8554 60 L00200 PR OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 66001 KOPER mmwm ASKl DNEVNIK poštnina Dlačana v gotovini postaje ! grupt* Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 233 (9846) TRST, četrtek, 13. oktobra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izdajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiska) v bskarnj «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi ORISAN V SENATU DRŽAVNI PRORAČUN 1978 Glavni cilj vlade: zajeziti inflacijo Pri tem pa je treba preprečiti padec proizvodnje - Poročili ministrov Nlorlina in Stammatija RIM — Ministra za proračun Morlino in za zaklad Stammati sta ceraj orisala v senatu, ob navzočnosti ministrskega predsednika Andreottija, vsebino državnega proračuna za leto 1978. Morlino ni povedal nič bistveno novega, potem ko je ministrski svet ** 30. septembra objavil osnutek proračuna. Poudaril je, da parlament Proučuje proračun v trenutku, ko prihajajo na dan hudi in težko raz-resljivi vzroki globoke krize, ki jo Preživlja država, ko pa po drugi *|rani programski sporazum med še-*‘Jard lir, je Stammati še posebno Poudaril nujnost korenitih posegov, katerimi naj bi preprečili popolno 'Pančno paralizo te bistveno važ-? ustanove. Pri tem bo treba pre- * ,?ati kriterije za dodeljevanje in padskih pokojnin, katerih število danes očitno previsoko, če pomis-da je na vsakih 100 pokojnin kar 42,(53 odst. invalidninskih, starostnih in 1(5,82 pokojnin za Poživele svojce. Do tega je prišlo ,udi zaradi tega, je dejal minister, i»r s° P1' priznavanju pravice do validnine doslej prevladovali druž ,ll° - ekonomski faktorji, ne pa *Pfavstveni. v. zaključku svojega poročila je fc/P^ter za zaklad dejal, da je cilj, j ui si ga država. morah zastaviti j. • da ne bi presegli 19.000 milijard r deficita javnega sektorja, kar J? *erja skupek zakonskih ukrepov, Ukj v okviru preureditve celotne-z® sektorja socialnega skrbstva o-, al>jo deficit zaradi pokojnin; prav morajo krajevne ustanove bolj Jjj doslej upoštevati finančne tc-č ,v.e države ter med drugim voditi 2*0 realistično politiko tarif; kra-.^im ustanovam bo treba po dru- * strani ponovno zagotoviti dolpče-e dohodke od davkov; na davčnem p Ju Pa bodo nujni ustrezni manev- ri proti davčnim utajam./ Poglejmo sedaj prve komentarje po poročilih obeh ministrov. Podpredsednik senatne skupine KPI Di Marino je dejal, da soglaša o nujnosti «gospodarske obnove brez inflacije:*, saj je to načelo jasno izraženo tudi v programskem sporazumu. Predsednik socialistične skupine v senatu Cipellini pa je obžaloval, da državni proračun za leto 1978 ne predvideva niti ene lire izdatkov za boj proti hidrogeološkemu I propadu, če ne upoštevamo izrednih ukrepov za poplavljena področja. Če ne bo v proračun vključena u-strezna postavka, bodo socialisti glasovali proti proračunu, je dejal sen. Cipellini. (tm) Andreotti na umestitvi CIPI PREDSEDNIK SFRJ PRISPEL NA URADNI OBISK V PARIZ Tito in Giscard D' Estaing za krepitev francosko-jugoslovanskega sodelovanja Poglavitni politični pogovori bodo na sporedu danes in jutri .Ministrski predsednik Andreotti je včeraj predsedoval kratki umestitveni svečanosti medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje, ki je bil ustanovljen na osnovi novega zakona o industrijski preusmeritvi. Na seji, ki je bila v palači Chigi, sta ministra Donat Catttn in Bisaglia poročala o dosedanjem delovanju za izvajanje tega zakona ' (Telefoto ANSA) • lllllllllllllllllfllllMUllimitlllllllllllHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIiniMIIIIMIIIIIIIIIIIHMIIIItMIMniIlltlllllinillMlIlilTlIllllltlllltMIMIIIIIIimilllimillllllllllllllllltllinillinillllimillllllllIMMnillllllllllllllllllllllliH POTEM KO CA JE BECIN0VA VLADA SOGLASNO ODOBRILA Arabske države se bodo morale izreci o ameriško-izraelskem delovnem načrtu Washington ugodno ocenjuje odločitev Tel Aviva in upa, da bi ženevska pogajanja obnovili še pred koncem leta TEL AVIV — Po nekajurni raz pravi je izraelska vlada uradno sprejela «delovni načrt* zg ponovno sklicanje ženevske konference o Bližnjem vžhodu in tako odobrila prizadevanja svojega zunanjega ministra Dajana v New Yorku. O izraelsko-umeriškem dokumentu se .sedaj morajo izreči Arabci, sta vse binsko zelo podobno odločitev Tel Atova, (cementirata glasnika ameriške in izraelske vlade. Kako pa bo besedilo ocenila arabska stran je zelo težko reči, kajti vsebine, zato, da «nc bi izvajali pritiska na na sprotno stran*, niso objavili. Če pa se bo izkazalo, da so nekatere neuradne in nepopolne vesti o vsebini Carter-Dajanovega dogo vora, ki so se razvedele po seji izraelske ylade resnične, bodo Arah ci, zlasti pa še Palestinci težko osvojili izraelskoameriški dokument. Predvideval naj bi namreč, dr. v arabski delegaciji ali delegaciji:!) v Ženevi ne bi bilo predstavnikov Organizacije za osvoboditev Palestine. Izraelci so žc od nekdaj zagovarjali tezo, da se nameravajo pogovarjati samo. s spravnimi predstavniki Palestincev* in ti so lahko, poleg Jordancev, ki jih Tel Aviv istoveti s Palestinci oziroma obratni*; šrfflr) še arabski župani v zasedeni Cis-jordaniji. Ne Arabci ne PLO niso nikdar zatrdili, da mislijo izvoljene palestinske upravne predstavnike izključiti iz pogajanj, toda nikakor ne morejo le-ti biti edini zastopniki palestinskega naroda v Ženevi. Čeprav se mnenja in stališča a-rabskih držav v marsičem in žal prevečkrat precej razlikujejo, so do sedaj dokaj enotno branile o-srednje načelo, da je PLO edini za- ""•"•11111,1111,.mil............................................... Vprašanje splava spet na dnevnem redu KI) zavrnila poziv KPI k sporazumevanju Poslanska zbornica bi utegnila ie prihodnji mesec začeti obravnavo novega zakonskega osnutka - Zaključena konferenca deželnih in pokrajinskih tajnikov PSI ~ Ccz dva ali tpi tedne bo Strni/ novo besedilo zakonskega o-teit) 0 sPlavu, o katerem bi par-bi-iil.ent 'ahko začel razpravljati že vče !?ii mesec- To so zaključki košnje razprave na skupni seji ls'j za pravosodje in za zdrav-.° Poslanske zbornice. Ne bo nam-ir/ ^°teebno sklicati ožji odbor (ki tavadno nalogo združiti različ-gjjtekonske osnutke v enega same-iw’ saJ obstaja en sam zakonski lt0 ' ' tisti, ki ga je senat nepriča-stra i° *avmi' 7. junija. Laične v„en*e so predlagale skoraj po-P|'avl-enako besedilo z manjšim po-‘tie P° drugi strani pa niti KD |tUsj,)amV1'ava zgubljati časa z dis- smi. referendum ne bo pripravil sp,;nske demokracije d'- tega, da rt/ Jl,'e nesprejemljivo: da bi nam-»iBn0* itev o človeškem življenju rai ■ . I' mili volji ženske,* je vče-tej n uV’* demokristjan Orsini. To-€nih Podajanj, ampak samo ray/.a s Popravki*, ko bo o osnutku j. avU»l parlament, siv i torej očitno preslišala po- <1V |,j vw,tJ «'-»iiu H1 K" ni ®a je nanjo naslovil Giovan-Sl30..aerhnguer za dosego «širokega Wjma». Komunisti zasledujejo tereni m dva cilja: preprečiti re-su|v]/Urn — ki bi privedel do ab-hekln’bi vse politične sile bile kotov ne °dpravi fašističnih za-Ho 0 tem problemu — istočas-ohraniti nekatera temeljna p|a(-a’ hot so preventiva in brez-kon(.,a zdravniška oskrba ter do-c® .odločitev ženske. Toda KPI di Ve‘,,. -1c dejal Berlinguet. ki je tu-o8m|li;'nski poročevalec o zakonskem i a sP’avu — se želi izogniti enQst_ns'ci praznini*, ki bi nastala z 0°,-vno razveljavitvijo obstoječih Stori,ki je zato pripravljen, razpravo. PraV zato je osnutek laičnih strank «od- ^Scno O hovim prispevkom*. Olikan*1 ve^'nski poročevalec, repu-hji s„ftc Pennino, je na včerajš-stari t'. orisal glavne razlike med “O novim osnutkom, ki pa so (»stranskega pomena in vsekakor ne zadevajo spornih točk. Del Pennino jc na primer omenil, da se KD zavzema za to, da bi tudi oče odločal o morebitnem splavu. Toda kdo naj bi odločal v primeru nesoglasja med očetom in materjo? Prepustiti v tem primeru odločitev sodniku ali zdravilcu — je dejal Pennino — bi pomenilo samo še povečati težave ter kršiti načelo samoodločbe ženske, kateremu sc laične stranke ne na meravajo odreči. Medtem ko so poslanci razpravljali v komisiji, je bila pred palačo Montecitorio manifestacija sociali-stičnih žensk za uzakonitev splava. Posl. Magnani Noya se je izrekla proti vsakršnemu spreminjanju zakonskega snutka in torej za zavrnitev vseh demol-.rščanskih zahtev. Socialistična predstavnica je tudi opozorila. da bi si morebitni zagovorni ki kompromisa s KD prevzeli hude odgovornosti pred ženskami in pred javnostjo, poleg tega pa bi to imelo hude posledice tudi za parlamentarno pot zakonskega osnutka ter na splošno tudi za cpolitični okvir*, na katerem sloni Ar.dreottijeva vlada. V Rimu ne je medtem s posegom tajnika Craxija zaključila konferenca deželnih in pokrajinskih tajnikov PSI. Član tajništva Manca se je v svojem posegu zavzel za nov način političnega delovanja v stranki in izven nje ter poudaril, da je treba zaupati v strategijo alternative. Manca je zavrnil demokrščanske ponudbe socialistom, naj se vrnejo v vlado, prav tako pa je ocenil kot nesprejemljivo socialdemokratsko zamisel o «soc:alističnem območju*, ki bi dejansko pomenila ločitev levice. CANDIDA CURZI koniti predstavnik Palestincev, ki jim je ;.reba na mednarodni ravni piiznati pravico do samoodločr.nja in lastne države. Razhajale pa so sc v poteh, oziroma v ovinkih, kako naj, uveljavijo osnovno tezo Tokrat pa bi egiptovska umirjenost lahko privedla do pozitivnih rezultatov. Zunanji minister Ea brili je ramreč ob prihodu v domovino iz Francije dejal da se Kairo ne namerava potegovati za obndvo ženevskih mirovni) pogajanj že v tem letu. «Nam j. vseeno,* je dobesedno izjavil Falimi. «če bi se srečali tudi januarja ; li februarja; pomembno pa je/ da se ne srečamo brez Palestincev.* Odločnejši in ostrejši so seveda palestinski predstavniki. »Palestinski narod ob podpori vseh arabskih lahko sabotira kakršnokoli miroljubno rešitev, ki bi jo sklenili v njegovo škodo,* je preč dnevi nedvoumno zat"dil načelnik političnega urada pri PLO Kadumi pred generalno skupščino OZN. Do besede v Ncvv Yorku je prišel šele po krajšem prerekanju o tem, č- lahko kot zunanji opazovalec tudi spregovori’, česar pa mu ni o.sporaval sedanji predsednik zasedanja, jugoslovanski predstavnik Mojsov. VVashington je odločitev Beginove vlade ocenil zelo ugodno, kajti tako «se odpirajo nove možnosti, da bomo še letos sedli za pogajalno mizo*. Dokument, ki pa se omejuje zgolj na proceduralne probleme, kakor st) v Beli hiši jasno podčrtali, bodo poslali vladam arabskih držav, z upanjem, da ga . čimprgj odobrijo. Prizadeti sicer ne podpirajo optimističnega razpoloženja ZDA. vendar so pripravljeni. pregledati ameriško-iz-raelski «delovni načrt*, kateremu so z več strani očitali, kljub njegovi »tajnosti*, odstopanje od ameriško-sovjetske skupne izjave. Medtem pa So tudi prebivalci zahodnega brega Jordana izdelali podoben memorandum kot že prebivalci zasedene Gaze in ga poslali ZN, V njem še enkrat poudarjajo, da palestinskega vprašanja brez Palestincev ni mogoče rešiti, načne Pa se ga lahko samo sporazumno z njihovinri zakonitimi predstavniki — PLO —.' ustoličenim mentorjem in trajnim varuhom pa bi se brez težav in z zadovoljstvom odpovedali. (bp) Berlinguerjevo pismo škofu v Ivrei RIM Tajnik KPI Berlinguer jc poslal Škotu v Ivrei msgr. Bettaz-ziju pismo, v katerem obravnava vprašanja odnosov s katoliškim svetom, možnosti aktivne prisotnosti vernikov v komunistični partiji, položaja vernikov v komunističnih r!r- PARIZ —• Jugoslovanski predsednik Tito je prispel včeraj na tridnevni uradni in prijateljski obisk v Francijo, potem ko je francoski predsednik Valery Giscard D’Estaing decembra lani obiskal Beograd. S Titom so v Pariz kot člani jugoslovanske delegacije dopotovali pred-šednik predsedstva Hrvatske Jakov Blaževič, zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic in član zveznega izvršnega sveta Janko Smole. Na letališču Orly so Titu priredili slovesen sprejem z vojaško godbo, 21 častnimi salvami in z enoto vseh treh rodov francoske armade, ki se je razvrstila na letališki ploščadi. Pred posebnim letalom je Tita toplo pozdravil predsednik Giscard D’Estaing, v letališkem salonu pa mu je predstavil še ugledne francoske osebnosti, ki so prišle pozdravit jugoslovanskega predsednika. To so bili prfedsednik senata Alain Poher, predsednik parlamenta Edgar Faure, predsednik vlade Raymond Barre in drugi. Giscard je nato s priložnostnim govorom zaželel Titu dobrodošlico v Franciji., Poudaril je, da v Titovi osebnosti pozdravlja veliko prijateljsko deželo. Spomnil se je beograjskega srečanja s Titom in dejal, da ti dve srečanji v razmahu desetih mesecev kažeta, v kolikšni meri je dialog med Francijo in Jugoslavijo hkrati naraven in potreben. »Naraven je zato, ker Franci ja ve, kaj vi pomenite,* je naglasil Giscard. «V bojih, ki so proslavili vašo slavno življenjsko pot, v veli- nja katoliških podpornih ustanov v odnosu s krajevnimi upravami, predvsem onimi, v katerih imajo komunisti večino. S svojim pismom, Id ga bo objavila prihodnja števil ka »Rinascita*, Berlinguer odgova rja ne odprlo pismo, ki šc julija lani poslal škof Bettazzi. Berlinguer najprej citira statut. KPI, ki dovoljuje vpisovanje v partijo ne glede na versko prepričanje, ter poudarja, da partija ni niti sektaška, niti inlegralisUčnu. Tajnik KPI pravi tudi. da se partija zavzemi’ za laično in demokratično dr žavo. v kateri bi ne bilo diskriminacij, ter priznava, da take diskriminacije šc večino obstajajo, v nekaterih vzhodnoevropskih državah, kjer pa jih skušajo — čeprav počasno in včasih tud) kontradiktorno — odpravljati. Končno Berlinguer zagotavlja, da nima KPI nobenega namena, da bi obravnavala kot sovražnike verske podporne ustanove. žavah in končno kočljivega vpraša- i kih ciljih, ki ste jim služili osvoboditvi domovine, ohranitvi neodvisnosti in utrditv miru — Francozi odkrivajo odmev svojih lastnih bojev in idealov.* V zvezi s potrebnostjo jugoslovansko - francoskega dialoge je franki mu ga je coski predsednik dejal: «V svetu negotovosti in nemirov, kakršen je naš, ni nič bolj nujnega kot pa združevanje prizadevanj vseh tisiih, ki so pripravljeni delati v korist dveh ci ljev, ki so pred vsemi pjUe.bami našega časa. To sta popuščanje napetosti in sodelovanje med narodi. Francija in Jugoslavija sta bili med prvimi, ki sta potrdili potrebo po delovanju v teh dveh smereh.* Pri tem je Jugoslavija, kot je de jal Giscard, dosegla izjemen ugled na evropskem in mednarodnem prizorišču, o tem pa priča tudi sestanek, ki te dni poteka v Beogradu. Po besedah francoskega predsednika je namen T tovega obiska v Franciji zbližan je dveh neodvisnih ljudstev, bratskih in prijateljskih, hkra ti pa tudi prispevek k miru. »Pri nas ste dobrodošl, na dva načina, kot prijatelj in kot partner,* je ob koncu pozdravnega nagovora izjavil Giscard D’Estaing. Predsednik Tito je v odgovoru podčrtal, da Giscardove prisrčne in navdihnjene besede utrjujejo prepričanje. da obisku obe Strani pripisujeta velik pomen. »Prepričan sem,* je izjavil Tito. «da Jugoslavija in F’ranči ja lahko še veTko storita za razvoj svojih odnosov, pa tudi za graditev boljših odnosov v svetu. Temu bomo namenili tudi naše razgovore in z njimi nadaljevali ploden dialog, ki smo ga imeli lar/ decembra v Beogradu. Prepričan sem, da se bo tudi tokrat pokazala skladnost ali podobnost stališč do mnogih aktualnih problemov mednarodnih političnih in ekonomskih odnosov in do poti za njihovo reševanje.* Po sprejemu na letališču Orly sta se predsednika odpeljala proti prestolnici. Od kraja »Aleksander tretji* do palače «Matigny» je Tita spremljala konjenica republikanske garde. V palači «Matigny* je dvojica predsednikov začela, pive pogovore, pred tem pa sta izmenjala darili. Tito je Giscardu izročil dve lovski puški, izdelani v zavodih *Cr-vena zastava* v Kragujevcu, zbirko jugoslovanskih pijač in srebrno vazo. Francoski predsednik pa je svojemu gostu podaril srebrno figuro medveda in pri tem deial. da je prišel na misel o tem darilu, ko je pred kratkim slišal, da je predsednik Tito splenil velikega medveda, pa si je zaželel, da bi ga tudi to darilo spominjalo na lovsko trofejo. V prvih pogovorih sta se Tito m Giscard med drugim dogovorila, kako bodo potekale razprave o mednarodnih vprašanjih in dvostranskih odnosih, o čemer naj bi se pogovarjali ministri. Sicer pa napovedujejo, da bosta jugoslovanski in francoski predsednik imela poglavitne politične pogovore danes in jutri. Sinoči je Giscard D'Estaing priredil v Titovo čast slovesno večerjo, (vb) . V ZVEZI S PRIMEROM RUMOR CATANZARSKI GLAVNI PRAVDNIH PRIJAVLJEN VIŠJEMU SODNEMU SVETU Protizakonito naj bi si prilastil postopek proti bivšemu predsedniku vlade, osumljenemu lažnega pričevanja RIM — Kot je bilo pričakovati in j ne službe SID pojasnilo, če je faši-kot so napovedali, so zagovorniki r stični časnikar njen agent, v od go Pietra Valprede in ostalih obtoženih vor pa je dobil kratko n suhoparno anarhistov na procesu zaradi poko la v Kmečki banki na Trgu Konta pismo, s katerim je vodja tajne službe sporočal, da je zadeva vojaška na v Milanu, prijavili višjemu sod- ; tajnost. Vojaški poveljniki sedaj tr-nemu svetu načelnika eatanzarske j dijo, da so ta odgovor pripravili spo-preture dr. ChiaravalloUija in glav-j razumno s političnim vodstvom (to nega prbvdnika dr. Chilibertija. Pr- i .ie v intervjuju s časnikarjem Ca vega dohtijo neizpolnjevanja dolžno- J pfarb le.a 1974. potrdil tudi Giulie sti, drugega pa zlorabe oblast* in prestopanja meja lastnih prisUijno-sli v zvezi s tako imenovanim primerom Rumor. S to pobudo skuša Valpredov obrambni kolegij pospešiti preiskavo in preprečiti, da bi celotna zadeva šla v pozabo. Povod za sodno pre skavo proti bivšemu predsedniku vlade, je bilo njegovo nedavno pričevanje o vprašanju Guida Giannettinija. Sredi 1973. leta je preiskovalni sodnik D'Ambrosio zahteval od obveščeval- .............mil,.mi,„,m.......................... KONČANO ZASEDANJE OBRAMBNIH MINISTROV NATO V BARIJU Nobenega sklepa o nevtronski bombi Glavne smernice sindikalnega gibanja v dokumentu ki ga je soglasno odobril vsedržavni svet CGIL AT TCCIA — Ob koncu vsedržavnega sveta CGIL, ki je trajal tri dni in' na katerem so socialistični člani izrazili vrsto pomislekov glede od;.osov med sindikatom in vlado ter odnosov do splošnega političnega okvira, so soglasno odobrili sklepni dokjmen’ v katerem sindikalna zveza CGIL nakazuje svoje glavne cilje: predvsem premostitev sedanjih tendenc k recesiji; globoka reorganizacija sistema državnih udeležb; odobritev zakona o pravični najemnini po smernicah in predlogih, ki jih je enotna sindikalna federacija predstavila vladi: hitra odobritev zakona o finansiranju področnih načrtov V kmetijstvu;’uresničitev konkretne perspektive za zaposlitev 650 tisoč mladincev, ki so se vpisali v posebne sezname: demilitarizacija in sindikalzacija u-službencev policije; refo”ma železnic ter rešitev sporov na področju javnih služb . in končno reforma strukture plač in socialnega sistema. Dokument CGIL poziva nato k enotnosti s'ndikalnega gibanja ter poudarja nujnost uresničitve skupne pobude, da bi dosegli potreben preo-kret v gospodarski politiki.• Dokument vsekako- vsebuje tudi stališča socialistične struje ter poudarja, da so deflacionistične smernice vladne pol'tike privedle sicer do zmanjšanja inflacije, obenem pa je ta politika povzročila odločen padec proizvodne ravni, kar je še poslabšalo položaj na področju zaposlitve. Sklepna resolucija potrjuje oceno vsega sindikalnega gibanja o programskem sporazumu šestih strank, ter meni, da je treba uresničiti skupne pobude, da bi prišlo do bolj naprednih odnosov sil in da bi zagotovili tako politično vodstvo, ki bi bolj ustrezalo interesom delavcev Zelo kritično oceno o Andreottijevi vladi je v svojem poročilu na izvršnem odboru UIL dal generalni tajnik Benveiguto, ki je med drugim poudaril, da dejavnost vlade označuje razdvojenost (pri tem je izrecno omenil zadnji ukrep o prepovedi združevanja pokojnin in mezd), kar še podčrtuje vzdušje nezaupanja, ki pravzaprav izpodkopava demokratične ustanove. Benvenuto je dejal, da za sindikalno gibanje sedanje smernice vlade, ki je odločno nastopila pot recesije, niso nobeno presenečenje, saj .go se za padec proizvodnje domenili že v trenutku, ko so podpisali jamstveno pismo za Mednarodni denarni sklad. Boj proti recesiji pa ne sme temeljiti na ekspan-zivni politiki, ki bi dosegla le lažen zagon. Prav tako bi neodgovorno povečanje notranjega povpraševanja nujno privedlo do postopne zadolžitve s tujino in torej do devalvacije. Po mnenju tajnika UIL je e-dina možnost za rešitev gospodarske krize povezana s sposobnostjo političnih in družbenih sil. da rešijo vprašanje reforme družb z državno udeležbo finansiranja zadolženih podjetij, državnega proračuna in reforme pokojninskega sistema, (if) BARI — ZDA še niso odločile, ali naj bi gradile novo nevtronsko bombo. Sklep bodo sprejele na osnovi posvetovanj s svojimi zavezniki v NATO. kar pa ne pomeni, da bo potrebno soglasje vseh držav članic atlantskega zavezništva. Pomeni, da bo potrebno soglasje vseh držav članic atlantskega zavezništva. Posvetovanja se vsekakor nadaljujejo, tudi v pričakovanju, da nekatere vlade — med njimi tudi 'talijanska — zavzamejo o tem vprašanju dokončno stališče. Zasedanje «skupine za jedrsko načrtovanje* NATO v Bariju se je torej zaključilo — kot je bilo pričakovati — brez dokončnih sklepov, saj je bilo v prvi vrsti posvetovalnega značaja. Udeležili so se ga obrambni ministri sedmih držav ter generalni tajnik NATO Luns in vrhovni poveljnik sil NATO v Evropi general Haig. Zaključno poročilo samo bežno o-menja vprašanje nevtronske bombe, pač pa med argumenti dvodnevne razprave navaja probleme ravnotežja sil NATO in varšavskega pakta, pogajanj SALT, povečanega sovjetskega 'raketnega potenciala, raket »cruise* itd. Nevtronska bomba pa je bila glavna tema tiskovne konference. ki so jo ob zaključku zase danja imeli generalni tajnik Luns ter ameriški in italijanski obrambni minister, Brown in Ruffini. Brown je med drugim poudaril, da dokončna odločitev o gradnji nevtronske borbe »pritiče samo ZDA*, ki pa bodo upoštevale mnenja zaveznikov, posebno tistih, na katerih ozemlju naj bi te bombe namestili. Dal je razumeti, da mu je predvsem za privolitev Zahodne Nemčije, Italije in Velike Britanije, medtem ko bi morebitno nasprotovanje Norveške ali Danske ne imelo nobene teže. Italijanski obrambni minister Ruffini pa si je v svojih izvajanjih prizadeval dokazovati, da je gradnja nevtronske bombe le »delovna hipoteza*, in da je tisk pripisal pretirano važnost temu vprašanju. Podčrtal je tOdi, da je nevtronska bomba »manj destruktivna* kot. vsaka druga vrsta jedrskega orožja, (tm) Na sliki: Brown, Luns In Ruffini (z leve) med včerajšnjo tiskovno konferenco. (Telefoto ANSA) Andreott') bivši ministri pa trdijo, da o vs_“j zadevi sploh niso bili obveščeni. Tudi ministrski predsednik je v sodni dvorani umaknil nekdanjo trditev in prepričeval poroto in občinstvo, da s .-Stanka na medministrski ravni, na katcem naj bi odobrili stališče vojaških poveljnikov, sploh ni bilo. Najbolj vnet pri zanikanju vsakršno odgovornosti pa je bil Mariano Rurnor: ob njegovih »ne vem* in «ne spom njam se* je javni tožilec vzrojil in zahteval zapisnik obravnave za morebitni postopek zaradi.lažneea pričevanja. Za ta prekršek je po kazenskem postopku pristojen pretor in dr. Lom bardi je zato izročil zadevno gradivo dr. Chiaravallottiju. Poseglo pa je glavno pravdništvo in si prisvojilo preiskavo, da bi utemeljilo ukrep pa o6*nem namignilo na morebitno obtožbo nekakšnega dajanja potuhe fašističnemu časnikarju. Odtlej se, kot kaže. preiskava ni premaknila z mrtve točke in marsikdo sumi, da hujše obtožbe, na katere je namignil dr. Chiliberti, skrivajo le poskus utišanja škandala. Prevečkrat se je v preiskavi o pokolu na Trgu Fontana že pripetilo, da je bil poseg vrhov sodne hierarhije le zavora preiskovalnemu delu tistih sodnikov, ki so hoteli razkriti storilce in ozadje tega ključnega člena v strategiji napetosti in terorja. Od tod poseg Valpredovih odvetnikov. Ni tu mesto, da bi se spuščali v obnavljanje dolge pravne razlage. s katero so odvetniki utemeljili svojo zahtevo višjemu sodnemu svetu. Omenimo naj le bistveno ugotovitev: nastop catanzarskega glavnega pravdništva je v odločnem nasprotju z enim od osnovnih načel italijaaske kazenske zakonodaje, ker pretor'v okviru svojih pristojnosti, ni hierarhično podrejen nikomur. Nedopustno je zato, da si je glavno pravdništvo prisvojilo pre-torjevo preiskavo, prav (ako nedopustno pa tudi. da se prizadeti pretor tej zahtevi ni uprl. (vt) Zmanjšane omejitve v izvažanju valute RIM — Italijanski turisti bodo iahko potrosili v tujini 750 tisoč lir letno namesto dosedanjih 500.000. Sporočilo je dalo zakladno ministrstvo, ki je pojasnilo, da bo odlok v tej zvezi v kratkem objavljen v u-radnem listu. Zvišali so tudi vsoto, ki jo-turist lahko ima pri sebi ob prehodu čez mejo: namesto dosedanjih 35 tisoč sto tisoč lir. Samomor Allendejeve hčere HAVANA — Beatricc AUetide, hči umorjenega čilskega predsednika Salvadorja AUendeja si je včeraj vzela življenje v Havani, kjer je že nekaj let bivala. Doslej ni drugih podrobnosti. RIM — Predsednik poslanske zbornice Ingrao je sprejel načelnika glavnega štaba vojske generala Rambaldija ter grškega veleposlanika Jeana Pesmazobluja. V SMISLU RESOLUCIJE POKRAJINSKEGA SVETA 1 DNE 22. SEPTEMBRA POKRAJINSKO ODPOSLANSTVO V RIM ZA POSPEŠENJE GLOBALNE ZAŠČITE Sestavo odposlanstva, ki se bo v Rimu 18. t.m. sestalo s predstavniki vlade, parlamenta in z načelniki parlamentarnih skupin, bodo določili verjetno že danes Enotna delegacija predstavnikov demokratičnih strank v tržaškem pokrajinskem svetu bo odšla v torek, 18. t.m., v Rim, da posreduje vladi, predsednikoma obeh vej parlamenta in načelnikom parlamentarnih skupin željo krajevnega prebivalstva, da se pospešijo postopki za čimprejšnje izglasovanje zakonskih norm, ki naj zagotovijo slovenski narodnostni skupnosti v Italiji globalno zaščito. Ponoven obisk je narekovala resolucija, ki jo je pokrajinski svet sprejel soglasno (razen vobče politično izoliranih misovskih svetovalcev) na seji 22. septembra letos, ki se je sklicevala na v preteklosti že večkrat izraženo voljo po priznanju pravic Silovencev in na nove perspektive, ki so jih odprli osimski sporazumi med Italijo in Jugoslavijo, ki obvezujejo obe državi, da uredita manjšinske pravice v okviru notranje zakonodaje. Delegacija, katere člane bodo do ločili -na posebni seji načelnikov svetovalskih skupin, ki jo bodo sklicali verjetno že danes, bo obenem posredovala rimskim izvršilnim in zakonodajnim oblastem izredno zaskrbljenost spričo protis'ovnega ob našanja pristojnih organov v zvezi z ustanovitvijo šolskih okrajev in z razveljavljenjem sklepa pokrajinskega sveta o pravici slovenskih predstavnikov do rabe materinščin-. Mnenje krajevnih političnih sil. ki je bilo izraženo tudi ob izglasovanju omenjene resolucije, je, da so krepko dozoreli časi in pogoji za izg’asovanje globalne zaščite brez vsakih zamud, saj ni več daleč 18-mesečni rok za odobritev izvršilnih zakonov za uresničevrnie osimsk h sporazumov v vseh, njihovih delih. To mnenie potrjujejo tudi zagotovila, ki jih je predsednik vlade Andreotti dal enotni delegaciji Slovencev v Italiji, ki jo je sprejel 9. avgusta letos, kot tudi izjave predstavnikov vseh parlamentarnih skupin ob prejšnjem obisku enotne pokrajinske delegacije junija lani. DANES V TRSTU Svečanost ob 10-letniei deželne družbe Friulia Danes dopoldne bo na sedežu delečega odbomištva za industrijo in trgovino svečanost ob 10-letnici u-stanovitve deželne finančne družbe Friulia. Svečanosti se bodo udeležili predstavniki deželnih oblasti, med katerimi tudi predsednik deželnega odbora Comelli, predstavniki delničarjev, predstavniki političnih, gospodarskih in sindikalnih organizacij ter finančnih družb in ustanov za gospodarski razvoj drugih italijanskih dežel. O rezultatih desetlet nega delovanja ter o problemih in perspektivah finančne družbe bo govoril predsednik Friulie dr. Wiliam Banchi. < V popoldanskih urah pa se bodo sestali predsedniki finančnih družb številnih .dežel in razpravljali o izkušnjah dosedanjega dela ter o problemih, ki so skupni vsem podobnim družbam. Jutri pa si bodo gostje iz drueih dežel ogledali nekatera podjetja, pri katerih je finančno soudeležena tudi Friulia ter se bodo u-deležili otvoritve novega skupnega obrata za več manjših početij v kraiu Vito d’Asio na potresnem področju. V TOREK V SEŽANI Sestanek obmejnih organov i obeh strani nwje Na sedežu sežanske carinarnice *ta se v torek sestali delegaciji krajevnih italijanskih in jugoslovanskih obmejnih organov: delegaciji so sestavljali predstavniki obeh držav v mešani italijansko - jugoslovanski komisiji, ki jo predvideva videmski sporazum o maloobmejnem prometu ter sta ju vodili polici!ski generalni inšpektor dr. Ausonia Aromolo in šef oddelka nri sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije dr. Milan Domadenik. V prijateljskem razgovoru so proučili številna vprašanja v zvezi s policijsko in carinsko službo na mejnih prehodih in še zlasti s prilagoditvijo urnikov odprtja mejnih prehodov za maloobmejni promet dejanskim potrebam prebivalstva. Za rešitev problemov ONAIRC Deželni svetovalci predložili resolucijo Predstavnik vseh političnih strank ustavnega loku v deželnem svetu so predložili resolucijo v zvezi s problemi, ki so nastali ob razpustu vrtcev ustanove ONAIRC. Podpisniki resolucije, svetovalci Colli (KPI), Viginn (KD), Lonza (PSD1), Zanfa-gmini (PSI), Štoka (SSk),' Trauner (PLI) in Bertoli (PRI) zahtevajo od odbora, da se zavzame pri predsedstvu vlade za takojšnjo izstavitev sklepa o p-ehodu vsega osebja ONA IRC pod državno upravo, da se s tem vsaj delno nadoknaJi dosedanje zamude in nevšečnosti. Resolucija obenem obvezuje deželni odbor, da nemudoma prouči in predloži deželnemu svetu vse pobude, ki bi olajšale naloge občri pri postavkah v korist otroških vrtcev. Gre tu predvsem za nakazila, ki bi omogočala efekcijo v vrtcih, ureditev prostorov in kurjavo. S temi pobudami bi morali zagotoviti rešitev vseh preostalih problemov, k1 še vedno ovirajo pouk v otroških vrtcih razpuščene ustanove ONAIRC. Danes zasedanje deželnega svela Danes se sestane deželni sVet, ki bo razpravljal o zakonskem osnutku, ki uvaja finančne norme za izvajanje prvih določil vsedržavnega zakona o obnovi prizadete Furlanije. Zakonski poročevalec Ginaldi (KD) navaja v uvodu osnovne probleme obnove. ki so predvsem v pomanjkanju globalnega načrta. Izstavitev takega načrta pa zahteva soudeležbo vseh družbenih in političnih sil. Prva prilika za tak programski načrt bo ob proučevanju proračuna za prihodnje leto in ob razpravi za dolgoročne načrte za obdobje 1978 -1981. Komunistična komisija o socialnem varstvu prihodnje mesece, ki vsebuje pobude o bolnišnicah, o zdravstvenih konzorcijih, o psihiatriji, o delovnem okolju in o deželnem družbeno-zdravstvenem načrtovanju. Komisija je tudi proučila zakonski osnutek o socialno zdravstvenem načrtu, ki ga pripravlja četrta deželna komisija, potem ko so ga zavrnile občine, pokrajine in gorske skupnosti. Zadnji problem, ki so ga proučili, se nanaša na izkoriščanje osebja in struktur ustanov za socialno skrbstvo v pričakovanju novih krajevnih enot za socialno zdravstveno službo. • Sekcija KPI «Pir.ko Tomažič« priredi jutri od 17.45 do 21. ure javno zborovanje na Trgu Garibaldi o šolskih problemih na območju Stare mitnice. Govorila bosta Fulvio Aloisi in Fausto Monfalcon. Delavstvo GMT proti shodu MSI Tovarniški svet Tovarne velikih motorjev pri Boljuncu je sinoči izdal poročilo, v katerem zavzema odločno stališče proti na novo napovedanemu shodu Almiranteja, ki naj bi nastopil v soboto, 15. oktobra, v Trstu. Vzdušje nasilja in napada na demokratične inštitucije naše države — naglaša poročilo — se ved- no poraja iz politične skupine MSI -DN ali iz njenih neposrednih priveskov. Zato tovarniški svet zahteva, da se zapre sedež organizacije »Fronte della Gioventu* v Ul. Paduina, s katerega izvirajo vse pobude, ki povzročajo primere nasilja in podžigajo politično napetost v našem mestu. Volitve za šolske okraje bodo 11. in 12. decembra Nedopustni sklep deželnega šolskega odbomištva, ki ni upošteval zahtev po samostojnem slovenskem šolskem okraju, je postal pravnomočen z registracijo na računovodskem dvoru. S tem bodo ustanovili v naši de- želi 18 okrajev in bodo tako možne volitve, ki bodo 11. in 12. decem- bra. Teh volitev se bodo udeležile poleg šolnikov tudi krajevne ustanove, sindikati, razna kulturna združenja, nad 40 tisoč študentov in 200 tisoč staršev. NA POBUDO TRŽAŠKEGA TEATRA STABILE ZAGREBŠKO GLEDALIŠČE MLADIH DANES V GOSTEH Predstava « Džingiskana » v župnijski dvorani v Ul. Ana-nian 5 bo danes ob 17. uri za slovenske šole, jutri ob 8.30 in 10.45 za šolo Gaspardis in konvikt San Giuslo Danes in jutri bo gostovalo v Trstu, ob povratku z uspešnega gostovanja po Italiji, Zagrebško gledališče mladih. Predstavo Vesne Parun in Ladislava Tuiaca, DŽINGISKAN, bodo uprizorili v župnijski dvorani v Liliči Ananian 5 danes ob 17. uri za slovenske šole, jutri ob 8.30 in 10.45 pa za šolo Gaspardis in konvikt San Giusto. Zagrebško mladinsko gledališče so ustanovili že leta 1948 pod nazivom *Zagrebško pij onirsko gledališče». Naloga gledališča je bila uprizarjanje otroških in mladinskih iger ter a-nimiranje mladih talentov za gledališko umetnost. Pozneje se je gledališče preimenovalo v Zagrebški gledališki studio mladih. V gledališkem sestavu so delovali pedagogi, koreografi in glasbeniki. Pod umetniškim vodstvom Zvjezdana Ladike so zbirali okrog sebe otroke vseh starosti, dijake in študente ter z njimi uresničevali izobraževalne in umetniške iimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMitiiiiiiiimiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiuiiiiiiiiiMiiuiMiMiiiitii PO ŠE NEPOTRJENIH VESTEH IZ GOSPODARSKIH KROGOV Tudi zastopnik Kmečke zveze v odboru trgovinske zbornice Deželni odbor imenoval dr. Modiuna za novega predsednika, prvič pa tudi Slovenea kol predstavnika krajevnih kmetov Po sicer še nepotrjenih vesteh iz krajevnih gospodarskih krogov, je včeraj deželni odbor sklenil imenovati novi izvršilni organ tržaške zbornice za trgovino, industrijo, o-brtnštvo in kmetijstvo, ki mu je bil že davno zapadel mandat. Po pričakovanju je bil za novega predsednika trgovinske zbornice imenovan tržaški podjetnik dr. Marcello Modiano, prvič v zgodovini te gospodarske ustanove p;., je pripadlo v njenem izvršnem odboru mesto tudi Slovencu. Na svoji zadnji seji je deželna komisija KPI za socialno varrtost; proučila vrsto problemov. Med dru gim so pripravili delovni načrt za Po dolgoletni diskriminaciji, ko nesporno najbolj predstavniški organizaciji krajevnih kmetov, ki pripa da jo v ogromni večini slovenski narodnostni skupnosti, niso priznali v tej ustanovi nobenega predstavništva in je sploh niso obveščali o oboa vijjenjik.iabonučnih. organov, kaj šele da bi jo vprašali za določitev njenih kandidatov, so tokrat vendar imenovati Zastopnika Kmečke zveze v zbornični izvršni odbor, kot predstavnika domačih kmetov. II 11111111111*1 M llllll•llfllllHIHI•|t||||IIIIIIMIII•HII^IM■IIHII■ltf■fMMfltll•tllllllt•lll•ftlt|lll||||||||| tl |||f||||||||||| PRED ZASEDANJEM OBČINSKEGA SVETA Svetovalci KD pohvalili delo manjšinskega odbora Med pomembne opravljene naloge navajajo šolske gradnje, urbanistične variante, finansiranje cestne povezave luka ■ Kras in novega vodovoda Pred obnovitvijo zasedanj tržaškega občinskega sveta se je ob prisotnosti župana ip pokrajinskega tajnika Rinaldija sestala svetovalska skupina KD, da pregleda sedemmesečno delovanje manjšinskega odbora KD - P3DI - PRI in nakaže smernice delovanja do junijskih volitev. Demokristjanski svetovalci so izrazili priznanje občinskemu odboru, katerega delovanje je po njihovi o-ccni uresničilo skoraj v celoti sprejete obveze, k čemer je prispevalo konstruktivno in odgovorno zadržanje strank ustavnega loka, ki ne sestavljajo odbora. Med pomembnejše opravljene naloge prištevajo svetovalci KD odobritev variant k regula cijskemu načrtu, številne šolske gradnje, ki so jih že zaključili ali jih bodo v kratkem, velika javna dela na področju Magdalene in Ro cola (ceste in greznice), pobude za čiščenje zaliva. |Hfi|llllllllllllllllMlllllMIIMIlilAIII*Mllllllllli*IIHi*illtl»*IHHMII*MIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIHIIIIIMII|MM*IIIMIimi* NA SEJI GLAVNE SKUPŠČINE KONZORCIJA ZA PREVOZE DOKONČNO SO ODOBRILI POPE ST ZA UPOKOJENCE Abonmaji po znižanih tarifah od 1. novembra dalje? Glavna skupščina pokrajinskega konzorcija za prevoze je na sinočnjem izrednem zasedanju soglasno sprejela sklep, ki so ga enotno predlagale vse politične skupine, da imajo upokojenci. ki prejemajo socialno, oziroma minimalno pokojnino INPS, oziroma če njihov letni dohodek ni podvržen obdavčitvi, pravico do avtobusnih abonmajev po znižani ceni. Za eno samo progo, oziroma odsek, bodo upokojenci za mesečni abonma plačali le 1.000 lir namesto 3.030. abonma za celotno omrežje pa bo stal 2.000 namesto 4.500 lir. Ta ukrep bo stopil v veljavo z naslednjim mesecem. Ho bo sklep postal polnoveljaven s privoljenjem nadzornih oblasti, to pomeni, da bodo upokojenci dobili privili-girane abonmaje v najboljšem primeru od 1. novembra dalje. Vse formalnosti v zvezi s preverjanjem pravice do olajšav posameznih prosilcev in z izdajanjem abonmajev po znižani ceni si bodo prevzele posa- mezne občine, kjer imajo upravičenci stalno bivališče. Finančno breme za kritje razlike med realno in znižano ceno abonmajev bodo samostojno krile posamezne občine z naknadnim prispevkom konzorciju. Tako je bilo na najboljši način, čeprav z občutno za-mudp, rešeno vprašanje olajšav pri javnih prevozih za revnejše sloje. Kot smo že obširno poročali v naši torkovi številki, se včerajšnje priznanj- olajšav upokojencem praktično tiče le upokojencev iz tržaške občine, kjer v skladu z dogovorom županov vseh okoliških občin dajejo znižane abonmaje uokojencem z najnižjimi pokojninami že od 1. avgusta dalje. medtem ko je tržaška občinska uprava to zavlačevala vse či danes, ko jo sklep skupščine konzorcija formalno obvezuje. Zainteresirane kategorije upokojeaeev si — Ušo le, da ne bi tržaški odbornik za prevoze spet našel način, da bi oviral takojšnje izvajanje sklepa. Tiskovno sporočilo hvali občinsko upravo tudi zaradi ureditve vile Primc na Greti in skorajšnjega zaključka v vili Engelmann, nova u-rejena parka na razpolago javnosti in številnih skrbstvenih pobud za o-troke in starejše občane. Živahna je bila tudi dejavnost na kulturnem področju, pri čemer omenjajo tudi Spa-calovo in Černigojevo razstavo. Izredne važnosti za razvoj mesta je zagotovitev finančnih sredstev za cestno povezavo med luko in kraško planoto ter za dopolnitev novega vodovoda, za katero je poskrbel občinski odbor, kot tudi nova ureditev u-pravne decentralizacije z neposredno izvolitvijo rajonskih svetov in njihovimi večjimi pristojnostmi. 24-urna stavka v gradbeništvu Na našem področju je bila včeraj 24-uiVia stavka delavcev, zaposlenih v gradbeništvu. Stavkali so tudi pleskarji in delavci industrijskih obratov za proizvodnjo stanovanjske o-oreme iz lesa. Stavko so oklicale sindikalne organizacije, da bi opozorile javno mnenje na trdovratno stališče vsedržavnega združenja gradbincev, ki ne pristaja na predlog sindikatov, da bi skupno obravnavali vprašanja naložb, zaposlenosti in varstva zaposlenega o-sebja na delovnem mestu. Ob 10. uri dopoldne je bil na sindikalnem sedežu pri Domju sindikalni shod, katerega se je udeležilo večje število delavcev in sindikalnih predstavnikov in na katerem so vzeli v pretres najbolj pereča vprašanja kategorije. • Drevi ob 20. uri se sestane v Ul. Mauroner 2 rajonska konzulta za Kjadin ■ Rocol. V Istrski ulici povozil žensko Sinoči okoli 23.30 so z rešilnim avtom Rdečega križa prepeljali v glavno bohršnico 38-letno Antoniet to Štor iz Doline. V Istrski ulici je sedela na motornem ko'esu ob robu cestišča in se pogovarjala s prijateljico, ko je vanjo trčil avto. Zdraviti se bo morala 50 dni. Zaradi pozne ure še nismo izvedeli za ime voznika avtomobila. Ta nedvomno pomemben korak naprej v upoštevanju naše narodnostne skupnosti predstavlja uspeh dolgoletnih vztrajnih prizadevanj kmečke strokovne organizacije. Dol-fo so bili protesti domačih kmetovalcev, ki jih je Kmečka zveza izražala. sicer bob ob steno. Vse ka- omejuje redno delo v bolnišnici. U- ‘ ib ............ službenci zahtevajo prekvalifikacijo strežnega osebja, ki je zaradi pomanjkanja kvalificiranega osebja že vrsto let dolžno opravljati bolničarsko delo. Uslužbenci zato vabijo prebivalstvo in še zlasti sorodnike bolnikov, da sami preverijo to nemogo- že, da so bila deležna večjega po-! če stanje in da se udeležijo skupšči- ii .i. • no Lri K/a ir caKa! r\ aE Ifi nr*i i/ (flO- sluha njena posredovanja na deželi, odkar je ta prevzela pristojnosti glede trgovinskih zbornic, saj je odbornik za industrijo in trgovino sredi maja seznanil Kmečko zvezo s potrebo po obnovitvi zborničnega odbora in jo zaprosil za določitev predstavnika. Prevladala je, kot kaže, zdrava pamet in s tem priznanje, da more le pravo predstavništvo doma čih kmetov jamčiti za odpravo dosedanje brezbrižnosti tržaške trgovinske zbornice za njihove probleme h'ža Hjeno'aktivnejšo'Vlogo1 tudi na tem sektorju krajevnega gospodarstva. O Zavod za Industrijsko cono razpisuje javni natečaj za namestitev geometra. Prijavijo se lahko tisti, ki s0 že dopolnili 18. leto starosti in niso prekoračili 32. leta. Tistim, ki so prekoračili to mejo, pa se bodo štela v dobro leta službe pri državnih u-stanovah. Na vsak način pa ne smejo prekoračiti 45. leta. Interesenti naj pošljejo prošnje na EZIT, Ul. Caboto 14, do 3. novembra 1977. Za vse o-stale informacije se lahko obrnejo na tajništvo zavoda. Stavkovno gibanje v bolnišnici Santorin Uslužbenci bolnišnice S. Santorio so bili prisiljeni — tako piše v ti skovnem poročilu, ki so ga izdali včeraj na skupščini uslužbencev — začeti s stavkovnim gibanjem, ki SPD TABOR - Opčine priredi Antološko razstavo In predstavitev zbirke domačih pesmi Pagruntane na risalne mize ATILI JA KRALJA Odprtje bo danes, 13. t.m., ob 20.30. ' Razstava bo odprta do 23. oktobra 1977 ob nedeljah: od 10. do 12. in od 16. do 20. ure ob delavnikih: od 18. do 20. ure. ne, ki bo v soboto ob 16. uri v gledališki dvorani v bolnišnici v Ul. Bonomea 265. • Danes ob 20.30 se sestane v Ul. Colautti 6 rajonska konzulta za Staro mesto in Sv. Vid Knjižničarski tečaj Narodna in študijska knjižnica obvešča, da se bo tečaj začel v ponedeljek, 7. novembra, ob 14. uri. Vabi udeležence, naj takoj naslovijo prošnjo za vpis vodstvu NšK. vsekakor n " asneje do 25. oktobra. programe ter celovečerne predstave. Največja skrb je vseskozi posvečena otrokom z osnovne in srednje šole. Vsako leto so na programu dela vsaj treh domačih ali svetovnih avtorjev, ki pišejo za mladino. V dvanajstih letih delovanja je «Zagrebačko kazalište mladih», tak je namreč uraden naslov, imelo o-krog šest tisoč nastopov, od katerih nad dvesto glasbenih. V tem gledališču je pričelo svojo umetniško pot veliko danes že afirmiranih hrvaških igralcev. Gledališče je tudi sodelovalo na raznih mednarodnih festivalih (Palermo, Vicema, Benetke. Niirinberg, Monako in Berlin), in povsod odneslo laskave kritike. Kakih dvajset oddaj je posnela tudi zagrebška televizija. Maček Džingiskan in Miki Trasi je poetična zgodba dveh mačkov, rojenih na otoku Zlarin. Obadva preživljata srečno otroštvo na domu starega očeta Roka in stare matere P in Bako ter v družbi prijateljev: osla Žana in koze Kaši. Džingiskan se zaljubi v mačko Smiljko, toda želja po potovanjih in njegov pustolovski značaj sta močnejša od ljubezni. Džingiskan se odloči za potovanje. Vsi prijatelji, stari oče, stara mati ter Smiljka z žalostjo v srcu upajo, da se bo Džingiskan kmalu vrnil. Tudi Džingiskana vedno bolj utrujajo popotovanja, domotožje je vedno večje, končno se odloči za povratek. Vsa vas praznuje njegov prihod. Čez nekaj časa že slavijo poroko Džingiskana in Smiljke. Kot vidite gre za vabljivo zgodbo, ki bo gotovo navdušila mlade ljubitelje gledališča. Opozoriti moramo le. da je župnjiska dvorana majhna. Kdor ne bo pohitel, se bo kajpada moral odpovedati predstavi. ADR! J AN RUSTJA ' KLAVIRSKA GLASBA V ČITALNICAH NA RADIU TRST A Danes, ob 17.05 bo radio Trst A predvajal prvo oddajo iz zanimivega ciklusa, ki ga pripravljata dr. GOJMIR 1EMŠAR in pianist ALEKSANDER VODOPIVEC in ki je namenjen klavirski glasbi v čitalniški dobi. Oddaje tega ciklusa bodo na sporedu vsak četrtek ob omenjeni uri in si bodo sledile predvidoma do konca decembra; v njih bo najprej dr. DEMŠAR spregovoril o tedanji dobi in razmerah, v katerih se je razvijalo slovensko glasbeno življenje ter predstavil Skladatelje in njihova dela, nato pa bo skladbe izvajal pianist ALEKSANDER VODOPIVEC IIIIIIIMIIIinillIttMIMIHIIIIIIHIIIIIIMIItnillllllllllllllfllllGlimilllMIIIirlllllMIlimillHIIIimMIIIMMIIIIIIIIIIIIII ZA DELNO PREMOSTITEV KRIZE V LADJEDELSTVU Posojila po znižani obrestni meri za gradnjo novih ladij Na razpolago je vsota 75 milijard v petih letih ■ Ugodnosti bo deležna tudi ladjedelnica «ltalcantieri» v Tržiču Kriza, ki je v zadnjem času zajela državne ladjedelnice in še posebej tržiški obrat «Italcantieri» v Tržiču, katerega vodstvo je s 1. oktobrom vpisalo 500 delavcev v dopolnilno blagajno (istočasno je bilo v Palermu vpisanih v to blagajno nadaljnjih 300 delavcev), je bila včeraj v Rimu predmet razgovorov med ministrom za promet Lattanziom, podtajnikom na ministrstvu za državne udeležbe Castellijem ter ravnateljem IRI Boyerjem in predsed nikom Fincantieri Basilicom. Predstavnika ladjedelske industrije sta svoja sogovornika opozorila na čedalje hujši položaj na tem področju in poudarila, da bodo ladjedelnice zaradi pomanjkanja naročil v kratkem primorane, še občutno skrčiti število zaposlenih delavcev. Najhuje je v ladjedelnici v Tržiču, kjer preti nevarnost, da bo do konca prihodnjega leta, kolikor ne bo obratu zagotovljenih primernih novih naročil, vpisanih v dopolnilno IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIf lllllllf 111111(1(1111111 III IIIIIIIIIHMI im || iiiiim iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii SESTANEK ZARADI BENCIN0V00A KMEČKA ZVEZA ZASTOPNIK VSEH LASTNIKOV ZEMLJIŠČ V Ricmanjih so se dogovorili za enoten nastop do družbe Aqui!a V torek je bil v Ricmanjih sestanek vseh lastnikov zemljišč, po katerih bo šla c v bencinovoda družbe Aquila. Na sestanku, ki ga je sklicala občinska uprava je bil tudi tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Lastniki so izrazili željo, da jih Kmeč-čka zveza zastopa pri družbi Aquila. Župan Švab je poudaril potrebo po skupnem in enotnem nastopu pri zahtevi po pravični odškodnini in služnosti, tako da bo zaščita boljša in seveda v korist lastnikov. Podčrtal je pripravljenost uprave za vsako pojasnilo in morebitno pomoč. Edi Bukavec je prisotne seznanil z raznimi oroblem' in potekom postopka za razlastitev ali, kot v tem primeru, ko ne bodo razlastili zemlje, pač n bodo lastniki prejeli le določeno odškodnino za služnost. Ostali bodo še vedno lastniki, a bodo morali upoštevati nekatere pogoje: v bližini trase ne bodo smeli zidati, saditi dreves in podobno. Buka vec je opozoril lastnike na nevarnost, da se družba poslužuje «začasnih zasedb«, kar bi odložilo za več let izplačilo odškodnin. Zato je treba pritiskati na družbo Aquila, da se o vzpostavitvi služnosti in odškodnine dogovarja s predstavniki prizadetih. Odškodnina bi morala vsekakor upoštevati razvrednotenje zemljišč zaradi služnosti, uničenja kulture in pridelkov ter stroške za vrnitev v prejšnje stanje. Na koncu so prisotni sestavili odbor, ki bo skrbel za vse potrebno in seveda imel stalne stike s Kmečko zvezo. V. L. Danes praznuje 90. rojstni dan MARIJA KOŠUTA vd. TRETJAK Ob tem visokem jubileju ji čestita nečak Silvano z družino in ji želi obilo zdravja in zadovoljstva. blagajno kar 50% vseh zaposlenih delavcev. Minister in podtajnik sta poudarila, da sta že pripravljena dva posega za premostitev najhujše krize v državnem ladjedelstvu. Gre za dva zakonska odloka, ki prideta v najkrajšem času pred ministrski svet in od katerih se eden nanaša na posebne olajšave za ladjedelsko industrijo, drogi pa uvaja prožnejši postopek za priznanje posojil ladjarjem. Posega bosta omogočila, da bodo ladjedelnice lahko prevze le nova naročila, tako da bo mogoče — nekako do konca prihodnjega leta —■ poklicati ponovno na delo vse delavce, ki so bili doslej vpisani v dopolnilno blagajno. Med tem časom bodo organizirali vrsto srečanj s predstavniki sindikalnih organizacij, da bi začrtali smernice za sestavo načrta za usklajeno reševanje vprašanj državnega ladje-delstva. Kar zadeva vprašanje novih posojil za ladjedelsko industrijo, sta minister in podtajnik naglasila, da je za to na razpolago vsota 75 milijard v petih letih. Ladjarji bodo iz teh razpoložljivosti prejemali posojila po znižani obresti meri, in sicer v razmerju do 70% vrednosti naročenih ladij. Tudi ustrezni pos-stopki bodo znatno hitrejši in v skladu s splošnimi prizadevanji za čimprejšnjo premostitev sedanje krize v ladjedelstvu. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Sezona 1977/78 KULTURNI DOM OTVORITVENA PREDSTAVA OTON ZUPANČIČ VERONIKA DESENIŠKA tragedija v dveh delih (pet dejanj) OB STOLETNICI PESNIKOVEGA ROJSTVA Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: MIJA JARČEVA Glasba: MOJMIR SEPE Režija: JOŽE BABIČ Jutri, 14. t.m. ob 20.30 ABONMA RED A — premierski V soboto, 15. t.m. ob 20.30 ABONMA RED B — prva sobota po premieri V nedeljo, 16. t.m. ob 16.00 ABONMA RED C — prva nedelja po premieri STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU RAZPISUJE ABONMA za sezono 1977-78 Vrsta abonmajev v Trstu Red A (premierski) Red' B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (sindikalni — druga sobota po premieri) Red G (popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski) Red I (mladinski) Red J (mladinski) VPISOVANJE ABONENTOV VSAK DAN OD 10.30 DO 12.30 PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, TEL. 734-265 VLJUDNO PROSIMO VSE ABONENTE, DA DVIGNEJO IZKAZNICE PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA OD 10.30 DO 12.30 Gledališča POLITEAMA ROSSETTI Danes, ob 20.30, izven abonmaja: Garinei in Giovannini: «Anche i banchieri hanno unanima«. Komedija. Glasbena spremljava Terzoli in Vaime. Nastopajo Gino Bramieri, Paola Ted~"co in V. Valeri. Za abo-nenl - 20 odst. popusta. Vstopnice pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstave bodo še jutri ob 20.30 v soboto ob 16. uri in 20.30 ter v nedeljo ob 16. uri. , ..ui-sium mr i*>tr:drtr vo.iib- Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 13. oktobra EDVARD Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 17.24 — Dolžina dneva 11.05 — Luna vzide ob 6.49 in zatone ob 17.51. Jutri, PETEK, 14. oktobra NEDELJKO .Arisp,,, , «GH anni in tasca«. Re-žija Francpis Truffaut. Moris JaU-bert, Nicole Felix. Barvni film. Mignoii 16.30—22.00 »Dracula cerca sangue di vergine e muore di sete«, j Joe Dalessandro, Silvia Dionisio- ‘ Prepovedan mladini pod 14. letom-Barvni film. Nazionale 16.00 «Una spirale di neb-bia». M. Berti, C. Gaipa, E. GioC Vreme včeraj: Najvišja temperatura 18.7 stopinje, najnižja 15,6, ob 13 uri 18,7, zračni tlak 1019,9 mb sta noviten. vlaga 54-odstotna, nebo sko raj oblačno, veter vzhodnik, severo vzhodnik 16 km na uro, morje sko raj mirilo, temperatura morja 17,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 12. oktobra 1977 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: "3-letni Vittorio Bog dan, 66-letna Oluseppina Dodicini vd Deffari. 74-letni Mario Morosi. 80 letm Giovanni Provvidenti, 83-letni Pe tronio Sermeneghj, 75-letna Giuseppi na Franco por. Fidel, 86-letna Maria PastoreHo vd. Terranova, 80-letna Maria Brencich vd. Premel, 82-Ietna Giovanna Robba. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1 VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST rut. 796-301 Vlale XX Settemhre št. 16/HJ Zakonca z avtom v obcestni drog V bližini ladjedelnice Felzsegy v Miljah sta se malo pred polnočjo ponesrečila zakonca 21 letni Adriano in 19-letna Maurizia Mazarin iz Ul. Solitro 6. Z avtom, ki ga je u-pravljal Adriano sta silovito trčila v obcestni drog in zadobila precej resne poškodbe. Oba so sprejeli v glavno bolnišnico, poleg teg^ pa bodo ženo verjetno prepeljali na pregled v pediatrično bolnišnico, kpr je noseča. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 d0 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. Razna obvestila Rubrika «Urejanje vrtov na Primorskem«. Danes ob 18.10 bo Radio Trst A začel oddajati 14-dnevno rubriko: Urejanje vrtov na Primorskem. Oddaje, ki bodo verjetno marsikoga z*' niihale, pripravlja dr. Vladimir Vremec, načelnik oddelka za zelene površine pri tržaški občini. Kino gi, M. Porel, S. Santaflores. PrepO" dan mladini pod 18. letom. Bar ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM -n ENPAS od 22. do 7. ure: telet' št. 732-627. vni film. Grattacielo 16.00—22.15 «Cara sposa?-Johnny Dorelli, Agostina Belli. Baf" vni film. Excelsior 16.00—22.15 »Esorcista D-L'eretico», Linda Blair, Richard Burton. Prepovedan mladini pod H-letom. Barvni film. Fenlce 16.00 »Sette note in nero*-Jennifer 0’Neil. Gabriele Ferzetti-Prepovedan mladini pod 18. letom-Barvni film. Eden 16.00 «Colpo secco«. Taul Ne'v" man. Barvni film. Ritz 16.00 «Nene» Salvatoreja Sam" pierija. Prepovedan mladini pod Izletom. Barvni film. Filodi-ammatico 15.30 »Nriti peccaml' noše di una minorenne«. Prepoved«11 mladini pod 18. letom. Barvni film- Cristallo 16.30 «La stanza del vese«" vo». Ornella Muti, Ugo Tognaz**1 Barvni film. Aurora 16.30 «1 magnifici sette«. Tul Brynner, Steve McQuinn, Charle* Bronson, Eli Wal!ach. Barvni film- Capilol 16.30 «Oedipus Orca«. PreP0-vedan mladini pod 18. letom. B*1" vni film. Moderno 16.30 «Bel Arni — l'imper° del sesso«. Prepovedan mladini P®d 18. letom. Barvni film. Ideale 16.30 «Rosemary s baby». M1* Farrow. Barvni film. Imuero 16.30 «Casanova & CompanV’ Tony Curtis. Prepovedan mladih pod 18. letom. Barvni film. Vittorio Vcncto 16.30 »Appuntamentt1 con 1'assassino*. Catherine Denevu«-Jean Louis Trintignant. Prepoved®11 mladini pod 14. letom. Barvni fil1**- Astra 16.30 c Kreole contro Rom** Alan Steel. Barvni film. Radio 16.00 «Profumo di donna«. Vit' to-in (-as-man, Agc ' v Belli. Bar vni film. Volta (Milje) 17.00 »Friceri --oticl d' una signora bene>\ Eveline Scott- pren,---miadini pod 18. letom- Barvni film. Izleti Združenje Union prireja v nedeljo, 16. oktobra dva izlet- v Pedaveno in v Koetschach (Avstrija). Informacije in prijave pri združenju Union v UL Valdirivo 30, telefon 64459 vsak dan od 17.30 do 19.30. Dne 11. oktobra nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil naš predragi brat • DANILO GODINA Pogreb dragega pokojnika bo danes, 13. oktobra, ob 11.30 .iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: brat Vladitpir, sestre Nada, 'Vida in Ljudmila ter nečaki Trst, 13. oktobra 1977 temi seje mladinskega ODBORA PRI SKGZ V' Športna problematika in srednjeročni načrt k v Šport mora prispevati h krepitvi narodne zavesti in k osveščanju zamejske mladine o re ter še o i®kjavnava športne problematike nL .ritev srednjeročnega delov-tenv pr?grarna sta b>l> najvažnejši (.| 1 seje mladinskega odbora pri "venski kulturno - gospodarski zve-’ kl Je bila v torek na sedežu or-Kanizacije v Trstu. ematiko športa v zamejstvu je n aajrazličnejših vidikov osvetlil ^ °;senski odbor je zatem pozitiv sta °cfnil sobotno srečanje z nred s '^'ki občinskih konferenc Zveze ip !a lstične mladine Slovenije, ki jd o/lo v Novi Gorici. Ob tej piili-„1^° juladi z obeh strani meje pre P-,®*1' kaj je bilo storjeno od in Rrečanja, ki je bilo v mn tiadap r,lu ter so zakoličili pot zn Va n je,1 'G spoznavanje ter sodelo P0JAV SALMONELE V SESUANU Neutemeljena zaskrbljenost p,,. .ar,1(,stnih razlogov včeraj ni bilo s|j| a, v devinskih šolah z italijan-m 'n slovenskim učnim jezikom 7,y®zi z nekaterimi primeri neo diiajyb nositeljev salmonele med sloii 0,nnv,,e JMe z italijanskim in nu enskim učnim jezikom v Devi-Na ,iPreseljene v šolsko poslopje v Zdrp Je sv- Mavra - Sesljanj je NahV,tven' referent občine Devin-dr. Livio Stocca sklical mi..aj' 12. okt. srečanje z zastop- kdj^ujskli oblasti ter predsedniki n?-!*1’ da jih seznani z nastalim sta hih šolskih organov z name kt Kontni "* 'e vsekakor pod strogo katp?u p°iasnil je še, da dijaki, n‘kako Cinični 'zvidi so poztivni, •bov kL ?e Pak Oaolenja —- ________________ - te]« kli*e no°kuženi — zdravi nosi bolezni. Zaskrbljenost, ki se je kažejo kliničnih simpto-za salmonelozo, am- zadnje dni razširila med prebivalstvom občine, je povsem neutemeljena. Včerajšnja prekinitev pouka v navedeni šoli je bila odrejena iz zgolj varnostnih razlogov in zato, da bi se zadeva temeljiteje preučila in da bi se sprejelo vse potrebne obvarovalne ukrepe. Na omenjenih dveh šolah se bo redni pouk pričel danes, v četrtek, 13. oktobra. Veljal bo dosedanji urnik. V prihodnjih dneh bo občina poskrbela za porazdelitev letaka, ki bo obrazložil dosedanja in bodoča u-krepanja na tem področju ter pro-filaktična navodila za vse. V izvajanju preventivne medicinske akcije bo občnska uprava nudila potrebno količino profilaktičnih zdravil v obliki tablete. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. ?l!00l. Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel 200-121: Se-sljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137: Milje: tel. "71-124: JADRANSKI KOLEDAR 197S IN KNJIŽNA ZBIRKA VSE O GOBAH priročni vodnik KRVAVO POSOČJE kronika vojnih dogodkov VILLETTE / svetovni roman SELIVCI domača zbirka pesmi Prednaročniška cena 8.500 lir Polna cena 12.000 Ur NAROČILA IN PREDPLAČILA Preko poštne položnice z nakazilom 8.500 lir na tekoči račun 11/5374 za Založništvo tržaškega tiska, Montecchi 6, 34137 TRST — z navedbo: za J. dranski koledar in točnim naslovom naročnika. Osebno na upravi ZTT, Ul. Montecchi 6, soba 18, TRST. V Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, TRST. Na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24 Maggio 1, GORICA. SAMO DO 31. OKTOBRA POPUST 3.500 LIR PRI PREDNAROČILU minil HiMiiitiiiiiiMtimiifiiiiiimiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiMitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiitiiiitt PRVA NALOGA ODBORA V NOVI SEZONI Obnovitev članskih izkaznic •w prosvetnega društva «Vodnik» Vedno več mladine it pevskem zboru Prosvetno delo v določenem kraju je odvisno predvsem od 'dobre volje in požrtvovalnosti odbornikov, ki se takemu delu posvečajo in od odziva, ki ga imajo prireditve pri občinstvu in vseh članih društva. Moderni, potrošniški sistem življenja je ljudi zaprl v ozke družinske celice, kjer jim delajo družbo mediji širokega ljudskega obveščanja, kot so televizija, radio, časopisi in revije, ali pa moderni pripomočki za kulturno izživljanje kot so gramofoni in magnetofoni. Zaradi velikega pola privlačnosti teh modernih pripomočkov na ljudi, je družabni odnos med njimi splahnel oziroma prešel iz vsakodnevnega sre-čavanja in izmenjave misli na občasno: na srečanja ob priliki množičnih ljudskih praznikov ali pa ob priliki večjih družinskih dogodkov. Zvodenela je tako privlačnost tradicionalnih ljudsko prosvetnih prireditev, zbledel ali ponekod celo ugasnil stik med občinstvom in ak- večfn^Tistiff/ltf^pnn potrošniški način življenja ni nudil dovolj, se je uvrstila med aktivne prosvetne delavce. Pasivni prosvetarji — ali gledalci; pa se v večini primerov niso še zavedli, da jim samo potrošniški način življenja pomeni pravzaprav kulturno obubožanje, zlasti glede na krajevne kulturne činitilje, ali v primeru zamejskih Slovencev, tudi obubožanje slovenske kulture. Naša prosvetna društva niso šg premostila ovir, ki jih jje prosvetnemu delu postavila potrošniška družba, nekoliko zato, ker je težko najti primerno prosvetno delo v sodobnem ...n....mm..........................................m m, „ ii„u„ m m >■ im, BENEŠKI DNEVNIK V NEDELJO V ČEDADU prvi področni kongres SOCIALISTIČNE stranke j/ ®nRres je bil zamišljen kot priprava na pokrajiniki kongres PSI Uravnavali so osimski sporazum in probleme slovenske manjšine dadu'1fde!'*0’ oktobra, je bil v Če-pr'Pra*v V* fX)^ro^n‘ kongres PSI, kot strani, a 'ia pokrajinski kongres dolin ^ Trgati sekcij iz Nadiških skusili ada in Manzana so v di-lin'jo st ravnavali splošno politično eifičnplra,lke. poleg tega pa še spe-dospnria °ySar|izac:jske in socialno-he rolir - e Probleme. Glede splošne Prt 'cne linije je področni komi-vi stra Poudaril potrebo po obnovit-PodpJ n,. strukture in še enkrat ve, |Co. ‘Pijo socialistične alternati v|aid. *a Preri^JZV0*di tudi predstavnike ?re$a pokrajinskega kon- d>Ške Paola Venutija za Na Man?anrt lne: Giorgia Pozzetta za dad. ,r' Alessandra Pasto za Če- I V občini Podbontscc še vedno brez prometnih zvez V našem listu smo že poročali, da vlada med prebivalci nekaterih va si v občini Podbtmesec (točneje v črnem vrhu, Erbeču, Kalu, Zapoto ku in Gorenji vasi) veliko nezader voljstvo, ker vasi že dalj časa nimajo avtol)Usne zveze ? dolino. Nezadovoljstvo je te dni dobilo Značaj konkretnega protesta, ki so ga prebivalci teh vasi naslovili na od govornega za deželno službo za pre voze odbornika Cociannija, na predsednika videmske pokrajinske uprave Vinicia Turella in na domačega župana Antonia Manzinija. V pismu, ki ga je podpisalo skoraj 150 ljudi, pravi prizadeto prebivalstvo med drugim naslednje: «že dve leti so naše vasi popolnoma izolirane, kar ima skrajno nega tivne posledice na življenjske raz mere prebivalstva, predvsem pa za številne starejše ljudi, ki morajo zahajati v središče občine, da lahko dvignejo pokojnine, gredo na zdravniške preglede in tako naprej. Ne moremo več dopustiti, da na naše vasi pristojne oblasti povsem pozabljajo, predvsem ko gre za tako važno vprašanje. Protestiramo proti pomanjkanju politične volje, da se reši to vprašanje, ki poleg vsega tudi pospešuje pojav izselje vanja, medtem ko se po drugi stra ni ustvarjajo v naših ljudeh iluzije z lepimi obljubami o prerodu naših dolin. Zahtevamo torej, da se nam v najkrajšem času da točen odgo vor in da se reši to vprašanje, ki je za nas življenjske važnostih načinu življenja, nekoliko zaradi pomanjkanja sredstev ali primernih prostorov, ki bi današnjemu prosvetnemu delu, ki temelji precej na rekreaciji nudili možnosti za nemoten razvoj. Zato je dročju vinarstva, kakršna je Francija. «V tem kraju ne poznajo vinske kleti, kakršne imamo pri nas — nam je povedal Andrej Jarc, udeleženec tega izleta — ampak imajo posode za vretje in shranjevanje vina kar na prostem Zato pa so opremljene z najsodobnejšo e-leklroniko in ogrevalnimi napra vami za pospeševanje vretja mošta.* Ob pričetku in ob zaključku tr gatve izključijo vodomet na trgu sredi mesta vodovodnega omrežja ter ga priključijo na vagon vina. ki ga pripeljejo na trg Vino pri teka v mrkih iz pip ter se nateka v fontano, vsakemu domačinu ali tujcu, pa ponudijo kozarec, dva. kolikor pač hoče. Kljub izobilju pi jače ne poznajo primera, da bi se kdo ob tem vinu napil. Pa ne, da ne bi vino imelo te lastnosti, da bi koga zavrtelo, ampak zato, ker se ne spodobi, da bi se kaj takšne ga zgodilo. Vinsko podjetje ie poskrbelo tudi za prigrizek ter je speklo na ražnju nekaj stotov tež-i kega bikca. še najbolj pa bo, vsem ostala v spominu pojedina v neki kmečki družini, kjer so družinski člani sami pripravili za goste bogat jedilnik z dolgim seznanom najrazličnejših dobrot, ki so jih »pospravljali* pet ur: tol:ko časa je namreč trajalo kosilo pri tej gosto l.jubni kmečki družini. Obisk je sodil v okvir stikov, ki ju vzdržujeta pobrateni občini Nova Gorica in Aleksandrovac. Ob tej priložnosti so se dogovorili, da bo delegacija tega mesta v Srbiji prihodnje leto obiskala Novo Go rico ter občine na naši strani meje. SEJA VODSTVA KD Odvzem kreditov povzročil industrijsko krizo Na seji pokrajinskega vodstva KD so počastili spomin dr. Rolanda Cia na, velike osebnosti v povojnem po litičnem življenju na Goriškem. Odgovoren za krajevne uprave, Rebul la je nato napovedal sklicanje zbix rovanja svetovalcev KD iz vse pokrajine, na katerem bodo zavzeli jasna stališča do političnih in u pravnih vprašanj v krajevnih usta novah. Senator Michele Martina, ki v odboru odgovarja za gospodar ska vprašanja, pa je povedal, da kreditne omejitve predstavljajo po glavitni vzrok za težave v goriških industrijskih obratih. < Člani vodstva so nato izrazili željo, da bi s posredovanjem države ter finančnih in kreditnih inštitutov uspeli presp-či krizo v skupini Maraidi ter to skupino dvigniti na takšno proizvodno raven, da bo sposobna konkurirati, zagotoviti zvišanje proizvodnje ter zaposlitev delavcev. Na sestanku pokrajinskega odbora 18. oktobra bo na vrsti razprava o šolskih vprašanjih. Jutri zvečer likof v Dolu Pripravljalni odbor za postavitev spomenika padliVn v Dolu, ki je z otvoritvijo trajnega obeležja uspešno opravil nalogo, prireja jutri zvečer v gostilni Peric pri Devetakih, likof. Vabljeni so vsi tisti, ki so s prostovoljnim delom, prispevki ali kako drugače pomagali pri postavitvi trajnega obeležja v vasi ter tisti, ki so omogočili izid priložnostne brošure. Prijateljsko srečanje, na katerem pa se bodo pomenili še o novih nalogah, je omogočilo Društvo slovenskih lovcev v Furlaniji Julijski krajini. URESNIČEVANJE NOVEGA NAČINA DELA Sestanek med predstavniki SKGZ in planinskim društvom Poleg splošnih vprašanj izmenjava mnenj o delu in težavah v planin* ski organizaciji - Potreba po bolj kapilarnem pokrivanju prostora Smernice uravnavanja dela Slovenske kultumo-gospodarske zveze, ki so bile sprejete na posvetu v So-vodnjah, potrjene pa na zadnjem občnem zboru, se v zadnjem času na Goriškem dosledno uresničujejo. Gre predvsem za uresničevanje načela o stalnih in pogostih stikih med krovno organizacijo in posameznimi članicami. Tako se je v zadnjih tednih na Goriškem zvrstilo že precej sestankov med predstavniki teritorialnega odbora SKGZ in posameznimi članicami. Zadnji na vrsti pa je bil informativni sestanek s Slovenskim planinskim društvom, organizacijo, ki ima v svojih vrstah nad 600 Slovencev v Gorici in njeni neposredni okolici. Poleg splošnih vprašanj, ki zadevajo obstoj in razvoj slovenskega življa na Goriškem, je na sestanku prišlo do izmenjave mnenj glede dosedanjega obsega in pomena dela, ki ga opravlja planinsko društvo. Prav tako pa so člani odbora, ki so se skoraj polnoštevilno udeležili posveta, seznanili predstavnike teritorialnega odbora SKGZ s številnimi, organizacijskimi, finančnimi in drugimi težavami s katerimi se morajo SEJA POKRAJINSKEGA VODSTVA GG1L Sindikalno gibanje zajelo 3.500 gradbenih in lesnih delavcev Gradbena dejavnost je v 1'osoeju zelo pomembna dejavnost Odgovornost vlade in deželnega odbora pri premagovanju krize Kriza proizvodnje v poglavitnih sektorjih ter s tem povezana nevarnost za zmanjšanje zaposlitve so po glavitna tema razprav, sindikalnih organizacij delavcev in delodajalcev. Nedavna vsedržavna konferenca o ladjedelništvu v Tržiču je bila u-glašena na isto temo ter je ponudila nekatere rešitve. Tudi na zadnjem sestanku pokrajinskega izvršnega odbora gradbenih delavcev, delavcev lesne industrije CGIL, ter vzporednih dejavnosti tel: dveh sektorjev, ki so v a-gitacijskem gibanju, so se soočili s težavnim položajem našega gospodarstva in ugotovili, da je treba poglavitne odgovornosti pripisati osred njim in deželnim organom, član po krajinskega tajništva C,G1L Aldo Col leoni je na seji vodstva gradbene in lesne stroke..izrecno poudaril, da je mogoče rešiti sedanja vprašanja samo z mobilizacijo vsega sindikalnega m demokratičnega gibanja In v tem okviru tudi sodelovanja obrtnikov in trgovcev. Vlada mora čim-prej sprejeti sklepe o naložbah, o zvišanju zaposlenosti ter o izdelavi načrtov za razvoj posameznih sektorjev. Potrebno je, je dejal Colleo ni, da vlada spoštuje obveznosti za pisane v programskem sporazumu, ki ga je podpisalo šest strank ustav nega ioka. Colleoni je svoj del odgovornosti za sedanje stanje pripisal tudi de IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIMIII It Mlllllllllllll II II ••111111111111111111111111111 SODELOVANJE MED SOSEDNIMI DEŽELAMI ODPOSLANSTVO IZ GORICE OBISKALO REŠKO REGIJO Vodil ga je predsednik trgovinske zbornice Lupieri • Obojestranska prizadevanja za okrepitev gospodarskih odnosov Odposlanstvo goriške trgovinske zbornice, ki ga je vodil predsednik ustanove D. Lupieri, se je včeraj mudilo na Reki, kjer se je sestalo s predstavniki gospodarske •zbornice in njenim predsednikom Z. Poščičem. Na srečanju so vzeli v pretres vrsto vprašanj skupnega interesa in pregledali možnosti za okrepitev gospodarskega in drugih oblik sodelovanja med goriško in reško regijo. Pogovor je podrobneje zajel vprašanja maloobmejnega mometa, skupnih pobud in možnosti vzposta vitve poslovnega sodelovanja meri posameznimi industrijskimi obrati. Poudarjena je bila potreba po skupnem načrtovanju novih prometnih zvez tako po kopnem kakor tu di po zraku. Obe odposlanstvi bosta v ta namen nastopili pri pristojnih oblasteh v Italiji oziroma v Jugoslaviji, in sicer s konkretnimi predlogi za orimemo izboljšanje zvez med sosednimi območji Omenjene konkretne predloge bodo pripravile mešane delovne sku pine, ki jih bodo sestavljali izvedenci s posameznih področij Izvedenci bodo obravnavali tudi kon kretna vprašanja, ki se nanašajo na predvideno uresničitev industrijske cone na tržaškem Krasu. Predvsem bodo sestavili spisek podie ti j, agencij in ustanov, kj bi lahko tudi v tem pogledu vzpostavile določene oblike sodelovanja s sorodnimi organizacijami na sosednem območju. Na srečanju so se nadalje do govorili o okrepitvi medsebojnega sodelovanja kar zadeva nastopanje na posameznih sejemskih prireditvah v okviru reške regije oziroma dežele Furlanije - Julijske kreiine. Predsednik reške zbornice Pnščič ie tudi sprejel povabilo predsednika LuD!erija. naj bi v kratkem vrnil obisk v Gorici. Člane goriške in reške delegacije je Po razgovorih sprejel predsednik izvršnega sveta R. Antonelič, na kar so si ogledali naprave novega pristanišča za razsute tovore v Bakru in nekatere objekte v gradnji, tako novo električno centralo v Urinju, koksarno v Bakru in novi most na otok Krk. E. Klarič Marcozzi in Plesničaijeva gosta glasbene šole v Šempetru V okviru mladinskih koncertov na glasbeni šoli v Šempetru bosta v soboto, 15. t.m., nastopila flavtist Giorg’o Marcozzi in pianistka Helena Plesničar. Izvajala bosta sonate Fingerja, Haendla, Bacha, Mozarta in Clementija. želnemu odboru Furlanije - Julijske krajine ter vsem gospodarjem v naši deželi, ki še vedno niso izde lali načrtov o zaposlovanju mladih delavcev vpisanih v posebne sezname. Ob tei priložnosti so preučili tudi oblike boja za obnovo dopolnilnih sporazumov, ki zadevajd 3.500 de lavcev. Razpravljali so tudi o pose gih na področju gradbeništva, da bi presegli krizo, ter opredelili vlogo ustanove za ljudske hiše (LACP) pri izvajanju takšne politike, vlogo zadrug ter pobud za obnovo Furlanije. OBČNI ZBOR KONZORCIJA Kako in kaj na področju prevozov v prihodnje Čeprav s težavo in precejšnjimi zamudami, končno le prihaja do u-resničevanja načrta o enotnem u-rejanju prometa na širših področjih. Politika združevanja v konzorcijili se je izkazala za uspešno, kar bi veljalo brez dvoma upoštevati tudi na drugih področjih, kjer se gre prav tako za zadovoljevanje skupnih potreb. Kakor je znano deluje na področju goriške in tržaške pokrajine konzorcij za četrto prometno območje s sedežem v Tržiču. Za nocoj pa je napovedan občni zbor omenjenega telesa, na katerem bodo razpravljali poleg drugega tudi o proračunu za prihodnje leto ter u obračunu poslovanja za leto 1976. Naloga članov ne bo lahka, saj bodo morali na občnem zboru opredeliti smernice politike, ki naj sc na področju prevozov izvaja v prihodnjem letu. Vse to ob upošte vanju specifičnega položaja naših dveh pokrajin, vsklajevanja cestnega in železniškega prometa ter ob pomankljivih finančnih sredstvih. V zadnjem času se zmeraj bolj jasno kažejo težnje, da bi se v proračunu okrepile tako imenovane »produktivne postavke*, medtem ko naj bi se prispevki, ki so jih dolžni člani (občine), plačevati v odnosu na število prebivalstva, znižale. Proračun za poslovanje v letu 1978 je usklajen, saj obsega kar 1,907.400 milijonov lir dohodka in prav toliko stroškov oziroma izdatkov. V tem smislu je pričakovati danes tudi živahno razpravo. Zbor bo v prostorih Palazzetto Veneto, Trg S. Ambrogio 12 ob 17.30. Daiif\s zaključek vpisovanja za izlet v Kumrovee Vpisovanje za mladinski izlet v Kumrovec, ki ga bo organiziral Mladinski center iz Gorice v nedeljo, 16. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE ORGANIZIRA SEZONO V GORICI SKUPAJ S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V SODELOVANJU Z USTANOVO ZA KULTURNE IN UMETNIŠKE PRIREDITVE (EMAC) ABONMA V GORICI ZA SEZONO 1977-78 Cene abonmajev za sedem predstav I. sedeži (parter in balkon) 10.000 lir II. sedeži (parter in balkon) 7.000 lir Mladina * 5.000 Ur Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača 5 000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5.000 lir. VPISOVANJE ABONENTOV DO 15. OKTOBRA NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE. UL. MALTA 2, TEL. 2495 TER V KATOLIŠKEM DOMU, DREVORED XX. SEPTEMBRA 85, TEL. 81 120 ABONMA.n SE VPISUJEJO TUDI NA SEDEŽIH PROSVETNIH DRUŠTEV. t.m., se zaključi danes, v četrtek. Organzator obvešča zainteresirane, da se lahko vpišejo na sedežu MC (Dijaški dom — Svetogorska ulica 84 — t d. 83495 — pri Davidu Sošclu) in na sedežu ZSŠDI v Gorici (Ul. Malta 2 - tel. 2495 - pri Viliju Prinčiču). Ostale podiobnejše podatke o iz letu bomo naknadno objavili. Izredni obrni zbor goriškega Zelenega križa V nedeljo, 16. t.m., je sklican iz redni zbor goriškega Zelenega kri ža, ki K6'ddlbčal tildi' o spremembi statuta. Prvo sklicanje j" napoveda no ob 9. uri, drugo pa ob 10. Na občnem zboru bodo izvolili tudi u-pravm odbor. Zapriseženi čuva] podlegel poškodbam Za posledicami ran, ki jih je za-dobil v spopadu z roparji v kraju Ba-baniate v milanski pokrajini, je umrl 41-letni zapriseženi čuvaj Giuseppe Zanoila iz špetra ob Soči. V Milan se je preselil pred 6 leti, kjer se je zaposl i pri industrijskem pod jetju. Zanoila je bil ranjen v spopadu z roparji v javnem lokalu. spoprijazniti pri njihovem dokaj razvejanem delu, ki gre od organiziranja smučarskih tečajev, izletov, predavanj, planinske vzgoje za mlade, alpinizma in speleologije, do skrbi za razvijanje družabnih prireditev. Na organizacijskem področju je prišlo do ugotovitve, da je bilo planinsko društvo do zdaj v glavnem preveč vezano na samo Gorico in bližnjo okolico, kjer sicer opravlja pomembno vlogo. Razmere pa terjajo, da bi v prihodnje skušali poiskati možnosti za uspešno širjenje društva tudi na tiste predele pokrajine, kjer je bilo do zdaj, zaradi takih ali drugačnih razlogov, skoraj popolnoma odsotno. Precej pozornosti so na sestanku namenili obravnavi vprašanja smučanja oziroma prirejanju smučarskih tečajev za mlade ter drugih o-blik aktivne rekreacije. Predstavniki SKGZ so obljubili, da bodo o bistvenih vprašanjih poročali in razpravljali na prihodnji seji teritorialnega odbira SKGZ. Srečanja se bodo nadaljevala tudi v bodoče. Jankovi Jeva pore drevi v Gorici Drevi ob 21. uri bodo s sklepnim koncertom zaključili jesensko simfonično sezono, ki jo je pripravila občinska uprava v Gorici in ki jo je, sodeč po kritikah, občinstvo lepo sprejelo. Nastopil bo orkester Verdijevega gledališča iz Trsta s skladbami Per-golesija in Wagnerja. Koncert bo vodil dirigent Gianfrancn Mašini, solisti Fiorella Pediconi (sopran) m Nora Jankovič (mezzosopran). Koncert bo v dvorani Verdi. »SREČANJE Z AVTORJEM. Pogovor s prsateljem Fulviom Tomtzzo Goriška občinska uprava bo v prihodnjih dneh izvedla nekaj kulturnih manifestac'j pod naslovom ^Srečanje z avto:jem». S temi prireditvami bo goriškemu občinstvu pri/ bližala kulturne in umetniške ustvarjalce iz naše dežele ter iz ostal ih krajev države. Srečanje bodo prirejali v deželni dvorani v VI. Roma, ki se je ž« uveljavila za osrednje kulturno središče pri nas. Srečanja s kulturniki se bodo pričela s predstavitvijo avtorja, kar bo opravil kritik, aklor tistega večera bo nato govoril o sebi, o svoji ustvarjalnosti in o svojih življenjskih skušnjah, potem pa bo pripadala beseda občinstvu. Prvo' srečanje z avtorjem bo 27. oktobra ob 18.30. Na vrsti bo pisatelj Fulvio Tomizza, avtor nagrajenega romana La miglior vita: predstavil ga bo prof. Fulvio Tomizza. Sledila bodo znane imena v svetu besedne ter likovne umetnosti kot so Biagaio Marin. Carlo Sgnrlon, Clavdio Magris, Ervina Pncar, Franco De Gironcoli in drugi. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie v IV žiču dežurna lekarna Centrale. Trg Republike, tel. 72-341. MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIMIIIIIItllMIIMIIIIIIIIHIIMIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIItllllllimilllllllllllllllMIMIIIIIIIMill« NA POBUDO SEKCIJE KPI «G. MARVIN* JA VNA RAIPRA VA 0 PREDLOGIH KPI ZA PR A VIČNO NAJEMNINO Priprava na skorajšnjo razpravo v parlamentu - Govorila bosta sen, Bacicchi in predstavnica deželnega sindikata SUNIA, Burlova V kratkem naj bi se v parlamentu začela razprava o zakonskem o-snutku o pravičnih najemninah, ki naj bi dokončno napravil nekaj reda na področju, kjer so do zdaj u-spela najrazličnejše špekulacije; izsiljevanja in podobni negativni pojavi. Težko je napovedati, kako bo potekala razprava v obeh zbornicah, če bo do tega pravzaprav sploh prišlo. Lahko se namreč zgodi, da bodo na vsem lepem razpravo odložili za nekaj mesecev, kar ob upoštevanju italijanske politične prakse si-1 cer niti ne bi bilo nič čudnega. U-tegne se zgoditi, da bodo politične sile, ki v tridesetih letih niso mogle (in hotele) urediti zapletenega stanja, poskušale spremeniti smisel zakonskega osnutka. Take težnje postajajo iz dneva v dan bolj očitne. Prav v pripravah na razpravo v parlamentu pa so te dni po vsej državi sprožili akcijo informiranja javnega mnenja o vsebini zakonskega osnutka, ki ga je predložila KPI. S pomanjkanjem stanovanj, ki bi bila dostopna tudi manj premožnim družinam, se ukvarjamo tudi v Gorici, čeprav to vprašanje ni tako pereče, kakor Aiogoče v drugih središčih z bolj živahnim življenjskim u-tripom, V Gorici pa je prisotno specifično vprašanje, kako in na kakšen način revalorizirati obstoječi stanovanjski fond, ki pa ne ustreza zahtevam sodobnega načina življenja. Prav sprejetje' dobrega zakona v parlamentu bi omogočilo, da bi to tlllllldlilllttllltMlllllltllltllttllllllllinllllllllMlMlIltl« vprašanje lahko spravili z mrtve točke. .Komunistična partija je v akcijo obveščanja • javnosti uvrstila tudi Gorico ter pripravila za jutri javno razpravo na kateri bosta sodelovala senator Bacicchi in Iole Burlova, predstavnica deželnega tajništva sindikata SUNIA, ki združuje najemnike in male lastnike stanovanj. Razprava bo jutri, lL oktobra, ob 20.30 v dvorani hotela Palače. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča udeležence družinskega izleta v Istro, ki bo v nedeljo, 16. oktobra, da bo odhod avtobusa s Travnika v Gorici ob 5. uri. Izletniki s podeželja naj se zberejo v Pevmi pri spomeniku ob 5.10, v Podgori ob 5.15. v Standrežu ob 5.20, v Sovodnjah pa ob 5.25. Priporočamo točnost. Kino G urica VERDI 21.00 Simfonični koncert. I*-vaja orkester gledališča Verdi ir Trsta. CORSO 17.15 - 22.00 «11 prefetto di ferro*. G. Gemma in C. Cardinale. MODERN1SSIMO 18.30-22.00 »H fiore delle mille e una notte*, N. Davoli in F. Citi. VITTORIA 17.00 — 22.00 «Perversion flash*. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.15 - 22,00 »Telefoni bianchi*, A. Belli in R. Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič PRINCIPE 17.30—22.00 «L'uomo sul tetto*. EXCELSIOR 16.30—22.00 »Una donna alla finestra*. Nova Gorica in okolica SOČA »Ljubezen pomeni ljubosumnost*, ital. film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Živa tarča*, ameriški film ob 18 in 20. uri. DESKLE »Kronika zločina*, jugoslovanski film, ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Vlila S. Giu-sto. Korzo Italija 244, tel. 83538. PRED JUTRIŠNJO PREMIERO V STALNEM SLOVENSKEM GLEDALIŠČU Oton Zupančič kot dramatik Veronika Deseniška obdeluje snov, ki je «svetovna in obenem eminentno narodna, ne samo politično, temveč tudi pesniško» V članku »P-aznik slovenske be sede* pri ocenjevanju zbirke «V zarje Vid*ve» pravi Albrecht: »Ta-ko je ta zbirka ob Prešernu doslej na jvišji dokument slovenske pesniške besede, kakor je žaloigra «Ve-ro.uka Deseniška* vzlic odvojenim sodobnim irrne ljem najuspelejši poizkus, ustvariti Slovencem dramat-ska pesnitev velikega stila in pokazati kos slovenske duševnosti v njeni pceiefctosti in najti tudi rešitev tega poizkusa razodeva čistokrvnega ljrika. A poezija, ki z vso P 'irodnostjo veje iz idile prvega akte, globine dre:ega in dramatična razgibanost četrtega dejanja — vse to določa tudi delu eno najvidnejših mest v slovenski književnosti za dolgo, dolgo bodočnost*. V eseju Glasnik slovenske duše evropsko razgledanega pisca in kritika Božidarja Borka z bistrim umom in velikim znanjem poglobljeno pcefor Župančičevo pesni-Itvo na prelomu po prvi svetovni vojni. Tako pravi: «(Xon Župančič je kot pesnik visoko preraste! zgolj utilitaristično pojmovane narodove potrebe in zahteve in stoji pred nami univerzalen pesnik, ki je učlovečil vsebi narodovo dušo, uglasbeno : visoko, simfonijo človeštva*. Ko Borko, p ra j tako kot mnogi drugi, poudarja da je «Župančič n a .(izrazitejša pesniška osebnost po Prešernu*, poklanja nadalje pesni ku priznanje: »Zakaj — ponavljam — poezija je muzika besed, in naša besedna kultura je z nastopom Moderne zlasti še z Otonom Župančičem stopila v novo fazo. Svoboden verz je z vsemi ostalimi komponentam' naše moderne poezije silno oplodil slovensko besedo. Strun našega jezika niso ubirali učeni filologi, marveč poetje, čijih osebnosti se odražajo v jeziku, dikciji, v stilu*. O Veronik* Dcseniški meni, da jo preveva ista pesniško doživi jena in preživljena filozofija, kot zbirka ♦V Zarje Vidove'*. V Veroniki De-seniški, da stoji nasproti brutalnemu, materialističnemu nazoru Celjanov, tiha, oožrtvovalna ljubezen Veronike Deseniške: v nji, v Jeli-savi Frankopanki in v Neratu je zgoščena duševnost slovenstva, ki išče blagrov tega in onega sveta in -postavlja nasproti brezobzirne mu, umstvenemu aktivizmu vzajemni aktivizem uma in srca*. Še in še bi mogli navajati Citate raznih pogledov in sodb priznanih kulturnih delavcev o Župančičevem pesništvu in zlasti o njegovi dramski dejavnosti. Tudi svoje poglede iz dramaturških zapiskov, ki sem jih bil napisal ob priložnosti režiranja Švarove opere Veronika Deseto ška, ki jo .je bil komponist •komponiral po libretu, prirejenem v glavnem po Ž jpaneičevi tragediji. Vendar to n- bil namen pričujočega opisa. Rad bi osvetlil le nekaj starih in moro a tudi novih ugotovitev glede uprizarjanja Župančičeve Veronike Deseniške. Predvsem je zanimiva ugotovitev, da Veronika Desetiška ni bila prvič izvedena 1. decembra 1924 v narodnem gledališču v Ljubljani, temveč tri in pol meseca pred tem. to je 15. avgusta istega leta v Društvenem domu v Domžalah v uprizoritvi študentov s kamniškega področja. . V reviji Prostor in čas za leto 1971 je neumorni raziskovalec slovenske kulturne dediščine, slavist dr. Joža Mahnič priobčil pod naslovom * Zanimivosti iz Župančičeve zapuščine* tudi poročilo o krstni uprizoritvi Veronike Deseniške. ki se glasi: •:Na splošnj mislimo, da je Veronika Deseniška doživela premiero v Kes to vi režiji ter s šaričevo, Rogozom, Marijo Vero in Levarjem v glavnih vlogah na takratni državni praznik 1. decembra 1924 v ljubljanskem Narodnem gledališču. Pesnikov sin arh. Marko me je o-pozaril. da je bila prva predstava tragedije pravzaprav že prej, čeprav so jo pripravil: samo amaterji. Spominja se, da je vsa družina iz Zapric nad Kamnikom, tkamor so hodili na oddih, neko poletno nedeljo odšla na prvo predstavo v Domžale. Res sem v eni od črnih stilnih o-mar v predalih spodaj med trakovi od vencev z ljubljanske in celjske premiere odkril preganjen program, ki ga je gotovo imel v rokah pesnik med uprizoritvijo. Na njem med drugim beremo: »•Kamniška podružnica Slovenske dijaške zveze bo igrala na praznik 15. avgusta 1924 ob pol štirih pop. v Društvenem domu v Domžalah tragedijo Veronika Deseniška. Spisal Oton Župančič. Režiser se je skril za začetnico M., med igralci pa so bili razni študentje s kamniškega področja*. S tem v zvezi je zanimiv tudi nekrolog Ivana Radenska v domžalskem Občinskem poročevalcu, ki ga je leta 1973 napisal v spomin v Ljubljani umrlemu sodniku Franciju Lazarju, za katerega menijo, da je prvi režiral Župančičevo Veroniko Deseniško. Med drugim piše: »Kmalu po prvi svetovni vojni je začel sodelovati pri dijaškem društvu Bistrica. Ob deseti obletnici tega društva leta 1923 je že postavil na oder Gogoljevega Revizorja, leto pozneje pa kot krstno uprizoritev na slovenskem odru Župančičevo tragedijo Veroniko Deseniško. Pesnik Oton Župančič je večkrat prišel na vaje in je bil zelo zadovoljen, da so ravno domžalski in kamniški dijaki ter študentje tako vzorno naštudirali njegovo delo. Lazar je Veroniko režiral pozneje še večkrat v raznih krajih, med drugim tudi v Velikih Laščah in po vojni v Domžalah*. Še bolj zanimivo je pričevanje, kako je prišlo do krstne izvedbe Župančičeve Veronike Deseniške na amaterskem odru še pred uprizoritvijo v Narodnem gledališču, ko je bil vendar takrat Župančič dramaturg ljubljanske Drame. Ko je leta 1924 izšla v majhni knjižici Župančičeva tragedija Veronika Deseniška, je s svojo vsebino v blank verzih, kot so bili vajeni pri Shakespearu, takoj navdušila študente kamniškega okraja, saj so pred tem že uprizorili Shakespearjevega Macbetha in Sen kresne noči v Župančičevem prevodu. Odločili so se igro uprizoriti med počitnicami. Trije študentje so se s kolesi odpeljali k Župančiču na gradič Zaproe nad Kamnikoip, da bi si izprosili dovoljenje. Ko so mu povedali, da so člani dijaškega počitniškega dni štva Bistrica v Kamniku in da hi radi uprizorili Veroniko Deseniško, se je Župančič začudil njihovi prošnji, češ: »Vi bi hoteli biti prvi, še prej kot gledališče? Dobro!* je prikimal in dejal, naj ga pokličejo ko bodo že dovolj pripravljeni. Na njihovo povabilo je Župančič nekajkrat prišel na vaje in pozorno sledil poteku. Svetoval jim je to in ouo. popravil kakšno stvar, izgovor, gesto, skratka, postal je njihov mentor. Pri zadnjem obisku jim je obljubil, da bo prišel na predstavo z vso družino. Na praznik 15. avgusta 1924, ob pol štirih popoldne je bila torej krstna predstava, na katero je prišel Oton Župančič s svojo družino in nekaterimi gosti iz Ljubljane, med katerimi je bilo tudi nekaj članov Narodnega gledališča. Igro so izvedli v celotni verziji, brez črt. kot je bila toatišiijeha v knjigi. Občinstvo v nabito polni dvorani je bilo navdušeno. Kot zanimivost naj čmetiimb,' da je v študentovski uprizoritvi i-grala dvornico Geto Anita Meze-lova, ki je pozneje zaslovela kot priznana jugoslovanska operna pevka. Friderika II. pa že omenjeni amaterski režiser, pred leti umrli sodnik Franci Lazar. Avtentična je izjava operne u-metnice Anite Mezeta ve, ki mi je pred dobrimi dvajsetimi leti v Skopju, kjer sem na makedonskem odru režiral Massenetovo opero Manon z njo v naslovni vlogi, pripovedovala o svojem mladostnem u-dejstvovaniu na študentovskem o-dru in med drugim s ponosom o-menila, da je nastopila celo na testni predstavi Župančičeve Veronike Deseniške. Še neka podrobnost je omembe vredna: Župančič je na podlagi izkušenj študentovske predstave za uprizoritev v Narodnem gledališču v Ljubljani občutno skrajšal delo s črtanjem več prizorov Premiera v takšni obliki je bila v ljubljanski Drami 1. decembra 1924 v zasedbi takratnih najboljših i-gralcev. Kakšen je bil odmev, ki ga je sprožila uprizoritev v skrajšani o-bliki v Narodnem gledališču, naj ponazori kritika enega naših najboljših ocenjevalcev gledaliških predstav prof. Franceta Koblarja. »Uprizoritev je dobila sijaj, ki ga domače delo končno tudi zasluži. Veroniko so pojmovali reprezentativno zgodovinsko in lirsko - tragično. Že uvodni akord: »Oj brate — deklice so rahel cvet* — in konec: «A tu — mene je brezna v meni strah*, kaže na priostreno zaokroženost v dejanju, zaradi česar je izpala tudi tretjina knjižnjega besedila. Tako je^Veronika stopila pred nas v nflboljši odrski luči, pokazala pa tudi svoje slabše strani, o katerih smo že govorili. Delo je slonelo na Levarjevih ramah, ki je podal Hermana Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V delovnem kolektivu bo prišlo do spora, ki pa bo kmalu rešen. Odločite se za važno čustveno pobudo, da ne bo prepozno. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Sprejmite neko pobudo, čeprav vam bo s to uspeh zagotovljen šele kasneje. Izboljšale se bodo gmotne razmere v družini. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ozračje bo precej napeto, ne sklepajte važnejših sporazumo . Nete svoj osebni načrt boste uresničili samo s tujo pomočjo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Skušajte utrditi neko za vas bistveno zavezništvo. S svojo hladnokr vnostjo se vam bo posrečilo pomiriti družinski spor. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) S pogumom in razumnostjo boste kos vsem težkočam. Ne posegajte v spore drugih. ' DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nastopil bo ugoden trenutek, da ae spoprimete z nekim napačnim javnim mnenjem. Pozabite na stare spore in krivice. i TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zelo ploden dan glede novih pobud za prihodnost. Poiščite nekaj časa tudi za družino. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Rešite še nerešena vprašanja, čeprav boste morali za to nekaj žrtvovati. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Nove naloge vam bodo še bolj dvignile ugled. Za dobro zdravje je potrebno tudi nekaj počitka. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Preden se zatečete k pravnim sredstvom, skušajte spor rešiti na miren način. Ostro zavrnite neki sebičen predlog. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Bodite v svojem delu umirjeni in vztrajni. Družinska vprašanja naj vam ne bodo v napoto. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vse vaše delo naj bo prežeto z veliko previdnostjo. Povečalo se bo vaše zanimanje za neko vprašanje. ostro in plemenito: velika oseba je bila Marija Vera kot Jeiisava, vsi ostali od Veronike do Friderika navzdol, so pokazali veliko ljubezen do dela, toda premalo o-blikovne možnosti, pa tudi nekaj svoje nezmožnosti. Putjatov Bonaventura je bila le malo nad povprečjem. Igro je režiral O. Šest; njegova scena je bila tehnično spretna in s simbolno nadahnje-nostjo v skladu z igro, le prvo dejanje je kazalo preveč prazne ploskve. Tudi transparent je bil odveč.* Kot je mogel Župančič še za življenja slediti mnogim predstavam Veronike Deseniške v slovenskih poklicnih in amaterskih gledališčih, dramske slike v verzih Noč, na vei-ne duše, nikoli ni videl u-prizorjene na odru. Prvikrat jo je ljubljanska Drama uprizorila leta 1959 v spomin na desetletnico Župančičeve smrti, medtem ko so jo trideset let poprej, leta 1929 le slušno predvajali v ljubljanskem Radiu. Moj namen je bil zgolj osvežiti mnoge stare in nove ugotovitve o Župančičevi dramatiki, zlasti o njegovi Veroniki Deseniški, ki še zdaleč niso izčrpane. EMIL FRELIH Po 25 letih so se ponovno srečali prvi maturanti slov. učiteljišča ČETRTEK, 13. OKTOBRA 1977 V soboto zvečer so se v Brlščikih sestali po 25 letih prvi maturanti, ki so po Osvoboditvi dokončali slovensko n-čiteljiščc v Trstu. Na srečanje, ki je potekalo v prijetnem in prijateljskem razpoloženju, so prvi povojni slovenski učitelji povabili tudi svoje profesorje iz zadn jega letnika V MESTNEM GLEDALIŠČU LJUBLJANSKEM Režiser Mlakar je krstil še eno Partljičevo «Sčuko» Uprizoritev dela je bil praznik za MGL in njegovo publiko Krst novega slovenskega odrskega dela je zmeraj dogodek, ki praznično okiti večer premierske predstave pa seveda tudi njenih ponovitev. Praznični dogodek, ki je sicer na zunaj prav vsakodneven, prav nič obeljen s provincialno srenjsko kurtoazijo nekaterih. slovenskih »kulturnikov*, ki dobršen del svojega časa prežive na tako imenovanih dolžnost-nib obiskih. Mislim, da je nrav v gledališčih — vsaj nekaterih — tega čedalje manj in manj in da je prav ta množični medij, navkljub vsem krizam in krizi-cam. v zadnjih letih le našel svoj s oz v en z. občinstvom, ali druga če povedano, da so ljudje našli svoje gledališče pa čeprav še tako rovarimo proti njemu Najbrž,- je ljubljansko Mesino gledališče s svojimi šestintridesetimi abonmajskimi redi tista slovenska' komedijantska hiša. ki ni mogoče najbolje, vsekakor pa . najbolj elastično znala prisluhniti potrebam svojih obiskovalcev in sc po izrazitih komedijski!) igral nih obdobjih., ki so mejili že na burkaško in najbolj neokusno, bulvarsko dramsko literaturo, preusmerila — zlasti po zaslugi pokojnega dramaturga tega gleda lišča Lojzeta Filipiča — v sodobno, problemsko, komunikativno gledališče z enakopravnim in enako pomembnim umetniško in ustvarjalno zahtevnim razmerjem med dramo in komedijo v razčle-nienem spektru od- družbeno kritične do sproščene gledališke igre. Pa še z nečim sc lahko pohvali ljubljanski mestni teater: namreč s tem, da ie na široko odprl vra la tudi najmlajšim, še ne uradno potrjenim slovenskim drama tikom 'n si tako ustvaril dokaj širok krog piscev, na katere lahko -zmeraj računa in katerim je tudi stimulativno pomagal, da so se prav s ‘svojimi odrskimi prvenci vključili v širši gledališki Parnas. Tone Partljič, sicer Mariborčan, je doživel svoj prvi odrski krst prav na deskah tega gleda lišča. Bilo je leta 1968, ko so ljubljanski mestni komedijanti u-prizarili njegovo igro «Ribe na plitvini*, temu tekstu ie poleg proznih in televizijskih del ter e-nega filmskega scenarija (Vdovstvo in pogreb Karoline Žašler) sledilo še pet besedil. Posebno zadnji dve deli. «Ščuke pa ni* in «0, ne. ščuke pa ne». govorita o tem, da je Partljič, sicer izhajajoč iz cankarjanske šentflorjanske tradicije, prinesel v slovenski gledališki in sploh kulturni prostor nov tip slovenske komedije, ki pa že s-pet ni komedija, kot jo pojmujemo v klasični dramaturgiji, ampak, kot bi dejal Thomas Mann. posebna kategorija modeme umetnosti. Partljičev svet ni izumetničen, ni svet ne izrazitih karakterjev, ne izrazitih tipov, ampak mikro-kqzmičen slovenski zverinjak v katerem ni prostora ne za velike ideje, ne za konflikte med e-tičnima poloma dobrega in zla, a hkrati niti ne za vsakdanji drobiž. Prav zato. ker je ta svet tako majhen, je tako velik, do kraja nasjčen z drobnimi napetostmi, željami, upi. propadi, zelo preprostimi in prav nič sa-rierističnimi stremljenji. Ne. Partljičevi ljudje niso ne duhovni izprijenci, ne brezupni zanesenjaki. v njih ni ne kantorjevskih ne kačurskih razsežnosti — kje pa! — to so samo dobri in hkrati, smešni ljudje, ki žive sredi samoupravnih sporazumov, nagrajevanj po učinku, družinskih zdra-hic, ljudje iz doline šentflorjanske, ki ne iz hudobije ne iz nadutosti pa niti ne iz stremuštva glasujejo za samega sebe. .. Partljičeve Kremžarje. Kadivce, študente Petre, Helence, Matilde obseda neka čudna, prav slovenska melanholija ponavljajočega se vsakdana, ki ne pozna drznih de- janj, ki najbrže čaka na kak go-govski dogodek, kjer se konec koncev prav nič ne zgodi a-hkrati vse,. Trudno in zaspano bivanje slovenske province, ki bi želela ujeti korak ,s sodobnimi dogaja nji. kar pa ji prav zaradi njene izrazite majhnosti ne uspe. Tra gikomičen je ta slovenski mikro-svet. Tragičen zato. ker se nadeja biti to. kai nikoli ne bo, komičen pa zato, ker smo v njem zaobseženi vsi, ki se nadejamo biti to, kar nikoli no bomo. Življenje, ki naj bi bilo slabše pd našega pa je že spet tista ka-' tegorija umetnosti, za katero naj brže vsi glasujemo in zato ie tudi za Partljičevo novo komedijo «ščuke ni. ščuke ne». ki je pa le dovolj posrečeno zlitje že znanih in uprizorjenih komedij »Ščuke pa ni* in »O. ne, ščuke na ne* (prvo smo prod leti gledali tudi v Trstu SNG Maribor) viada lo primerno pričakovanje. Kot sem že uvodoma zapisal, je bil krst tega novega Partljičevega »gledališkega menija*, kot mu sam pravi, praznični dogodek tako za Mestno gledališče ljubljansko kot za ljubljanske o-biskovalce tega teatra. Gledališče samo sc je namreč odtočilo za dokaj tvegan poskus zgostitve dveh znanih komedij v eno samo, za kar bi bile potrebne kajpak krepke dramaturške in vsebinske spremembe. Tonetu Partljiču je v sodelovanju z režiserjem Dušanom Mlakarjem sicer uspelo ustvariti dokaj enotno dramsko kompozicijo, tudi tako. da je dal to poenoteno komedijo igrati v prvem in drugem deiu istim igralcem, zaradi že vrta prej zasnovane dramske zgodbe pa ni mogel organsko zliti nreho-da prve k drugi igri. kar se je poznalo zlasti v drugem delu. se pravi v drugi komediji, ki je neprimerno boljša od prve. bolj sočna, barvitejša, tudi vsebinsko močnejša, predvsem pa ponuja igralcem možnost sodobne groteskne igre rahlega melanholičnega tipa. Nekaj take igre, kajpak izrazitejše, so ljubljanski mestni gledališčniki pokazali že v nekaterih predstavah, zlasti v lanskih »Ljudožercih* Gregorja Strniše (režija Mile Korun). Zdi se mi, da je ta zvrst igranja pri nas na Slovenskem še v povojih in da se ji prav sramežljivo približujemo. saj se kar težko otresamo tistega stila igranja, ki ga poenostavljeno imenujemo »naturalistično*. Vse bolj pa se mi dozdeva, da bo slovenski gledališki izraz ali stil, kot ga pač hočemo imenovati, moral nujno iti po poteh, ki nam jih ponuja dramatika Toneta Partljiča, Gregorja Strniše, Pavla Lužana, Petra Božiča in drugih. Nekaj skromnih iščočih in tipajočih korakov je bilo sicer že storjenih, zlasti po zaslugi režiserja Mileta Koruna (pri ijas. v Trstu, se je s tem deino ukvarjal Mario Uršič s svojimi režijami Jaka Štoke). Dušan Mlakar, ki je prejšnji teden krstil v MGL s svojimi i-gralci Partljičev tekst, je očitno iskal tisti spoj igranja, ki mu ga je ponujal avtorjev tekst o k potrošništvu strmečemu Slovencu na eni in o skoraj elegični tragikomičnosti teh osebic na drugi strani. Zaradi močnejše na Uidi drznejše, vsebinske in dramaturške fakture druge igre o ščuki je tak spoj igranja lahko uveljavil zlasti v drugem delu, medtem ko se je prvi del /.del skorajda kot nekakšen uvod k temu. kar bomo sicer gledali. Partljičeva igra »Ščuke ni. ščuke ni* je kolektiven tekst tako, kot je kolektivno melanholična ta šentflorjanska srenja, kjer ni uro-stora za individualiste, za posamične človeške usodice. Ne. ena sama usoda je in igralci Janez Škof, Nika Juvan - Kalan, Saša Miklavc, Maja Šugman, Marjana Jaldjič - Klunšek, Milan Kalan, Nika Skrbinšek in Tone Kuntner so to kolektivno brezciljnost skušali posredovati z rahlo patetično privzdignjenim tonom, zlasti v dialogih, ki jih avtor Spretno obvlada. Zdi se mi, da bi se tek ton. v- mislili imam predvsem Niko Juvanovo Kalan (Kremžari cn) in Marjano Jaklič - Klarršek (Helenca), delno tudi Sašo' Mi klavca (Klander), dalo preprosto zamenjati z neko dovolj normalno občevalno pogovornost.io. z nekomedijskn poanti ranim izraznim tonom, kar bi dajalo nred stavi listo mučno preproščino ki je tako značilna za tn Partiji čev trudni, od vsega zdolgočaseni svet,. — Kajpak pa tile občutki nikakor uo morejo zamegliti splošne ga občutja o predstavi sami. ki na preprostem, dokaj funkcionalnem, čeprav po svoji ustvarjalni potenci zelo poenostavljenem scenskem' prizorišču Nika Matula in v sodobno opremljenih kostumih Mije Jarčeve, živo.. nekonvepeto uaino in celo pogumno posega v satn srž slovenske družbene stvar nesti, zaradi česar se ji obeta še veliko uspešnih ponovitev. S. V. Jane Fonda zbrala denar za volitve NKVV YORl< — Slovita ameriška filmska umetnica in javni a delavka Jane Fonda je sicer demantirala vest, da se namerava posvetiti politični karieri, toda v Hollywoodu so mnogi prepričani. da temu ni tako in vidijo njene načrte tudi v dejstvu, da se je v zadnjih mesecih pognala z vso silo in vnemo na delo. da bi s tem nabrala potrebna finančna sredstva, ki naj bi ii omogočila uveljavitev v javnem življenju, v politiki. Kaže, da je Jane Fonda med najbolj delavnimi ljudmi ameriške filmske metropole in čeprav bi ji ne mogli očitati, da ni bila" podjetna, je prav zadnje čaše v svoji aktivnosti dosegla nravi rekord. saj tako rekoč drvi iz enega filmskega studia v drugega, ko pa je vezana za delo kar pri šestili filmih hkrati. Računajoč s poprečjem enega milijona dolar jev za film. bo v kratkem zaslužila 6 milijonov dolarjev, torej 5 milijard lir v naši valuti. Njeni prijatelji računajo, da v trenutku, ko bo nehata snemati !pbš1eon.jf film, bo objavila svoj vstop v volilno kampanjo kot kandidatka za senat v Kaliforniji. Kakor je znane, je njen mož, bivši radikal Tom Hayden, v podobnem poskusu pogorel. Toda ni se odrekel svojemu političnemu cilju in tokrat bu verjetne prevzel kampanjo za uveljavitev svoje žene, iepe, zelo inteligentne -I.ine Fonda, ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti: Protagonisti zgodovine 13.00 Pianeta uomo e scienza verso il 2000 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Spaziolibero Programi pristopanja k TV 17.00 Amedeo Nazzari 17.05 Natalibera 17.50 Lone Ranger — risanka 18.(K) Argumenti — Novo vzgojno vprašanj.t 18.30 Piccolo Siam — glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 1 — Kronike 19.30 Mama na štirih kolesih 20.00 DNEVNIK 20.40 Prihajajo pošasti — glasbena oddaja 21.40 Dolin — kinematografska srečanje 21.55 Posebni program Dnevnika 1 Ob zaključku Dnevnik. Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Teatromusica 13.00 Dnevnik 2 — OB 13. URI 13.30 Vzgoja in dežele 17.00 Program za mladino: 18.00 'Energija 18.25 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — ŠPORT 18.45 Ridolini boksar 19.00 Supergulp! — risanke Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Znanstveniki 22.45 .laz in morje Ob zaključku Dnevnik 2 — zadnje vesti in Spaziolibero — JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00,10.00. 11.05 TV V ŠOLI Pred začetkom II. svetovne vojne, Dolina Gangesa, 'Basni, Francoščina, Risanka, Kemija. Minerali 15.00 šolska TV: Kako nastanejo zemljepisne karte 15.45 Nogomet: HAJDUK - BORAC 17.35 Obzornik 17.50 Modri plašček 18.25 Skrivnosti morja 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 TIHOTAPSKO BLAGO 20.35 Mednarodna obzorja JEDRSKA EGERGIJA ALI NE 21.20 Nagico na naslovnico 22.00 DNEVNIK Koper 15.45 Nogomet: HUJDUK — BORAC 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Operacija Komandos — celovečerni film 22.05 TITO IN NACIONALNO VPRAŠANJE Zagreb 15.15 Poročila 15.45 Nogomet: HAJDUK — BORAC ) 17.45 Mali odred 18.15 Izobraževalna oddaja 20.00 Aktualn oddaja 20.50 Nevarna srečanja 22.10 B. Bjelinski: HERAKLEJ - TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30 13.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Porocia; 7.20 Dobro jutro: 8.05 , 9.05 Glasba in kramljanje: 9.30 Kje so moje rožice: 10.05 Koncert: 10.35 Dvužina v sodobni družbi: 11.35 Današnja plošči.; 12.0T Glasba po željah; 13.15 Pevsko tekmovanje »Seghiz-zi*; 13.35 Melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Evergreeni; 13.35 Kaj je novega v diskoteki; 16.30 Knjiga pravljic; 17.05 Kla V irska glasba v čitalnicah; 17.25 Glasbena panorama; 18.10 .Urejali ie vrtov: 18.25 Klasični album. KOPER 7.30, 8.3,i. 1 i.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.30 Poročila; 6.05 7.(K) Glasba za dobro jutro; 6.15 Jutranji servis; 8.32 Klavirske skladbe; 9.15 Prav ljica; 9.32 Plašče; 10.10 Zmaj; 10.32 Sprint glasba; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn; 11.32 Mini juke- box; 11.45 Lahka glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kje naj se ustavimo?; K 10 Plošče; 14.33 Lahka glasba: 15.40 Popevke; 16.00 Na knjižnih policah; 16,05 Poslu šajrno, jih skupaj; 16.40 Glasbeni notes: 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski, dnevnik; 17,45 Za- bavna glasba: 18.(K) Glasba po željah; 18.35 Vadi izvajalci; 20.00 Glasbeni inštrumenti: .00 Slov. skladatelji; 21.32 Intermezzo; 21.45 LP lestvica: 22.45 Franck Sinatra. RADIO 1 7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00, 7.30 Glasbeno prebu- jenje; 8.50 Peščena ura; 9.00, 10.35 Vi in jaz; 11.00 Strnjena opereta; 11.30 Cantautori oggi; 12.05 Par besed; 13.30 Gli altri siamo noi! 14.30 Izgubljena zamlja; 15.05 Rdeča plošča; 15.30 Glasbeni obseg; 16.15 E. . .state con noi; 18.05 Orkestri; 18.35 VIP — Gundula Janovvitz: 19.35 Večerni programi! 20.10 Radijska drama; 20.30 Jazz; 23.15 Lahko noč. SLOVENIJA 6.00, -7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 14.(K), 15.00, 18.00, 19.00, 22.00 Poročila; (1.20 Rekreacija! 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Be" seda na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.68 Glasbena matineja: 9.05 Radijska šola; 9.35 Ljudsko izročilo; 10 45 Turistični napotki; 11.03 Uganite, pa vari zaigramo po želji. . .; 12.10 Zvoki znanih melodij; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi! 13.20 Obvestila in zabavna glasba! 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.1® Kaj radi poslušajo: 14.40 Mehurčki; 15.30 Glasbeni intermezzo! Hj^LJgZ(ikovni pogovori; 16.00 'Vnlffak*,; 18,05 Z opernih odroV! 19.20 Obvestila in zabavna glasba-19.35 Lahko noč, otroci!; 19-4® Minute z ansamblom Jože Pri?' šek; 20.00 Četrtkov vočer; 21 -0® Literarni večer; 21.40 Lepe mete dije: 22.20 Ludvvig van Beethoven! 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmo'! 00.05 Lahka kri; 00.30 Pop, rock, beat. g|g«|g|f|||aiig|Biyilg|||«l|||||||||ftiaBMCtl^|||iail|||IA|R|B1ltCII*|lllllll>lllfBlallaIM>lBlallllaallCfaBVC|ll|lftl|IM0lla'**ll*CII|lillilllllBIV§VaIRIIfMI>altla|tl'MBIIIM>tSfllllal'laIIII*IUIIVI>*IIIIS>VV*IIV*t'al|illll|lll' IVIK.IIBlltta Vlll>IMIII*'>l*a*l*V> Vf'^* ANDREJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI ČAS Obrazi koprsko-goriško gonorav ije slovenskih učiteljev (1875 -1909 -1919) XIV. Anton Fakin 1885 - 1963 Rojen je bil v Škrbini na Krasu, obiskoval učiteljišče v Kopru, kjer je maturiral leta 1905. Pozneje je na kmetijski šoli v Gorici dovršil kmetijski1 tečaj in na obrtni šoli v Ljubljani obrtni tečaj za učitelje. Po ustreznih /tu dijih v Ljubljani in Zagrebu je leta 1920 diplomiral na Višji pedagoški šoli v Zagrebu za učitelja meščanskih šol. Na,osnovnih šolah je služboval v Temnici in v' Kostanjevici na Krasu, kot meščanskošolski učitelj pa v Ribnici in v Ljubljani. Bil je predmetni učitelj za biologijo, mnogo let in vse do ufx> kojitve leta"1946 |e bil ravnatelj meščanske šole na Viču pri Ljubljani. Dvanajst let zaporedoma je bil predsednik Društva učiteljev slovenskih meščanskih šol. 3 leta podpredsednik Udrijženja' učiteljev jugoslovanskih meščanskih šol. Izdal je knjižici Šolski zoo in Botanični vrt in botanične ekskurzije, napisal je vrsto učbenikov za meščanske šole (Državoznan-stvo I, Državoznanstvo 11, Prirodopis živalstva in rastlinsta I. Prirodopis rastlinstva in živalstva II), Splošno botaniko za gozdar- ske šole, Jz življenja rastlin, pripravil še priročnik Zdravilne in strupene rastline in Vraže obravnavane s prirodoslovnega stališča. V letih, ko je bi) na Primorskem, je mnogo pisal v Edinost, pozneje v Jugoslaviji v strokovno revijo Meščanska šola in v mladinsko revijo Razori. Po osvoboditvi se je oglašal v Kmetijskem listu in v Koledarju Mohorjeve družbe. Za otroke je pripravil knjigo Tončkovo potovanje po rastlinah in cveticah. Anton Fakin je svoje izredno plodno delo usmerjal v dve smeri : k reševanju problemov meščanske šole nasploh in k pisanju učbenikov za biologijo na teh šolah. Njegov delež pri dvigu ravni pouka biologije tako na bivših meščanskih kot poznejših nižjih srednjih šolah je izredno velik. , Dramatik Boris Fakin, ki pod psevdonimom Igor Torkar objavlja .svoja odrska in televizijska dela, je njegov sin. Rafael Fajgelj (1876 -1944) Bil je sin skladatelja Danila Fajglja, rojen v Tolminu; po o-snovni šoli in kobariški pripravnici je končal učiteljišče v Kopru, kjer je maturiral leta 1896; učiteljeval je na Goriškem in Tolminskem, nadalje v Sedlu pri Bre-ginju. Ob splošnih premestitvah slovenskega učiteljstva v notranjost Italije je bil premeščen v provinco Macerato. Ko se je v družbi z drugimi premeščenimi u-čitelji vozil z Vlakofn proti jugu, se je baje tolažil: »Ma, če rata, me Macerata ne bo imela dolgo.* Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Lom (Tolminski ali Kanalski) blizu Mosta na Soči, kjer je umrl malo pred koncem zadnje vojne. Na glasu je bil kot družaben in duhovit človek, vsestransko izobražen, aflasti nadarjen glasbenik; med učitelji je užival velik ugled, razmere po prvi vojni, zlasti še premestitev v notranjost I-talije pa so tudi njega potisnile v ozadje. V _ \ Stefan Ferluga 1859 - 1923 Rojen je bil v Trstu na Greti, zato se je pozneje v časopisih rad podpisoval s šifro Gretarski. Bil je sirota, dolgo ni prišel do šole, ampak se je zmalega začel učiti za kovača. Že deset let star je komaj začel hoditi v ljudsko šolo v Rojanu, po dveh letih je nadaljnja dva razreda napravil na italijanski šoli v mestni sirotišnici, potem še en razred italijanske realke. Šele iz drugega razreda realke je prišel v pripravnico na Prosek in z nje na učiteljišče v Koper. Maturiral je leta 1879, še isto jesen je nastopil učiteljsko službo pri tržaškem magistratu, in sicer na Opčinah, kjer je ostal do upokojitve po 37 letih. Ob njegovem nastopu službe je bil na Opčinah vodja šole Anton Valentič, ko je leta 1961 ta šel v pokoj, je Ferluga prevzel za njim vodstvo šole. Ferluga je bil velik ljubitelj iri pospeševatelj glasbe, zlasti petja. Vodil je zbor openskega pevske#* J društva Zvon. V sili je bil I pesnik. Svojim pesmicam je & j dal tudi napev, da so jih pota111 peli po vsej tržaški okolici in f je marsikatera »prijela*. Bil »f odkrit značaj, nikoli dvoumen. [ boju za pravico pogumen, je užival povsod splošno zauP* nje. Čeprav se prej ni ukvari3. s politiko, je dvakrat kandidir‘l. za poslanca v mestni svet in 1,1 : obakrat izvoljen. Kot svetovanj je moral pogosto braniti pravtef Slovencev v Trstu in okolici, * I lo mnogo je dosegel za sloveti učitelje, ki so bili v službi tej ' gistrata. Celih pet let se je prfi^ dal z magistratom in sledni1 j pravdo dobil pred upravnim s1 j ve družine, vendar je otroke v«# J jil v slovenskem duhu. Več V,' je apeliral na čut pravičnosti drugorodcev. Ko se je na prte’1 zbor italijanskih učiteljskih ^ štev v Gorici javno izrekel P1 A slovenski zahtevi, naj bi slo''? j sko učiteljišče premestili iz * pra v Gorico, je Ferluga seS1* vil v italijanščini spomenico f. italijanske tovariše, v kateri j* branil slovensko stališče. Seve^ je na nasprotni strani naletel !\| na šoviniste, ki so bili gluhi^V upravičene slovenske zahteve vensko učiteljišče je leta vendarle prišlo iz Kopra v ^ rico. Štefan Ferluga ima velike ** sluge za slovenstvo v Trstu ih 9 Tržaškem nasploh. v nogomet V (ckmi «kip «under 21» Prepričljiv uspeh Italije proti ekipi Portugalske «Azzurri» napredovali v višje kolo EP Portugalska 4:1 dalija (2:0) ITALIJA: Galli, Ogliari .Cabrini, "estelli .Canuti, Manfredoma, Rossi •i Pecci, Giordano (v 84. min. Vir-r*?)> Agostinelli, Garritano (v 81. m«- Fanna). PORTUGALSKA: Fonseca I, Te-r 1 tt* ^urico, Alberto, Isidor, Fonse-H, Jose Luis (v 46. min. Sousa), rlto* Joao (v 78. min. Formisinho), viomez. SODNIK: Nikič (Jug.) vio ®LCI: v 14. nvn. Garritano, '8. min. Giordano, v 47. min. Go-v. min- Eurico (avtogol), J8- min. Rossi P. (enajstmetrovka). Italijanska mladinska rep-ezentan-a «under 21» je včeraj v Vicenzi Prepričljivo premagala vrstnike Por-Salske. Zmaga je bila povsem za-W*na ■ saj so bili Italijani v pre-p°°‘ skozi vso tekmo. S tem so se ortugalcem oddolžili za poraz, ki ,°.8a pred kratkim doživeli v Ma-deiri z 0:1. p Najboljša v vrstah Italije sta bila *ci >n Rossi P., ki sta večkrat ‘Pravila v težave nasprotnikovo o-^ut*' italijanska obramba jjhla vedno na mestu, saj je go-preprečila vsako nevarnejšo CINZANO — V okviru priprav na alifikacijsko tekmo proti Finski, včeraj italijanska nogometna re-..^ntanca odigrala prijateljsko t Km° Proti mladinski ekipi Juven-i,sf- Reprezentanti so zmagali P -1 (9:1). šestkrat je bil raziani, trikrat Benetti, usi0, po enkrat pa ette8a in Tardelli. s uspešen dvakrat Antognoni, cii«vxaj so °d'Kra'i vrsto kvalifika-na vi? nogometnih tekem za nastop v Argentini. Doseženi so bili 0:2 (0:1) 1:1 (0:1) » —j. izidi: , skupina ,ksemburg - Anglija :• skupina "DR - Avstrija • skupina >ev- Irska - Nizozemska 0:1 (0:0) ?• skupina rska - Bolgarija 0:0 Lskupina Gotska - Wales *2:0 (0:0) j.j.^OGRAD — Včeraj so v tem _ Ju izžrebali pare jugoslovanske-fin .n°K<>metnega pokala. V osmini to 8ir Se I30 Olimp*j® srečala s Trep-' Tekma bo 26. t.m. v Ljubljani. Bučanje de.ei TEKMOVANJE tKl.» Skoraj 200 km na uro j^RORttllo — Amerikanec Steve svet nney je Posivil v Andih nov č&ni0vni rekord v hitrostnem smu-hiuJU' Oosegel je namreč poprečno ^ 195,972 km na uro. pat) Seiaka je bil last njegovega rojaka v Cp ?*mmonsona. Postavil ga je »o s?vin** *etos spomladi s popreč-^ 'trostjo 193,861 km na uro. odbojka V PRIJATELJSKI TEKMI Drevi v Dolini Dor-Salonit Drevi ?raJa bo moška šesterka Bora i- Iclist V občinski telovadnici prija-Ka* P tekmo " c°iAM,,fo Si Tako z ekipo Salonita iz za Tržačane, kot tu- ri je~ j 8oste iz Kanala bo to sreča-prih-1 rodošlo v okviru priprav na priče?nje Prvenstvo. Gostje bodo W u* s Prvenstvom že v soboto, tli, j^meni, da so dobro pripravlje-ro'VtiaJ 'grajo v 2. zvezni ligi. Bo-hin, nPa bodo pričeli s prvenstve-Sec ^ .es°m šele čez približno me- Drevišnje srečanje sodi v okvir 12 predprvenstvenih tekem, ki jih morajo slovenski odbojkarji odigrati pred pričetkom spopadov za toč ke. Glede splošne atletske priprave so «olavi» odlično pripravljeni, ker je bil poudarek priprav v preteklem mesecu samo na splošni ter specialni pripravi in z žogo ter v telovadnici se je razmeroma malo delalo. Sedaj pa prihaja piljenje i-gralnih elementov ter tudi uigrava-nje posameznih linij in največji poudarek kompleksu B, ki je še vedno največja hiba Bora. To pa je prav tisto, kar prinaša točke. Šesterka Salonita je letos izgubila najboljšega dolgoletnega odbojkarja Tušarja, toda na glede na to je sposobna dobro igrati, saj je znana po izredni zagrizenosti. Borovci bodo igrali po vsej verjetnosti z najboljšo postavo in je vprašljiv samo nastop Špacapana. Srečanje se bo pričelo ob 20.30 v Dolini. G. F. NOGOMET TEDENSKI PREGLED 3. AL Sovodnje po drugem kolu na prvem mestu lestvice Ostale naše enajsterice so doslej pokazale skromnejše rezultate 3. AL NA GORIŠKEM Sovodnje, Audax in Fogliano so po 2. kolu 3. AL na Goriškem ostali sami na vrhu lestvice. Presenečenje tega kola je ponovno pripravila ekipa iz Sovodenj, ki je pred domačim občinstvom premagala Ver-megliano, enega g'avnih kandidatov za prestop v višjo ligo. Sovodenjci so tudi v tem srečanju igrali odločno in borbeno, kar jim je omogočilo, da so si povsem zaslužili 2 točki. Slabše pa je letošnje prvenstvo začela doberdobska Mladost, ki je na domačih tleh klonila Foglianu. IZIDI ZADNJEGA KOLA Poggio - Romana 0:0 Capriva - Piedimonte 2:1 Edera - Brazzanese 1:1 Mladost - Fogliapo 1:3 Azzurra - Farra 3:0 San Lorenzo - Audax 1:3 Sovodnje - Vermegliano 3:2 LESTVICA Sovodnje, Audax, Fogliano 4; Pog-gio, Romana 3; Azzurra, Vermeglia-no, Farra, Capriva 2; Edera, Braz- inim m 111111*11 iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiM mn m mn uiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMMiiiiiiii^iiiiiiiii NOGOMET V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI Vrsta presenečenj v enajstem kolu Hud poraz ljubljanske Olimpije 11. kolo 1. zvezne jugoslovanske nogometne lige je prineslo vrsto presenetljivih izidov. Najvažnejša je bila tekma v Zagrebu, kjer sta se pomerila Dinamo in Partizan, ki sta pred tem kolom vodila na lestvici z enakim številom točk. Srečanje se je zaključilo s rlasičnim izidom v korist beograjskih gostov, ki so tako pospravili nov par točk in so sedaj sami na vrhu lestvice. Nepričakovan izid sta v Zenici dosegla Čelik in Sloboda, kjer so domačini, ki gotovo spadajo med slabše ekipe prvenstva, premagali vodečo Slobodo z 1:0. S to zmago se je Čelik povzpel iz 16. na 12. mesto lestvice. V medsebojnem obračunu med enajstericami, ki so na repu lestvice, je važno zmago izbojeval Beograd, ki je z 2:0 premagal Zagreb, ki je po tem kolu na zadnjem mbstd TestVicfe š' Šbdmimi točkami. Ljubljanska Olimpija ie na gosto 0:0 0:2 1:0 Velež — Radnički Vojvodina — Osijek Čelik — Sloboda Hajduk — Borac (danes ob 15.45 tudi po TV) LESTVICA Partizan 17; Dinamo, Sloboda, Cr-vena zvezda in Hajduk 15; Borac 13; Budučnost, Rijeka, Velež, Osijek 10; Radnički, Čelik, Beograd 9; Vojvodina, Olimpija, Sarajevo, Trepča 3; Zagreb 7. PARI 12. KOLA (16. 10.) Radnički — Osijek, Sarajevo — Vojvodina, Olimpija — Trepča, Zagreb — Crvena zvezda. Partizan — Beograd, Borac — Dinamo, Rijeka — Hajduk, Sloboda — Budučnost, Velež ■— Čelik. KOŠARKA Jugoplastika zmagala SPLIT — V prvi tekmi 1. kola vanju v Beogradu doživela pravo1 košarkarskega pokala evropskih pr-katastrofo proti državnim prvakomI vakov je Jugoplastika premagala Crvene zvezde. Kje bi lahko iskali I madžarsko peterko Honved iz Bu-vzroke za tako hud poraz sploh ne! dimpešte s 103:89 (47:51). Najboljši vemo, dejstvo pa je, da so Ljubljan- med Spličani je bil Jerkov, ki je čani v tem prvem delu krepko razočarali, Crvena zvezda pa se počasi vrača v najboljšo formo, saj igra iz kola v kolo vse boljše. Sko-ro je že dohitela vodilna moštva, zato je gotovo, da bo igrala tudi v tem prvenstvu odločilno vlogo. Pomembno zmago v Novem Sadu je dosegel novinec lige Osijek, ki je ladko premagal domačo Vojvodino. Tudi Trepča se je tokrat dobro o-drezala: premagala je Sarajevo in tako prepustila zadnje mesto lestvice Zagrebu. Ostali dve srečanji pa sta se zaključili z neodločenima izidoma. Medtem ko sta se Velež in Radnički razšla pri izidu brez gola, sta v Titogradu Budučnost in Rijeka dosegli vsaka po en zadetek. Danes pa bosta igrala Hajduk in Borac. Srečanje bo neposredno prenašala tudi jugoslovanska TV s pričetkom ob 15.45. IZIDI 11. KOLA Budučnost — Rijeka 1:1 Beograd — Zagreb 2:0 Trepča — Sarajevo 1:0 Dinamo — Partizan 0:2 Crvena zvezda — Olimpija 5:1 dosegel 33 točk. VALLADOLID — Košarkarska e-kipa Mobilgirgi je zmagala na mednarodnem turnirju v tem kraju. V finalni tekmi je premagala Barcelono s 86:76 (48:38). HOKEJ NA LEDU VARŠAVA — Poljska hokejska zveza je suspendirala šest svojih i-gralcev, ki so bili člani poljskega državnega prvaka Novy Targ Pod-hale. Kaznovani so bili zato, ker so za nastop v tekmovanju zn evropski pokal proti prvaku NDR zahtevali preveliko vsoto denarja. UB VRSTILO ŠZ BOR obvešča dekleta, rojena leta 1964 in mlajša, ki se nameravajo posvetiti igranju odbojke, da so treningi ob sredah od 14.30 do 16.30 In ob petkih od 14.00 do 16.00 v dvorani na stadionu «Prvi maju. zanese 1; San Lorenze, Mladost, Pie-dimonte 0. PARI PRIHODNJEGA KOLA Brazzanese - Mladost; Fogliano -Poggio;; Romana - Azzurra; Audax -Capriva; Vermegliano - Edera; San Lorenzo - Farra; Piedimonte - Sovodnje. R. P. 3. AL NA TRŽAŠKEM V nedeljo so odigrali pare drugega kola nogometnega pryenstva 3. amaterske lige. V skupini N, kjer igrata Kras in Vesna, je bil na sporedu derbi, katerega so osvojili Križani, ki so prišli v vodstvo takoj v začetku. To je dalo slutiti, dtf bo Vesna gladko in zanesljivo zmagala. Križani pa so se morali pošteno potruditi, da so spravili na kolena Kras, ki jim- je bil enakovreden nasprotnik v prvem delu igre. O tem zgovorno priča dejstvo, da je napadalec Vesne Rustja bil uspešen dvakrat šele v zadnjih minutah igre. Ostali izidi pa niso dali še prave slike oz. napotkov, katera ekipa sodi med favorite. Po tem zavrtljaju je položaj postal še bolj zapleten in bo verjetno prvenstvo precej izenačeno ter naporno. Med važnejšimi izidi bi vsekakor omenili visoko zmago novinca Afi-Siat nad Unionom in zmago s klasičnim izidom Modiana. S tema u-spehoma sta ekipi Afi-Siat in Mo-diano ostali sami na vrhu lestvice s polnim številom točk. česar ob začetku prvenstva ni nihče predvideval. V skupini O nismo zabeležili presenetljivih izidov, le potrditev, da Sovrana in Baxter sodita med favorite za končno zmago. Tema ekipama pa bi dodali še dvojico GMT in Artigiani, ki gotovo ne mara i-grati podrejene vloge v tem prvenstvu. SKUPINA N IZIDI 2. KOLA Mediano - Esp. Pio XII 2:0 CGS - Esperia SL 1:1 Afi-Siat - Union _ 5:0 Kras - Vesna 0:3 Giarizzole - Roianese 2:0 S. Vito - Rozzol 2:1 LESTVICA Afi-Siat in Modiano 4, CGS, Giarizzole in S. Vito 3, Vesna 2, Čampi Elisi, Rozzol, Roianese, Esperia SL in Kras 1, Esperia Pio XII in Union 0. PRIHODNJE KOLO (16. 10.) Rozzol - Čampi Elisi Roianese - S. Vito Vesna - Giarizzole Union - Kras Esperia SL - Afi-Siat Esperia Pio XII - CGS SKUPINA O IZIDI 2. KOLA Donatori - S. Anna 1:3 Baxter - Inter SS 1:0 Sovrana - Chiarbola 7:1 Ca ve - GMT 0:1 S. Andrea - S. Sergio 2:1 Artigiani - Domio 4:3 Rabuiese - Dnino 1:1 LESTVICA Baxter in Artigiani 4, Sovrana, Duino in GMT 3, S. Andrea, Cave in S. Anna 2, Donatori, Inter SS in Rabuiese 1, Domio, S. Sergio in Chiarbola 0. B. R. 2. AL NA GORIŠKEM Po 4. kolu 2. AL na Goriškem je položaj na vrhu razpredelnice o-stal nespremenjen. Staranzano je z zmago pred domačim občinstvom obdržal prvo mesto na lestvici, s točko razlike pa mu sledijo Itaia, Pro Fiumicello, Lucinico in Terzo. Zelo slab pa je položaj štandreške Juventine, ki je s porazom pred domačim občinstvom obtičala na zadnjem mestu. Varovanci trenerja Marsona so v zadnji tekmi dokaj razočarali in to še posebno na sredini igrišča, kjer so jih igralci Isonza dobesedno nadkrilili. Tokrat pa moramo reči; da del krivde za poraz nosi tudi vratar Plesničar, ki je prejel kar tri gole po prostih strelih. V nedeljo bodo «belo-rdeči» pred težko izkušnjo, saj bodo v gosteh igrali proti Sagradu. S tega srečanja bodo morali odnesti vsaj točko, drugače bo njihov položaj precej kritičen. IZIDI ZADNJEGA KOLA Terzo - Mariano 2:0 Itaia - Sagrado 2:0 Lucinico - Moraro 1:0 Juventina - Isonzo 2:4 Staranzano - Vilesse 2:0 Fiumicello - Ruda 2:0 Torre - Maiisana 1:2 Mobiltre - San Marco 0:0 LESTVICA Staranzano 7; Lucinico, Fiumicello, Itaia, Terzo 6; Sagrado, San Marco 4; Ruda, Moram, Vilesse, Torre, Mobiltro, Maiisana, Isonzo 3; Juventina, Mariano 2. PARI PRIHODNJEGA KOLA San Marco - Fiumicello; Moraro -Torre; Vilesse - Mobiltre; Isonzo -Staranzano; Maiisana - Itaia; Ruda - Terzo; Sagrado - Juventina; Mariano - Lucinico. Rudi Pavšič ROKOMET EVROPSKO PRVENSTVO Duiiia napreduje Hapoel — Duina 21:17 (11:7) DUINA: Manzin, Gerebizza, Pisani, Pellegrini, Andreasich, Pessaro-lo, Mejavšek (2), Calcina, Kolšek (10), Brandolin, Scrupetta (5), Grio. HAPOEL: Steiger, Bergovitz (6), Barsilai, Valdumirsky, Peri (1), Du-dovich, Doron (3), Josipovich (5), Madmoni (4), Tel-Or, Ron in Ben-Ari (2). SODNIKA: Mitrovič in Petrovič (Jugoslavija). Duina je v prvi izločilni tekmi evropskega prvenstva sicer izgubila z izraelsko ekipo Hapoel, vendar je napredovala, ker je v prvi tekmi dosegla večje število golov. V današnji tekmi je bil Hapoel vsekakor boljši tekmec. Duina pa se mora zahvaliti Jugoslovanu Kolšku, da ji je uspel veliki podvig. Kolšek je bil namreč edini, ki je v ključnih trenutkih obdržal mirne živce ter dosegel kar 6 golov zaporedoma Marko LJUBLJANA — V okviru priprav na «9. četveroboj narodov*, ki bo od jutri do petka v dvorani Tivoli in na katerem bodo nastopile še Češkoslovaška, ZRN in Danska, je jugoslovanska rokometna reprezentanca odigrala trening tekmo proti selekciji Slovenije. Zmagali so reprezentanti z 31:19. Najboljši v njihovih vrstah je bil Pavličevič s sedmimi zadetki, v slovenski selekciji pa Vukoje s šestimi. Iz planinskega sveta Uspel nedeljski pohod V nedeljo, 9. t.m., se je zbralo na Travniku v Gorici lepo število mlajših in drugih planincev. Odpeljali so se preko solkanskega bloka do Preimla. od tu so jo mahnili peš na Skalnico, s kratkim postankom, in nadaljevali pot na Vodice; vreme jim je bilo naklonjeno. Po kratkem odmoru so se s pustili v dolino v vas Grgar, po stezah in po gozdu, v lepih jesenskih barvah. V Grgarju so prisostvovali občinskemu prazniku, in sicer odprtju velike, dvonadstropne šolske stavbe, s sodobne urejenimi učilnicami. Proslava ie bila združena s kulturnim programom, aovori, recitacijami, godba na pihala iz Nove Gorice pa je poskrbela za veselo razpoloženje. Naši člani — pohodniki so bili tudi deležni «partizan-skega golaža», ki jim je prav dp-bro teknil. Posebne pozornosti so bili deležni od godbe na pihala iz Nove Gorice, ki jim ie zaigrala kar 4 planinske pesmi. V veselem razpoloženju so se po slovili od prijaznih članov godbe in Grgarcev. Čakalo jih ie še 4 km poti do prevoznih sredstev. Vračali so se zadovoljni, ker so preživeli nekaj uric v jesenski naravi in še povrhu z Grgarci. Na razpolago je še nekaj prostorov v avtobusu za zaključni dru- niiHiinmiHiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiniiiiiHimiiiiHiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE KRIZA V Z AR JINIH VRSTAH NIKAKOR NOČE PRENEHATI V 3. AL je doberdobska Mladost tudi v drugem kolu doživela poraz Campaneile - Zarja 3:0 (1:0) CAMPANELLE: Medin, Ribarich (Grassi), Del Piano, Castellano, Ceglar, Raguso, Jerman, Bon, Vascot-to, Zorzut, Zulich. ZARJA: Saui, Darjo Marc, Ivo Grgič, Žagar, Stojan Križmančič, Rudi Marc, Jacopino, Sapese, Keleme-nič, Terčon, Ražem. STRELCI: v 8. min. p, p. Zulich, v 14. min. d.p. Jerman in v 17. min. d.p. Ribarich. SODNIK: Ventinuzzi iz Tržiča. Kriza v Zarjinih vrstah se nadaljuje. Tokrat so Bazovci klonili novincu 2. amaterske lige Campanel-lam, ki so v štirih tekmah štirikrat zmagale. Vzrok tega ponovnega poraza so vedno iste napake v obrambi, iz katerih izhaja težko vodenje žoge na sredini igršča ter v napadu. Tekma se' je Začela z Zarjo'V napadu, ki je hotela odnesti dober vtis s te tekme, toda že v osmi minuti so morali Bazovci položiti orožje, ko je Zulich nemoteno preigral o-brambo ter premagal Saula. Odgovor na ta gol so bile šteyilne akcije in napadi, toda brez pozitivnih rezultatov. V 39. min. se je Ražmu ponudila priložnost za remi, vendar je poslal žogo za las nad prečko. V 45. min. je Darijo Marc silovito streljal, a vratar Medin je z okrobat-skim posegom ubranil lastna vrata. V drugem polčasu so se domačini odločno podali v napad in v 14. min. podvojili z Jermanom, ki je z izredno točnostjo izvedel prosti strel ter poslal žogo v zgornji, desni kot Sau-lovih vrat. Tri minute kasneje je branilec Ribarich hotel podati na sredino, a žoga je šla proti vratom ter se odbila od zgornjega, desnega kota v mrežo. Bazovci so se brezupno podali v napad ter so do konca tekme stalno ogrožali vrata Cam-panell, a niso znali izkoristiti številnih priložnosti, tako da je rezultat ostal nespremenjen. Bazovski navijači, ki množično sledijo svoji ekipi, so zelo nezadovoljni z rezultati, ki ‘jih'je'Zarja zabeležila v teh štirih tekmah in upajo, da jih ne bo enajsterica več razočarala v svojih bodočih nastopih. Kaal Mladost - Fogliano 1:3 (0:1) MLADOST: Uljan, Bettini, Ma-rizza, Faccio. Gergolet, Cotič. K. Ferfolja, Rozin, Ferletič, Pahor, 60. min Gergolet, G. Ferfolja. FOGLIANO: Cecchet, Gailon, Cozzi, Iorusso, Mojmas, G. Čebula, Krpan, F. čebula, Soban, Gui-dolin, Vižintin. SODNIK: Soban iz Gorice STRELCI: v 43. min. Guidolin. v 47. min. Soban, v 48. min'. Aldo Ferletič in v 87. min. Vižintin. Tudi v drugem koiu prvenstva tretje amaterske lige je morala članska enajsterica doberdobske Mladosti zapustiti poražena igrišče. Tokrat je izgubila na lastnem i-grišču in moramo reči, da si je Mladi Zarjin branilec Ivo Grgič ui uku auiu itvi, ua ai |x_ .i*- ta poraz prav gotovo zaslužila, soj brez točke, je zaigrala izredno slabo, bodisi v obrambi (šest zadetkov v dveh tekmah) kot pa na sredini igrišča, ki se je tudi tokrat izkazala kot sektor, ki dela vedno preglavice. Tudi napad ni izpolnil pričakovanj, saj poleg zadetka praktično ni u-stvaril nobene izredne priložnosti. Tokrat je na sredini igrišča zaigral Cotič namesto Barbane, ki ni mo- gel igrati zaradi poškodbe; Cotič je to nalogo dobro opravil. Tekma se je začela z rahlo terensko premočjo Kraševcev in so ustvarili lepo priložnost že v prvi minuti s Karlom Ferfoljo, ki je bil sam pred vratarjem, a njegov strel je spreten vratar gostov u-branil. Po tem silovitem začetku je izgledalo, da bo šlo našim igralcem dobro od rok, a igra je od minute do minute postajala počasnejša. Mladosti pa ni uspelo ustvariti nobene zrelejše priložnsti. Res je ob držala terensko premoč a igra je bila lagodna in našim napadalcem, med katerimi je najboljše zaigral Ferletič, ni uspelo prebiti obraml>e gostov. Nasprotno, gostje so Dosta-jali vedno bolj nevarni in v hitrih protinapadih, katere je vodil izredno trdoživi, Krpan, so tud’ v 43. minuti z Guidolinotn povedli. S. tem se je praktično zaključil prvi del srečanja. V drugem polčasu so naši igralci zaigrali še slabše, saj napad ni dobival žog, sredina igrišča ie popolnoma odpovedala in tako je zmanjkala vez med obrambo in napadom. V dyugi minuti so naši fantje prejeli še drugi gol in odtlej so se dobesedno uprli. Remizirali so še minuto kasneje z Aldom Ferletičem, ki je z točnim strelom premagal vratarja gostov. Ustvarili so le par priložnosti za remi. a gostje so bili vedno bolj nevarni v napadu. Igro je v 60. minuti poživel Gergolet. ko je zamenjal Pahorja, a tudi tedaj ni prišlo do i-zenačenja. Par minut pred\ koncem pa so gostje še povečali prednost z Vižintinom, ki .je z glavo tretjič stresel mrežo. S tem je bil nrektič-no rezultat zapečaten in Mladost je ostala sama na dnu lestvice. Fabio Gergolet žinski izlet v Istro, vr nedeljo. IS. oktobra: vpisovanje od 9.30 do 11.30 na sedežu. Jožica Smet Dan planincev SPDT To nedeljo priredi SPDT svoj že tradicionalni «Don planincev». Pester spored se bo pričel že navsezgodaj, ko bo ob 8.30 na stadionu «1. maj* zbirališče vseh planincev, ki bi se hoteli udeležiti planinsko-ocenjevalnega pohoda, ki bo potekal vo kraški gmajni. Tega pohoda se bodo lahko udeležile ekipe, ki štejejo od najmanj tr do največ sedem članov, brez katerihkoli starostnih o-mejitev. Pohod bo potekal od Sv. I--vara preko Globonjarja in razgledišča tAlice» ter padriške na gro-pajsko gmajno, kjer se bo na travniku *Pri vrhih» pohod tudi zaključil. Na startu bodo tekmovalci dobili poli z vprašanji, na katera bodo morali čim bolje odgovoriti. Nagrajenih bo prvih deset ekip, vsi udeleženci pa bodo prejeli spominske značke. Kdor se ne bo udeležil dopoldanskega pohoda lahlco pride za 13. uro naravnost na travnik «Prt vrhih*, tik nad Gropado. kjer se bo pričel zabavno - rekreacijski spored. Na sporedu bo namreč o-troški. poligon ter razne druge igre za mlaj'e pa tudi starejše. Zmagovalci poligona bodo nagrajeni. V popoldanskih urah bo tudi delal *ro-š til j*, tako da bo za hrano, pa tudi pijačo poskrbljeno. Na dan zamejskih planincev so vabljeni vsi, starejši in mlajši člani, pa tudi nečlani, skratka vsi, ki bi si želeli malo oddahniti na svežem zraku. Pohod «Slo družin na Nanosu* zelo dobro usoel To nedeljo je bil v organizaciji planinskega društva iz Postojne tretji pohoti «Sto družin na Nanosu». Lepo vreme je privabilo na ta planinski praznik prav lepo število družin. preko 200, tako da ime <100 družin na Nanosu» skoraj že ni primemo. Dolga kolona se je v dopoldanskih urah pomikala proti vrhu. Pohod vsekakor ni bil tekmovalnega značaja, vendar pa so bile vseeno nagrajene nekatere družine. Tako je nagrado za 100. družino, ki je prispela na vrh, prejela družina Junc. Adi in Erika, oče in hči sta iz Trsta in sta že vrsto let člana SPDT, Adi pa je b:l tudi nekaj časa društveni blagajnik. Nagrajena je bila tudi 200. družina, ki je prispela na vrh in najštevilnejša družina. Po prihodu vseh planincev je bil kulturni spored z govori, položitvijo vencev na kip Janka Premrla - Vojka, nastop pevskih zborov in dru3 go. Za pijačo in jedačo je bilo priskrbljeno, tako da so udeleženci pohoda preživeli prav lep planinski praznik. Pestro delovanje SPDT Zima se bliža, z njo pa tudi smučarska sezona, na katero se j* treba tudi dobro pripraviti. V o-kviru Mi priprav se je včeraj v telovadnici srednje šole pri Sv. Jakobu pričela pod vodstvom prof. Jadrane Gabrovec telovadba za o-troke osnovne šole in otroškega vrtca. Prve vaje se ie udeležilo o-koli 40 otrok od štirih do sedmih let. Telovadba bo na sporedu ob sredah in petkih, vedno v telovadnici šole pri Sv. Jakobu. Naslednji teden, in sicer v petek, 21. oktobra, se bo pod vodstvom prof. Ivana Furlaniča pričela tudi predsmučarska telovadba za odrasle. Telovadba bo vsak petek ob 20.30 na stadionu «1. maj*. Tisti člane SPDT, ki bi se radi malo razgibali in pripravili na smučanje, naj se zglasijo naravnost v telovadnici. D.J. KOŠARKA Cibonov turnir ZAGREB — Danes se bo v Zagrebu, v okviru praznovanja 30-let-nice košarkarskega društva Cibona. pričel velik mednarodni turnir, ki se ga bodo udeležile naslednje ekipe; Sinudyne Bologna. Gabetti Cantu. St. Bonaventura (ZDA) in Cibona iz Zagreba. Današnji spored: Cibona — Sinudyne (19.00); Gabetti — St. Bonaventura (21.00). 30. O Kitajski dnevnik prepeljali njene stvari, med njimi štiri konje in mnogo filmov. Uh, kakšnih filmov!* se je namrdnila predsednica Ta Čaja. »Seveda nismo vedeli, kakšna je njihova vsebina, ker nam jih ni dovolila gledati. Gledala jih je sama. Zasedla je vse dvorišče in prepovedala vstop vsem ljudem. Vsak dan se je nekajkrat preselila iz ene sobe v drugo. Zahtevala je črne zavese. Morali smo ji kupiti tudi parfum. Nato je hotela imeti luč, ki ob prižiganju ne povzroča nikakršnega šuma. S seboj si je prinesla tudi straniščno školjko. Vedla se je silno buržoazno. Bila je dvakrat tu, pa ni nikoli šla na njive. Na sprehode se je vozila z avtom in štirje konji so morali hoditi za njo. Petnajst kilometrov okoli hiše ni smel nihče voziti traktorja. Prepovedala je miniranje hriba, s katerega smo dobivali kamenje za utrjevanje teras, in vsakršen hrup. Ventilator v naši menzi ni smel biti vključen. Vsi smo morali govoriti polglasno. Tako se je sama razkrinkala. Ču En-laj,» je poudarila naša gostiteljica, «je vselej, kadar je bil tu, šel peš na terasasta polja. Zanimal se je za pridelek. Govoril je z ljudmi. Srce Ču En-laja je tesno povezano s srci članov brigade.* je ^adaljevala je tako: «Ta Cai je rdeča zastava, ki jo Pia Postavil sam Mao Ce-tung. Toda ta zastava lahko fcav^?la *e v nenehnem boju. Ta Čai se je vedno sre- "9,1 . ... . .«»* _ <"-i - * *h buržoazijo. Liu Šao-či je bil proti Ta Čaju, a (S 0,0 Je bil Proti Ta čaju, najbolj pa je bila proti Caiu »banda štirih* na čelu s Čiang Čing, s tem I« žu : z ovirami znotraj in zunaj partije, s partijsko in A C1 Ta , *hm duhom. j^j Vakrat je prišla Čiang Čing v Ta Čai, da bi s svo-tan r°kami izdrla in poteptala rdečo zastavo Mao Ce-Prvič je prišla septembra 1975, pred prvo vse-Smo,Sko konferenco o zgledovanju po Ta Čaju. Takrat že i. Se tudi prvikrat srečali z njo. Kljub temu smo ker ITlalu opazili, da vodi revizionistično politiko. Toda M 'e nismo poznali, smo jo toplo sprejeli, pa četudi je vtis ° mi Povabili v Ta Čai. Prišla je kar sama. Prvi hiju ie bil, da je zelo neolikana. Od Pekinga do želez-j v, * Postaje pred Ta Čajem je potovala s posebnim j k 0ri1- Prišla je z ogromno spremstva. Ko so prihajali ^ bioj.0011 drugi gostje, smo jim poslali avto. Njej smo Poslati poleg avtomobila še tri avtobuse, da so brigadirji. NASMEJANI PO MAO CE-TUNGOV1 POTI — Kuo Fen-lien, sekretarka tačajske partijske organizacije (s stegnjeno bricadirii. 1 roko) med Kuo Fen-lien se je hitro vrnila k čiang Čing: »Prvič je bila pri nas 15 dni. Tu je kovala intrige in zaroto. Sklicala je več kot 80 umetnikov iz vse države na zarotniški sestanek. Po sestanku je govorila članom brigade. Govorila je eno uro. Bila je to kritika starega romana »Na vodni meji*. Po govoru nismo razpravljali, kot je sicer običajno. Veliko tudi nismo razumeli. Toda člani brigade so takoj opazili, da ima namen razbiti CK. Kmalu zatem je bila prva konferenca o Ta Čaju. Hua Kuo-feng je imel govor, ki ga je odobril Mao Ce-tung. čanč Čing je Hua Kuo-fengov govor označila kot izrazito revizionističen. Kljub temu je bila konferenca zelo uspešna. Po vsej državi se je začelo veliko gibanje zgledovanja po Ta Čaju. Vendar je to gibanje kmalu zamrlo. Niti na radiu niti v časopisih ni bilo več besede o Ta Čaju. »Banda štirih* je namreč ustvarila vtis, da smo privrženci teorije proizvodnih sil.* Pozneje so mi pojasnili, da je teorija proizvodnih sil nekakšna buržoazna koncepcija gospodarjenja, teorija, ki ne priznava načela o razrednem boju. Na Kitajskem ni slabših od «bande štirih« Predsednica Ta Čaja je pripovedovala naprej: »Čiang Čing si je hotela tu postaviti spomenik. Na vrhu hriba si je dala zgraditi nekakšno utico. Na dvorišču je hotela imeti cvetje, čeprav cvetje tam ne uspeva.* »Drugič je prišla 2. septembra lani. Prispela je ob enih ponoči s posebnim vlakom. Kadar je hotela med potjo spati, je zaukazala, naj vlak ustavijo. Tudi prvikrat je pripotovala ponoči. Vendar je tokrat bila zelo nervozna. Takoj ko je prišla v Ta Čaj, je vprašala: 'Ali veste, zakaj sem prišla sem? Prišla sem sem zaradi boja proti revizionizmu!’ Ml pa smo se vpraševali, zakaj si je izbrala ravno Ta Čai za boj proti revizionizmu. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej' plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS . 61000 Ljubljana, Oglati Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 13. oktobra 1977 Žiro račun 50101-603-4S36I «ADIT» Gradišče 10/11, nad. telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. - Izd.i.LJzTT »Sfl in tiska Trst Odgovorni urednik Gorazd Vesel zvez« časopisnih založnikov FIEG 0$ ŽIVAHNA RAZPRAVA ZA ZAPRTIMI VRATI NA EVROPSKI KONFERENC! Tudi vprašanja iz «druge košare» od včeraj v ospredju v Beogradu Predstavnik SZ predlagal sklicanje treh konferenc: o varstvu okoba, o energiji in prevozih • Švicarski predlog o iskanru mehanizma za mirno reševanje sporov v Evropi (Od našega dopisnika) -BEOGRAD — Diplomatski predstavniki 35 držav, ki sodelujejo na beograjske m sestanku o varnosti in sodelovanju v Evropi, so na včerajšnjih dveh sejah za zaprtimi vrati poleg varnostnih vprašanj, ki so se jih lotili že prejšnje dni, začeli izmenjavo mnenj tudi o vprašanjih iz «druge košare* helsinške sklepne listine, to je o gospodarskem in drugem sodelovanju med državami udeleženkami. V včerajšnjo razpravo sta vnovič posegla zastopnika obeh supersil. Kakor se je zvedelo, sta oba, sovjetski in ameriški predstavnik, namenila precejšen del svojih raz-glabfjanj možnostim za razvoj gospodarskega sodelovanja. Sovjetska KENJATA TREPETA: AMIN GROZI KENIJI Pravlcar je prišla do nas vest. da razpolaga Aminova U-ganda s totalnim orožjem. Iti bi v bistvu omogočilo peščici ljudi, da premagajo tisočkrat močnejšega sovražnika, že si je slikoviti ugandski predsednik omislil drugo potegavščino. Tokrat se je. znesel nad sosedno Kenijo, ki je slej ko prej njegova priljubljena tarča. Obtožil je predsednika Kenjato, da rovari proti ugandski neodvisnosti ter ga posvaril, da bi U-ganda lahko izvežbala kenijske upornike, ki naj bi se borili proti osrednji oblasti. Pa ne samo. zagrozil je. da bo poslal posebno eskadriljo svojega 'etalstva, 1ako imenovano «samomorilsko eskadriljo», ki bo napadla sedeže kenijskih sredstev obveščanja, ki imajo pomembno vlogo pri imperialistični* kampanji, ki jo Kenija vodi proti Ugandi. Feldmaršal Amin je tudi povedal, da bi njegovemu letalstvu zadostovalo pičlih osem minut, da popolnoma uniči kenjjsko pristanišče Mombaso, na Indijskem oceanu. To seveda v primeru, da bi razpolagal z letalstvom, saj so dobršen del ugandskih ičtgi. z osebnim zrakoplovom vrhovnega poveljnika samomorilskih oddelkov Amina vred, julija 1976 uničili Izraelci, ko so napadli letališče Entebbe in osvobodili talce, ki so bili v rokah palestinskih gverilcev, (if) zveza je pri tem ponovila znani predlog, izrečen že na zasedanju evropske ekonomske komisije, da so potrebne tri posebne evropske konference, in' sicer o varstvu človekovega okolja, o energiji in o transportu. Sovjetski predstavnik je navedel tudi nekaj konkretnih primerov širjenja gospodarske menjave med vzhodno in zahodno Evropo, medtem ko se delegat ZDA ni spuščal v takšne podrobnosti, čeprav si, kakor je poudari, tudi ameriški poslovni krogi želijo razširitve go spodarskega in drugega sodelovanja med ZDA in deželami vzhodne Evrope. Tudi drugi govorniki so obravnavali potrebo po okrepitvi go spndarskih stikov. V zvezi s političho-vojaškimi vpra Sanji, ki se nanašajo na varnost, je več delegatov vnovič opozorilo na žgoče probleme razorožitve ter zmanjšanja oboroženih sil in oborožitve v Evropi ter se dotaknilo tudi vprašanj uporabe sile in človekovih pravic. Beseda je tekla tudi o predlogu Švice, da bi bilo prihodnje leto v Luganu srečanje izvedencev, namenjeno iskanju mehanizmov za mimo reševanje sporov v Evropi Ta predlog sta že v torek zvečer kot prva podprla zastopnika Jugoslavije in Nemške demokratične republike, včeraj pa so se podpori pridružili še predstavniki Poljske, Madžarske in nekaterih drugih držav. Delegati iz vzhodnoevropskih dr žav, zlasti Bolgari, so precej razpravljali o 'tlovekovih pravicah. Šef bolgarske delegacije je izrazil zaskrbljenost bolgarske javnosti, ker v nekaterih državah podpisnicah helsinške listine ne izpolnjujejo človekove pravice do dela. Sicer pa so vsi trije vzhodnoevropski govorniki, delegati Bolgarije, Madžarske in Poljske, podprli sovjetske predloge o razpustitvi ali neširjenju sedanjih vojaških blokov in o tem, da ne bi prvi uporabili jedrskega orožja Sled nje vprašanje naj bi rešili s pogodbo med obema vojaško-političnima blokoma — NATO in varšavskim paktom. V. B. Iz poročila podkvestorja Pcrija Fašisti in mafijci odgovorni za umore množične pokole in številne ugrabitve AN — Tednik «Europeo» ob-: prihodnji številki 33 strani ijoče poročilo, iz katerega je na tesna povezava med izrazi-ifijskimi zločini, kot so npr. itve ter fašističnimi atentati na sodnike in politične osebnosti v zadnjih letih. Poročilo je sestavil »odkvesto-r iz Trapanija Giuseppe Peri in ga predložil skupini osmih sodnih izvedencev ki ga sedaj proučujejo. Peri zvrača odgovornost za umor sodnikov Occorsia, Coca in Alcama ter socialističnega predstavnika Pi-scitella in krščanskega demokrata Paola Guarrasja, kakor tudi za u-grabitve sicilskega izterjevalca Carica (za katerim se je zgubila vsaka sled). Nieole Campisija (700 milijonov lir odkupnine), Egidia Perfet-tija (2 milijardi) In Luigija Maria-na (280 milijonov) ter še za stra hovito letalsko nesrečo -pri Palermu (118 mrtvih) pred leti na novofaši-stično prevratniško rrrežo. Ta je za svoje zločine, med katere prišteva Peri tudi uboj palermskega državnega pravdnika Scaglioneja, uporabljala mafijsko organizacijo. Mafijci naj bi fašistom tudi pomagali pri cresiklaži* denarja od odkupnin za ugrabljene. Podkvestor omenja v tej zvezi Pier Luigija Concutellija, ki je obtožen umiva Occorsia, pa tudi misovskega vodjo iz Brindlsija Luigija Martinc-sija. ki je - pred sodiščem izrecno naglasil, da je denar od odkupnin namenjen finansiranju «desničarske-ga revolucionarnega gibanja*. Ko bi se Perijeva navajanja izkazala kot verodostojna, bi to pomenilo dokajšnjo senzacijo. Morda pa tud: ne. TRME BANDITI V GENOVI Rešili kaznjenca in hudo ranili dva karabinjerja GENOVA — Troje banditov je včeraj predpoldne ob vhodu na avtocesto pri Genovi napadlo avtomobil, s katerim so tri ie karabinjerji peljali zapornika Cesareja Chitija v Trani. Z alfetto 2000 so se postavili pred vozilo z jetnikom, od zadaj pa je vanj trčil A 112, nakar so krinji-nalci začeli streljati. Dva orožnika sta obležala hudo ranjena na asfaltu, tretji karabinjer in voznik (civilist) pa sta Bila laže ranjena. Pri orožnikih gre za 30-let-nega Ruggera Volpija, 24-letnega Rocca Barbetto in 40-letnega Nicoio Aloio, pri šoferju pa za 50-letnega Maggiorina Tardita. Cesare Chiti. ki so ga «reševalci» odpeljali s seboj je «desha roka* zloglasnega bandita Maria Rossija, ki je sodeloval pri ugrabitvi male Sare Domini in pri številnih ropih. PRAGA — Zunanje ministrstvo je izročilo zahednonemškemu veleposlaniku Dieselu zahtevo po izročitvi 30-letnega Vlastimila Tupalika in 22-letne Ružene Vlckove. ki sta predvčerajšnjim preusmerila češkoslovaško letalo «yak-40» v Frankfurt. Bonske obVti sta nato zapiosi'a za politično zatočiške. Zahtevo utemeljuje ministrstvo z dejstvom. sta tako ČSSR kot ZRN pro- podpisali sporazuma o zračnem metu z dne IS. septembra 1970 oz. o zračnem gusarstvu z dne 23. septembra naslednjega leta. Gusarja morata bili potemtakem izročena praškim oblastem Pod obtožbo, da sta ogrozila zračni promet in seveda preusmerila letalo. MILAN — Giorgio Bonu. 32-Jetni delavec, ki ga je marca zaposlilo podjetje Polish G.D. za odstranjevanje dioksina z okuženega območja, je približno mesec pozneje zbolel, in sicer zaradi zastrupitve z dioksinom. Tedaj ga je podjetje kratkomalo odslovilo. Prizadeti Se je obrnil na sodišče, da razišče, kakšne varnostne pogoje pravzaprav zagotavlja vodstvo o-menjenega podjetja uslužbencem. PONEKOD JE REKA PODREA ZASILNE OKOPE, VENDAR BREZ HUJŠIH POSLEDIC V Padski nižini še vedno precej strahu kljub mirnemu stekanju vode v Jadran Bojazen pred morebitnim drugim «valom» - Polemike med KPI in KD v Liguriji PONTELAGOSCURO — Val naraslih voda reke Pad, ki je 'dolg 100 do 170 km, se z brzino 4 km na uro steka v Jadransko morje, ki ga «sprejema* še kar lagodno po zaslugi ugodnih vremenskih razmer, še zlasti pa morskih vetrov. Nad Padsko nižino je včeraj popoldne posijalo sonce, kar je vsaj psihološko pozitivno vplivalo na prebivalce porečja, ki se še niso otresli bojazni pred novimi povodnjimi. Gladina Pada je v Pontelagoscuru, torej nedaleč od ustja, skoraj za 3 m nad varnostno mejo, toda hujše nevarnosti ni. Ponekod so narasle vode podrle zasilne okope in preplavile bližnje kmetijske površine ter seveda deloma tudi kmečka poslopja in hleve, vendar so se ljudje pravočasno u-maknili na varno. Izvedenci so uve-rjeni, da bo gladinski režim polago- ma pojenjal, ot>enem pa izražajo za skrbljenost spričo možnosti novega «vala*, ki ga utegnejo povzročiti narasle vode v gornjem toku reke. Na bregovih je na tisoče vojakov, gasilcev, policistov, karabinjerjev in prostovoljcev za primer potrebe, razen tega so neprestano na delu stroji, ki utrjujejo okope. Medtem se v spodnjem Piemontu in Liguriji nadaljuje ugotavljanje velikanske škode zaradi poplav iz prejšnjih dni. Kaže, da je položaj še posebno kritičen v Genovi in Val Sturi, kjer na; bi škoda znašala po najnovejših cenitvah nekaj nad 70 milijard lir. To so sporočili včeraj na [»opoldanskem sestanku na prefekturi, ki so se ga udeležili predstavniki krajevnih :n deželnih oblasti ter seveda župani prizadetih občin (najbolj oškodovani sta, kot znano, Campoligure n Rossiglione). milimi, ........................................................m,m,m,........mm,mm,......... TOŽILČEVI ZAKLJUČKI V ZVEZI Z AFERO MONTAŽNIH HIŠ V MAIANU Državni pravdnik zahteval obtožbo Balba in Bandere zaradi izsiljevanja Oprostitev za videmskega prelekta Spazianteja in njegovega tajnika Labia S AVON A — Načelnik državnega pravdništva v Savoni dr. Camillo Boccia, ki je dal pobudo za sodni postopek v zvezi s škandalom montažnih hiš v Maianu in je nato sodeloval v preiskavi s sodnikom Renatom Acquaronejem, je včeraj sporočil slednjemu svoje zaključke. Tožilec je sklenil zahtevati formalno obtožbo in nadaljnji sodni postopek za glavna obtoženca, bivšega župana v Maianu Girolama Bandero in bivšega tajnika izrednega vladnega komisarja za prizadeto območje Zam-berlettija Giuseppeja Balba. Oba sta obtožena, da sta savonskemu podjetniku Renatu Carozzu izsilila v obremenilnih okoliščinah znatne vsote denarja. Zaradi sodelovanja pri istem kaznivem dejanju se bo skupno z njima inpvgl zagovarjati odv. Romeo Eatroago, .bivši predsednik savonske bolnišnice, ki naj bi imel vlogo posredovalca med izsiljevalcema in podjetnikom. Končno je dr. Boccia predlagal preiskovalnemu sodniku popolno oprostitev videmskega prefekta Domenica Spazianteja in njegovega tajnika Na-taleja Labie. Oba sta bila osumljena prekrška, ker nista poročala sodniku o poskusu izsiljevanja, pa čeprav naj bi ju Carozzo seznanil s protizakonitimi zahtevami Balba in Bandere. Kaže tudi, da je sodni po ziv, ki ga je dr. Acquarone poslal videmskemu vladnemu komisarju in njegovemu sodelavcu, povzročilo precej hude krvi med javnim tožilcem in preiskovalnim sodnikom samim. Slednji naj bi že zaključil preisko valno delo in izročil gradivo dr. Boc-ci. da mu sporoči svoje zaključke, ko je le-ta zahteval začetek sodnega postopka proti Spazianteju in Labii. IttllMIIHHMIIIIimilllMHmHIIMMHIimillllllHIimiMHMItllllllMIimilHIlOIIHIIIIMIIIHIIIHIIHIIItlllimillllll POPUŠČANJI NAPETOSTI MED IDA IN SZ TUDI URADNO POTRDILI SPORAZUM O OMEJITVI STRATEŠKE OBOROŽITVE AVASHINGTON — Tudi v krogih Carterjeve uprave so potrdili, da so Združene države Amerike in Sovjetska zveza dosegle kompromis, ki bo v bližnji bodočnosti omogočil podpis sporazuma SALT II o omejitvi strateške oborožitve. Dosedanji sporazum SALT I, bi so ga podpisali leta 1972 je zapadel 3. oktobra. V torek zvečer je ameriški senat s tem v zvezi odobril resolucijo, v kateri podpira s'dep predsednika Carterja, da še naprej spoštuje določila sporazuma, seveda če jih bo spoštovala tudi Sovjetska zveza. Novi sporazum SALT II bi moral veljati osem let. V okviru glavnega spoi ažurna pa bi bil še drugi, ki pa bi trajal samo tri leta. Kompromis, ki je omogočil premostitev zastoja, v katerem so bila pogajanja do nedavnega Gromikovega obiska v Wa-shingtonu. naj bi zadeval bistveno spremembo ameriškega dosedanjega stališča: Američani naj bi dovolili Sovjetsk, zvezi, da posodobi svojo težko raketno oborožitev, medtem pa so Sovjeti istočasno pristali, da ZDA le začasno prekinejo proizvodnjo svojih -aketnih izstrelkov «cruise*. Koncesije na obeh straneh sodijo v širši sporazum, ki naj bi določil največje dovoljeno število tako raketnih izstrelkov kot bombnikov. Ta zgornja meja naj bi se rukala meti 2160 in 2250. Kot trdi «New York Times* to število naj ne bi bilo za Združene države nobena težava, saj razpolagajo trenutno s približno 2100 jedrskimi raketnimi izstrelki in bombniki. Za Sovjetsko zvezo pa bi se postavilo vprašanje, kako znižati svoj sedanji erzenal za pribl iž no 300 enot. Predmet razprave naj bi bilo tudi število večkoničnili izstrelkov na eni strani ter letat, ki lahko izstrelijo raketo «cru!se» na drugi: to število ne bi smelo presegati 1320 enot. O-stane še vprašanje zemeljskih in pomorskih oporišč, iz katerih bi lahko izstrelili jedrske rakete, katerih šte vilo pa ne bi smelo presegati 1200 do 1250. V prvih treh letih po podpisu sporazuma ne bi smel domet izstrelkov «cruise», s katerimi bi bila oborožena letala, presegati 1500 milj. Za rakete, ki bi jih izstrelili iz morja ali pa . zemlje pa bi ta meja znašala 360 milj. Raket z večjim dometom sploh ne bi smeli proizvajati in niti izvajat' z njimi poskusov. Treba bo še rešiti vrsto drugih vprašanj, med katerimi tudi, katera -nova orožja prepovedati. Američani bi hoteli prepovedati vsa tista orožja, : a katera sicer že obstajajo načrti, pa jih niso še preizkusili. Sovjetska zveza pa bi hotela prepovedati tudi tisto orožje, ki so ga že preizkusili, pa g- še niso sprejeli med redno oborožitev. Ob vesti, da so ZDA m Sovjetska zveza dosegle kompromisni sporazum na pogajanjih za omejitev strateške oborožitve se mnogi polirični opazovalci v Washingtonu sprašujejo, ali se Carter ne vrača, tudi spričo nedavne skupne sovjetsko - ameriške izjave o Bližniem vzhodu k bipolarni diplomaciji, se pravi k privilegiranemu odnosu med ZDA in Sovjetsko zvezo. Sevedo je trenutno najbrž še prezgodaj, da bi osvojili tako stališče. Dejstvo pa je, da temelji pripravljenost do kompromisa seda nje ameriške uprave na spoznanju, da ni mogoče, da bi mednarodna dejavnost Združenih držav Amerike temeljila na stalni napetosti s Sovjetsko zvezo, (if) Očitno [»a je, da na osnovi zbranih dokazov te plati vprašanja ni kazalo poglobiti, saj bi le upočasnila sodni postopek in ne bi botrovala pomembnim razpletom preiskave. Kot rečeno naj bi Spaziante in Labia vedela za Banderov in Balbov poskus izsiljevanja na škodo Caroz-za, saj naj bi ju s tem osebno seznanil savonski podjetnik. Oba državna funkcionarja [na naj bi ga povabila, naj sam prijavi vso zadevo sodstvu, sama pa naj ne bi obvestila sodnika o izbruhu afere. Do tu vesti iz Savone. Zaenkrat ni še znano, na kakšnih dokazih jc javni tožilec osnoval svoje zahteve, ker Ijo šele danes dopoldne uradno vrnil gradivo dr. Acriuaroneju in utemeljil svoje stališče. Preiskovalni sodnik, je .sicer trenutno aa dopustu, sodeč po govoricah, ki se širijo v sa-vonskih sodnih krogih, pa naj bi kljub temu v roku desetih dni zaključil svoje delo, sestavil obtožnico in predal akte v nadaljnji postopek. Preuranjeno je seveda ugibati, kakšen bo njegov dokončni sklep, če pa naj sodimo po njegovem dosedanjem ukrepanju, bo najbrž o-sčojil zaključke javnega tožilca. Afera montažnih hiš v Maianu je nepričakovano bruhnila na dan sredi avgusta, ko so karabinjerji na u-kaz dr. Boccie aretirali v Veroni župana Girolama Bandero, zadobi-la pa je še večji obseg, ko je dr. Acquarone odredil še aretacijo Giuseppeja Balba. Kolikor je doslej znano, sta bivši župan in bivši Zam-berlettijev tajnik obtožena, da sta izsilila Carozzu vsak po 14 milijonov lir, začetna zahteva pa naj bi presegala 200 milijonov lir. Dr. Acqua-rone je v tem pogledu sicer odredil vrsto preiskav o depozitih na Bal-bove tekoče račune, še nepojasnjen beg informacij pa je onemogočil pre iskovalce, Izsledki savonskega sodnika so dali povod za drugo, obsežnejšo preiskavo, ki jo je začel namestnik videmskega državnega pravdnika dr. Tosel. Gre za predhodno preiskavo, ki naj bi zadevala vse delo izredne ga vladnega komisariata na prizadetem območju. Vest o novi preiskavi je vzbudila izredno zanimanje, botrovala je najrazličnejšim ugibanjem in domnevam, vprašanje pa je, če je doslej delo videmskih preiskovalcev obrodilo stvarne sadove. Tajnost preiskovalnega postopka ne dovoljuje, da bi vedeli za dosežene rezultate, prevladuje pa vsekakor vtis, da so dosedanji izsledki zelo skopi. Res je sicer, da je gradivo, ki so ga morali preiskovalci preučiti ogromno, prav tako res pa je tudi, da sodstvo ni zadostilo zahtevi javnega mnenja po jasnosti in hitrem postopku. Molk pa je lahko le povod najrazličnejše domneve in tudi neosnovano sumničenje. (vt) Fiat zopet navila cene in povečala nevarnost inflacije TURIN — Dr es so začele veljati nove cene Fiatovih potniških avtomobilov. ki so poprečno za 3.5 od sto višje od dosedanjih (podražitev gre od 2.5 od sto Pri modelu «126» do 5 od sto pri «132»). Gre za tretje navitje cen letos po podražitvah z dne 7. marca in 14. junija. Nove cene so približno za 11 od sto višje od januarskih. V 1. 1976 je turinska družba podražila svoja vozila kar petkrat, sicer skupno za 27 od sto. Za<''-!'> povišanje .ie hudo 'askrblji-vo, kot ugotavlja v interpelaciji predsedniku vlade socialistični senator Silvano Signori, ki pripominja, da je vlada februarja letos sprejela posebne ukrepe v korist avtomobilske industrije, in to gol /o ne z namenom, da bi spodbujala nove podražitve. Te nujno 1 pospešujejo proces inflacije, zlasti še, ker silijo k navijanju cen tudi druga industrij a, tprej ne le zgolj avtomobilska podjetja. INTERPELACIJA SERVADEIA (PSI) tena kave v Italiji previsoka RIM --- Socialistični parlamentarec Servadei je naslovil na predsednika vlade in na ministre za finance, in-duši: ij0 ter zunanjo trgovino interpelacijo. v kateri želi vedeti, kaj nameravajo ukreniti, da se preprečijo špekulacije s kavo. Pri nas ji znaša cena na f,,-obno 1.000 lir za hekto-gram, medtem ko bi glede na razvoj svetovnega trga ne smela presegati 500-600 lir. meni Servadei in pripominja, da nese špekulacija italijanskim uvoznikom in pražilcem 30-400 milijard dobička letno. Spričo tega bi bilo treba stopiti špekulantom na prste z navitjem davkov, kot tudi s poostrenim nadzor stvom nad oblikovanjem cen. Podoben sestanek, na katerem so proučili nastali položaj, je bil v deželnem svetu Ligurije ter se je izrodil v hud prepir ter izmenjavo obtožb in protiobtožb med komunističnimi in krščanskodemokratskimi zastopniki. Do tega je prišlo, -otem ko je predsednik deželnega odbora Angelo Carossino (KPI). orisal u-krepe deželne uprave za odstranitev nasledic ujme (med drugim je dežela nakazala izredni prispevek 500 milijonov lir za najnujnejše posege). Carossino je namreč dal jasno razumeti, da nosijo odgovornost za povodnji poprejšnje uprave (o-čitrio kajpak krščanskodemokratske). ki so dovolile oz. niso preprečile zemljiških in gradbenih špekulacij, ki so obubožale zeleno okolje in u-trle pot vodam. Načelnik krščanskodemokratske svetovalske skupine Fausto Cuocolo je ostro zavrnil predsednikove očitke, češ, kaj pa so storili doslej socialisti in komunisti? Zlasti je napadel prve, ki so bili — tako je dejal — dolga leta na čelu ministrstva za javna dela. Socialdemokrat Merlo je seveda potegnil s prejšnjimi levosredinskimi upravami, republikanec Persico pa je obžaloval nastanek takih brezkoristnih polemik. Nazadnje je krščanski demokrat Si-gnorini z razliko od Cuocola spregovoril umirjeno In pozitivno ocenil dosedanje delo «rdeče» uprave. PREISKAVA O UMORU ROBERTA CRESCENZIA ENAINDVAJSET LEVIČARSKIH SKRAJNEŽEV OBTOŽENIH HUDIH NEREDOV V TURINU 'Pri domnevne teroriste policija še vnelo išče TURIN — V okviru preiskave o izgredih 1. oktobra v Turinu, ki so zahtevali smrt študenta-delavca Roberta Crescenzia, so agenti političnega urada prijavili sodstvu 21 mladih levičarskih izvenparlamentarcev, baje pripadnikov gibanj «iotta continua* in «autonomia operaia spontanea». Dva od prijavljenih sta bila priprta in sta v zaporu «Nuove», druge tri, katerih imen niso sporočili, pa vneto iščejo. Priprta skrajneža, ki naj bi bila odgovorna za poskus napada na sedež MSI na Korzu Francija in drugih nasilnih izgredov, sta 24-letni Stefano Della Časa in 19-letni Giovanni Sauli-ni. Oba sta obtožena udeležbe na prepovedanem shodu, priprave in posesti razstreliva in upiranja javnim funkcionarjem. Istih kaznivih dejanj so obtoženi tudi ostali pripadniki levičarskih izvcnparlamentarnih gibanj, verjetno Pa jim preiskovalci niso u-tegnili dokazati neposrednih odgovor- Krajevne in deželne oblasti Ligurije so se zavzele za sprejetje posebnega vsedržavnega zakona za pomoč prizadetim krajem. V tej zvezi gre omeniti obljubo ministra za javna dela Gullottija, da bo čimprej predložjl vladi ustrezni načrt,,ki naj se vključi v prvotni vladni osnutek za zaščito ozemlja iz leta 1973; slednjega je svoj čas že odobril ministrski svet ter ga predložil parlamentu, vendar je šel po vodi zaradi zaključka zakonodajne dobe. Osnutek je predvideval nad 1.100 mi- j lijard lir za dobo 10 let, nedvomno j p; bo treba ta sredstva občutno j povečali, in sicer vsaj podvojiti, če hočemo biti kos tudi novi gmotni škodi, (dg) PRATO (Firence) — Sodišče je naložilo leto dni in 8 mesecev zaporne kazni 34-ietnemu Carmineju Condellu. ker je lani pesilil 16-letno sestro Vin-eenzino in jo skušal navesti k prostituciji. Dekle je zanosilo, toda zdravniki tukajšnje bolnišnice niso pristali na splav, tako je Vineenzina prekinila nosečnost v florentinski bolnišnici nekaj tednov pozneje. V Rimu aretirali skrajneža AN RIM — Agenti političnega tirada rimske kvesture so včeraj zjutraj odkrili v zgodovinskem središču italijanskega glavnega mesta skrivališče skrajnodesničar-ske organizacije «avanguardia na-zionale*. Gre za skupino, ki jo je sodstvo Pred nedavnim razpustilo na osnovi zakona Scelba. V stanovanju so agenti aretirali *27-letnega Roberta Corbilet-ta, znanega desničarskega skrajneža. ki je imel .zaradi prete-paštva in političnega terorizma že večkrat opravka s pravico. Ccrrbiletto. ki je obtožen nedovoljene posesti orožja in streliva, naj bi bil povezan z misovskim posalncem Sandrom Saccuccijem in s prevrtniškim kolovodjo Stefanom Delle ChiaieV Preiskovalci naj bi nadalje u-gotovili, da je do pred nekaj dnevi živel v skrivališču še nek desničarski skrajnež, čigar istovetnost naj bi že ugotovili. Kolovodja, čigar imena še niso sporočili. naj bi pobegnil tik pred vdorom policije. Baje naj bi se skrival v okolici Ostie. kjer naj bi AN imgja, .drggp skjrjvališče. nosti pri najhujših i-gredih kot napad na sedeža MSI in CISNAL in na bar •'Angelo azzurro*, v katerem je zgorel Crescenzio. Do izgredov je prišlo med demonstracijo, ki naj bi v na- črtu pobudnikov bila demokratični od- s govor na fašistično .nasilje in umor j (Valterja Rossija, izrodila pa se je v val nebrzdanega nasilja. O ukrepih policije se bo sedaj morali izreči sodstvo, zlasti še kar i zadeva pripor Della Čase in Saulini- I ja. S tem v zvezi so novice iz Turira j dokaj protislovne. Sodeč po vesteh j iz nekaterih virov naj bi policija | zbrala kopico dokazov o krivdi pri' j prtih in osumljenih levičarjev, v dvo* j mu pa naj bi bila njihova neposred- i na udeležba pri napadu na bar «An- | gelo azzurro* in torej pri umoru R°" , berta Crescenzia. Preiskala pa j* vsekakor še vedno v polnem teku. J kot dokazujejo hišne preiskave na do- i mu nekaterih simpatizerjev levičar- f skih izvenparlamentarnih skupinic i" je zato pričakovati nadalnje razplete. ’ Med drugim naj bi policija ugotovila istovetnost treh skrajnežev, ki naj bi sodelovali pri izgredih, in jih j sedaj vneto išče. Imen treh osumljen- J cev zaenkrat niso sporočili, kaže pa. da je obroč okrog njih .sklenjen >n j da bodo v kratkem v rokah preisko- j valcev. (vt) / Jutri v Rimu mina antifašistična manifestacija RIM t- «Politične sile Rima, ki s® bodo jutri udeležile manifestacij«' želijo pretrgati dolgo verigo faši': stičnih zločinov in spremeniti ozvtt • čje napetosti, ki vklenja mesto*. T*' f ko je med drugim dejal rimski župan Argan, ko je pozival vse, zl*' ; sti pa mlade, da se pi-idružijo enot' 1 ni antifašistični manifestaciji, ki s® jo. poleg prirediteljev — rimske občinske uprave — podprle mestne P°' litične sile, združenja borcev in sindikalne organizacije. Petkov shod je Argan ocenil bot javni moment živahne in zavzete rt? j prave, ki se je razširila po vse® I podjetjih in tovarnah po umoru nda' dega (Valterja Rossija. Poleg zavzf tosti, da rimski prebivalci izpričaj® f svojo demokratično zavest, je y, poudaril župan glavnega mesta *'» talije, pa je namen akcije tudi z_ab', te.va, ,da se končno zatre fašističn* zločinska dejavnost. Vendar pa se univerzitetni štude11' tje niso odzvali Arganovemu |joziv'l) in so po nekajurni razpravi skleh1' li, da bodo priredili samostojen p*®' testni pohod Nova zavarovalna polica za vaš avto, toda zares nova ki je pomislila na vse... 3 PRAVNA POMOČ 4 ODVZEM VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA ■ ■ ■ tudi na nasilje, ki je že za vsakim cestnim vogalom In poleg še: SKODA, KI JO POVZROČI KRAJA IN POULIČNE MANIFESTACIJE NEREDI POLIZZA CINOUE RISCHI Pet izrednih jamstev, ki so združena v eni sarpi polici, 5R, kot dopolnilo k obveznemu zavarovanju, ki ga že imate. Poleg tega pa vsebuje še nekaj.kar vam druge police ne dajo: plačilo škode, ki bi jo utrpelo vaše vozilo, v slučaju kraje in pa kot posledico pouličnih manifestacij in neredov. Polica Clnque Rischi: , j, »orno Lloyd Adriatlco si jo je omislil (') povrne škodo, ki bi jo nehote vi sami i povzročili nb. vašem avtomobilu i . , . . . Lloyd Adriatico ASSICURAZIONI poiščite v «PAGINE GIALLEn agencijo Lloyd Adriatico, ki vam je najbližja