Razpis častnih nagrad. Vedno glasneje se v novejšem času po javnih glasilih in v literarnih krogih izraža želja, naj bi Matica močneje gojila v svojih društvenih knjigah leposlovje. Da tej želji ustreže ter pospeši razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje odbor „ Slovenske Matice" iznova po določilih „Jurčič-Tomšičeve ustanove" 200 goldinarjev častne nagrade izvirni povesti slovenski, obsezajoči najmanj 10 tiskovnih pol. Ko bi pa ne došla nobena takšna povest, razpisujeta se zajedno tudi dve častni nagradi po 100 goldinarjev dvema izvirnima povestima, obseza-jočima najmanj po 5 tiskovnih pol, oziroma dvema daljšima epičnima pesmima, ali pa jedni povesti in jedni daljši epični pesmi. Spisi, ki se poganjajo za častno nagrado, morajo biti takšni, da po obliki in vsebini ustrezajo umetniškim zakonom pripovedne književnosti v obče, poleg tega pa še književnim namenom „ Slovenske Matice" posebej. Pisatelji, katerim se prisodijo častne nagrade, prejmč vrhu tega za svoja dela še navadne pisateljske nagrade, katere plačuje „Slovenska Matica" vsled § 12. svojega opravilnega reda po 25—40 gld. za tiskovno polo. Rokopise je pošiljati odboru „Slovenske Matice" do 1. oktobra 1897. leta. Ker hoče odbor s tem razpisom ustreči veliki večini Matičnih udov ter jim v roke podati lepo zabavno knjigo, pričakuje, da se slovenski pripovedni pisatelji — zlasti priznani slovenski pripovedniki — primerno odzovejo njegovemu pozivu. V Ljubljani dne 15. novembra 1896. Fr. Levec^ E. Lah, predsednik. tajnik. Št. 11939. Razglas. Dne 2. januvarija 1897. 1. ob 10. uri do-poludne vršilo se bo v deželni hiši (Turjaški trg^ št. 1) IX. izžrebanje 4 <^/o obveznic kranjskega deželnega posojila, kar se s tem na splošna znanje prijavlja. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 10. novembra 1896. 1. Jubilejske ustanove. Podpisana zbornica razpisuje za leto 1896. osem cesar Fraiičišek-Jožefovih ustanov po 25 gold. za onemogle obrtnike Vojvodine Kranjske. Prošnje naj se vpošljejo zbornici do 23. novembra t. 1. in priloži naj se jim od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je pro-sitelj kak obrt samostojno (na svojo roko) izvrševal, da zdaj zaradi onemoglosti ne more vec delati in da je ubog. (3) V Ljubljani, dne 3. novembra 1896. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. 472