Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. l Din. uredništvo-- uprava: pri g. ]os. Benko v M. Soboti, telefon številka 8. Štev. rač. poštne hran. 12.549 Izhaja vsako nedeljo- V, LETO Murska Sobota, 19. Julija 1936. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Dk«, vsaka beseda več 1 Din. — Mad tekstom vsaki oglas 15% draiji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. ŠTEV. 29 Pšenica „Žetev pšenice je v polnem razmahu", že nekaj časa čitamo ta poročila in nihče ne more oporekati, da je to za državo važno razdobje. Lansko leto smo imeli skromno letino ter smo pridelali le 19 milijonov stotov, letos pa cenijo žetev na 25 milijonov stotov. Iz teh številk je razvidno, da bo letošnja letina dobra in v dokaz temu so že tudi prva poročila o mlatitvah, ki so dosegla vsaka pričakovanja. Majhen pridelek lanske letine se zrcali tudi v izvozu. Leta 1935. smo izvozili, kakor je to razvidno iz uradnih poročil, 30,3 milijonov kg pšenice v vrednosti od 39.8 milijonov dinarjev, napram 97,9 milijonov kg pšenice, v vrednosti od 127.5 milijonov dinarjev v letu 1934. Še mnogo slabša je slika našega izvoza v prvi četrtini leta 1936, ko smo izvozili le 4000 kg pšenice napram 15,049.000 kg pšenice v prvem četrtletju leta 1935. V drugem četrtletju 1936, se položaj naše zunanje trgovine, z ozirom na pšenico, ni bistveno izboljšal, četudi točnih podatkov za to razdobje še ni na vpogled. Z ozirom na ta dejstva, je presežek naše žitne letine za nas izredne važnosti. Presežek in cena tvorita trenutno naš največji gospodarski problem. Leta 1935 je Češkoslovaška odkupila ves naš žitni izvoz. Sploh pa je Češkoslovaška že nekaj let naš najboljši odjemalec naše pšenice. Ta odkup se izvaja po načrtu ter tvori bistveni del razgovor na gospodarskih konferencah Male antante. Eden izmed zadnjih sklepov te konference je bil, da se v Pragi osnuje za Malo antanto trgovinska centrala in uverjeni smo, da bo ta ustanova le pospešila naš izvoz v bratsko državo. K temu je treba še pripomniti, da je Češkoslovaška zmanjšala svoj pridelek pšenice za 15 odstotkov. Skratka, izgledi za naš izvoz v Češkoslovaško so dobri. Kakšen pa bo naš izvoz pšenice v Nemčijo, pa je še vprašanje. Čas bo prinesel rešitev. Leta 1935 smo v Nemčijo izvozili 19 milijonov ton. Le za pozdraviti bi bilo, da bi ostala Nemčija tudi v bodoče tako dobra odjemalka in da bi se postavila v vrsto onih narodov, ki stalno kupujejo na naših tržiščih. Ves naš izvoz pa je odvisen od posredovanja države. Prvi uspešen korak je že napravljen: „Prizad" je dobil 250 milijonov dinarjev, da pokupi presežek pšenice. Četudi je do pred kratkim bil deležen „Prizad" marsikatere grenke kritike, nas to ne sme plašiti. Nasprotno, navdati nas mora z največjim zaupanjem in zavedati se moramo, da so bile to začetne težave, katere pa smo prebrodili, a si istočasno nabrali veliko dragocenih izkustev, ki bodo le v dobrobit našemu gospodarstvu. Le pri napakah se učimo, in „Prizad" je pri vseh napakah, ki jih še mogoče ima, važna institucija na kateri temelji velik del našega narodnega gospodarstva. Čas žetve je za kmeta kritičen. Brez denarja je kmetovalec in komaj čaka na prve dinarje, ki mu bo dalo zrnje. Plačati mora dolgove, marsikaj čaka popravila, kar zopet zahteva denar, davek je v zaostanku, kupiti je treba to in ono, kar se ne da več odlašati. Na vse te kmetove težave pa preži špekulant, ki te nadloge izrabi sebi v prid in to do skrajnih mej. V takih slučajih je treba pazljivosti, da se celoleten trud ne proda za beraške krajcarje. Cene, ki jo bo plačal „Prizad" za pšenico, se naj drže vsi kmetovalci, v vsak razgovor pod to vsoto se naj ne spuščajo. Na ta način bo onemogočeno, da bi prekupčevalci zaslužili zopet težke tisočake na račun kmeta, ki se duši v dolgovih in kateremu je baš dobra letina edini izhod iz sedanjega obupnega položaja. V tem oziru se država v polni meri zaveda svoje naloge in kakor kažejo dogodki, ne bo letošnja letina razočaranje za našega trpina, ki je navezan na grudo. PO L! £ I K fl Vlada je za letos napovedala občinske volitve. Izvršile se bodo po obstoječem zakonu. Ta napoved je po vsej državi izzvala razumljivo zanimanje. Dr. Maček je že izjavil, da se bodo občinskih volitev udeležili vsi Hrvatje. [KTudi iz Beograda javljajo različne politične skupine, da bodo šle na volitve in so že začeli z predpripravami. Vladna stranka je tudi že na delu. Vsi znaki kažejo, da hočejo vse politične skupine izrabiti predsto-ječe občinske volitve za merilo svoje moči. S tem pa je tudi že napravljen prvi korak k ureditvi naših notranjih razmer. Velika javna dela so bik sklenjena na seji vlade. Gre za nove železniške proge, za ceste in regulacije in za zgraditev nove državne tiskarne v Beogradu. Na Slovenijo je tudi tokrat le malo odpadlo. Vodstva skupin, ki tvorijo srbi-janski del združene opozicije, so se sporazumela glede skupnega nastopa pri jesenskih občinskih volitvah. Vse opozicijske skupine bodo povsod nastopile z enotnimi listami. Na sporazum so pristali tudi staroradikali pod vodstvom Ace Stanojevlča. Pogajanja so v teku, da bi se temu dogovoru pridružil tudi dr. Maček. Računa se, da se bo dalo to Izvesti v Bosni in Hercegovini ter v drugih pokrajinah, kjer žive Hrvati in Srbi pomešano. V finančnem ministrstvu se je vršila konferenca zastopnikov naših gospodarskih ustanov. Razpravljali so o ukinitvi sankcij proti Italiji ter o nekaterih drugih vprašanjih, ki se nanašajo na obEovo naše trgovine z Italijo. Na Bledu se je sestala konferenca Gospodarskega sveta Balkanske zveze. Navzočih je nad 30 delegatov iz naše in iz držav, ki so v zvezi. Konferenco je osebno otvoril ministrski predsednik dr. Stojadinovič , Zakaj ne bi Sli na občinske volitve? Če bodo občinske volitve, poj-demo v volilno borbo. Pri volitvah bomo nastopali kakor bo najbolj kazalo. Ponekje bomo nastopili samostojno, drugod kot kmetska demokratska koalicija, ali pa kot združena opozicija. Na volitve pa gremo vsekakor." To je rekel dr. Maček novinarjem. Francoski ministrski predsednik Leon Bium je izjavil: »Moja največja želja je, ne le očuvati, nego ustvaritev še bolj prisrčnih odnošajev med Ju goslavijo in Francijo. Z velikim zanimanjem spremljam želje Jugoslavije. Toliko bolj razumem potrebo tesnejših gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Francijo. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da ojačimo trgovski promet med našima državama." Kakor je znano, je obstojala prvotno namera, da se s spremembo zakona o občinah uvedejo tajne občinske volitve. Po poročilih beograjskih časopisov pa je že sklenjeno, da bodo jesenske občinske volitve izvedene še po starem zakonu ter bo glasovanje o vloženih kandidatnih listah javno, kakor je biio dosedaj. V Bolgarski vladi je prišlo do izprememb. Po odstopu dosedanje vlade je novo vlado spet sestavil dosedanji ministrski predsednik Kjose-ivanov in sicer iz strokovnjakov. Zunanja politika nove vlade ostane ne-izpremenjena: Zvestoba Društvu narodov, zbližanje z Jugoslavijo, mir, sporazum in prisrčno sodelovanje s sosedi. V jeseni bodo najbrž nove državnozborske volitve. Že par tednov so se vršila pogajanja med Dunajem in Berlinom, kljub temu pa je vest o spravi med obema nemškima državama učinkovala kot prava senzacija. Sprava pa ne zadovoljuje niti Avstrije niti Nemčije. Avstrija je dosegla sicer slovesno priznanje svoje neodvisnosti s strani Nemčije in obenem priznanje načela, da se nobena od obeh držav ne bo vtikala v notranje zadeve druge države. Sporazum med Avstrijo in Nemčijo bo imel velik vpliv v bodoči razvoj splošne evropske politike. Avstrijsko vprašanje je začasno odstavljeno z dnevnega reda. Italija in Nemčija pa sta s tem za določeno dobo sklenili zavezništvo, ki se bo kaj kmalu pokazalo v razvoju mednarodnih dogodkov. Vedno bolj jasno se kažejo obrisi novega evropskega bloka pod vodstvom Italije in Nemčije. In baš zaradi tega so Francozi in Angleži silno vznemirjeni, ker se bojijo, da bodo potisnjeni v politično ozadje. Prvi znaki zboljšanja razmer med Berlinom in Dunajem so že vidni. Nemčija je ukinila takso 1000 mark za potovanje v Avstrijo, obnovljen je bil obmejni promet, ukinjena prepoved uvoza in razširjanja nemških listov v Avstriji itd. Še ta teden bo izdana amnestija za mnogoštevilne avstrijske emigrante, ki so pobegnili v Nemčijo. Razen onih, ki imajo na vesti kak političen umor, se bodo mogli vsi avstrijski begunci vrniti v Avstrijo ter ne bodo klicani na odgovor. Izdana bo tudi amnestija za vse politične kaznjence v Avstriji. Prve dni meseca avgusta se bosta sestala Hitler in dr. Schuschnigg v bližini avstrijske meje na nemškem ozemlju, v okolici Miinchena, kamor Hitler večkrat prihaja na letovišče. V Španiji so neki fašistični mladeniči zopet hoteli vprizoriti prevrat. Polastili so se že radio postaje v Valenciji, pa jih je policija po kratkem času zaprla. Politični nasprotniki so umorili mpnarhističnega voditelja Sotella. Abesinci nadaljujejo borbo proti Italjanom, nele v krajih, ki I? niso okupirani, nego tudi v pokrajinah, ki so že v italjanskih rokah. Abesinci so na več krajih razdrli železniško progo, ki vodi v Adis Abebo. Šele večjim italjanskim oddelkom se je posrečilo, v bojih, v katerih so uporabljali oklop-ne avtomobile in letala, da so pognali Abesince v beg po celonočni bitki. Abesinski cesar Haile Selasi bo S svojo hčerko prepotoval vsa ameriška kopališča v svrho propagande za Abesinijo. akademija Kluba prefcmursiiili V soboto, JI. t. m. se je vršila v Sokolskem domu pod pokroviteljstvom g. župana Hartnerja Ferdinanda in častnega damskega komiteja akademija KPA, katere čisti dobiček je bil namenjen izpopolnitvi klubovih potujočih knjižnic, torej eminentno kulturnemu smotru. G. Zver Ivan, predsednik KPA, je v kratkem n?goyoru zahvalil vsem, ki so pripomogli do prireditve in s tem podprli nesebična stremljenja KPA, koristiti ljudstvu. Takoj zatem je nastopil akademski pevskvi kvintet, ki si je že z Jenkovim »Vabilom" o-svojil simpatije občinstva. V nadalj-nih točkah je pokazal veliko izvežba-nost, sigurnost in predvsem prepriču-jočo čuvstvenost, prilagojeno vsebini. Slišal si kot iz naravnega vrelca: jok, vrisk, tožbo in razigranost. Edino, kar bi motilo strogega kritika: težišče kvinteta je bjjo nekako predeč premaknjeno v baritojiista, g. Delničarja; krasnp grlo, ki je s solospevoma »Pa moje ženke glas" in „Ari}§ Dermonta iz Travijate" ob inteligentni spremljavi g. Zupaniča želo zasluženo priznapje. V kvintetu pa mislim, je bil bariton zaposlen bolj kakor v drugih dobrih kvinteti. Njega samega to seveda ni motilo, občinstva tudi ne, pač pa bi utegnilo zmanjševati kvalifikacijo ostalih članov kvinteta. Kajti za koliko je povdarek preveč na enern pevcu, zs. toliko stopajo drugi v ozadje. — G. Frelih in gdč. Zelenikova sta nastopila v ruskem in slovenskem plesu. Po rusko živahnogibčna v prvem, sta se odlikovala v drugem po dovršeni mimiki; v dekletu je bilo toliko na- m ■ r • * vihane in zapeljive razposojenosti kakor v fantu iznajdjjive prešernosti. Kakor sta bila oba razgibana, sta razgibala tudi občinstvo. —■ V ritmično-simboljčnem prikazu »Oj Dorberdob" je g. Frelih ob spremljavi kvinteta združil svojo f/zično izvežbanost s tako globoko občutenim podajanjem vsebine te žalostinke, da je pesem po stala meso in kri, učinek presunljiv. Gdč. Zelenikova je še zaplesala go-lovinovo kompozicijo na Schubertov »Moment musical" prav dobro. Gozdni rog g. Hribarja je bil na našem odru zanimiva novost. Na še nevigranem instrumentu, ki ga je dobil prešnjega dne iz češke in ki je poleg tega še nova iznajdba (kvartni ventil I), je pokazal igralec izredno, v vseh legal) izenačeno širino tona in briljiral v pi^H, ki je n§ {fm glasbjlu prava virtucznost. Njegovi mehko-nežni toni pa bi pustili globlji ftis, če ne bi igral 4 komadov k^r zaporedoma. Ga. Osterc-Vaijalo je s predvajanjem Chopinove študije v Ctnolu ustvarila čudo: ker ni bilo moči dobiti klavirja, ga je zaigrala na pianinu. Zaigrala je tako, da je poslušalec strmel. Ga Os terčeva ima v prstih tako čudovito tehniko, kakor ima v doživljanju čudovito dinamiko In je na svojem področju fenomen. Tudi po Aibeniz ovem Se-guidillas se je občinstvp pomirijo šele, ko ga je ponovila. Poleg Frelihovega »Doberdoba" je bila to najboljša točka večera. Vse omenjene točke so bile pred vajane v primernem redu. Občinstvo je bilo s programom nad vse, res nad vse zadovoljno. Aplavzov ni hotelo biti konec. Zato je škoda, da klub ni naredil za ta večer večje reklame. Kajti to je bila umetniška prireditev prvega reda. Programu je sledila veselica s plesom. —a— Uredništvo Sveslovenstua išče poverjenike, zastopnike in sodelavce v vsakem kraju države in v inozemstvu s stalno mesečno plačo in provizijo, ali samo provizijo. Lahko so možki ali ženske, zaposleni ali nezaposleni. Pismene ponudbe na naslov: Sve-slovenstvo, Beograd, Pajsijeva 47. DOmflCt pessi rOurska Sobota: — Zahvala. Klub prekmurskih akademikov se iskreno zahvaljuje vsem, ki so mu pripomogli, da je njegova prireditev tako dobro uspela. Prav posebno se pa zahvaljuje častnemu damskemv komiteju, županu g. Hart-nerju in Sokoiskemu društvu za izkazano podporo. — Odbor KPA. — Pošljite svoje otroke na morje 1 Sreski odbor Rdečega križa v Murski Soboti opozarja vse prizadete starše, da grejo otroci na morje dne 11. avg. 1936. Nove prijave še sprejema sreski odbor R. križa do 31. j lil. 1936. - Gasilske vaje. Domače gasilske čete in 14 okoliških čet proslavi dne 19. julija 1936 svoj gasilski praznik. Začetek je ob 8. uri z udeležbe pri božjih službah v rim. kat. in evageli-čanski cerkvi. Ob 10. uri so slavnostni govori v parku pred gradom. Ob 11. uri žačetek velikih gasilskih vaj ob sodelovanju vseh 16 gasilskih čet. V času proslave in gasilskih vaj, bo četa Murska Sobota nudila udeležencem in gostom razna okrepčila. Po končanih vajah bo v restavraciji in na vrtu g. Bac Ludvika v Murski Soboti zabava z plesom. Prepričani smo, da se bo občinstvo udeležilo zanimivih vaj v predpoldanskih urah ter popoldanske veselice, da se vsaj na ta način oddolžimo za nesebično in človekoljubno delo, ki ga izvršujejo naši požarniki. — Vse občinske urade opozarjamo, da se dobijo tiskovine za volilne in abecedne imenike v trgovini I. HAHN, Murska Sobota. — Prireditev. Sokolska četa v Martjancih, bo v soboto, dne 25. julija 1936 zvečer v tuk. sokolskem domu ponovila Golarjevo veseloigro : Dve nevesti, ki je bila uprizorjena že dne 12. t. m. Martjancih. Upamo, da se bodo meščani v polnem številu udeležili prireditvi, ter s tem dokazali, da znajo v polni meri ceniti delo naših kmečkih fantov. — Ustanovitev lovskega društva. Pripravljalni odbor za ustanovitev Lovskega društva za Prekmurje je sklical svojo prvo sejo dne 18. julija 1936 ob 20. uri v restavraciji g. Benka v Murski Soboti, z namenom, da določi dnevni red za glavno skupščino. — Smrt. Po kratkem trpljenju je nenadoma preminul tukajšnji trgovec Heimer Samuel. Pokojni je dočakal 57 let. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje I Protituberkulozni dispanzer ne posluje do 13. avg. 1936. — Nekaj šolske statistike. V mursko soboškem srezu je 49 šol, ki imajo 392 razredov. Enorazrednic je 4, dvorazrednic 19, trorazrednic 10, štirir^zrednic 9, petrazrednic 2, šest-razrednic 3 in ena desetrazrednica. Število vseh oddelkov je 160. Četrti razred je letos dovršilo 1004 učencev, osmi razred pa 371 učencev. Izmed šol je 45 državnih, dve nemški ter dve madžarski. V državnih šolah je bilo 4039 učencev ter prav toliko učenk. Skupaj 8078. Te učence je poučevalo 74 učiteljev ter 75 učiteljic. Skupaj 149. V nemških šolah je bilo 70 učencev ter 48 učenk. Skupaj 118. V madžarskih šolah pa 37 učencev in 29 učenk. Skupaj 66. Skupno število vseh učencev in učenk v našem srezu znaša 8262. Te otroke poučuje 153 učiteljev. Kmetijske nadaljevalne šole so bile v sledečih krajih: Gornja Lendava (23 udel.), Križevci (35 udel.), KIPLING: 5 Toomai, ljubljenec slonov Veli Toomai je srdito zbadal z drogom Kala Naga; bil je namreč silno razjarjen, mali Toomai pa je bil presrečen, da bi mogel govoriti. Petersen Sahib ga je počislal in mu dal denarja, in tako se je počutil kot pro-stak pri vojakih, ki ga je bil poveljnik poklical iz vrste in ga pohvalil. »Kaj pa je Petersen Sahib hotel reči s slonovim plesom ?" je naposled tiho vprašal mater. VeHM Toomai pa ga je slišal in zarohnel: »Hotel je rqči, da ti ne boli nikoli eden tistih izslednikov. Vidiš, to ti je hotel povedati. Ej, ti, tam spredaj, kaj pa zapira pot?" Neki asamski gonjač kakih dveh, treh slonov spredaj se je razjarjen okrenil in zavpil: »Pripelji Kala Naga, pa naženi tega-le mladiča, da se bo znal pošteno vesti. Zakaj je Petersen Sahib ravno mene izbral, da moram z vami, osli z riževega polja, v dolino? Pripelji svoj žival semkaj, Toomai, da ga pobode z okli. Pri vseh bogovih gora, ti-le novi sloni so obsedenci, ali pa vohajo tovariše v džungli." Kala Nag je sunil novega slona med rebra, da je temu sape zmanjkalo, veliki Toomai pa je dejal: »Saj ni res. Pri zadnjem loVu smo očistili brda divjih slonov. Samo tvoja zani-karna gonja je vzrok. Ali moram v celem sprevodu vzdrževati red?" »Ali ga slišite I" je odvrnil gonjač. »Mi smo očistili brda I Ho! ho! Silnp modri, vi ravninci. Vsem ljudem je dobro znano, da sloni vedo, da je lov za letos pri kraju, &amo kak topogla-vec ne ve tega, ki džungle nikdar ni videl. Povem vam, da bodo nocoj vsi divji sloni... pa čemu bi tratil pamet pri taki rečni Želvi?* »Kaj bodo sloni?" se je oglasil mali Toomai. »Oho, mali! Ti si tukaj? Veš, tebi pa povem, ker imaš bistro glavo. Plesali bodo. In dplžnost je tvojega očeta, ki je očistil vsa brda vseh slonov, da naredi nocoj stajam kole še epkrat tako močne." »Kakšno govorjenje pa je to?" je dejal veliki Toomai. »Štirideset let že oskrbujeva i očetom slone, ampak da bi kdo take kvasil o plesu, pa Se nisva slišal^." »Resnica, ali ravninec, ki biva v koči, ne pozna drugega kot Štiri stene svoje kolibe. Le pusti nocoj slone ne-zvezane in videl boš, kaj pride. Kar se pa tiče njihqvega plesa, povem, da sem v$el kraj, kjer... Bapree, — Bap! Koliko ovinkov ima reka Dihang? Že zopet brod tukaj 1 Mladiči bodo morali plavati. Stojte, vi tam zadaj!" Med takim govorjenjem in prere-kovanjem so večkrat prebrodili razne reke in dovršili prvi del pota do nekakega taborišča za novo ujete slone; bili so pa slabe volje že zdavnaj, predno so dospeli tja. Tukaj so privezali slone za zadnje noge k velikim kolom; novo ujete slone so privezali še s posebnimi vrvmi ter nanosili pred nje krme. V mraku so se gorjanski gonjači vrnili k Pe-tersenu Sahibu, naročili ravninskim gonjačem, da naj bodo to noč še posebno skrbni in so se na glas smejali, ko so jih ravninski gonjači vprašali, čftnu je to treba. Kruplivnik (19 udel.), Pertoča (18 udel.), Gornji Petrovci (21 udel.), Puconci (24 udel.), Stanjevci (22 udel.), Ženavlje (19 udel.) V Berkovcih pa je bil ban. kmetijski tečaj, katerega se je udeležilo 14 kmečkih deklet. DOPISI: — Puconci. Bivši župan g. Kuhar je te dni ujel v jarkih svojega travnika veliko pižmarko-sarnico, ki je bila pred kotenjem. Ker prihajajo siična poročila iz vseh krajev našega sreza, obstoja upravičena bojazen, da je nevarna glodavka že močno razširjena po naših krajih. . — Tišina. V nedeljo je novomašnik g. Gab.or Alojz iz Petanjc pel pri nas svojo prvo sv. mašo. Deževno vreme je močno oviralo dohod naroda na prirnicijo. Kljub temu je pa bila cerkev nabito polna večinoma domačih vernikov. Na slavnogti smo videli razne ugledne osebe od blizu in daleč, J* prečastitega gospoda župnik? Klpkl Jožefa ni bilo, čeravno se je predtem govorilo, da se bo nove maše udeleži 1. Pri maši je zaigral nekaj pesmi mla^i^ki ojfcesfcriz Sobote, pod vodstvom g. Laha. — Selo. Našim vrlim orpžn^kom se je posrečilo izslediti tri mlade fante, ki imajo na vesti številne požare. Pre bivalci so bili upravičeno preplašeni, kajti toliko požarov, kot v tem letu, se že ne spominjajo. Gorela so zavarovana in nezavarovana poslopja. Požari so povzročili posestnikom ogromne škode in gorja - saj je v tem letu gorelo pri nas že 31 krat. Z požigi so naravnost tekmovali, kajti komaj so gasilci pogasili en požar, že se je rdeči petelin pokazal na drugem kraju. Tako se je pripetilo, da je v eni noči izbruhnil požar na treh in celo na štirih krajih. Narod je bil obupan. Gasilci utrujeni in njih orodje izrabljeno. Ne le to, da so zanetili požar, ampak nekateri so bili ob izbruhu ognja naravnost nasilni. Ovirali so gašenje in se zelo čudno obnašali. Le škoda, da so gotovi ljudje takšno postopanje zamolčali. Poveljnik čete je priden in skrben, gasilci požrtvovalni. Kljub številnemu, večkrat celo-nočnemu delu na požariščih, so vstra-jali in yršili svojo dolžnost, kar je priznanja vredno. Poleg drugih bi bila tudi dolžnost občine, da gasilsko četo Selo nagradi z potrebnim gasilskim orodjem. — Cankova. Pri nas se bodo 26. t. m. vršile okrožne gasilske vaje za katere se naši gasilci pridno pripravljajo. Po vajah ob 15. url se začne tombola, ki bo naklonila marsikateremu lepe dobitke. — Trdkova. Naša gasilska četa priredi dne 26. julija 1936 svojo letno veselico na prostem in v lastni režiji, na katero se prijatelje gasilstva vljudno vabi. Tišina. Pod okriljem prosvetnega društva so soboški in tišinski dijaki uprizorili E. Rostandovo: Vest. Igro je režiral Ulen, glavne vloge so zasedle Antauer Oto, Koder Ljuba, Kiihar Štefan in Antauer Micika. Požrtvovalnosti dijakov se je zahvaliti, da je uprizoritev tako lepo uspela. Ob tej priliki so prvič javno nastopili mali murskosoboški harmonikarji pod vodstvom g, prof. U. Justina. Odigrali so v zboru in posamezno ciklus naroda nih pesmi in tako mnogo pripomogli k dobremu uspehu prireditve. iT^.TxTl936?! Med tednom DOMA V nedeljo je bila otvorjena nova železniška proga Kosovo polje—Peč. Pri otvoritvi je bilo navzočih več ministrov. Posebno svečan sprejem je bil v Peči, kjer se jie zbralo ob prihodu prvega vlaka okrog 7000 ljudi. Proti poslancu Arnautoviču in tovarišem, ki je v narodni skupščini streljal na ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča, se je pričela razprava, za katero vlada povsod veliko in razumljivo zanimanje. Meseca mm in junija so toča in nalivi v Sloveniji na 11.000 ha plodne zemlje povzročili nad 19 ipilijopov dinarjev škoiJe. Da bo omogočena oškodovanim kmetom jesenska in spomladanska setev, je bgp§ka uprava prosila kmetijsko ministrstvo, naj dodeli 1.000.000 Din iz kmetijskega sklada za nabavo semen. Brzovlak je v bližini Novega Sada naletel na kmečki voz posestnika Borčanskega. Vlak je voz zdrobil, nesrečnega kmeta pa razmesaril. O dr. Bodlju, ki je iz inozemstva vtihotapil v državo dragocene preproge, pohištvo i. t. d. brez carine, ter po razkritju teh prestopkov, pobegnil v Italijo, smo že poročali. Preiskava je sedaj končana in so izračunali, da bo moral dr. Bodi in njegova čedna družba plačati 37 milijonov kazni. Odkod bo država izterjala te milijone ? Nad upokojenim finančnim stražnikom Ivanom Strajnšekom, ki je stanoval v Mariboru, v Po-brežju, je bil izvršen roparski umor. Roparji, katerim so že na sledu, so svojo žrtev zadavili, ter odnesli poleg drugih vrednosti še 10.000 Din v bankovcih. Na železniški postaji v Pro-kuplju je eksplodirala cisterna, v kateri je bilo 10.000 kg bencina. Sreča v nesreči je bila, da zaradi eksplozije ni bilo človeških žrtev. Le eden delavec je dobil nekaj opeklin. V bližini Šida so kmetje našli pri kopanju vodnjakov debele plasti premoga. Neki kmet pa je pri kopanju vodnjaka naletel celo na petrolej. DRUGOD Abesinski vstaši so napadli večje število italjanskih letalcev, med katerimi je bilo tudi nekaj višjih častnikov. Abesinski napadalci so vse italj. letalce pobili. V ječi mesta Costa Rica, so pazniki slučajno zasačili jetnika, ko je ponarejal denar. Rekel je, da denar dela zato, ker mu je bil v zaporu preveč dolg čas. V žitorodnih krajih srednjih in zapadnih Združenih držav Amerike je zadnje dni pritisnila ne-zaslišna suša. Temperatura je dosegla 50 stopinj Celzija. Škoda znaša že sedaj nad 300 milijonov dolarjey. V severni Dakoti (Amerika) je radi strašne pripeke in suše poginilo nad 200 tisoč drobnice. Tovarno kavčuga vSanVit-torio (Italija) je uničil .požar. Škoda znaša 6 milj. lir (20 milj. Din). Velik požar je uničil več skladišč velike električne centrale v Napolju. Škoda znaša nad 300.000 lir. To je v kratkem času že tretji požar v italjanskih tovarnah. Angleška vlada namerava podržaviti vse ceste v državi. Gre za podržavljenje okrog 7000 km že obstoječih cest. Bivši sovjetski komisar za vnanje zadeve Čičerin, je po daljši bolezni umrl. V vasi Cekovi pri Lvovu (Poljska) je eksplodirala granata iz svetovne vojne. Pet oseb je bilo mrtvih, dve pa težko ranjeni. V Prostjetjevu na Morav-skem je v višini 6 km zagrabil vihar in nevihta vojaški balon. Padala je toča in od mraza so pilotom začele zmrzovati roke. Ko je balon padei, na tla, so bili vsi štirje letalci težko ranjeni, roke pa so jim zmrznile. Radi neznosne vročine je v Newyorku umrlo že preko 300 ljudi. Temperatura znaša 46 stopinj v senci. Vsa rast je uničena. Med viharjem je ob španski obali utonilo 20 ribičev. Proti severnemu tečaju je