narok oino In Stev. 10.349
to inserata Oprava: Kopitarn*
|evo ulii« 0 Tel. 40-01 do 40-05 Podruž.i Marltior, Celje, Ptuj,.Jesenice, Kranj, Novo mesto. Trbovlje
Veliki četrtek
Naš božji učenik je želel, rla ne bi nikdar pozabili Njegove ljubezni. »Otročiči moji,« tako je govoril, »ostanite v moji ljubezni in čuvajte moj spomin!« V ta namen nam je zapustil Evharistijo kot trajen spomin na sebe in svoje odrešilno delo.
Ko je posvetil kruh in vino, je apostolom in njihovim naslednikom naročil, naj do konca sveta obnavljajo to daritev. Rekel jim je: To delajte v moj spomin. Kadar koli boste darovali kruh in vino pri sveti daritvi, boste obnavljali spomin na mene. Ta božja pojedina bo storila, da bom vedno navzoč v vaših mislih. Zaradi tega je tudi združil vse največje dogodke okrog zadnje večerje tako, da se je Njegovo trpljenje, Njegovo mučeništvo za vedno vtisnilo v spomin človeštvu. Za postavitev Najsvetejšega zakramenta je izbral najbolj slovesno uro. uro, v kateri je vsaka beseda sveta, prodira v globino duše in sc vtisne v spomin tako, da je ničesar več ne more izbrisali. Izbral je uro, v kateri se je svojim apostolom bol j razodel kakor kdaj koli. v kateri je pomnožil svojo nežnost in ljubeznivo pozornost in jim dal zadnja navodila, poslednjo pobudo, uro, v kateri je izrazil svojo zadnjo voljo. V tej uri se je od zadnje večerje podal na vrh Gelsemani in od tam v smrt. Jezus torej ni ničesar opustil, da bi se postavitev Najsvetejšega zakramenta čim globlje vtisnila v spomiu ljudi, da je nc bi nikoli več pozabili.
S tem pa je omogočil svojo navzočnost pri nas do konca sveta. Le posluša j mo: Jaz grem k Očetu, toda ne bom vas zapustil sirot. Zopet pridem k vam. Pri vas ostanem vse dni do konca sveta. V nebesih bom zmagoslavno vladal. Na zemlji me vaše telesne oči ne bodo več videle, toda z očmi vere me boste videli za podobami, ki bodo zakrivale mojo navzočnost.
V	Najsvetejšem zakramentu je izpolnil svoje obljube. Njegov vnebohod ga je dvignil v nebesa, toda Evharistija je Njegovo navzočnost za trajno zadržala na zemlji. Ves je v nebesih in ves je na oltarju. On kraljuje na naših oltarjih. Ni to nek drugi Kristus, ker je Jezus sam, isti, ki je bil Tojen v Betlehemu, ki je delal v Nazaretu, ki je opajal s svojo besedo judovsko ljudstvo, ki je ozdravljal vse bolezni, delal čudeže, vrnil v življenje mrliče, ki je umrl na Kalvariji. pa je vstal tretji dan od smrti in sedi na desnici Očetovi. Na naših oltarjih je ne kakor senca svojega bistva, ne kakor neka zamisel našega duha, temveč kot živa stvarnost brez ozira na nas in na našo vero in naše usmiljenje. Njegovo živl jenje v Najsvetejšem zakramentu pa ni le Njegova podoba, ki bi nanj spominjala, nek simbol, neko delo, katerega stvarnik je On. Ne, to je on sam, On sam prebiva v naših cerkvah. Mi nismo dediči Njegovega spomina le tako. da nam bi bila ohranjena Njegova podoba ali kos Njegove obleke ali meč, ki je predrl Njegovo srce, ali trnjeva krona, s katero je bilo ovenčano Njegovo čelo, ali biči, ki so razmesarili Njegovo telo, ali trs, ki ga je imel za žezlo, ali žeblji, ki so raztrgali Njegove roke in noge, ali križ, na katerem je v silnih bolečinah umrl. Kar imamo, je živ spomin, je Jezus sam, ves, kakršen je, Bog in človek.
Po svojem rojstvu nam je postal brat, po svojem življenju nam je vzor, po svojem nauku je naš učitelj. Njegovi čudeži so naša tolažba, Njegovo trpljenje je jamstvo našega zveličanja, a po svetem obhajilu je naša hrana in naša pijača. »Kadar koli boste darovali to daritev, jo darujte v moj spomin.« Poslušajmo ga, ko nam govori: »Vzemite in jejte, to je moje telo. Vzemite in pijte, to je moja kri. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v lijem.« Poslušajmo ga, ko pravi: »Ostanite združeni z menoj, kakor sem jaz eno z Očetom. Ostati hočem z vami do konca sveta.«
V	današnjih težkih dneh nam tc besede božjega Odrešenika prinašajo največjo moč, tolažbo in zaupanje.
Nemške čete zavzele Solun
Strašni boji za Skoplje in Solun. - Jugoslovani v Albaniji zmagovito napredujejo
Angleži zavzeli Masavo, glavno pristanišče v Eritreji
Poročilo vrhovne komande
za 7. in 8. april 1941
Sovražnik je v dneh 7. in 8. aprila nadaljeval z močnimi silami prodiranje v smeri Kunianovo, Skoplje in Kačanik. Naše čete se upirajo. Mesto Skoplje se je moralo izprazniti.
Po zavzetju Skoplja skušajo sovražne oklepne enote prodirati preko KaČanickega klanca ter imajo ogromne izgube, katere jim je prizadelo naše letalstvo.
Sovražnik je davi tudi prešel v napad z močnimi silami na odseku Caribrod, kjer se naše čete najkrepkeje upirajo.
Naša ofenziva v Albaniji se energično nadaljuje. Na vsej fronti so naše čete prekoračile reko Drini ter napredovale v notranjost Albanije.
Na severni fronti so manjši boji krajevnega značaja.
Sovražnik je v dneh 7. in 8. aprila bombardiral Belgrad, katerega pa so naše vojaške sile že prvi dan započelih sovražnosti zapustile.
Razen Belgrada je sovražnik bombardiral Kragujevac, Šabae in Lazarevae, Materialna škoda je velika, so pa tudi človeške žrtve med civilnim prebivalstvom.
Sovražnik je v zračnih bojih izgubil več desetin svojih letal.
Grško poročilo
Atene, 9. apr. Atenska agenzija: Grški generalni štab je objavil davi naslednje vojno poročilo: V torek zjutraj je nemška oklopna formacija pričela prodirali na grško ozemlje skozi gorovje vzhodno od Vardarja. Zelo majhne grške oklopne sile so se borile nekaj časa uspešno proti nasprotniku, ki je bil v premoči tako po številu kakor tudi jio kakovosti orožja. Grki so za nekaj ur zavrli nemško prodiranje, končno pa je nemški vojski le uspelo, da izvrši nevaren prodor v smeri proti Solunu, s čimer je bila presekana zveza grške vojske med vzhodno Makedonijo in ostalo državo.
Na drugem področju v dolini reke Strumice so bili včeraj ves dan hudi boji. Nemci so |>oslali v boj mnogo tankov, letal in topništva, niso pa dosegli večjih rezultatov. Manjše grške sile so [>re-prečile vse poskuse napadov. Topovski ogenj iz štirih grških utrdb je preprečil prodiranje. Dve grški utrdbi sta vzdržali vse nemške napade.
Na jugu so Nemci spustili več padalcev, proti katerim pa so Grki uspešno nastopili ter so jih 70 ujeli.
Hudi boji so v teku tudi na Nevrokopski visoki planoti. Grška vojska in grške utrdbe se močno upirajo. Nemcem se je posrečilo zavzeti eno utrdbo, vendar so jo Grki takoj zopet osvojili. Grki so izvedli ludi več drugih uspešnih protinapadov.
V Albaniji so Grki zasedli zopet neko italijansko postojanko ler so zajeli okoli 40 ujetnikov.
Atene, 0. apr. Atenski radio pravi, da jc prodor nemških oklopnih oddelkov preko Dojrana do-

Katedrala v Zadru
Angleški letalski napadi na Nemčijo
Nemci spet napadli Coventry na Angleškem
London, 9. aprila. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča: Tudi preteklo noč so angleški bombniki v močnih skupinah hudo napadali nemško mesto Kiel. Napad je bil snoči hujši kakor predsinočnjim. Izvršen pa je bil ob nenavadno lepem vremenu. Napadena so bila tudi mesta Bremerhaven, Emden, ter skladišča petroleja v Rotterdamu.
Bojna letala pa so izvršila ofenzivni polet na letališča v severni Franciji. Pet bombnikov se s teh poletov ni vrnilo.
Po dnevu je bil izvršen letalski napad na sovražno ladjevje pri Friziasksm otočju ter na ob-
jekte v zasedenem ozemlju. Odtod so se vrnila vsa naša letala.
Skupno je bilo v zadnji noči sestreljenih nad ozemljem Walesa 6 nemških bombnikov.
London, 9. aprila. Reuter: I'o uradnem poročilu letalskega ministrstva so močne skupine nemških letal spet silovito napadle industrijsko mesto v pretekli noči. Storjene je bilo mnogo škode. Tudi število žrtev je precejšnje Nemška letala so tudi napadla dve mesti v južnem delu Anglije, kjer so napravila nekaj škode in ubila več ljudi,
godek. ki ga Grki niso predvideli, kljub temu pa je grška vojska ohranila svoj borbeni duh.
Naše čete zasedle Les
London, 9. apr. o. Reuter: Ameriški poročevalec poroča, da so jugoslovanske čete, ki so zavzele Skader, prodrle 40 km proti jugu ter zavzele mesto Leš, ki je 20 km južno od Skadra in na polovico poti do Tirane.
London. 9. aprila. Reuter. Uradno sporočajo, da se Nemci davi oh štirih vkorakali v Solun.
Berlin, 9. aprila. DNB. Posebno poročilo, objavljeno popoldne, navaja, da so Solun zavzeli močni oklopni oddelki nemške vojske, ki je nastopala v južni smeri od jugoslovanske meje proti Solunu.
Nemško poročno
Berlin, 9. aprila. DNB je izdal posebno poročilo, iz katerega sledi, da so nemške oklopne enote zavzele grško utrdbo Rupel, kjer so grške čete položile orožje. — Drugo poročilo pravi, da so motorizirani nemški oddelki zavzeli mesto Niš in Maribor.
Berlin, 9. aprila. Reuter. Nemške čete so zavzele tudi Xanthe, ki leži kakih 180 kilometrov vzhodno cd Soluna ter prišle do morja- Nemške čete nadaljujejo prodiranje.
Nemci prš Dedeagacu dosegli Ege sko mor e
Atene, 9. apr. Reuter: Po zadnjih vesteh nadaljuje grška vojska z evakuacijo Trakije ter skuša z manjšimi akcijami zadržati nemško vojsko. Grške čete, ki so stale ob turški meji, so prešle v Turčijo.
Nevvjork, 9. apr. Tass: United Press citira poročilo ameriške radijske družbe National BC iz Ankare, ki javlja, da so Nemci j>ri Dedeagaču že prodrli do obale Egejskega morja in da so presekali Grkom zvezo s turško mejo
Tudi Bolgari se udeležil e o boiev
Ankara, 9. aprila. Reuter poroča: Poučeni krogi so povedati, da se nemških napadov na Jugoslavijo udeležujejo tudi bolgarske čete. To sporočilo je dobila turška vlada od jugoslovanskega poslaništva v Ankari.
Angleži na grški fronti
Nc\vyork. 9. apr. Ameriški radio javlja, da štejejo angleške čete na bojišču v Grčiji trenutno samo 40.000 do 00.000 mož. Angleška vojska je koncentrirana južnozapadno od Soluna v območju Olimpa. — Angleške čete imajo nalogo, da drže »drugo grško obrambno linijo«.
Nevvjork, 9. aprila. DNB. Roosevelt je poslal Nj. Vel. kralju Petru brzojavko, v kateri mu zagotavlja vso možno materialno pomoč iz izraža upanje za uspešen odpor proli zločinskemu napadu.
Brzojavka pravi, da je ameriški narod zaradi neizzvanega in brezsrčnega napada na jugoslovanski narod globoko pretresen. Vlada in narod Združenih držav z občudovanjem zasledujeta •hrabro obrambo jugoslovanskega naroda, ki je podal ponovno sijajen dokaz tradicionalnega jugoslovanskega junaštva. Zagotovil sem zastopniku vlade Vašega Veličanstva, da bodo Združene države čimprej dale vso možno poni č v skladu z obstoječimi zakoni. Izražam, pravi dalje Roosevelt, Vašemu Veličanstvu svojo najglobljo upanje na uspešni odpor proti zločinskemu napadu za neodvisnost in integriteto Vase države.
Ta brzojavka predstavlja kakor znano že drugo poslanico Roosevelta Nj. VI. kralju Petru l>o zasedbi prestola.
Zaenkrat še ni znano, kam bo po najnovejšem razvoju vojaških operacij poslana angleška vojska. Sodijo, da bodo morali Angleži stopili v akcijo bodisi proti vzhodu bodisi proti severu. Zdi se, da angleške čete še niso |)osegle v boj.
Iz Aten poroča United Press, da so angleške, avstralske in novozelandske čete, ki so v Grčiji, opremljene deloma z materialom, ki so ga zaplenile Italijanom v Libiji.
Carigrad, 9. apr. AFI: Več visokih angleških častnikov je odpotovalo v Trakijo. Maršal Greach, ki je poveljeval imperialnim četam v Libiji, je imel pred častniki turške vojne šole predavanje o bojih v Libiji.
Defovane angleškega EetaSs&va na balkanski fronti
Atene, 9. aprila. Reuter. Vkljub slabemu vremenu je včeraj angleško letalstvo po dnevi izvršilo več napadov na nemške kolone v južni Jugoslaviji. Ti napadi so bili izvršeni okoli Strniti ice na motorna vozila in na tankovske kolone. Tako poroča glavni štab anglei Letala so na poizvedbe prišla neprijateljsko ozemlje in niso sto|iih imela nobenih izgub.
ih sil na Grškem, tudi globoko nad pri vseh teh na-
Sow;ešsfoa sodba
Moskva, 9. aprila. Reuter. Polkovnik Popov piše danes v glasilu sovjetske armade --Rdeča zvezda :, da se je zdaj težišče bojev premaknilo z. zahoda na vzhod. Odveč je vsako govorjenje, da bi bila zdaj Anglija napadena na svojih otokih. Ko polkovnik gvori o balkanski Fronti, piše Popov. da nemška komanda [Himeni resnega sovražnika.
Volna v
Angleži so zavzeti Fflasavo in s tem postal! gospodarji Rdečega morja
in Abesinije z Erifrejs
London, 9. aprila. Reuter. Po uradnem poročilu so angleške čete zavzele mesto Masavo, zadnjo obrambno točko italijanskega cesarstva, ki je bila življenjskega pomena za stališče Italije v Britreji.
London, 9. aprila. Reuter: Po poročilu generalnega štaba v Kairu je Masava padla v torek.
London, 9. aprila. Reuter: Reuterjev diplomatski dopisnik poroča glede na padec Masave takole:
Zadnji italijanski odpor v severni Eritreji jo strt. Tepeni ostanki Mussolinijevih zlomljenih vojska so izgubili vsakršno ofenzivno moč. Zdaj so stisnjeni v Gondarju in Desiju, kjer čakajo brez upanja v kako rešitev svoje usode. Edino pristanišče, ki ga imajo Italijani še v svojih rokah, je Asab, ki je pa brez vsake vrednosti. Zavzeli ga bomo, kadar se bo nam zazdelo.
Vojna v Abesiniji je s tem tako rekoč končana. Majhne operacije, če bi se izkazale še za potrebne, bodo do konca izvedle južnoafriške čete in domačini. Z Masavo smo pridobili luko, iz katere bomo neovirano lahko pošiljali zdaj v tem področju nepotrebne čete na druga področja, kjer bodo pač najbolj potrebne. Njihova pomoč v Libiji bo pomenila več kakor le protiutež sovražniku. Največji pomen padca Masave pa je v tem, da bodo poslej ameriške ladje nemoteno mogle pluti po Rdečem morju, katero zdaj ni več vojno področje.
Nairobi, 9. aprila, o. Reuter. Uradno poročajo, da je bilo zajetih mnogo italijanskih letalcev, ko
so angleške čete vkorakale v Addis Abebo. Šestega aprila so- južnoafriške in zahodimafriške čete vdrle v mesto. Ko so italijanske oblasti izročile mesto Angležem, ni bilo nobenega incidenta in so vsa služba opravlja v popolnem redu.
Pri tej priliki jc bilo zajetih tudi mnogo vojakov, ki niso hoteli oditi z ostalimi četami. Operacijo v tem sektorju se nadaljujejo v vseh smereh.
Nairobi, 9. apr. o. Reuter. Nadaljnje uradno poročilo južnoafriškega letalskega poveljstva pravi. da so ti. aprila močno bombardirali letališče Kombiilcham, kjer so naši lovci uničili 10 sovražnih letal, ki so liila raztresena na letališču ter poškodovali mnogo drugih letal. Naša lovska lelala so sestrelila dve italijanski letali tipa CR-42. Bombe so poškodovale letališče in barake.
Druga letala s« bombardirala letališča v Dc-siu. kjer so zmetala večje število težkih bomb, ravno tako pa so tudi bombardirala vojaške prevoze na severu.
Ujete posadke nemških potornic
London. 9. aprila. Reuter. Uradno poročajo, da sc nahaja čez ")0 nemških častnikov in čez 400 podčastnikov in mornarjev, ki so pripadali potopljenim podmornicam, v angleškem ujetništvu. V angleškem ujetništvu so nahajajo tudi številno posadke potopljenih italijanskih jjodmornic.

1 - i \ -v! • • ■ J' i V' ' '	N-VK
. r^ij
Pristanišče ov. Ivan Meduanski nrj LeŠU
l
F. S. Finžgar t
Pod
svobodnim soncem
Povest davnih dedov
Kako so ljudje sprejemali razne izums propadli - Zablode učenjakov
»Sinko, boljo bi bi!o, Fo bi se bavil z resnejšimi stvarmi,« so odgovorili Cliarlesu Bourseulu, uradniku brzojavne uprave v Parizu, ko je predložil in pokazal svoj izum, oziroma načrt aparata za električni prenos besed. Slavni fizik Moncel je rekel, da jc lo »predlog fantastičnega načrta; in da vse skupaj »ni nič drugega kakor sen . lies je potem Akademija znanosti 1. IS7N. začela ta izum resneje preiskovati, toda prehitela jo je Amerika, kjer je islo iznašel Graham Bell. Večje sreče pa tudi Bell ni imel, ker ni imel dovolj sredstev za ostvaritev svojega izuma. Da hi si pomagal iz zadrege, je ponudil tistemu, ki bi mu dal 1000 dolarjev. polovico čistega dobička od svojega izuma. Finančniki in bogataši pa so mu odvrnili, »da ne bodo nikdar dali tolikšne vsote za sestavo aparata, ki ni drugega kakor otroška igrača .
Tudi mnoge druge ideje so sprejete v javnosti šele po dolgem, dolgem času. Mnogi izumitelji so umrli od gladu, dočim so pozneje imeli tovarnarji milijonske dobičke od njihovih iznajdb. Pionirji so vedno naleteli na težave pri svojem delu, marsikdaj so jih začeli slaviti šele takrat, ko jih ni bilo več med živimi. Nekateri so zaradi veiikega omalovaževanja klonili, drugi so vzhajali in so včasih le doživeli, da je počasni svet spoznal veličino njihovih iznajdb in jih začel slaviti. Anekdota o Fultonu in Napoleonu nam najbolje dokazuje. kako usodne posledice je lahko imelo nepo-zuanje ter nerazumevanje izumov ler velikih idej. Napoleon je odbil Fultonov izum, parobrod. Kilo ve, če ni v tem tičal vzrok njegovega poraza?
Tudi v medicini je bilo mnogo težav. Nove ideje in iznajdbe so si težko utirale pot med vase zaverovane medicinske zvezde. Vse to je bilo v zvezi s prepovedjo seciranja. O kroženju krvi so imeli ljudje popolnoma napačne nazore. Po teli nazorih bi prenašale neke žile preparirano hrano iz želodca v ledvice, kjer naj bi se potem spremenila v kri. Iz ledvic Iii potem odšel del krvi naravnost v telo, drugi pa v desni srčni prekat. Med obema prekatoma se snuje s pomočjo nevidnih kanalov mešanica krvi in pneume (življenjski dih, ki prihaja skozi sapnik v levi srčni prekat). 2i!n odvodnica poleni odnaša lo mešanico krvi in pa pneume po vsem telesu. Michel Servet je prvi postavil mnenje o pljučnem kroženju, drugi pa so to mnenje spopolniii z naukom o splošnem krvnem obtoku.
Važnost tega vprašanja je vsemu svetu obrazložil angleški zdravnik William Harwey, ki je svo-
Sveti dnevi
Nekaj dni ni kdo ve kaj v svetovni zgodovini, čeprav tudi v nekaj dneh lahko doživimo dogodke, ki se vtisnejo v svetovno zgodovino in jih ni moči izbrisati.
Toda glej, bili so dnevi, ki so vtisnili večno znamenje v čas in jih po pravici imenujemo svete dni.
Kaj še! Pozornost vseh vekov naj bo od-eihmal obrnjena na banalni dogodek v provinci, ker so v neki neznatni pokrajini, pod rimsko vladavino rojaki obsodili na smrt nekega Juda?
Do. Ta Jud je bil Bog, ki je človek postal; njegovo poslanstvo, odkup sveta, je največji dogodek, največja drama, odigrana na tej zemlji. Tudi dnevi, ko se spominjamo tega dogodka, so sveti dnevi. So namreč več, kakor zgolj pobožen spomin. Pomen neskončno važnega in skrivnostnega dogajanja, posledice njegove in visoka vrednost žrtve božjega Sina zahteva več, kakor lep spomin in pobožno vnemo.
Te dni moramo zopet doživljati. Saj je ta drama tudi naša drama. Človek je popoln le, če se približa Kristusu. Kristus terja od nas, da vsakdo sprejme trpljenje nase. Trpi torej, kristjan, prenašaj krivicc, nosi križ, križaj se in umri, da boš večno živeli
- togi izmislil so s svojimi izumi in RsrazunssvaRjs fiaančrčskov
je trditve dokazal s senzacionalnimi poskusi. Vendar pa je znameniti francoski zdravnik Guy 1'a-tin izjavil, da je IIarweyev nauk »paradoksen«, nepravilen, nemogoč, absurden in neumen«.
Genialni zvezdoslovec Nikolaj Kopernik, ki je znan po tem, da je zavrnil 1'tolomejev nauk o sončnem sestavu. Dolgo časa so ga pobijali in se borili proti njegovim duhovitim in pravilnim trditvam. Luther ga je smatral za bedaka, Melanchton, Kosseau, Monier in llegel so prav tako zavračali njegov nauk.
Ferdinand Forest jc izumil 7 cilinderskl motor, ki jc danes temelj letalskim motorjem. Leto dni kasneje je sestavil 6 cilinderskl motor za avtomobile. '20 let si njegove izume nihče niti ogledali ni hotel. Da se je lahko preživljal, je moral od-preli majhno mehanično delavnico za razna poplavila.
".Mi pisatelji, kiparji, arhitekti in strastni ljubitelji lepole doslej nedotaknjenega Pariza na vso moč protestiramo v imenu zlorabljenega francoskega okusa, v imenu umetnosti in v imenu francoske zgodovine, kateri preti nevarnost; dvigamo" svoj glas proti nekoristnemu in monstriiozneimi stolpu v srcu naše drage prestolnice.« Take so hiie besede ogorčenega protesta proti ljiffeloveniu stolpu, podpisanega od 300 znanih imen francoske umetnosti in francoskega javnega življenja. Na čelu podpisanih so bili Huysmans, Francois Copee in Guy de Maupassant. lluysinans, pesnik starega Pariza in francoskih katedral je napisal:' Eiffelov stolp je podoben tovarniškemu dimniku, okostnjaku, ki čaka, da ga napolnijo s kamenjem ali premogom. Človek si ne more misliti, da bo lo delo končano, da bo strahotni spomenik obslal v Parizu!«
»Znorel je,« so govorili Parižani o Filipu Le-bonu, ki je leta 1707. predlagal, naj Parižani s plinom kurijo in svetijo. Učenjaki so dali o njegovem predlogu tole mnenje: "Neki človek, Filip Lcbon po imenu, trdi, da lahko proizvaja neko vrste gorljivi zrak, ki bi se širil po mestu v podzemeljskih ceveh, odkoder bi ga lahko dovajali na trge in v hiše, kjer bi proizvajal doslej nepoznano močno svetlobo. Toda lo jo zopet ena tislili utopij, za katere pravi učenjaki ne smejo poznati milosti...«
Francozi spočetka niso verovali v »debelo Ilerto-, orjaški nemški top, s katerim so streljali Nemci na Pariz v razdal ji 120 km. »Rečem vam, da so lo aeroplanske bombe,« jc trdil v svojem kabinetu Paul Painleve 23. marca 101,S, ko ie ta Berta« izstrelila prve granate na Pariz. Službeno poročilo se je glasilo: Ob 8.20 so nemška letala napadla Pariz. Naša lovska letala in bombna letala so takoj slopila v boj s sovražnimi letali in jih pregnala. Sovražnik je vrgel bombe na več mestih. Več prebivalcev je mrtvili in ranjenih.« — Sele pozneje so se Parižani prepričali, da to ni hilo bombardiranje iz letal, marveč iz orjaškega topa.
90.
Racloslav je postal velik gospod. Dobil je sužnja, ki ga je povsod po Bizancu spremljal in mu služil.
91.
V spremstvu Rarlo-slava in njegovega sužnja je Iztok občudoval krasote mesta Bizanca.
92.
Epafroclit se je na dolgo in široko pogovarjal s svojima rešiteljema in hrabri Iztok mu je bil jako všeč.
93.
Čez nekaj dni se je vrnil iz Afrike slavni vojskovodja Beli-znr, ki je privedel v sužnost Galimnrja, kralja Vandalov.
Bombardiranje Belgrada
Kraljevska vlada razglaša
Obveščamo vse narode kulturnega človeštva in opozarjamo na grozote in zverstva, ki jih povzroča nemška vojna sila v vojni, ki
nam je vsiljena.
Belgrad, prcstolico naše države, ki je bila pravočasno razglašena za odprto in nebrauje-no mesto, je nemško letalstvo brez vojne napovedi popolnoma uničilo.
Zgodaj zjutraj na cvetno nedeljo, ko je deca 9pula nedolžno spanje in so zvonovi iz cerkev vabili na molitev k Bogu, so pričela nemška letala iznenadno in brez vsega povoda zasipavati to zgodovinsko in mufeniško mesto z dežjem razdiralnih in vžigalnih bomb.
V kratkem času je bil Belgrad spremenjen v kup razvalin in pogorišč. Njegove ulice so hiie pokrite s trupli otrok, žen ln starcev. Nikdar v zgodovini Belgrada niso niti najbolj divji osvajalci povzročili toliko zve-rinstva in uničevanja, kot je to napravilo letalstvo naroda, ki zahteva za sebe prvo mesto med kulturnim svetom.
Pogaženi so vsi oziri človečanstva in osnovne človeške morale. Nemška letala so sredi dneva razdejala v B e 1 -gradu vse bolnice, cerkve, šole, vse kulturne ustanove in sploh vse mesto. S 30 bombami je bil razdejan dvorec N j. Vel. kralja na Dedinju. Bombardirali so tudi posamezne osamljene hišo in je bil tako ubit z bombo tudi ugledni vodja slovenskega naroda in ž 1 a n kraljevske vlade dr. Kulovec.
Žene in otroke, ki so zapuščali svoje zažgane in porušene domove, so ubijali v masah s strojnicami iz letal v nizkem letu.
Nad mirnim in nedolžnim belgrajskim prebivalstvom jc izvršen pravi pokolj.
Velike žrtve v bombardiranem Belgradu
Vicliv, 8. aprila. Reuter. Pri nemškem bombnem napadu na Belgrad v zadnjih dveh dneh in dveh nočeh je bilo več sto mrtvih in okoli 3000 ranjenih. Posebno prizadet je bil okraj, v katerem se nahajajo ministrstva, postaja in pristanišče. Pojavili so se številni požari.
Ulica v Skadru,
Zvišanje cen prepovedano
Berlin, 9. aprila DNB: Zagrebški radio opozarja na odredbo bana dr. Šubašiča z dne 24. marca, na osnovi katere je prepovedano vsako dviganje cen neglede na to, ali se prodajajo življenjske potrebščine ali drugo blago. Prebivalstvo se poziva, naj naznani vse one, ki bi kršili to uredbo. Zagrebški radio je pozval istočasno prebivalstvo, naj ns naseda nekontroliranim alarmantnim vestem.
HBYmiRII krema
se uspešno uporablja zoper spuščaje, rane, praske, opekline, hraste, lišaje io vse nečistosti keže pri otrocih in odraslih, Naglo suši od potil ali seči vneto in odrgnjeno kožo. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah po ceni din 12-— za ikatlin
Kratke zanimivosti
Ze stari Rimljani so imeli lepe priprave za britje. Priprava je bila velika, trikotne oblike in dokaj nerodna. Zahtevala je precejšnje spretnosti in potrpljenja od tistega, ki jo je hotel uporabljati. Ko si je v tistih časih mladenič obril prvi puh, je bil praznik pri hiši in so mu priredili domačo slovesnost ...
Istambul je danes uradno ime za Carigrad. To
je že osmo ime za »carsko mesto s sedmimi imeni, sedmimi bregovi in sedmimi stolpi«. Dosedanja sedmera imena za to mesto so: Bizanc, Antonina, Novi Rim, Konstantinopolis, »Ki se loči od zemlje«, »Bogastvo islama« in »Mati sveta«.
Najstarejše drevo na Bavarskem je 2010 let stara tisa. Mnogo mlajši je orjaški hrast, za katerega mislijo, da je star 1936 let. Nahaja se na 10-00 metrov visokem hribu. V okolici je več tis, ki niso mnogo mlajše od tega hrasta.
»Aga« je poveljnik. Dcrviš je hišni prag, ki je simbol ponižnosli, kar pomeni, da derviša lahko pogaziš, kakor prag. Dervišev je 72 vrst.
Srednja globina oceanov je 3700 metrov. V kolikor je morska globina doslej točno izmerjena, je največja globina v Puerto Ricco. Tam je morje 13.500 metrov globoko.
Obsojen na 1500 let zapora
Državni tožilec v Monakovem je pred leti obtožil nekega človeka, ker se je mnogokrat pregrešil zoper zakon o loteriji. Mož je bil pred sodiščem prav krepko obsojen. Naložili so mu, da mora plačati 8 milijonov mark denarne kazni, oziroma za vsakih 15 mark presedeti en dan v ječi. Na srečo je bil obsojen bogat mož, ki je lahko kazen plačal, kajti sicer bi se moral pokoriti v ječi za svoje grehe nič manj kakor 533.334 dni, to je približno 1500 let...
Iskrena zahvala
Dolžnega se čutim najiskreneje se zahvaliti g. dr, Kramariču, primariju, šefu Šlajmerjevega doma v Ljublani za njegov neomejeni trud pri operaciji in bolezni moje žene.
Prav tako se zahvaljujem asistenci dr. Šav-nika, primarija, nadalje dr. Tavčarju, dr. Čebo-hinu, dr. Mermolji, dr. Malu. ter vsem častitim sestram in vsem tistim, ki so ji bili v pomoč.
Ljubljana, 25. marca 1041.
FRANC MARTINEC, lesna industrija in gradbeno podjetje.
Skojilje.
Vsem služkinjam naznanjamo, da je Gospod poklical k Sebi svojo zvesto služabnico
Alojzijo Lekše
v 50. letu njene starosti, v dolgi bolezni večkrat prevideno s sv. zakramenti. Mir njeni duši!
Pogreb blage pokojnice bo danes ob pol šestih popoldne z žal, iz kapelice Marijinega Oznanjenja, na pokopališče k Sv. Križu.
Maše zadušnice se bodo darovale v ljubljanskih cerkvah.
Ljubljana, dne 10. aprila 1041,
Načelstvn In nadnorstrn Doma služkinj r. z. z o. z.
2)->u>iW novice
čisti izvrstno
Konec je bil, da je Dobrivoje zadavil Živaua, ta je na še, preden je izdihnil, z nožem večkrat zabodel Dobrivoja. Ko so prišli orožniki v hišo, so našli Jevrema in Živana mrtvega, Dobrivoj je pa ležal v mlaki krvi. Hitro so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je pa kmalu umrl.
— Na smrtni postelji poročen. Iz Varaždina poročajo: Kmetski fant Franjo Finijet bi se rad poročil s Pepico Pintarič, s katero je imel nezakonskega sina. Njegovi starši so se pa temu profivili, ker je Pepica revna in nima nobenega premoženja. Franjo je bil jetičen in njegova bolezen ie bila od dneva do dneva hujša. Pričakovati je bilo, da bo kmalu umrl. Zato je Pepica spravila Franja z njegovim privoljenjem v svojo hišo, poklicala duhovnika, ki je poročil mladi par. S tem je bila sinčku zagotovljena dediščina po starem očetu. Cez dva dni je Franjo umrl in so njegovi starši že stopili v zvezo z mlado vdovo, da bi z njo uredili zapuščinsko vprašanje.
Smrt zveste služkinje
V torek ponoči je umrla v Domu služkinj,
Križevniška ulica 2, v 56. letu starosti gdč. Alojzija Lekie. Tiha, preprosta služkinja jc bila. Njeno ime ni slovelo v široki javnosti ali njena dobra dela pa bodo le ostala zapisana pri Gospodu. Zapisana pa bodo s hvaležnostjo tudi v srcih njenih sovrstnic - služkinj. Bila je ena izmed lislili zvestih pomočnic v gospodinjstvu, ki ji je hiša in družina, ki ji služi, pri srcu kakor laslen dom. Njej je bilu še več. Skozi 30 lcl je neprestano delala za eno družino in se od nje ni mogla odtrgati še potem, ko si je s svojimi skromnimi prihranki že pred leti zagotovila v Domu služkinj lepo stanovanje z:i slnrost, Pu ji ni bilo dano uživali sadov svojega dela -— prišla je v Dom sumi) umret. Pokojnica je bila res velika v ljubezni do svojih stanovskih tovarlšlc, zlasti do tistih, ki jih jc videla v bedi. In koliko jih je! Zato jc tako dobro razumela lepo zamisel o nujni potrebi zavetišča za dekleta, ki prihajajo v Ljubljano' iskat službe, v katerem bi našle streho v času brezposelnosti in bolezni. Mislila jc pu ludi na lisic, ki so v službah onemogle. da bi vsaj lin sturosl bile preskrbljene z bivališčem. Vse svoje moči in ves svoj pičlo odmerjeni prosli čas jc posvečala misli, kako bi služkinje prišle do lakega domu. Gospodu Bogu ni ostalo prikrilo, koliko polov jc napravila, koliko sama žrtvovala, kako trkala 1111 dobra srcu, kako vnemulu druge, kako sc končno
. ...»> 4< / * Sf ? ^	sftfa
veselila božjega blagoslova, ko so njena prizadevanja obrodila sad. Zakaj končno so služkinje res prišle v posest velike hiše v Križev-niški ulici. Revna služkinja Alojzija I.ckšc je posilila tako bogata dobrotnim tisočerim slovenskim dekletom, ki so v tej hiši že našle svoje zavel jc in g:i še bodo.
Pogreb bluge pokojnice bo danes ob pol šeslili zvečer iz kapelice Marijinega Oznanjenja 1111 Zaluh. Služkinje, pospremile svojo rajno lo-varišico v obilnem številu k njenemu zadnjemu počitku in spomin in i te sc je v molitvah. Bog ji daj bogato plačilo!
*
1 Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani javlja, cla bo Drama in Opora d" nadaljnjega zaprta.
1 Profesorji in učitelji, ki so v državni ali banovinski službi in sedaj zaradi počitnic ali tudi sicer niso zaposleni, naj se javijo mestnemu personalnemu odseku za prostovoljno službo v mestnih uradih, zavodih in podjetjih. Pošljejo ali s seboj pa naj prineso že napisane podatke kakor ime, bivališče, stroka, kdaj ima čas itd.
1 Namesto venca pok. notarju Galetu je daroval gospod mg. ph. Sušnik Rihard, lekarnar v Ljubljani din 500 sekciji pomladka pri Dravskem banovinskem odboru društv Rdečega križa. Iskrena hvala.
1 Naši trgovci so iznajdljivi. To dokazujejo izložbena okna, katerih šipe so prelepili s papirnatimi trakovi, da ne bi popokale ob morebitnih zračnih napadih. Iztuhtall so tako raznovrstne in
L,-t i	»'Ji ">v
' i:.' V..V.	: i '
Vv--",' .'.v
1	1 . , : ,ti'-
A ...M I,"!"'
V. .v- M

« - t .4" '
■A
»Skrivnost ljubezni velikega četrtka krepi one, ki so bili slabi, daje poguma boječim, osvobaja sužnje, plemeniti Irda srca, čisti, kar je bilo nečistega in nagiba k dobroti in usmiljenju nepomirljive in zakrknjene duše.* - (Francots \luuriac.)
zanimivo načine razporejanja teh papirnatih trakov, da jih je treba kar občudovati. Nekateri pa hočejo, da njihova izložbena okna tudi v vojni posebno lepo učinkujejo, zato so jih prelepili s ten<-kim svilenim papirjem v raznih barvah.
I Aprilski sneg. Ko so se včeraj zjutraj liub-Ijanski meščani prebudili, so začudeno gledali snežne kosmiče, ki so se v lahnem vetriču vrtincih mimo njihovih oken. April je znova dokazal, du 110 uživa zastonj slovesa najbolj muhastega meseca v letu. Temu aprilskemu snegu je seveda usojeno prav kratko življenje. Vse dopoldne jo na-lelaval sneg, proti poldnevu pa so postajale snežinke vedno redkejše, popoldne so pa popolnoma prenehale padati.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg Q; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; tur. Murinayer, Sv. Petra cesta 78.
Koledar
Četrtek, 10. aprila: Veliki četrtek; Ezekiel, prerok; Domin i i, škof in mučenec.
Petek, II. aprila: Veliki petek; Leon I. Veliki, papež in cerkveni učenik.
Letopis
10. aprila 1741. leta je pruska vojska pod poveljstvom generala Schwerina premagala Avstrij-j ce v bitki pri Mollvvltzu. Po smrti cesarja . Karla VI. in nastopu vlade Marije Terezije si je namreč pruski vladar Friderik II. Veliki hotel dobiti 6d avstrijske dediščine Šle/.ijo, posrečilo se mu je. da je deželo v resnici zasedel, toda to ga je zapletlo v dolgotrajne kr-j vave vojne in šele mir v Huhertusburgu (1763) mu je posest dežele končno priznal in potrdil. 10. aprila 1814. lota je angleški poveljnik lord Wellington premagal v bitki pri Toulouse Napoleonovega maršala Soulta. To je zadnja večje bitka, s kntero se je Napoleon šo potem, ko so zavezniki že zavzeli Pariz, skušal obdržati, prepričan, da bo prišlo med njimi do spora, kar naj bi njemu omogočilo nove zmage. Toda upanje je bilo prazno. 4. maja je Napoleon že prišel na otok Ell>o. ki so mu ga določili združeni monarhi za bodoče bivališče in samostojno državo.
ki*	Novi grobovi
^ + v Ljubljani je umrl meslni pisarniški ofi-elal g. Adolf Jamnik. Pogreb bo danes ob pol treh popoldne z žal, kapelica sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. — Nenadno je umrl g. Hugo Lenassi, poštni inšpektor v pokoju. Pogreb bo danes ob pol 4 z Žal, kapela sv. Nikolaja, k Sv. Križu.
Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
r = Promovirana je bila za doktorja filozofije gospa Milena U r š i č, profesorica na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani. Čestitamo!
= Razveljavljen je ukaz ministrstva prosvete, g katerim je bila upokojena Klemene Ivana, učiteljica petja na drž. realni gimnaziji v Novem mestu. Imenovana se vrača v državno službo.
1
—	Z vlaka je padel. Pregovor pravi, da naglica ni dobra. Počasi in trezno premisli, potem pa mirno opravljaj delo, ki si ga prevzel. Če preveč hitiš, se ti utegne zgoditi kaj zelo neprijetnega. To je moral izkusiti tudi Anton Sitar, 40 letni poslovodja, uslužben pri meščanski korporaciji v Kamniku. Ko je v naglici hotel skočiti na vlak, je izgubil ravnotežje in padel na progo. Pri tem si je zlomil ključnico. Prepeljali so ga z vlakom na ljubljanski glavni kolodvor, odtod pa z rešilnim vozom v bolnišnico, kjer mu bodo naravnali zlomljeno kost.
—	V banovini Hrvatski je prepovedano poslušati tuje radijske postaje. Ban banovine Hrvatske dr. Subašič je izdal uredbo, ki prepoveduje vsako poslušanje radijskih postaj nam sovražnih držav. Vsi lastniki javnih lokalov, ki imajo radio aparate v svojih lokalih, jih morajo takoj oddati v shrambo najbližji banovinski oblasti aH orožni šk i postaji. Prepovedano je vsako širjenje vesti, ki prinašajo nam sovražno razpoloženje radijske postaje. Kdor bo prekršil uredbo, mu bodo vzeli radio aparat in bo kaznovan z denarno globo pet do deset tisoč dinarjev iin šestmesečnim prisilnim bivališčem v koncentracijskem taboru.
—	V Zagrebu vozijo avtomobili z neomejeno brzino. Policijsko ravnateljstvo v Zagrebu jc opozorilo prebivalstvo, naj bo posebno previdno, ob ptehodu čez cesto ali ulico. To se posebno tiče staršev, da oj>ozore svoje otroke. Ker je sedaj vojno stanje, hitrost avtomobilov ni predpisana in lahko vsak vozi z neomejeno hitrostjo. Če bi se ob tej priliki ponesrečil kak pasant, oblasti ne bodo poklicale na odgovornost voznika.
—	Tramvaj v Zagrebu vozi zaradi izjemnega stanja samo do desetih zvečer.
—	Prijava zalog kave v Zagrebu. Banska oblast v Zagrebu je določila, da trgovci na malo, ki imajo več kakor 50 kg kave, morajo svoje zaloge nemudoma prijaviti. Uvozniki in trgovci na veliko pa kave ne smejo prodajati brez posebnega dovoljenja banske oblasti.
—	Puščinske sloke v Prekmurju. V Prekmurju in Medmurju so zadnje dni opazovali velike jate puščinskih slok, ki so po kratkem počitku nadaljevale svoje j>otovanje proti severu.
—	Tatvina uničila tri človeška življenja. V bližini Babušnice imata brata Javrem in Dobrivoje Miljkovič lepo jx>sestvo. Složno sta živela, obde-
25	Jules Verne:
Lov na meteor
Dvakrat je napravil Cefiren ta poskus. Ko pa je tretjega dne popoldne ustavil stroj. Je nekdo potrkal na vrata. Vstopil je bankir Lecer.
»Končno te spet vidim!« je vzkliknil. f »Res,« je potrdil Cefiren.
»Navsezadnje,« je dejal Lecer. »Ne veih, kolikokrat sem se vzpenjal v tvoje šesto nadstropje. Kje Bi za vraga bil?«
»Nisem bil tu,« je odgovoril Cefiren in nehote malo zardel.
»Nisi bil tu!« je vzkliknil Lecer. »To je vendar strašno! Puščati ljudi v lakih skrbeh!«
Cefiren je začudeno pogledal svojega botra. Vedel jo, da lahko računa na njegovo naklonjenost.
»Toda stric, kaj se vas tiče?< je vprašal.
»Kaj se me to tiče?« je rekel Leccr. »Ne veš, nesrečnik, da leži vse moje imetje na tvojih ramenih?«
»Tega ne razumem,« |e dejal Cefiren in sedel na mizo, svoj edini stol pa je ponudil svojemu botru.
»Ko si mi prišel razlagat svoje fantastične načrte,* je pričel bankir, sem ti nazadnje verjel.«
»No. dobro.« je odobril Cefiren.
»Zalo sem se odločno zanesel na tvojo srečo in sem na borzi špekuliral na pad.t
»Na pari?«
»Da. pojavil sem se kot trgovec.«
»Trgovec čcsti?«
»Zlatih rudnikov, če bo meteor res padel, bodo tudi zlati rudniki padli in lako...«
»Padli bodo? Vedno mani razumem,« mu je sčgel Cefiren v besedo. >Ne vidim nobenega učinka, ki bi ga imel moj stroj na stanje kakega zlatega rudnika.'
lov a! a jx>lje in si po bratovsko delila dohodke go-sjiodarstva. To lepo vzajemno življenje je nehalo, ki jc prišel njun najmlajši brat iz Amerike. S seboj je prinesel precej prihrankov, imel pa je smolo, cla mu je na nekem kolodvoru neznan tat ukradel kovčeg, v katerem je imel več zvitkov dolarjev. Policija in orožništvo sta storila vse mogoče, da bi našla ukradeni kovčeg, pa zastopnj. Živali je prišel k bratom brez denarja in seveda slabe volje. Zahteval je, da ga brata sprejmeta pod slreho, kar sta le nerada storila. Vsak dan je prišlo med brati do prepirov, ki so dosegli svoj višek, ko je Živan od bratov zahteval denar, da bi odprl trgovino, Jev-rein in Dobrivoje sta navalila na Živana, ga pretepla, mu strgala obleko z života in ga nezavestnega privezala k drevesu. Ko se je Živan zavedel, se mu je po dolgem trudu posrečilo, cla se je rešil vezi. Zavlekel se je v bližnjo šupo, kjer je ostal skrit do jutra. Ko se je zdanilo, je Živan poiskal sekiro, vdrl v hišo svojih bratov in s sekiro do smrti pobil Jevrema, ki je nič hudega sluteč mirno sedel v kuhinji. Prihitel je Dobrivoje in oba brala sta se spopadla ter se ruvala na življenje in smrt.
»Rudnika, golovo,« je potrdil Lecer. »Nekaj drugrga pa je stanje njegovih akcij.«
»No, dobro,« je pristal Cefiren. >, Prodali ste torej alccijc zlatih rudnikov. To ni nič hudega. Glavno, du jih imate.«
»Saj to je ravno tisto, nimam jih.«
»Kaj?« se je začudil Cefiren, »prodali ste to, česar nimate? To je j)a res mojstrovina I Jaz bi kaj takega lie Zmogel!«
»To je špekulacija na rok,« dragi Cefiren, mu je pojasnil bankar. »Ko bo treba akcije prodati, jih bom kupil, lo jc vse.«
»Kakšen dobiček boste imeli od tega? Prodati, da jih kupite, to na prvi pogled ni videti kaj spretno.«
»Motiš se, ker bodo v tislem trenutku akcije cenejše.«
»Zakaj bi bile cenejše?«
»Ker bo meteor vrgol v svet več zlata, kot ga ima zemlja doslej. — Vrednost zlata se !io torej zmanjšala za polovico in zalo bodo akcije zlatih rudnikov padle popolnoma ali vsaj skoraj popolnoma. Ali si razumel?«
»Sem,« jo potrdil Xirdal brez oklevanja.
»Sprva seih se veselil, da sem ti veroval. Spremembe na meteorju, njegova golovost pnda. vse to je izzvalo prve podlage od pet in dvajset do sto pri rudnikih Takrat sem Ivegal veliko. Zvečal sem 'svojo pozicijo v znatnih razmerah.
»Kaj naj to pomeni?«
»To pomeni, da sem prodal zelo veliko količino zlatih akcij.«
»Pa saj jih niti nimate!«
»Razumljivo... ne moreš si misliti, kako sem se prestrašil, ko sem zvedel, kaj sp dogaja. Ti si izginil, meteor noče pasli in se klati po nebu na vse štiri strani sveta. In zaključek: akcije so poskočile in izgubil sem ogromne vsote. Kaj si naj mislim o tem?
Cefiren ie začudeno opazoval svnleifa holra. Nikoli še ui bil videl tako razburjenega človeka.
»Nisem vas dobro razumel,« je dejal nazadnje. >Te stvari mi nc gredo v glavo. Kolikor sem vas razumel, je, cla bi vam bilo prav, čo bi meteor padel. Bodite brez skrbi, padel bo.«
»To mi zagotavljaš?«
»Zagotavljam vam.«
»Izrecno?«
»Izrecno!.., Toda. ali ste mi že kupili zemljišče?«
»Kupil sem,« je odgovoril Lecer. »Vse je v redu. V žepu imam pogodbo«
»Tedaj gre vse dobro. Lahko vam povem, rla bo moj poskus končan 6. julija. Takrat bom zapustil Pariz in odšel meteorju nasproti.«
»Ki bo padel?«
»Ki bo padci« ' »šel bom s teboj, je odgovoril Lecer.
»č'e vas je volja.« '
Cefiren so je podal na delo.
Pričeti poskus je bil podalšan do 6. julija in skrivnostni stroj je brnel vse do tega ilne več kot štirimijskrat v enem dnevu.
Cefiren je od časti do fftsa opazoval meteor in se tako prepričal, da gre vse v redu.
Dne 5. julija Zjutraj je zadnjič nameril svoj daljnogled v nebo.
»Tu je.« je dejal in ga odložil. »Zdaj lahko pustitn. da gre vse po svoji poti.«
Takoj je pričel zavijati.
Najprej saroj z nekaj steklenimi sodci in daljnogled.
Spretno jih jo omrttal in polor.il v Skalilo, cla hi se med pot|o ne polomiti. Zdaj je prišla na vrsto njegova osebna prtljaga.
Resna skrb ga je ustavila pri tem koraku. Kam nnj zavije, potrebne reči? V zaboj? Nikoli ga ni imel. Torba?
Po dolgem razmišljanju se je spomnil, da ima res neko torbo. Pričel jo je iskati in jo čez nekaj časa privlekel iz temnega kota. kjer so se kopičili odpadki njegovega domačega živiienia in kier bi se tudi najbolj učen slarinar ne mogel znaili
Delniške družbe v I. trimesečju
Delniški kapital se je v I. četrltetju 1041 gibal v Jugoslaviji po podatkih »Jugoslovanskega kurirja takole:
Ustanovljeno jo bilo 10 novih delniških družb s skupilo delniško glavnico 42,5 milij. Din. Lani je bilo v istem črtSll tla novo ustanovljenih tudi 10 delniških družb s kapitalom 39 milij. Din.
Od novo Ustanovljenih družb ima 14 sedež, v Belgradu in le imajo 36,7 milij. Din. Od novih družb je 9 trgovskih z 12.5. 1 Indijska s 3, 1 carinsko skladišče z 2,5 in 8 industrijskih delniških družb s '24,5 milij. Din.
Od industrijskih družb sta 2 tekstilni, 3 lesnoindustrijske, j M) eno pa proizvaja keramiko, čokolado in kekse ter farmacevtske proizvode.
Pripomndi pa je treba, da večina novih delniških druž.b ne pomeni novih podjetij, temveč so se stara podjetja posameznikov spremenila v delniške družbe.
11 delniških družb je v I. letošnjem trome-sečju povečalo svojo delniško glavnico za 1K1.7 milijona Din, da se je njih glavnica zvišala od ON.5 na 159,2 milij. Din. Lani pa so v istem času povečale 4 družbe svoje delniške glavnice od 617 na 826 milij. Din. Tu pa je treba upoštevati, da je všteto tudi zvišanje glavnice Jugočelika 7,a 200 milijonov Din. Gospodarsko stanje se torej lani ni tako ugodno zvišalo, kakor bi kdo pričakoval.
Tri delniške družbe pa so zvišale svojo delniško glavnico od 23 na 12 milij. Din.
Če ne upoštevamo zvišanja glavnice pri Jugo-čeliku za 200 milij. din,»potem vidimo, da je nato dotok delniškega kapitala znašal v letošnjem I. četrtletju 121,2 milij. Din, dočim lani le 50,5 milijona, torej letos za 70,7 milij. Din več.
Skupni kapital vseh delniških družb v Jugoslaviji znaša sedaj 8,104 milij. I»in. — V lanskem I. tromesečju se je glavnica zvišala za 0.62%, v letošnjem pa za 1.49%.
Tuji kapital je v novoustanovljenih delniških družbah zelo močno udeležen. Tako odpade na denarne zavode zvišanje glavnice za 50 milij. Din, od tega pa je celih 40 milij. Din nemškega kapitala. Pri zvišanju delniške glavnice trgovskih obratov v višini 12.6 milij. Din, je udeležen nemški kapital z 11 milij. Din. Ni pa tu še všteta spre-riiemba pri borskih rudnikih, ki so prišli iz francoske v nemško jkisosI.
V Italiji Je ministrstvo za korporacije izdalo odlok, da se zasadi v vsej državi 15,000.000 topolov. Te topole bodo kasneje uporabili za izdelovanje celuloze.
Madžarska bo uvozila iz Rusije do 6000 ton bombaža. Po najnovejšem trgovinskem sporazumu med Madžarsko in Rusijo se l>o povečal promet med obema državama od 3.5 na 4.5 milij. dolarjev. Poleg omenjenega bombaža bo Madžarska dobila šo 2000 Ion težkega olja in večje količine fosfata. Prva pošiljka 1000 ton bombaža je že na potu.
Na Madžarskem so cd 1. t. m. uvedene nakaznico za obutev. Prodajanje obutve brez nakaznic je najstrožje prepovedano.
OvČarstvo v Nemčiji. Zaradi oblastvenih prizadevanj za napredek živinoreje v Nemčiji je uspelo, da se je proizvodnja volne že podvojila. Minister za prehrano in poljedelstvo je v ta namen za napredek ovčarstva določil poleg že, odobrenega kredita 20,000.000, še 5,000.000 mark.
Ta torba, ki jo je Cefiren privlekel na dan. Je bila nekoč pokrita s platnom. O tem ni bilo dvoma, ker se Je nekaj koscev platna še vedno držalo na kartonastem ogrodju. Tudi jermeni so morda nekdaj bili, toda golovo to ni bilo, ker ni bilo o njih ne duha ne sluha.
Cefiren je odprl torbo in se zamislil nad praznino njenih predelov. S čim naj jih izpolni?
»Le s tem, kar je potrebno,« se je prepričeval. Zalo jc treba dobro izbirati.«
Ravnal se je po tem načelu in spustil v torbo tri pare čevljev. Kasneje se je imel priliko prepričali, kakšni so bili li čevlji. En par je, imel gumbe, drugi par so bili nizki čevlji, tretji pa co-pate. Zdaj ga pa to ni molilo in je tako izpolnil že dobršen del praznine.
Ko je srečno zavil čevlje, si je obrisal potno čelo. Pričel je razmišl.jevali.
Zaključek lega razmišljevanja je bil, da se je prepričal o svoji nesposobnosti za take reči. Obupni je, da ne bi nič dosegel in se jc zato odločil, cla torbo na vsak način napolni.
Zgrabil je torej 7. obema rokama kup ohlek in kol bi trenil, se je vsa torba napolnila. Potem jo je povezal z močno vrvjo in napravil toliko vozlov, da so se mu obetale mnoge muke, preden jih bo razvoz! Jal.
Treba jc bilo oditi na postajo. Čeprav je bil Cefiren neumoren pešec, ni bilo niti misliti, da bi sani nesel stroj, meteor In lorbo.
Po novem pre mišljevanju bi bil morda le prišel na misel, da obstojajo v Parizu kočije, da se ni tisli mah pojavil bankir Lecer.
»No. Cefiren. ali si gotov?« je vprašal.
»Da, čakal sem vas,« je Cefiren neumno odgovoril, saj je bil popolnoma pozabil, da ie holel iti bankir z njim.
»Tedni pojdlva,« jo dejal Leccr. »Koliko zavojev imaš?«
>Tri.<
•Daj mi enega, ostale nesl sam. Spodaj čaka moj voz.«
Ornzia Delcdda:
83
Marianna Sirca
Sardinska povest',
»Hvala! Ali si se potnidil samo zato? Toda Iti...« je Marianna nadaljevala, n ni končala, kajti C.ostnnlino ie rekel liho:
»Tudi lo tvojo kočo obdajajo vohuni.«
Marianna ie poskočila in pogledala očeta, nnlo se ie začela smejati.
»Oče, ludi mi moramo pokazati, da smo pogumni. Dobro! Pojdite takoj pogledat, k jo so skrili vohuni. No. pojdite in povejte jim, da izgubljajo čas po neDotrehnein.«
Oče jo je gledal: zdelo se niti ie. da ie njena vznemirjenost že pričelek norosti. Ni mogel dobre razumeti, a zdelo se mu je, da ga pošilja ven le zaradi lega. da se laže pogovori s Ooslnnlinom. Dvignil se ie in odšel, ne da bi odprl ust: toda lolov.ii je nngrhnučil čelo in mu sledil z očmi. ki so izražale užaljenosl.
»Marianna, čemu si ga poslala proč?« On bi bil moral poslušali in slišali, kar li imam šc povedali.«
»Počakaj! Videl boš, da se bo kmalu vrnil. Medlem pa li jaz nekaj povem, kur moj oče ne sme slišali. Nočem, da bi nosil on odgovornost zn lislo, kur tj j,iz rečem Veš. brezpomembno je, da nadaliuicš! Vso sem razumela. Simone noče več imeli stikov z menoj. Skesal se ie in se me sramuje. Zakaj? Kdo ga je odvrnil in spremenil? Nočem lega vedeli. S svoje strani le prosim, da mu rečeš le eno besedo. Prosim te, reci mu. da jc — podlež.«
('.ostanimo je segel z eno roko v glavo, kot da bi ga nekaj zaskelelo: ves je zardel, nato zopet poliledcl ler v znak itdnnosli povesil glavo na levo slran. Iz nevolje pa mu je srce močno ulrii>;ilo. C.e bi bila Marianna moški, ki bi njega natcpel, bi ne bil lako užaljen, kol ga je z eno
samo besedo užalila .šibka in obupana ženska. Končno ji ie dal vendar prav; ko jo je skušal potolažiti, se inu je zdelo, da tolaži tudi lastno vest.
»Marianna.« je začel, a lakoj obmolknil.
»Kako naj ji povem.« je mislil, »sedaj, ko je vsa besna? Kako naj ji dokažem, da je Simone nemiren in jezen? Kako naj ji govorim o njegovih čustvih, o njegovi razneženosti v času, ki sva ga prebila v zavetišču, kamor sva se zatekla pred snegom in vetrom, ki je pustošil naravo? Kako nai ji povem, da sva prebila tisti čas prepevajoč ljubavne pesmi, ki so nam prikazovale Marinnno vso ožarjeno in oddaljeno kol luno za mrežo zimskih oblakov? In kako je povedali vse drugo? I)a se je Simone ves spremenil in du živi v polnem hrepenenju.«
»Tisočkrat se je odpravljal z doma,« je končno spregovoril, »da te obišče, loda, da bi ti ne naprtil nevarnosti, se je vsakokrat vrnil. V svoji jezi je kvaril / nožkom drevesna debla ler mrmral kletvice proli vsemu in proti vsem. Potem se jc zopet pomiril, rekoč: .Saj ona ie meni zvesta, čakala me bo tisoč in tisoč lel ...
Marianna, kuj si naredila iz tega človeka? Poslal je kot otrok. V spanju je klical tvoje ime in ga vedno ponavljal. Marianna, poslušaj me! Pojdi po svoji poli in on naj gre po svoji. Ali veš. du bi bil obsojen? On noče vezati svoje usode na tvojo. In želi, da mu odpustiš.«
Costantino je govoril po tiho in, četudi je čutil, da se je končno zrušil čar, ki je združil Simona in Marianno, so bile njegove pomirjevalne besede prevlečene z ljubosumjem, kol z žilico grenkobe. Ko je rekel: »On želi, da mil odpustiš,« se ie pred njo pripognil, kot da bi jo prosil, naj odpusti ludi njemu.
Toda Marianna je čutila, da ji je skrival resnico. Poslala je stroga in neutolažljiva.
»Marianna, moram oditi. Nikar me ne pusti odili kot sovražnik. Kaj naj mu povem?*
»Imam le eno besedo. Eno sem rekla njemu in eno sem rekla tebi.«
»A jaz mu je ne bom povedal. Prej hočem govoriti s tvojim očetom. Vidiš, že se vrača.«
»f;e si mož, mojemu očetu ne porečeš ničesar. Prišel si. da govoriš z menoj in ne z njim!«
Tedaj sc je Costantino dvignil in segel po puški.	.....
Stric Berte se je vračal: bil je že v bližini vodnjaka, ki je bil v goščavi dreves, na dnu travnika. Tam se je pogovarjal in posvetoval z vsem, kar ga je obdajalo: z vodnjakom, z rastlinami, z grmiči, s samoto, ki je bila prijateljica njegove preproste duše. Otipaval je debla plut in jih kol razumne samotarke vpraševal za svet. Pogovarjal se ie naglas.
»Mogoče so vendar lu vohuni. Vse je mogoče. Nikakor pa ne razumem Mariannine slabe volje; ne razumem je dobro. A kako nai bi ne bila slabe volje? Kako čudna ie njena zamaknjenosti Ne zaupa nikomur, niti meni. Le zalo me je poslala proč... Ah! . .. je vzdihnil Na ustnicah mu jc trepetalo božje ime, a ni ga izgovoril.
Slric Berte ni bil nikdar posebno pobožen. Minila so lela. ko ni prestopil cerkvenega praga; in ni bil niti praznoveren, četudi po srcu preprost In čeludi je bil daleč od ljudi in od posvetnih reči, se je čutil vezanega na ljudi in na reči, kot je vezan listič na skrajnem vrhu drevesa z najbolj skrito korenino.
Tod« vest mu je očilala, da je bil poslal svojo hčerko iz hiše le iz ničeniurnosli; iz ljubezni — čeludi skrile — do svetih reči. Občutil je. da mora človek zadostiti za svoje grehe in za svoje pogreške do zadnje pičice.
Četudi ni bil žejen, ie šel k vodnjaku, kjer je pokleknil, da bi pil. Njegov obraz je odseval v Cesti vodi, v kateri je bilo tudi veliko oko: odsev lune.
»Berte Sirca, Berte Sirca,« je govoril lastni podobi, »napravi lislo, kar ti narekuje vest. Pomagaj svoje hčerki!«	. . , , •
Ves zamišljen se je s počasnimi koraki vračal proli hiši. Videl je, da se Costantino že odpravlja na odhod; že je snel puško z okna, jo del na ramo in kapo potisnil na čelo.
»Počakaj še,« mu je rekel. .Marianna bo sedaj zanetila ogenj in pripravila večerjo. Pridi, pokažem ti njeno posest.«
Costantino se je prvi hip obotavlial, nato ie puško odložil ler šel za gosliteljem do go-Ijave. Tam se je vračal visok hlapec in mirno poganjal krave, ki so počasi koračile travnik; njihova dlaka je v luninem svitu bleščala kot srebro.
Da, Marianna je lepa, drzna in bogata. Simone ne In storil napak, če bi ji žrtvoval svojo prostost in če bi preživel nekaj lel v ječi. Costantino je gledal in zazdelo se mil je, da je tudi on začaran; toda vroče je želel, da bi se vse srečno izmotalo. Vabilo slrica Berlc je sprejel z upanjem, da bo Cul iz njegovih ust pomirljivo besedo.
Ves zamišljen je stric Berle prekrižal roke in občudoval krave in junicc, ki so šle v procesiji mimo njega. Ko so bile vse v ovčarnici, je mrmral:
»Prisegam li pri svoji vesli, da lu okoli koče ni vohunov iu o tem lahko prepričaš ludi svojega tovariša.«
XI.
Večerjali so v kuhinji, ki jo je razsvetljeval velik ogenj. Zunaj, v lunini svetlobi, ki je segala do praga in razlila svojo mehkobo v prostor, poln žalosti, je bilo vse mirno in tiho.
Marianna je ponujala kruha in vina ter trosila sol, kol oni večer, ko jih je Simone prvič obiskal. Bila je mirna, skoraj oslra. Njen oče je ponudil Costantiiiu gostoljubnost, ki je ona ni smela kršili.
Recept za lepoto
slaven že30let!
-\—.—« . ^mmm._i
Veizkušen recept za neoporečno polti kije dokazal svojo vrednost>
Da tudi najbolj temno, najbolj hrapavo kožo napravite mehko, čisto ln velurno glad-ko — da se režite zajedalcev, razširjenih por ln drugih kožnih nedostatkov — poizkusite naslednji recept. Pomešajte en del čiste, di-gerirane smetane z enim delom digeriranega oljčnega olja in to potem zmešajte z dvema deloma nojboljše kreme. To Vam lahko pripravi Vaš lekarnar, toda pripravljanje tako majhne količine Je zelo drago. VI pa to lahko imate tudi za malo denarja — že pripravljeno v kremi Tokalon (dnevni, ne mestni). Ta krema dejansko vsebuje digerirano smetano in oljčno olje. kombinirano z drugimi dragocenimi sestavinami za hrano in krepitev, na znanstveni podlagi zmešano v uftrezajo-čem razmerju. Krema Tokalon na dovršen način vrača koži mladostno svežino. Neka dama piše: »Po uporabi kreme Tokalon mi je koža že v 3 dneh postala tako čista, tako 6veža, tako lepa. da sem komaj mogla ver-jatl svojim očem« — Poizkusite tudi Vi kremo Tokalon (belo, ne mastno), preizkuien recept za neoporečno polt, kt Je dokazal svojo vrednost. S kremami Tokalon so uspešni rezultati zajamčeni, ali pa vrnemo denar.
Tatovi izrabljajo dneve težav
Ljubljana, 9. aprila.
Zločinci, posebno oni, ki so nevarni tuji last- ; rini, so zadnje čase postali sila predrzni in iz- J rahljajo dneve hudih težav in slisk za svoje nepoštene posle. Od sobote do nedelje zvečer je bilo v Ljubljani pokradenih na raznih krajih 7 moških koles in 1 motorno kolo v skupni vrednosti 12.000 din.
Neznan tat je maaistratnemu slugi Anionu Japlju odpeljal izpred Strletove gostilne na Ižanski cesti 1000 din vredno moško kolo. Tatvina je bila izvršena okoli 22. Sploh so bili kolesarski tatovi ob večernih urah najdrznejši. Magistralnemu uslužbencu Ivanu NoVaku, ki je dodeljen tesarskemu oddelku, je v nedeljo neznan tat odi>eljal izpred černičevega vinotoča v Streliški ulici že staro, 000 din vredno kolo. — Mizarskemu vajencu Božidarju Bitencu je bilo iz veže hiše št. 10 v Gosposki ulici odpeljano 900 din vredno kolo. — Posestniku Ludviku Ščurku je neznan tat odpeljal 1.700 din vredno kolo. Tudi dijak Josip Sašek je bil v nedeljo ob kolo. Nekdo ga mu je odpeljal iz veže hiše št. 3 na Starem trgu. — Milan Vovk, mizarski pomočnik na Viču je ob 1500 din vredno kolo. Izpred Figovčeve gostilne je neznan lat odpeljal delavcu Francetu Krašov-cu loOO din vredno kolo.
Izpred hiše št. 72 na Celovški cesti je drzen lat odpeljal Stanku Bidovcu 4.000 din vredno motorno kolo. Kolo nosi znamko DKV in ima evidenčno številko 2-213-41. Bes bi bilo potrebno, da bi bile v sedanjih viharnih časih določene za vse tatove, posebno tudi za kolesarske tatovp najstrožje, po zakonu določene kazni. Na mestu bi bila v teh izjemnih in burnih časih celo smrtna kazen.
V nedeljo se je primerila tudi prav velika tatvina denarja. Neki inženir je hranil tisočake, lopo zložene v pločevinasti šatulji. Lepo iih je uredil in si tudi od dneva do dneva zapisoval končno imetje. V šatulji je hranil čedno vsoto 60 jurjev. Ko je v nedeljo zopet pregledoval svoj zaklad.ii je presenečen ugotovil, da je šatulja zelo lahka. Ko je šatuljo odprl, je zagleda! v njej namesto bankovcev razrezan časopisni papir, lopo zložen, kakor so bili bankovci. Gospod inžener je tatvino prijavil poliriji. Bil je nekdo aretira«, loda sedaj izpuščen, ker se ie izkazalo, da je bil po krivici osumljen.

ALI STE 2E PLAČALI NAROČNINO?
V odsotnosti obsojen na smrt
Trgovec Gonzola Silva je preživel 15 kt v Argentini. Ko se je zopet povrnil v svoje mesto O., se je nemalo začudil, ko so mu prijatelji, ki so ga spoznali, vsi prestrašeni nasvetovali, naj se lakoj vrne nazaj v Argentino, ker ga bodo sicer prijeli in obesili Silva, ki je imel mirno vest in se ni spominjal prav ničesar, za kar bi ga lahko obsodili na smrt, je zahteval, naj mu povedo, kaj prav za prav mislijo, pa je na veliko začudenje zvedel, da so ga v njegovi odsotnosti obsodili na smrt. Pred petnajstimi leti se je na predvečer pred odhodom
Nepričakovano nas jc zapustil naš ljubljeni brat in stric, gospod
Hugo Lenassi
poštni inšpektor v pok.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 10. t. m. ob pol štirih popoldne z Žal, kapelica sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križa
V Ljubljani, dne 8. aprila 1941.
Žalujoči bratje In sestre
napil v neki gostilni, zjutraj pa se je takoj vkrcal na ladjo. Niti streznil se še ni docela. Pozabil je na vse, kar se je v gostilni godilo. Tam je namreč prišlo do pretepa, v katerem je bil ubit neki mladenič. Ubijalec je v splošni zmešnjavi pobegnil. Ker se je tudi Silva podvizal na parnik in se odpeljal, je nazadnje na njega padel sum, da je ubijalec. Bil je že v Argentini, ko so ga v domovini obsodili na smrt. Ko je po povratku v domovino za vse to zvedel, je takoj zahteval obnovitev procesa pred sodiščem. Izkazalo se je, da je bil popolnoma nedolžen.
Gluhonemi je ozdravel
Pred sedemnajstimi dnevi je v Dugaresi nenadoma izgubil posluh in dar govora delavec Josip Pttškarič. Takoj so ga prepeljali v Zagreb v bolnišnico. Ugotovili so, da je la pojav živčnega značaja, kakor pred nedavnim pri mladi Cehinji iz Križevcev in da bo Puškarič v doglednem času zopet spregovoril. Tako se je tudi zgodilo. Preden se mu je povrnil dar govora, je imel strašne sanje. Sanjalo se mu je, kako pada 20 metrov globoko v brezdno. Takrat se je nenadoma vzdramil ter je zopet slišal in govoril.
Za Velikonoe
dobite pri nas cenene otroške in ženske nogavice, kombineže, najnovejše hluzice, modrce higijenske steznike, otroške čeveljčke. — Nakup neobvezen. Prepričajte se pri
,LUNA\ Maribor issm Glavni tra 24
Razpis
Občina Trata, okraj škofjeloški, razpisuje pragmatično mesto
občinskega tajnika
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Prošnje, opremljene po čl. 7 in 8 U. o. u., je vložili v roku 30 dni pri podpisani občini.
Občina Trata,
dne 3. aprila 1941. — St. 690-1.
Mali oglasi
t malih »Klasih valja Tlaka beseda I din: tenltovanlskl •(lasi I dla. Debelo tlakan« naslovne besed« se računajo dvojno. Najmanjši snesek u mali ogla* U din. • Mali •claal n pla«ajeja takoj prt naročilu. - Pri oglasih reklamnega snačaja aa rafuna anokolonska. S oirn visoka •atltaa »rstlea po I dla. • Za pismene odgovora (led« nai I h oglaaov treba prtloilU snamko.
Prazne zaboje
večjo količino, prodam. -Kari Prelog, Ljubljana.
Vreče za pesek
v železnlni Kr. Stopica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.
Kovčegi, ročne torbice,
aktovke, listnice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtniki, gamaše, nagobčniki za pse Itd. — Vse v veliki Izbiri priporoča KRAVOS Maribor, Aleksandrova 13
Mreže za postelje
Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovic, Gregorčičeva ulica št. 5 (pri Gradišču).
I Sobe 1
Oddalo:
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in souporabo kopalnice takoj oddam. Novak, Rožna dolina, Predjamska 25-1.
Kupimo
" VSAKOVRSTNO
zimo
SREBRO - PLATINO
BRIU0NTE
smrrrgdesrfiaie rur1ke bisere i.t.d. starinske
Hrkite teb umetnine PO NAJVIŠJIH CEHAH stara tvrdki)
J-EBE RLE
L JU B L J RHB,TYRSEVA 2
HOTEL SLOM
Odpadke cunj, papirja
vsakovrstne, kupujem po najvišji dnevni ceni. B. železnlk, Maribor, Pobrežje, Cankarjeva 16, In v nakupovatnicl Maribor, Kopališka 28 ter vogal Ptujska—Tržaška (hiša Gustinčič). Telet. 27-43.
IflUiilB
HdžllP
Lisice strojimo
barvamo ln prvovrstno Izdelamo. — Krznarstvo L. Rot. Ljubljana. Mestni trg 5.

Ljubljanska sekcija Jugoslovanskega novinarskega združenja ter Gospodar, zadruga »Novinarski dom«
sporočata žalostno vest, da je njen redni član ozir. član načelstva zadruge, gospod
dr. Fran Kulovec
gradbeni minister
na cvetno nedeljo zjutraj padel kot žrtev sovražnikovega letalskega napada na Belgrad.
Slovenski novinarji bodo ohranili svojega zvestega in zaslužnega tovariša ter idealnega slovenskega javnega delavca v častnem spominu!
V Ljubljani, dne 8. aprila 1941.
h Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčit