Prim1'
št. 245
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
7500 lir	SREDA, 15. OKTOBRA 1997
Konec
dober,
vse
dobro
Vojmk Tavčar
Najbolj nora kriza na svetu, kot jo je označil predsednik vlade Romano Prodi, se je končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Ko je že vse kazalo, da Oljka in SKP ne bosta uspeli najti skupnega jezika, sta se Prodi in Fausto Berti-notti dogovorila.
Vsebina dogovora, ki ga je včeraj objavilo predsedstvo vlade, res sili k vprašanju, zakaj je bil dogovor možen včeraj, medtem ko ni bil možen prejšnji Četrtek, saj se objavljeno besedilo bistveno ne razlikuje od tega, kar je premier nakazal v Četrtkovem ek-spozeju. Zakaj je bil za SKP sprejemljiv ta sporazum, medtem ko je zavrnila prešnjo ponudbo predsednika vlade?
Odločilen dejavnik, ki ga nihče ni predvidel, je bil zelo verjetno pritisk navadnih ljudi, ki jim nikakor ni šlo v račun dejstvo, da bi vrgli skozi okno nekaj let žrtev in zategovanja pasu, ko je bila Italija samo Se lučaj od zastavljenega cilja. Prav ta pritisk (omenimo naj samo odpravo bre-scianskih sindikalistov v Rim in skupno resolucijo levičarskih žensk, lahko pa bi nadaljevali z naštevanjem), je prisilil SKP k večji treznosti, vladi pa vdihnil Se tisti dodatek prožnosti, da je bil sporazum dosežen in spor poravnan.
Konec dober, vse dobro pravi pregovor in po tem pregovoru so se ravnali trgi, ki so po ponedeljkovem pozitivnem odmevu tudi včeraj spodbudno pozdravili dejstvo, da je vladno zavezništvo zakrpalo razpoke. Manj navdušeni so bili delodajalci, kar je glede na delovni urnik razumljivo, pa tudi sindikati. Sporazum med vlado in SKP jim je očitno odvzel del manever-skega prostora in segel na področje dogovarjanja o delovnih razmerah in delovnem Času, ki je izrazito njihovo. Vendar tudi ta nesoglasja bo mogoče s treznostjo in dobro voljo preseči.
V prejšnjih dneh je mednarodna javnost zaprepadena gledala na italijansko dogajanje, saj ni uspela dojeti smisla krize. Zaupanje, ki si ga je Italija trudoma pridobila, je bilo z napetostmi prejšnjih dni načeto. Sedaj, ko je neurje mimo, se bodo morali vsi dodatno potruditi, da spet nadoknadijo to, kar so v nekaj tednih norosti zapravili.
ITALIJA / OLJKA ZADOVOLJNA, OPOZICIJA KRITIČNA, UGODEN ODMEV TRGOV, SINDIKATI PA ZADR2ANI
Prodi in Bertinotti včeraj formalno potrdila dogovor
Zelo rožnata ekonomska predvidevanja Bruslja Evro v vseh članicah Unije?
BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj objavila izredno pozitivno jesensko gospodarsko napoved, v kateri ugotavlja, da si je gospodarstvo dodobra opomoglo, da je rast pospešena in da so države Članice opravile velik napredek v smeri izpolnjevanja konvergencnih kriterijev za pristop k skupni denarni valuti evru. V povprečju bo Evropska unija letos po napovedih in ob nadaljevanju začrtane politike beležila 2,7-od-stotni javnofinančni primanjkljaj, prihodnje leto naj bi se znižal na 2,2 odstotka in leta 1999 morda celo na 1,8 odstotka bruto domačega proizvoda.
Letos bo primanjkljaj v mejah treh odstotkov BDP obdržalo 13 Članic
unije, s 3,1 odstotka naj bi ga presegla Francija in s 4 odstotki Grčija. Prihodnje leto pa bo primanjkljaj nižji od 3 odstotkov - kar je eden glavnih pogojev za sodelovanje v evru - kar v 14 državah Članicah. Manjka Italija, ki ji komisija brez upoštevanja javnobilanC-nega manevra za leto 1998 napoveduje 3,7-odstoten primanjkljaj, Ce pa bo finančni zakon sprejet, potem se bo znižal na 2,7 odstotka, meni komisija.
Ekonomske napovedi Evropske komisije so torej zelo optimistične, Italiji pa v Bruslju priznavajo, da je naredila najveCji napredek med vsemi kandidatkami za evro.
Na 3. strani
RIM - Vladna kriza je bila včeraj tudi formalno presežena. Predsednik vlade Romano Prodi in tajnik SKP Fausto Bertinotti sta dosegla dogovor, na osnovi katerega ima levosredinska vlada spet trdno večino v parlamentu. Ker je bil spor v vladnem zavezništvu presežen, je predsednik republike Oscar Luigi Scal-faro zavrnil odstop vlade in naročil Prodiju, naj se spet vrne v parlament. Premier bo danes poročal v zbornici, jutri pa bo glasovanje o zaupnici.
Dogovor je Oljka pozdravila z zadovoljstvom, opozicija pa ocenila zelo kritično. Pozitiven je bil odmev na trgih, medtem ko so bili sindikati in delodajalci zadržani.
Na 2. strani
Skesanec Di Maggio v zaporu zaradi umorov
PALERMO - Bal-duccia Di Maggia, mafijskega skesanca, ki je omogočil aretacijo bosa Totoja Riine, so aretirali zaradi vrste novih umorov, vendar ga sodstvo iz Palerma še vedno smatra za verodostojnega pri obtožbah proti Andreottiju glede srečanja in poljuba z Rimo.
NEW YORK / V GENERALNI SKUPŠČINI OZN
Slovenijo izvolili za nestalno članico VS
NEW YORK - V New Yorku so v okviru 52. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov včeraj Slovenijo s 140-imi glasovi izvolili za eno od petih novih nestalnih Članic 15-Clanskega Varnostnega sveta ZN. To mesto bo zasedala v letih 1998 in 1999. V vzhodnoevropski skupini se je za nestalni sedež potegovala še Makedonija, Belorusija pa se je kandidaturi odrekla. Makedonija je vCeraj dobila 30 glasov. Včeraj so za nestalne članice Varnostnega sveta ZN izvolili še Brazilijo iz latinskoameriške skupine, iz skupine azijskih in afriških držav pa Gambijo, Gabon in
Bahrein. Za izvolitev je bila potrebna dvotretjinska podpora med 185-imi članicami Generalne skupščine.
Nestalne Članice VS ZN nimajo pravice do veta, imajo pa kot majhne države možnost, da sodelujejo v oblikovanju politike o najpomembnejših vprašanjih, s katerimi se ukvarja Svetovna organizacija. Nestalne clanice VS so ob Sloveniji zdaj še Brazilija, Gambija, Gabon, Bahrein, Japonska, Kenija, Kostarika, Portugalska in Švedska, stalne Clanice pa so ZDA, Velika Britanija, Francija, Rusija in Kitajska.
Na 12 strani
UMBRIA / OB 15.23 SUNEK 8. STOPNJE PO MERCALLIJU
Potres se noče ukrotiti: nov močan sunek
V Folignu se je podrl občinski stolp, ki je bil simbol vztrajnosti prizadetega prebivalstva
FOLIGNO - V Umbrii in Markah se zemlja noče umiriti: tudi včeraj je moCan sunek prizadel območje, ki ga potres pesti od septembra. Sunek ob 17.23 je skoraj dosegel 8. stopnjo po Mercallijevi lestvici in ga je bilo Čutiti tudi v Rimu in Neaplju: nastala je nova škoda na že prizadetih poslopljih, nekaj oseb je bilo lažje ranjenih, predvsem pa je pahnilo potresence v vse večji obup.
Popoldanski sunek je sesul stolp na občinski palači v Folignu, ki je nevarno visel od začetka potresnega obdobja in je predstavljal simbol vztrajnosti tukajšnjega prebivalstva, ki noCe popustiti pred sunki (na sliki: padec stolpa na televizijskem posnetku).
Tanče in Vocci sta že kandidata
NABREŽINA - Viktor Tanče je županski kandidat Slovenske skupnosti, Marino Vocci pa kandidat tristranske koalicije med DSL, SKP in občansko listo, ki je blizu stališčem Prodijevih gibanj. To sta prvi uradni kandidaturi za novembrske volitve v Devinu-Nabrežini.
Tanče, ki je doma iz Nabrežine, je podjetnik v pokoju in trenutno občinski odbornik za proračun. Vocci je po rodu Istran in je angažiran predvsem na področju uveljavljanja kulture sožitja.
Na S.strani
Evroposl. Speciale o Sloveniji in EU
TRST - Ob vračanju z dvodnevne misije delegacije evropskega parlamenta v Ljubljani, se je v Trstu ustavil njegov poročevalec za predvsto-pno strategijo Slovenije posl. Roberto Speciale, Priprave Ljubljane na vključevanje je ocenil kot resne in zanimive, Čeprav je problemov še veliko, kot v vseh državah kandidatkah. Posebej se je pomudil pri vprašanju položaja narodnih manjšin in opozoril tudi na prizadevanja Prodijeve vlade za ureditev normativnega okvira slovenske manjšine v Italiji.
Na 5. strani
V Gorici vlak povozil mladega kolesarja
GORICA - Srhljiva nesreča se je zgodila včeraj popoldne na maloobmejnem prehodu Pristava v Gorici. Motorni potniški vlak je okrog 15.20 povozil 18-letnega kolesarja Germana Tribussona iz Gorice, dijaka italijanskega znanstvenega liceja v Gorici.
Na 10. strani
Tržačan pri Divači z avtom v drevo
TRST - Včeraj zjutraj je na lokalni cesti Ro-dik-DivaCa v Sloveniji avtomobil s tržaško registrsko tablico zaneslo v nevarnem ovinku s ceste v obcestno drevo. Voznik, 63-letni Aldo Viotto iz Trsta, je umrl na kraju nesreče.
Na 6. strani
Nobelova nagrada za ekonomijo v ZDA
STOCKHOLM - Švedska kraljeva akademija v Stockholmu je včeraj sporočila, da bosta letošnjo Nobelovo nagrado za ekonomijo dobila ameriška profesorja Robert Merton (levo) s harvardske univerze in Miron Scholes z univerze Stanford za izdelavo nove metode izpeljanih finančnih instrumentov.
Nobelovo nagrado za ekonomijo podeljujejo od leta 1969 dalje. Doslej je nagrado prejelo 42 ekonomistov, od tega jih je bilo kar 26 Američanov, od katerih pa jih je precej rojenih v Evropi.
Na 11. strani
RIM / PREDSEDNIK REPUBLIKE JE ZAVRNIL VLADNI ODSTOP IN NAROČIL PREMIERI!, NAJ SE VRNE V PARMANET
Prodi danes v poslanski zbornici, jutri glasovanje o zaupnici
RIM - »Ni nobenega zmagovalca. Zmagala sta Italija in treznost.« Tako je predsednik vlade Romano Prodi ocenil dogovor, ki ga je dosegel včeraj s Stranko komunistične prenove. In na ta ton so bile uglašene tudi ocene predstavnikov večinskega zavezništva, medtem ko je bila opozicija hudo kritična in Prodiju očita, da je izpostavljen vsem muham komunistov.
Včeraj se je tudi formalno končala vladna kriza, čeprav je bilo že v ponedeljek zvečer jasno, da je presežena. Včeraj zjutraj je vodstvo SKP potrdilo dogovor, ki ga je tajnik Fausto Bertinotti dosegel v ponedeljek s podtajnikom Enricom Michelijem, in včeraj opoldne sta Prodi in Bertinotti tudi formalno oblikovala sporazrun dogovora, po katerem bo vlada predložila zakonski predlog za 35-urni delovni čas, ki naj bi začel veljati s 1. januarjem 2001.
Takoj po formalnem sporazumu je Prodi spet stopil na Kvirinal k predsedniku republike, ki je na osnovi premierovega poročila dokončno zavrnil odstop vlade in odredil, naj se Prodi skupno z ministri vrne v parlament.
Romano Prodi bo o vsebini dogovora poročal poslanski zbornici že danes, jutri pa je predvideno glasovanje o zaupnici. Po zbornici bo Prodi poročal še senatu.
Predsednik republike Scalfaro je z zadovoljstvom ocenil, da je bila kriza presežena. Novinarjem je pojasnil, da bi bil razpust parlamenta s predčasnimi volitvami po njegovem mnenju za državo poguben, saj bi zaustavil približevanje Evrope Italiji in bi tudi onemogočil reformo ustave, o kateri razpravlja dvodomna komisija. Čeprav tega ni povedal, je bilo mogoče iz predsednikovih besed razbrati, da si pripisuje del zaslug za rešitev krize.
Zadovoljni z izidom pogajanj so bili tudi v Oljki. Tajnik Demokratične stranke levice Massi-mo D’Alema je poudaril, da noče nobenega re-vanša v odnosu do SKP. Po njegovem mnenju je treba sedaj, ko je vlada začela z delom, utrditi dogovor in razviti soočanje. »Presegli smo nasprotja in mislim, da so pri tem naporu vsi pokazali veliko čuta odgovornosti. Sedaj moramo nadaljevati po nakazani poti, ne pa začeti spet s polemikami.« Dodal je, da je pomembno, da je večinsko zavezništvo našlo rešitev, saj bi bilo noro, ko bi se ne dogovorili«.
Kaj pa pravijo sredinske komponente Oljke, ki bi jih dogovor s SKP
lahko potisnil na obrobje? Tajnik Ljudske stranke Franco Marini je dejal, da vlada ni v ničemer popustila glede na Prodijev ekspoze v poslanski zbornici. »Prodiju je uspelo najti primerno ravnovesje med med socialnimi potrebami in nujno sanacijo državne blagajne. Mislim, da je vlada s tem okrepljena,« je povedal Marini. Po njegovi oceni se vladna os tudi ni prevesila na levo.
Včeraj zvečer se je premier srečal s predsednikom industrijcev Gior-giom Fosso, katerega je hotel očitno pomiriti, saj so bili delodajalci skupaj s sindikati zelo kritični do dogovora o krčenju delovnega časa.
Nov davek Irpef po meri družine
RIM - Ministrski svet je sinoči odobril ukrep, ki pomeni pravo dačno »revolucijo«. Predvsem uvaja nov davek na dohodke fizičnih oseb hpefj ki je po novem ukrojen po meri družine, njegove stopnje pa se od sedmih znižajo na pet Možnosti znižanja davčne osnove so veliko večje za davkoplačevalce, ki imajo v breme zakonca in otroke, skupni odbitki pa nag bi bili vredni kar 2.000 milijard lir.
Preosnovano je tudi obdavčenje podjetnikov, profesionalcev in samostojnih delavcev, katerim so bili odstranjeni nekateri dosedanji davki, v zameno pa jih čaka Lap, nov deželni davek, ki bo bremenil vse proizvedene dohodke s količnikom 4, 25 odstotka, medtem ko bo
na jugu države in v kmetijstvu nižji Finančni minister VLsco je s to reformo »zrevoludoniral« tudi lokalne davke, medtem ko je delež bremen, ki jih je mogoče odhiti od davčne osnove, znižal od 22 na 19 odstotkov, ne dahi - po njegovem zagotovilu - to vplivalo na davčni doliv v državne blagajne. »Gre za zelo zapleteno operacijo, ki prinaša izjemno pomembno racionalizacijo,« je izjavil predsednik vlade Prodi, »upošteva pa potrebo po davčni pravičnosti in po redistribuciji dohodka.« Prav zaradi velike zapletenosti davčne reforme se je vlada po Prodijevih besedah odločila, da bo izvajanje reforme v prvih mesecih spremljala z zelo pozorno mnnitnražo.
Dvodomna komisija zamrznjena za 14 dni
RIM - Dvodomna komisija za ustavne reforme bo imela dodatna dva tedna časa za obravnavo aman-dajev, ki so biti predloženi za spremembo osnutka reform, kakršnega je sama komisija izoblikovala minulega junija. Tako je včeraj sklenilo predsedstvo komisije na predlog predstavnikov Pola svoboščin.
V vrstah desnosredinske koalicije se je namreč pojavil sum, da sta se Oljka in SKP v okviru pogajanj za rešitev vladne krize dogovorih tudi o ustavnih reformah. Kot je včeraj dopoldne povedal izvedenec Forza Ita-lia za ustavne reforme Giuhano Urbani, želi Pol svoboščin natančno zvedeti, kaj vsebuje dogovor med silami obnovoljene vladne večine, preden bi komisija za ustavne reforme nadalje-
vala z deli. »Zaradi sporov v vladni večini je bila komisija zamrznjena. Mi ne nameravamo v njej ničesar storiti, doker nam ne bo jasno, kako se je razpletla ta burkaška zadeva,« je dejal. Podobno se je izrazil načelnik skupine Forza Italia v poslanski zbornici Beppe Pisanu. »Težko si je predstavljati, da so v vladni večini reših spor, ne da bi se dotakniti problematike ustavnih reform. Če se bo dogovor med Oljko in SKP odražal tudi v delih dvodone komisije, potem moramo vedeti, da se je porušil eden izmed temeljev, na katerih le-ta stoji,« je poudaril. .
Iz vrst obnovljene vladne večine so se takoj pojavili odločni demantiji. Načelnik skupine DSL v senatu Cesa-re Salvi je dejal, da se stališče Oljke o
ustavnih reformah ni v ničemer spre-menilo.»Pogovori v okviru reševanja vladne krize se niso nikoli dotakniti te problematike. Ge kdo misli, da ni tako, naj svoje stališče utemelji,« je pristavil. Podobno je povedal predsednik SKP Armando Cossutta. »Po našem mnenju je sicer res, da bi morala vladna večina imeti enotno stališče o tako važni stvari, kot so ustavne reforme. A zanikati moram, da bi se v okviru pogovorov za nadaljnjo enoletno podporo Prodijevi vladi dogovoriti o ustavnih reformah.«
Kot rečeno, bo dvodomna komisija vsekakor zakasnila za dva tedna svoje delo. V desnosredinskih vrstah pa se nekateri začenjajo ogrevati za to, da bi dvodomno komisijo pokopati in zahtevati izvolitev ustavodajne skupščine.
Večina SKP z Bertinottijem: »Nismo se predali«
RIM - Po niti dveumi razpravi je vodstvo SKP odobrilo z večino glasov politično linijo tajnika Fausta Bertinottija. Osem članov vodstva je glasovalo proti: 7 jih zastopa skrajnolevičarska stališča, po katerih bi morala stranka vztrajati pri opoziciji, medtem ko je sen. Ersilia Salvato glasovala proti kot izraz kritike zaradi pomanjkanja notranje demokracije v stranki.
Dva člana direkcije, ki sta zastopala skrajno levičarska stališča, Gio-vanni Bacciardi in Leonardo Mazzei sta zaradi celo izstopila iz stranke zaradi »popolnega nesoglasja«, ker naj bi z dogovorom za obnovitev Prodijeve vlada SKP »stopila na pot kapitalističnega režima.« Zastopnik notranje levice Marco Ferrando pa je napovedal, da bodo nadaljevati opozicijo proti Prodijevi vladi znotraj stranke in zahteval, naj skličejo izredni kongres SKP.
Povsem drugače ocenjuje razplet krize večina članov vodstva, ki podpirajo tajnika Bertinottija in predsednika stranke Cossutte, ki sta med drugiom demantirala govorice o medsebojnem nesoglasju. Oli-viero Diliberto, vodja poslanske skupine v
zbornici, ki je s svojim govorom proti Prodijevemu finančnemu zakonu formaliziral začetek sicer kratke vladne krize, je včeraj naglasil, da je SKP dosegla še nadaljne izboljšave v primerjavi s tem, kar je že Prodi popustil med parlamentarno razpravo »pod pritiskom komunistične opozicije.« Novosti zagotavljajo večjo pravičnost, kar je očitno iz nove kritičnosti zveze industrijcev. Za Diliberta je izid krize torej pozitiven za vse, ki so se resno pogajali za njeno premostitev, predvsem pa za šibkejše družbene sloje.
Največ pričakovanja je včeraj vladalo za oceno samega tajnika stranke Fausta Bertinottija: »Kdor pravi, da smo se predati, ne živi v realnem svetu, ali pa nima oči, da bi videl, kar se je te dni dogajalo... Kako lahko ocenjujejo kot poraz dogovor, po katerem bodo do leta 2001 uvedli tedenski delovni urnik 35 ur, ati pa pridobili iz davčne utaje 500 milijard lir, ki bi jih sicer rezali iz proračuna?« Za Bertinottija so se napadi na SKP zadnje dni sprevrgli v pravo kampanjo, da bi delegitimi-rali stranko, njeno vodstvo in tajnika.
V dogovoru tri bistvene točke
RIM - Zakonski osnutek, ki naj bi do leta 2001 znižal delovni čas na 35 ur na teden, omejitev posegov v pokojninski sistem, popravek nekaterih postavk finančnega zakona in sporazum o vzajemnem posvetovanju so temeljne točke dogovora med vlado in Stranko komunistične prenove. Gre za dve strani dolg dokument, ki ga je predsedstvo vlade objavilo in na tej osnovi naj bi zagotovljena podpora SKP vladi za eno leto, seveda pa bi sodelovanje lahko trajalo še dlje.
Postavke dogovora so sledeče:
-DELOVNI ČAS: vlada se obvezuje, da bo do januarja 1998 pripravila zakonski predlog, ki bi skrčil tedenski delovni čas na 35 ur od 1. januarja 2001. Pri oblikovanju zakonskega predloga naj bi sodelovala trinstranska komisija (v njej naj bi bili predstavniki vlade, sindikatov in delodajalcev). Ta komisija je novost v primerjavi s francoskim predlogom o delovnem času.
Skrčenje delovnika naj bi zadevala podjetja z več kot 15 zaposlenimi (tudi to je novost v primerjavi s francoskim predlogom). Zakonski osnutek bo moral predvideti preverjanje ekonomskega in družbenega stanja v Italiji, proizvodnih sektorjev in homoge-
nih območij ter posledic, ki bi jih imelo skrčenje delovnega časa.
-POKOJNINE PO KONČANI DELOVNI DOBI: ne bodo se dotaknili pokojnin delavcev in tistih, ki opravljajo »enakovredne« službe (o tem se bodo dogovorili vlada, sindikati in delodajalci, ki bodo upoštevali plačilni razred in obremenilnost službe).
-FINANČNI ZAKON: SKP se obvezuje, da bo podprla finančni zakon. Predviden je premik 500 milijard tir iz postavke »krčenje izdatkov« v poglavje »novi prihodki«. Priliv naj bi zajamčili z odločnejšim bojem proti davčnim utajevalcem.
-VZAJEMNO POSVETOVANJE: vlada je pozvala SKP, ki se je pozivu odzvala, naj nadaljuje s skupnimi napori za vstop v skupno evropsko devize. Predvideno je sistematično posvetovanje med vlado, Oljko in SKP o politično pomembnih odločitvah. V letu 1998 bodo iskati skupne cilje ekonomske in socialne politike, da bi podkrepili vladne reformistične poteze.
V dokumentu je rečeno, da je bila objava dokumenta dogovorjena po srečanju med Bertinottijem in Prodijem. Na srečanju so sodelovati še podpredsednik vlade Veltroni in podtajnika Micheli in Parisi.
Borza evforična, sindikati pa ne
RIM - Konec dober, vse dobro: kriza je mimo, vendar se zadovoljstvu vladne večine ne pridružujejo vsi. V skladu z rekom se obnaša lira, ki se je takoj po dogovoru med Prodijem in Bertinottijem okrepila in v odnosu do nemške marke in ameriškega dolarja ponovno prešla na vrednost, ki jo je imela pred začetkom krize. Pozitivno je reagirala tudi borza, ki je sicer v zadnjih dneh veliko bolj nihala od lire, ki se je glede na političen položaj dokaj trdno držala. Manj so zadovoljni sindikati, ki pravijo, da so v sporazumu nejasnosti, ob tem pa še pripominjajo, da dogovor o 35-ih urah tedenskega dela posega v splošna pogajanja o delu. Kritični so industrijci, ki se predvsem pridušajo nad znižanjem ur tedenskega dela, kar naj bi med drugim tudi negativno vplivalo na odnose med delodajalci in sindikati (v tej oceni se precej približujejo mnenju treh najmočnejših sindikatov). Polemično so se o »pobotanju« izrekli predstavniki opozicijskih sil, ki vladi očitajo, da se je občutno zasukala v levo.
Generalni tajniki sindikatov CGIL, CISL in UIL Cofferati, D'Antoni in La-rizza so na včerajšnji tiskovni konferenci rekli, da so točke dogovora nejasne in zmedene, dogovor kot tak je sprejemljiv, če se z njim prebrodi krizo, vendar pa bo treba naknadno posamezne
točke bolje opredeliti. Glede »projekta o 35-ih urah« pa so izrazili mnenje, da je zakon koristen, če je v podporo kolektivnemu dogovarjanju, vendar pa ga nikakor ne more nadomestiti. Ostro proti temu, da bi z zakonom uvedli znižanje tedenskega delovnega umika, je nastopil generalni direktor združenja industrijcev Innocenzo Cipolletta, ki je rekel, da bi bila boljša rešitev predčasne volitve.
K volitvam so pozivali tudi številni predstavniki opozicijskih sil. Lider Severne lige Umberto Bossi je izjavil, da so se vsi zbali volitev (Scalfaro, Oljka in tudi Pol svoboščin), zato so se raje dogovorili. Silvio Berlusconi je zatrdil, da je odslej vlada v rokah komunistov, v imenu Pola svoboščin pa je napovedal odločno opozicijo vladi. Predstavnik Nacionalnega zavezništva Maurizio Ga-sparri je opominjal zmerne v okviru Oljke, da bodo imeli še manj besede kot doslej. In končno je padlo tudi neka] kritičnih pripomb na levici, ki so se nanašale predvsem na odnose v levem taboru, usode levice namreč ne moreta krojiti, je bilo rečeno, samo D’Alema in Bertinotti. In še trdnost vlade: tudi v 'okviru Oljke se sprašujejo o veljavnosti dogovora, čeprav bi lahko prav kriza s tega vidika »zdravilno« vplivala na Bertinottija.
BRUSELJ - Evropska gospodarska konjunktura je v novem vzponu, zagon pa modno pospešuje proces politidno-finan-čnega prilagajanja, tako imenovane konvergence med petnajstimi članicami Evropske unije. »Evroklub«, krog držav, ki bodo leta 1999 uvedle skupno evropsko valuto, tako izgublja srednjeevropsko ekskluzivnost in se širi v družbo, v kateri je - razen v primeru nepredvidenih ovir - potencialno prostor za vse, razen za Grdijo in seveda tiste, ki so se sami izključili (Velika Britanija, Danska in Švedska). Se več: prvič od konca osemdesetih let začenja nov gospodarski zagon v teku končno kazati tudi znake učinkovanja na zaposlenost.
Taka, zelo ugodna je v strnjenem obrisu jesenska gospodarska napoved Evropske komisije, ki državam članicam priznava, da so opravile velik napredek pri izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev za pristop k skupni denarni valuti evru. V povprečju bo Evropska unija letos po napovedih in ob nadaljevanju začrtane politike beležila 2, 7-odstotni javnofinančni primanjkljaj, prihodnje leto naj bi se znižal na 2, 2-odstotno raven in leta 1999 morda celo na 1, 8 odstotka bruto domačega proizvoda. Komisija ocenjuje, da bo prihodnje leto javnofinančni primanjkljaj nižji od treh odstotkov BDP - kar je eden glavnih pogojev za sodelovanje v monetarni uniji - v vseh državah članicah, torej vključno z Grčijo, medtem ko ostaja vprašaj pri Italiji, ki ji komisija napoveduje 3, 7-
Gospodarski zagon odprl vrata »evrokluba« za vso petnajsterico
Predvidevanja deleža državnega primanjkljaja na BDP v Evropski uniji
	1997	1998		1997	1998
1 Luksemburg	1,6	1,0	9 Portugalska	-2,7	-2,4
2 Danska	1,3	1,9	10 Avstrija	-2,8	-2,6
3 Irska	0,6	1,2	11 Španija	-2,9	-2,4
4 Finska	-1,4	-0,2	12 Francija	-3,1	-3,0
5 Švedska	-1,9	-0,2	13 Nemčija	-3,0	-2,6
6 Vel. Brit.	-2,0	-0,6	14 Italija	-3,0	-3,7*
7 Nizozemska	-2,1	-1,9	15 Grčija	-4,2	-3,0
8 Belgija	-2,6	-2,3					 . y	"	■ '		sa»
odstoten primanjkljaj, ker ni upoštevala finančnega zakona za leto 1998. Ge bo torej zakon z javnobi-lančnim manevrom sprejet, o čemer po rešitvi krize ni več dvomov, bo Italija po predvidevanju Evropske komisije dosegla javnofinančni primanjkljaj v višini 2, 7 odstotka bruto domačega proizvoda. Komisija je v napovedi, s katero je bil
včeraj seznanjen tudi evropski parlament, sicer opozorila, da bo doseganje takšnih rezultatov na področju javnofinančnega primanjkljaja uresničljivo le s strogo proračunsko disciplino.
V skladu z izgledi bo letos primanjkljaj v mejah treh odstotkov obdržalo 13 članic unije, s 3, 1 odstotka naj bi ga presegla Francija in s štirimi
odstotki Grčija. V predstavitvi izgledov je evropski komisar za finance in gospodarstvo Yves Thilbault de Silguy opozoril, da podatki niso predizbor držav članic za priključitev k evru, temveč da gre zgolj za tehnične napovedi. Za odločitev, ki jo bo sprejel vrh Unije, so namreč potrebne poglobljene gospodarske analize, je dodal.
Kar pa zadeva Italijo, ji je de Silguy priznal, da je med vsemi članicami dosegla največji napredek. »Vaša udeležba pri evru je mogoča, vendar jo je treba uresničiti. To pa je v vaših rokah: zdaj, ko je vladna kriza presežena, je treba takoj sprejeti potrebne proračunske odločitve,« je dejal evropski komisar.
Komisija napoveduje,
da bo bruto domači proizvod v Evropski uniji letos zrasel za 2, 6 odstotka in prihodnje leto za tri odstotke, medtem ko bi ob predvidenih trendih leta 1999 dosegel 3, 1-odstotno stopnjo rasti. Inflacija bo po pričakovanjih ostala nekoliko nad dvema odstotkoma. V tako ugodnem gospodarskem ozračju komisija napoveduje ustvarjanje 3, 8 milijona novih delovnih mest v letih od 1997 do 1999, stopnja brezposelnosti pa naj bi se s sedanjih 11,2 odstotka leta 1999 znižala na 9, 7-odstotno raven.
Gospodarski izgledi, ki jih je včeraj objavila Evropska komisija, so izredno optimistični in celo boljši od letošnje spomladanske napovedi, ki jo komisija ocenjuje kot zelo previdno, saj se je izkazalo, da so države članice EU ne samo obdržale, ampak izboljšale gospodarsko rast. Komisija ocenjuje, da se bodo pozitivni trendi zaradi dobrih kazalcev, ki jih beleži tudi širše gospodarsko okolje, nadaljevali.
Predvidevanja Evropske komisije so seveda še posebno razveselile zakladnega ministra Ciam-pija, saj po njegovih besedah v celoti potrjujejo uspeh sanacije italijanske javne bilance. Predvidevanja o močni rasti italijanskega gospodarstva pa so po eni strani rezultat solidnosti resa-nacije, po drugi pa jamstvo, da bodo njeni rezultati ob strogi javnobi-lančni politiki trajni in da bo italijanska družba sposobna zdrave rasti, brez zadolževanja in porabe, ki presega proračunske zmogljivosti.
Bonn in Pariz za ekonomsko koordinacijo držav evra
BERLIN - Nemčija in Francija sta se na včerajšnjem finančno-monetar-nem vrhu v Mii-nstru dogovorili za usklajevanje eko-nomsko-finančne politike Evropske unije. Sporazum, ki sta ga podpisala finančna ministra Theo VVaigel in Dominique Strauss Kahn ter guvernerja obeh centralnih bank, predvideva neformalna periodična srečanja finančnih ministrov držav, ki bodo sodelovale v monetarni uniji, in to pred rednimi zasedanji ekonomsko-finančnega sveta EU. Predsednik Bundesbanke Hans Tietmeyer je pri tem podčrtal, da neformalna posvetovanja ne bodo okrnila avtonomije evropske centralne banke, ki je bila tudi predmet včerajšnjih pogovorov. V okvir neformalnih posvetovanj finančnih ministrov držav, ki bodo uvedle skupno evropsko denarno valuto, sodi tudi redna izmenjava ekonomskih informacij in mo-nitoraža globalnega gospodarskega položaja ter javno-bilančnih gibanj.
DEŽELA
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA / PONEDELJKOVO GLASOVANJE V DEŽELNEM SVETU
Rim v bistvu že pristal na sklep o javni rabi jezikov priznanih manjšin
Severna liga je v začetku predlagala pravico do javne rabe »beneškega jezika«, kar so podprli tudi nekateri svetovalci desničarskega Kartela svoboščin
TRST - Določilo, po katerem bodo lahko deželni svetovalci slovenske, furlanske in nemške narodnosti, nastopili v sejni dvorani v materinem jeziku, ne bo šlo skozi rešeto rimske vlade. Novi skupščinski pravilnik je namreč sestavni del nedavno odobrenega zakona o preustroju deželnega osebja, ki priznava enakopravnost jezikov narodnih in jezikovnih manjšin. Slednjega (v skupščini je tozadevno dopolnilo predložil Miloš Budin) je Rim že odobril.
Z vprašanjem rabe manjšinskih jezikov se je pred razpravo v skupščini ukvarjal svetovalski odbor za pravilnik, v katerem je Severna liga predlagala, da bi -poleg slovenščine, furlanščine in morebiti nemščine - uvedli tudi rabo »beneškega narečja«. Slo je očitno za politično provokacijo, ki je doživela tudi podporo nekaterih predstavnikov Pola svoboščin (posebno bivšega liberalca
Alda Ariisa). Sele po krajšem razčiščenju (v njem sta sodelovala tudi Budin in večinski poročevalec novega pravilnika Sergio Cadorini-DSL) je Liga umaknila predlog o »beneškem narečju« in pristala na besedilo, ki ga je skupščina kasneje tudi odobrila.
Pravico do rabe materiniščine na deželnih sejah je podprlo 36 svetovalcev Oljke, SKP, Severne lige in še nekaterih drugih svetovalskih skupin, proti so bili predstavniki Nacionalnega zavezništva, Mioni (zeleni), Chiarotto (CDU) ter Compagnon in Gobbi-jeva iz mešane svetovalske skupine; edina vzdržana je bila neodvisna Piccionijeva.
Casula (NZ) je povedal, da je glasoval proti določilu, s katerim v glavnem soglaša, le iz strankarske discipline. Furlanski zastopnik Finijeve stranke se je tako še enkrat javno distanciral od uradne protislovenske usmeritve NZ.
Budin: Različnost jezikov je bogastvo za FJK
TRST - Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin (na sliki) nam je v zvezi s ponedeljkovim sklepom deželnega sveta poslal naslednjo izjavo:
Deželni svet je v ponedeljek izglasoval nekatere spremembe svojega notranjega poslovnika. Poleg drugih določil je deželna skupščina, na osnovi dejstva, da je bil pred kratkim odobren deželni zakon št. 31/97, ki predvideva možnost rabe manjšinskih jezikov v odnosu do Dežele in da rimska vlada tega ni zavrnila, tudi tokrat sprejela določila, ki dajejo svetovalcem možnost, da v svojih posegih v ustni in pisni obliki, vključno z uradno
zaprisego na začetku mandata, uporabljajo, poleg italijanskega, tudi enega od jezikov skupnosti, ki so doma v naši deželi.
Veljavni uradni jezik ostane italijanščina. Kljub navidezni skromnosti so ta določila izredne važnosti za našo skupnost. Najprej je to stvar dokaz spremenjenih razmer na deželni ravni; večina svetovalcev in političnih strank se danes sooča z manjšinsko problematiko in skuša, v okviru sedanjih deželnih pristojnosti najti pravilne odgovore na zahteve in pričakovanja pripadnikov različnih jezikovnih skupnosti v naši deželi, začenši s Slovenci in Furlani. Ni odveč pripomniti, da je
bila še pred kratkim manjšinska problematika »tabu tema« za večino deželnih
odposlancev in za številne politične formacije.
Danes pa je različnost jezikov in kultur, ki bogatijo našo deželo, hvaležen objekt prizadevanja za več političnih sil. Značilno je, da je za določbo o rabi manjšinskih jezikov glasovalo 36 svetovalcev na 45 prisotnih. Razlog za ta nov odnos gre nedvomno iskati tudi v potrebi po uveljavljanju tistih posebnosti naše dežele, ki opravičujejo njen status avtonomne dežele s posebnim statutom. Prav prisotnost različnih jezikovnih skupin, v prvi vrsti slovenske, velja kot sestavni, takorekoč ustanovni element Posebne dežele Furlanije Julijske krajine.
4
Sreda, 15. oktobra 1997
MNENJA, RUBRIKE, DEŽELA
OGLEDALO
Utrinki
ob Nobelovi nagradi Foju
Nobelova nagrada Dariu Foju je naletela v Italiji na različne odmeve. Nekateri so jo sprejeli z navdušenjem, drugim se je zdelo, da se je švedskim akademikom zmešalo, tretji (kandidati) so bili razočarani. Nobena nagrada ni »Absolutna« in ne razpolaga s povsem objektivnimi kriteriji. Ce je v znanosti težko določiti, katero odkritje je najpomembnejše, je toliko težje odločiti, katera literatura je najboljša. Nobelovo nagrado so prejeti umetniki, ki pri branju razočarajo in je niso dobiti takšni, ki so usodno zaznamovali svetovno književnost.
Dario Fo je razdvojil italijansko javnost, ker jo je že s svojim delom namenoma razdvajal. Fo je dramatik in igralec, ki se načeloma politično in družbeno opredeljuje. S svojimi deti in nastopi posega v konkretno dogajanje, je kritičen do oblasti, zagovarja pravdo najbolj izpostavljenih družbenih slojev in razbija slonokoščene stolpe vseh akademiji. Nagrada Foju je nagrada umetnosti, ki se angažira za čisto določene cilje in žeti imeti tudi politične posledice. Pojeva gledališka dela niso ortodoksna, ker jih sam avtor med gledališkimi nastopi spreminja, prilagaja in dopolnjuje. Skratka, Fo v imenu življenja in angažmaja razbija svetinje in shoge modele, tudi tiste, ki jih je sam zapisal. Zato se pri njegovih delih vseskozi zarisuje spor med posvečeno, akademsko umetnostjo in med tisto, ki beži predpisom in kanonizhanim standardom.
V modernem času obstajata dve osnovni umetniški težnji. Ena deluje znotraj strogih pravil, odgovarja lastnim normam in se ne spušča v vsakodnevno komunikacijo. V bistvu teži h kontemplaciji »večnosti«, ki jo šumi iz vsakodnevnosti lahko le motijo. Tovrstna umetnost ustvarja odlične rezultate, navadno pa ostaja izven velikih medijskih in sporočilnih tokov. To se dogaja predvsem s poezijo, ki je v sodobnem času postala stvar redkih »izbrancev«. Poezijo, ki bi imela množičen stik z ljudmi, kot so jo imele na primer Gregorčičeve poezije (danes morda Zlobčeve), ustvarjajo kantavtorji in rock ansambli. O »visokih« pesnikih izvemo iz specializhanih revij, ati iz redkih časopisnih člankov. Mislim predvsem na Italijo in na zahodno Evropo. Pojav pa se bo nujno razširil (v bistvu se je že) na vzhod, kjer so pod komunizmom literati in pesniki pomenili »drugi glas« in zasloveti kot nasprotniki najrazličnejšim režimskim re-torikam. tineti so to prednost, da so se tudi izrazito hermetični tokovi uveljaviti kot opozicija jeziku oblasti. Slovenska avantgarda v šestdesetih in sedemdesetih letih je imela posreden politični naboj, ker je z razgrajevanjem mitov in jezika delovala kot opozicija uradnemu žargonu, ki so ga ljudje poslušali v medijih, med nastopi vodilnih politikov in ideologov ter se ga učiti v šoti ob urah marksizma, pri pouku zgodovine itd. Z demokratizacijo so se stvari spremenile. Postmoderne tokove je na primer vsrkal slonokoščeni stolp. Umetniki so se umakniti iz ospredja ter pustiti vlogo opozicije dragim, predvsem politikom, novinarjem in drugim. V Sloveniji je danes opazen umik umetnosti in same znanosti v varnost in zaprtost akademije.
Dario Fo je poosebljal drugo umetniško strujo, ki se je povezovala s konkretnim družbenim dogajanjem in se ni bala kontaminacije. Zaradi svojega poseganja v svet življenja in v samo politiko si je umetnik prislužil slavo, a tudi veliko nasprotnikov. Nobelova nagrada je torej nagradila tisto umetnost, ki se na neposreden način sooča s konkretnimi vprašanji ljudi ter jim govori brez strahu, da bi se opredeljevala. Pri tem pa ne gre le za problem izbire med umetnikom, ki govori izbrancem in tistim, ki se obrača širšim množicam. Fo je »učen« komediant, njegova preprostost je navidezna. Fojevo gledališče je visoko gledališče. Problem komunika-
cije je v sodobnem svetu različen od tistega, ki so ga obravnavale avantgarde ob začetku stoletja. Sodobni svet živi od komunikacije, obsevajo nas mediji, televizija, množnosti interneta itd. Tržni uspeh imajo čisto določena dela in knjige, kar pomeni da tržišče nujno vpliva na umetnost. Dela Susanne Tamaro niso literano vrhunska, vendar žanjejo velik uspeh, ker očitno odgovarjajo določenim potrebam in občutkom. Vprašanje je: ali naj se umetnost sooča s temi dejstvi, ali pa naj jih prezre in proizvaja jezik, ki je vedno bolj dostopen le specialistom. Izbira je dramatična, kajti tržišče lahko prišiti umetnost v šablono. Fo je v bistvu eden izmed redkih umetnikov, ki mu uspeva ohraniti izvirnost in globino ter obenem komunikacijo, ki ustreza tudi televiziji. Mnogi pisatelji, esejisti, filozofi, zgodovinarji itd. pa so vedno bolj ujeti v precep. Dilema je v tem: ati naj bodo povsem zvesti pravilom lastnih disciplin z očitno nevarnostjo, da ne najdejo izhoda iz univerz in inštitutov, ali pa naj prilagodijo jezik bolj množičnim govoricam. Ustvarjalci in raziskovalci se prilagajajo na različne načine. Mnogi pisci delajo na najrazličnejših poljih. Umberto Eco je napisal zahtevne znanstvene tekste, uspešne romane in na stotine časopisnih člankov. Magrisova dela se izražajo večplastno: v trenutkih ponujajo zahtevno branje, potem se sprostijo v širše sprejemljive peisaže in utrinke. Tomizza je doživljal neuspeh, ko je zapustil začetno pisanje in se soočal s tematikami, ki so bile italijanskim bralcem tuje, čeprav dela iz njegovega manj uspešnega obdobja niso bila slabša od uspešnic. Skratka, govoriti ljudem pomeni sporočati preko medijske mreže in v jeziku, ki ni prestrogo specialističen. Takšnemu jeziku pa grozi ponavljanje in odpoved izvirnosti.
Svoj čas je bil med predlagane! za nobelovo nagrado Bob Dylan. Predlog je sprožil veliko diskusijo. S shogo pesniškega vidika bi bila nagrada verjetno krivična. Težko pa je obiti pomen in vpliv, ki ga je imel E>ylan na celo generacijo. Umetnost naj bi načeloma presegala časoven okvir. Na osnovi tega kriterija spravimo v težave filmsko umetnost, ki se nujno srečuje tako z umetniškimi kot s komunikacij skimi vprašanji. Ko bi ustvarjali filme s kriteriji pesniških zbirk, bi jih sploh ne snemali. Filmu priznavamo vlogo množične komunikacije, literarne uspešnice pa kritika navadno odklanja. Vprašanje sodobne umetnosti je torej vse prej kot enostavno ati enoplastno.
Nevarnost, ki preti umetnosti, ki koleba med stalnim prenavljanjem in tržiščem, je popolna relativizacija kriterijev. Samemu Foju so nekateri italijanski pisatelji in kritiki očitati, da njegovi gledališki teksti sploh niso literatura. V tem oziru naj bi bila visoka nagrada povsem neopravičena. Zagovorniki nagrade (med njimi tudi Eco) pa so se ra-zveslili tega, da je neka akademija upoštevala neakademski način izražanja ter nagradila Fojevo delo in osebnost mimo »profesorskih« obrazcev.
Menim, da bosta v umetnosti ostati dve osnovni usmeritvi; ena, ki vodi v specializacijo, druga v Sušo komunikacijo. Nemogoče pa je spregledati avtorje, ki znajo podati vredne vsebine širšemu občinstvu in ki se ne bojijo tega, da bi si pri tem »umazati« roke. Nagrade ne morejo biti skregane s komunika-cijskhni mrežami in tržiščem. Fo ostaja veliki komunikator, nobelova nagrada njemu pomeni, da se svet akademije pričenja soočati z osnovnimi vprašanji sodobnega sveta. Bistveno je, da povsem ne podleže zunanjim pritiskom. Fo je redka vredna sinteza med komunikacijo in globino sporočila ter je prav zato izjemno sodoben. Slabo bi seveda bilo, ko bi nagrajevali uspešnice brez vsebinske kompleksnosti in globine. Prav tako pa ni več mogoče izločiti vseh uspešnic iz območja »visoke« umetnosti.
r DEŽELA FJK / DO 14. NOVEMBRA DOSTAVITI ZADEVNO DOKUMENTACIJO n
Pol milijarde lir deželnih prispevkov slovenskim društvom in ustanovam
Deželna direkcija za šolstvo in kulturo je odobrila prispevke slovenskim društvom in ustanovam za pol milijarde lir po povoljnem mnenju posvetovalne komisije za slovenske ustanove, ter po odobritvi s strani deželnega odbora in računskega sodišča. Ustanove in organizacije, ki jim bodo v najkrajšem pisno sporočili dodelitev prispevkov, imajo časa do 14. novembra, da sporočijo formalni pristanek na prispevek in da predložijo zadevno dokumentacijo. Za podrobnosti so na razpolago pri službi za regionalne in manjšinske jezike deželne uprave v Ul. S. Francesco 37.
Prispevke za mednarodne kulturne izmenjave za skupnih 200.000.000 lir so dodelili naslednjim društvom in ustanovam:
Trst
Slovenski dijaški dom S. Kosovel	4.000.000
Radijski oder	4.000.000
Slovenska prosveta	21.000.000
Mladinsko središče Finžgarjev dom	2.000.000
KD Igo Gruden	» 1.500.000
Glasbena matica	7.500.000
Godalni kvartet Glasbene matice	2.000.000
Slovensko stalno gledališče	50.000.000
Gorica
Kinoatelje	40.000.000
Kulturni dom	28.000.000
Slov. kat. prov. društvo F.B. Sedej	10.000.000
Slovenska prosveta	38.000.000
KD Primorec	1.000.000
KD Lonjer - Katinara	2.000.000
Fotokrožek Trst ’80	2.000.000
Društvo zamejskih likovnikov	1.000.000
Slovenski klub	2.000.000
Slovenska gospodarsko
prosvetna skupnost	4.000.000
Slavistično društvo	3.000.000
Gorica
Društvo Anton Gregorčič	3.000.000
Fotoklub Skupina 75	2.000.000
Društvo Jadro - Ronke	3.000.000
Kulturni dom	26.000.000
Zadruga Maja	2.000.000
Zveza slovenske katoliške prosvete 43.000.000
Videm
Združenje beneških umetnikov	6.000.000
Center za kult. raziskave Bardo	3.500.000
Studijski center Nediža	14.000.000
KD Ivan Trinko	6.000.000
Krožek Rečan	5.000.000
KD Rozajanski dum	2.000.000
Zveza beneških žena	2.500.000
Prispevke za glasbene, gledališke, kinematografske in avdiovizuelne pobude za skupnih 100.000.000 lir so dodelili naslednjim društvom in ustanovam:
KD Standrež	4.000.000	Radijski oder	9.000.000
Zadruga Maja	2.000.000	KD Kraški dom	1.000.000
Zveza slovenske katoliške prosvete	13.000.000	Gallus consort	2.000.000
		SKD Tabor	2.000.000
Videm		Slovenska prosveta	10.000.000
Združenje beneških umetnikov	3.500.000	Glasbena matica	20.000.000
Studijski center Nediža	5.000.000	Stu ledi	2.000.000
KD Ivan Trinko	4.500.000.	Slovenska glasbena šola	4.000.000
Prispevke za humanistične in znanstvene pobude		Gorica	
za skupnih 200.000.000 lir so dodelili naslednjim		Kinoatelje	25.000.000
društvom in ustanovam:		Kulturni dom	10.000.000
		KD Standrež	5.000.000
Trst		Slovenska katoliška prosveta	6.000.000
Krožek Virgil Sček	6.000.000		
Sklad Mitja Cuk	1.500.000	Videm	
SKD Tabor	13.000.000	Beneško gledališče	4.000.000.
PISMA UREDNIŠTVU
Ali postaja SSG samo eno od gledališč, ki delujejo v Trstu?
Začela se je sezona gledaliških predstav in tudi naše gledališče je odprlo vrata s premiero Tri sestre Antona Pavloviča Čehova. Prav gotovo je med rednimi obiskovalci našega gledališča marsikdo, ki čuti ob začetku te sezone nelagodje, ki je podobno mojemu. Vsi pa molčimo, saj se med seboj preveč poznamo, in smo nujno drug do drugega dokaj obzirni, da si ne upamo nastopiti proti toku, ki je poln hvalnic o izbirah repertoarja, novih članov ansambla in pomembnosti režiserjev. Danes (12. 10).) je tako zaključila v Primorskem dnevniku svoj zapis o gledališču Breda Pahor, potem ko je v njem razmišljala o vlogi gledališča in značilnosti premierskih izbir v tržaških gledališčih: »Slovensko stalno gledališče pa se je odločilo, da poseže v zakladnico svetovne klasike in svojemu občinstvu, kateremu se ne more dobrikati z nastopi slovitih igralcev, ponudi pošteno uvodno predstavo.«
Nekaj pozornosti, če že ne dobrikanja pa bi bili vendar vredni in tudi nekaj posluha za naše želje. Taki kot sem jaz, si v zvezi z našim gledališčem prav nič ne želimo česa posebnega. Letos bi nas zelo razveselilo, ko bi bila v ansambel sprejeta Nikla Panizon, ki je končala gledališko šolo, in bi ji bila tako dana možnost, da bi pokazala, kaj velja in kako je v teh letih študija napredovala.
Pred premiero se je izpraznilo mesto ene izmed treh sester in na
hitro so poklicali iz Ljubljane absolventko gledališke akademije. Zanima me, če je prišlo do kake avdicije, če je bila povabljena k nastopanju Nikla, ali pa je naše gledališče avtomatično odprto le ljubljanskim gledališčnikom.
Pa ja ne bomo zapirali poti svojemu naraščaju in mlade, usposobljene ljudi pehali ven iz naše sredine!
Predstave še nisem videla, prav gotovo me bo prevzela. Prijetno mi bo, ker bo vendar nastopil mladi Malalan, vendar se ne morem otresti občutka, da ne hodim več v naše gledališče, ampak v eno izmed gledališč, ki delujejo v našem mestu.
Nada Pertot
Mednarodno sožitje v trojezičnosti na ozemlju
bivšega avstrijskega »Primorja«
Upoštevajoč celotno ozemlje, ki je sestavljalo deželo »Primorje« pod avstrijsko uporabo (Mejna grofija Istra, Trst in Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska) in ki je po prvi svetovni vojni postalo del širše dežele z imenom Julijska Krajina, se spozna, da se še danes na tistem ozemlju žal dogaja, da v mnogih mestih in vaseh del prebivalstva ne razume jezika drugače govorečih ljudi, ki prebivajo' v istem prostoru, čeprav leži to območje prav na stičišču germanskih, slovanskih in latinskih narodov in je poleg tega še razdeljeno med tremi državami (Italija, Slovenija in Hrvaška).
Vse to pa je v kričečem nasprotju z načeti mednarodnega sožitja
in je v polpreteklosti povzročilo -ter še vedno povzroča - spore in sovraštva med državljani različnih narodnosti, ki že stoletja živijo skupaj v istem prostoru. To nesmiselno in pogubno stanje je danes prava sramota ter države, ki upravljajo zgoraj omejeno območje (razdeljeno na tri dele po drugi svetovni vojni), jo morajo odločno in popolnoma odpraviti.
Ne gre za čudeže ali za zelo izdatna dela, kot jih je že mnogo danes. Zadostovalo bi, da bi se vlade Italije, Slovenije in Hrvaške sporazumele glede ene same temeljne zadeve:
na območju dežele, ki je nekoč spadala pod avstrijsko Primorje, bi bilo treba uvesti zakon o obveznem pouku treh jezikov v vseh šolah: italijanščine, slovenščine ali hrvaščine in nemščine. Seveda naj bi bila slovenščina obvezna na ozemlju, ki je pod italijansko oziroma slovensko upravo, hrvaščina pa na območju pod hrvaško upravo.
Samo tako bi v eni generaciji odpraviti nesporazumevanja med različnimi jezikovnimi skupinami, ki živijo v istem prostoru.
S tovrstno zares popolno in moderno izobrazbo bi lahko pripomogli k iskrenemu bratstvu med narodi.
Le na tak način bi v relativno kratkem času ne bilo več nobenega prebivalca nedkanjega Primorja, ki ne bi obvladal jezika sosednjih držav.
Emo Tossi soustanovitelj Tržaškega Gibanja za Neodvisnost
DEVIN-NABREŽINA / PRIPRAVE NA OBČINSKE VOLITVE 16.NOVEMBRA
NOVICE
Vocci s tristransko koalicijo, Tanče pa je kandidat SSk
Rok za predložitev kandidatnih list zapade v soboto opoldne
V Nabrežini so torej padle prve dokončne odločitve o županskih kandidatih. Viktor Tanče je kandidat Slovenske skupnosti, Marino Vocci koalicije DSL-SKP-obCanske liste, ki se sklicuje na Prodijeve odbore, Giorgio Ret »Liste 2000« in Romano Vlahov Pola svoboščin, katerim se bo najbrž pridružil še Pierpaolo Pergolis, predstavnik gibanja »Nord libero«. Severna liga se še ni izjasnila in bo svojo odločitev sporočila šele v soboto, ko uradno zapade zakonski rok za predložitev kandidatnih list in simbolov.
Stranke in gibanja zbirajo podpise za liste in kandidature. Stranka komunistične prenove obvešCa, da bo podpise zbirala danes od 18. do 20.ure v gostilni »Klop« (Gruden) v Nabrežini, jutri pa od 15. do 18. ure na nabrežinskem trgu (v slučaju slabega vremena v gostilni »Klop«),
Devinsko-nabrežin-ski občinski svet šteje šestnajst svetovalcev, katerim je treba prišteti še Zupana. Koalicija, ki podpre zmagovitega županskega kandidata, dobi enajst svetovalskih mandatov, opozicija pa pet. Za drugi krog so seveda možne volilne povezave; v ba-lotaži 30. novembra se bosta spoprijela kandidata, ki bosta 16.novembra dobila največ glasov, razen če ne bo kdo od kandidatov že v prvem krogu dobil absolutno večino.
Istran in zagovornik sožitja in strpnosti
Marino Vocci (na sliki) je županski kandidat DSL, SKP in novoustanovljene liste z dvojezičnim imenom »Z Voccijem na poti do Oljke«. Kandidat, ki je po rodu Istran, se je v otroških letih preselil v nabrežinsko občino, kjer je bil pet let odbornik in pet let občinski svetovalec. Bil je med pobudniki kulturnega krožka Istria in je aktiven v gibanju Oljke; angažiran je posebno na področju kulture sožitja in multikulturnosti. Pred štirimi leti je bil v pripravljalnem odboru liste »Insieme-Sku-paj«, ki je z županskim kandidatom Giogiom Depangherjem zmagala na volitvah.
Njegovo listo, ki so jo predstavili na vče-
rajšnji novinarski konferenci v Sesljanu, podpira širok splet gibanj in organizacij, od zelenih do laičnih reformistov vse do odborov Oljke in Prodijevega gibanja »Za Ita-
lijo, kakršno si želimo«. Na predstavitvi so, poleg Voccija, sodelovali Michele Del Ben (pokrajinski koordinator gibanja Oljke), Paolo Salucci (nabrežinska Oljka), Sergio Zucchi (zeleni), Ariella Pittoni (reformisti) in glasnica liste Egle Turco. Za občinski svet se bodo na tej listi med drugim potegovali onkolog Renzo To-matis, scenograf Sergio D’Osmo in naravovarstvenik Franco Radovič.
Vocci in vsi pobudniki njegove liste so izrazili upanje, da bodo stranke levosredinske koalicije dosegle dogovor za drugi volilni krog ter da bo volilna kampanja strpna in .trezna, brez ekcesov in nepotrebnih polemičnih ostrin.
Dober poznavalec financ in proračuna
Viktor Tanče (na sliki) , doma iz Nabrežine, je podjetnik v pokoju in je neodvisni županski kandidat Slovenske skupnosti. Je strokovnjak za finančna in proračunska vprašanja in je trenutno odbornik za proračun v Depangherjevem občinskem odboru. Njegova kandidatma je dokončna prodrla na predsi-noCnji skupščini krajevne sekcije SSk, na kateri sta uvodoma poročala občinski tajnik Edvin ForčiC in deželni tajnik Martin Brecelj.
Na zborovanju so vzeli na znanje propad široke koalicije županskega kandidata Gior-gia Reta, po katerem sta DSL in Komunistična prenova na lastno pest sestavili koalicijo, ki sedaj podpira Marina Voccija. Forčič in Brecelj sta dejala, da je SSk vseskozi iskala dialog s to skupino, ko so se pogovori izjalovili pa ni imela drugih izbir, kot predstavitev svojega kandidata in svoje liste. Tanče bo, kot kaže, edini županski kandidat slovenske narodnosti, s samostojnim nastopom v prvem volilnem krogu pa želi SSk dokazati, da imajo Slovenci še neko težo v devinsko-nabrežinski občini.
SSk gre torej samostojno na volitve 16.
novembra, za drugi krog pa trdno upa, da bodo stranke sedanje koalicije »Insieme-Sku-paj« in tudi Retova lista našle skupni jezik ter se opredelile za županskega kandidata, ki bo prodrl v balotažo in se 30.novembra najbrž spoprijel s kandidatom desnice. Kot osnovo za morebitni dogovor za drugi krog bo SSk ponudila programska izhodišča, ki so jih stranke oblikovale v dosedanjih pogovorih.
Sestavili so tudi kandidatno listo (v njej so med drugim Brecelj, ForčiC, podžupanja Vera Tuta Ban, Maja Lapornik in predsednik Zveze neposrednih obdelovalcev Nevo Radovič), med kandidati pa ne bo veC arhitekta Danila Antonija, načelnika koalicije »Insie-me-Skupaj«.
Danes na Pokrajini sestanek o javnih prevozih
Danes opoldne bo na tržaški pokrajini sestanek o ureditvi javnih prevozov na Tržaškem v luči deželnega zakona 20 iz leta 1997. Udeležili se ga bodo predsednik Pokrajine Renzo Codarin, pokrajinski odbornik za prevoze Giuho Martini, deželni odbornik za prevoze Giorgio Matassi, župani posameznih občin oziroma njih predstavniki in predsednik Konzorcijskega podjetja za prevoze (ACT) Giacomo Bormso.
Film o Che Guevari
Jutri, 16. tm., bodo z začetkom ob 18.30 v Ljudskem domu Antonio Grasd v Ul. Ponziana 14 vrteh dokumentarni film o revolucionarnem gibanju v Južni Ameriki. VeCer prirejajo kulturno združenje Tina Mo-dotti, Krožek Hilda Guevara ter Združenje za prijateljstvo med Italijo in Kubo. Pobuda se uokvirja v proslavljanje Che Guevare ob 30-letnici njegove smrti.
Škodljivost gumijastih rokavic
V petek, 17. tm., bo v konferenčni dvorani glavne bolnišnice v Ul. Stuparich 1 v Trstu znanstveni posvet o alergiji in drugih boleznih, ki jih povzročajo gumijaste rokavice, kakršne uporabljajo zdravniki in bolničarji. Posvet prireja Inštitut za medicino dela Univerze v Trstu s podporo deželne uprave. Začel se bo ob 8.30 s pozdravom glavnega ravnatelja Tržaškega bolnišniškega podjetja Gina Tosoh-nija ter z uvodom prof. F. Gobbata, končal pa se bo predvidoma opoldne.
Kulturni večeri v kavami S. Marca
Pisca Dušan Jelinčič in Francesca Longo in glasbenik Manuel Tomadini so bili sinoči prvi gostje srečanj, ki jih bosta v kavarni redno prirejali združenji Arci in Anagrumba. Naslednji teden bo nastopil Paolo Paolin s skupino I Rocciosi, medtem ko bo zadnji torkov večer v mesecu povsem glasbeno obarvan, nastopil pa bo kvartet kitar (Marko Feri, Anna Garano, Paolo Peresutti in Mauro Pestel).
Mitteleuropa tokrat na sejmu antikvariata
Od 26. oktobra do 2. novembra bo na Pomorski postaji že 15. sejem antikvariata, ki ga prireja družba Promotrieste v sodelovanju s Trgovinsko zbornico. Letos bo na njem sodelovalo nad 50 razstavljalcev, značilnost tudi tokratne prireditve pa je v pozornosti, ki jo namenja prostoru Mitteleurope. Tujim obiskovalcem bodo nudili posebne ugodnosti (popuste v hotelih in podobno) v okviru pobude T for You.
Tiskalniki v kovčkih za bencinsko črpalko
Preplah v Rojanu. V popoldanskih urah so za bencinsko Črpalko na Miramarskem drevoredu odkrili dva aluminijasta kovčka, iz katerih je štrlelo nekaj sumljivih kablov, poleg njiju pa še nekaj zalepljenih paketov. Črpalkar se je prestrašil in poklical karabinjerje, ki so nemudoma ustavili promet. Posegel je pirotehnik, ki je kaj kmalu ugotovil, da sta kovčka vsebovala nekaj tiskalnikov za raCunalnih, v paketih pa so našli še en tiskalnik in transformator. Karabinjerji so vsekakor uvedb preiskavo, da bi ugotoviti, kdo je pozabil tiskalnike za bencinsko Črpalko.
EVROPA / DlALOGHI EUROPE1
Usposabljanje učiteljev
Prek docentov do sensibilizocije šolarjev za Evropo
»Evolucija evropeistične ideje in perspektive procesa evropskega združevanja« je tema tečaja za učitelje srednjih šol prve in druge stopnje, ki ga združenje Dialoghi Europei (Evropski dialogi) prireja v šolskem letu 1997/98. Doslej se je na tečaj prijavilo že več kot 110 docentov, prvo predavanje pa bo že jutri, 16. oktobra ob 16. uri v zborni dvorani, liceja Dante.
Tečaj je bil pooblaščen z odlokom šolskega skrbnika, pokrovitelj pa je rimski urad Evropske komisije. Glavni namen te izobraževalne pobude je sensi-biliziranje in ažumiranje docentov o temah evropske integracije, da bi tako vnesti v svoje programe poučevanja temeljno vedenje o procesu izgradnje Evrope in to idejo popularizirali med šolarji. Tečaj tvori ciklus predavanj s pomočjo avdiovi-zuelnih sredstev, uradnih dokumentov Evropske komisije in parlamenta ter biografskih podatkov.
Kot rečeno, bo prvo predavanje že jutri, ki ga bo imel prof. Giorgio Negrelli, docent za zgodovino političnih doktrin na tržaški univerzi. 23. ok-
tobra bo na vrsti Gerardo Mom-belli, funkcionar pri Evropski komisiji, ki bo govoril o evropskih institucijah in njihovem delovanju, medtem ko bo 30. oktobra predaval prof. Roberto Finzi, docent za ekonomsko zgodovino na tržaški univerzi, na temo Aktualne perspektive integracije: maastrichtska Evropa. 7. novembra bo na vrsti predavanje o Evropski uniji za mlade in za kulturo, ki ga bosta imela bivši predsednik komisije za kulturo v evropskem parlamentu prof. Roberto Bar-zanti in poročevalec v stra-sbourškem parlamentu za programe EU, ki so namenjeni mladim, Luciano Vecchi. Funkcionar predsedstva evropskega parlamenta Geoffrey Harris bo 13. novembra predaval o evropskem letu proti rasizmu 1997 oziroma o pobudah EU proti tem pojavom, zadnja lekcija pa bo 20. novembra, ko bodo na temo Trst, dežela in Evropa predavali tržaški Zupan Riccardo Illy, deželni odbornik za odnose z EU Isidoro Gottardo, evropski poslanec Luigi Calligaris in predsednik združenja Dialoghi Europei Giorgio Rossetti.
EVROPA / EVROPOSLANEC SPECIALE PO OBISKU DELEGACIJE EP V LJUBLJANI
Manjšine del pristopne strategije
Po vrnitvi z dvodnevne misije v Ljubljani, kjer je imela delegacija evropskega parlamenta pod vodstvom nemškogovoreče-ga italijanskega poslanca Miche-la Ebnerja (v njej so biti še člani evropskega parlamenta iz Avstrije, Velike Britanije in Francije) vrsto srečanj za preverjanje napredovanja in problemov v izvajanju predvstopne strategije Slovenije za polnopravno vC-lanjenje v Evropsko unijo, se je -na povabilo združenja Dialoghi Europei - ustavil v Trstu za kratko srečanje z novinarji drugi italijanski član delegacije, evro-poslanec Roberto Speciale. Prav on je namreč poročevalec evropskega parlamenta o pripravah Slovenije na vstop v Unijo, kot doloCa Agenda 2000, dokončno stališče strasbourškega parlamenta pa bo moralo biti pripravljeno v začetku decembra, saj bo Evropska komisija uradno odločala o kandidatkah, s katerimi bo začela pogajanja, že 12. in 13. decembra.
Delegacija evropskega parlamenta (EP) se je v celem nizu srečanj, vključno z vsemi ambasadorji držav članic EU v Slove-
niji, podrobno seznanila z odgovori Ljubljane na zahteve evropskega integracijskega procesa, posl. Speciale pa je te odgovore označil za zelo resne in zanimive. Odgovor Slovenije je organski in podroben, slovenska stran pa v celoti soglaša s predvsto-pno strategijo, čeprav dodaja tudi vrsto svojih precizacij in sugestij (ne gre za kontestacije, je dejal Speciale). Predvstopna strategija Slovenije je zdaj v razpravi državnega zbora, kar je za Strasbourg zelo pomembno, čeprav je Speciale poudaril, da za zdaj ni nobene lestvice, ki bi klasificirala države kandidatke za polnopravno članstvo v EU. Vse države kandidatke, teh je 12 vključno s Ciprom in Malto, se srečujejo s problemi prilagajanja evropskim merilom, Slovenija pa ima po Specialejevi oceni največ problemov na področju prilagajanja svoje javne uprave in institucionalne ureditve (v ta namen si pomaga z evropskim programom Phare), zakonodaj-no-pravnega sistema in davčne ureditve, posebno kar zadeva uvedbo davka na dodatno vrednost. Sicer pa je izhodišče Slo-
venije po mnenju evropskega parlamentarca boljše od startnih pogojev drugih držav kandidatk, v prvi vrsti zaradi neprimerno višjega nacionalnega dohodka na prebivalca, katerega raven je bližja evropskemu povprečju kot povprečju v državah, ki kandidirajo za včlanjenje v Evropsko unijo. Druga prednost Slovenije je razmeroma majhen delež kmetijstva v njeni gospodarski strukturi, kar je velika olajšava glede na včasih nepremostljive težave konkurence in
omejevanja, ki jih mora primarni sektor prenašati v imenu harmoniziranja evropskega kmetijstva. Tretje - vsaj na zakonodajni ravni - urejeno področje je vprašanje človekovih in še posebno manjšinskih pravic, saj ima Slovenija za narodne manjšine zelo napredno zakonodajo, vendar ni mogoče spregledati problema doslednosti v izvajanju normativa, na kar opozarjajo same prizadete skupnosti.
Ob tej oceni se je Speciale ustavil tudi pri slovenski manjšini v Italiji in dejal, da si je vlada Oljke postavila problem njene zakonske zaščite in da je v razpravi več zakonskih predlogov. Italija bp torej lahko postavila vprašanje razkoraka med normo in prakso v trenutku, ko bo zadevo tudi sama zakonsko uredila, je menil Speciale. »Vem, da je nedavno tudi dnevnik slovenske manjšine zelo pozitivno ocenil prizadevanja Prodijeve vlade v tem letu, letu in pol. Zdi se mi, da je to pomembno priznanje in da je treba nadaljevati v tej smeri,« je zaključil evropski poslanec. (vb)
POMORSKA POSTAJA / SALON ERA OD 17. OKTOBRA DO 3. NOVEMBRA
DSI / PREDAVANJE
Znanost na ogled širšemu občinstvu
No razstavi sodeluje 61 raziskovalnih centrov
Od petka, 17. t.m., pa do 3. novembra bo na Pormorski postaji v Trstu razstava visokega znanstvenega raziskovanja ERA. Slo bo za Četrto njeno izvedbo, na njej pa bo sodelovalo 61 raziskovalnih centrov in ustanov iz Italije ter iz nekaterih drugih evropskih držav, poleg tega pa se bo na njej zvrstilo 33predavanj in okroglih miz. Razstavo prireja združenje »Globo divulgazione scientifica« v sodelovanju z ministr-vom za znanstveno raziskovanje, Dežele FJK, Pokrajine Trst, Občine Trst, Univerze v Trstu, Tržaške trgovinske zbornice in Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri PadriCah.
Kot je vCeraj povedal na predstavitveni tiskovni konferenci na tržaškem županstvu predsednik združenja Globo Fulvio Belsasso, bo raz-svava segala na naslednja znanstvena področja: fizika, astronomija, biotehnologije, znanosti o morju in o zemlji in robotika. Med sodelujočimi ustanovami so Vsedržavni svet za raziskave, Vsedržavni zavod za alternativne energije (ENEA), Vsedržavni inštitut za jedrsko fiziko, CERN iz Ženeve, pa še vrsta inštitutov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije in Madžarske. Iz Slovenije bodo na razstavi prisotni Ljubljana Tehnology Park, Univerza v Ljubljani, Inštitut Jožef Stefan, Državni inštitut za biologijo, Državni inštitut za kemijo ter Konzorcij za aluminijske sestavine Li-bus.
Zelo zanimiv je tudi
konferenčni program. Tako bo npr. astronomka Margherita Hack govorila o planetih oddaljenih zvezd, prof. Roberto Sta-lio bo predstavil rezultate nedavne vesoljske odprave spektrografskega teleskopa, ki so ga izdelali pri PadriCah, biolog Julian Chella Flores bo predaval o oblikah življenja v vesolju itd. Pristavimo naj, da bo ob razstavi v dneh od 30. oktobra do 2. novembra v dvorani Miela v Domu pristaniških delavcev niz filmov na temo Človek in stroj, ki ga bo priredil ki-noklub Cappella Under-grund, poleg tega pa bo na Pomorski postaji tudi razstava video iger.
Na predstavitveni tiskovni konferenci so govorili tudi predstavniki nekaterih sodelujočih ustanov, med temi tržaški podžupan Roberto Damiani, ki je med drugim napovedal, da bodo v dneh od 29. do 31. oktobra gostje tržaške občine astronavti zadnjega poleta Shuttle.
TEHNOLOGIJA / ZNANSTVENI PARK
Tudi Telital bo odprto laboratorije pri Padričah
Tudi podjetje Telital bo odprlo svoje laboratorije v znanstvenem parku pri PadriCah, da bi v njih razvijalo telefonsko tehnologijo.Vanje namerava investirati 36 milijard lir v prihodnjih treh letih.
Podjetje Telital je edino v Italiji, ki proizvaja prenosne telefone. Rodilo se je v Trstu leta 1986 in je v fazi vsestranske rasti. Od vsega začetka je veliko vlagalo v tehnološko raziskovanje, tako da je med drugim popolnoma avtomatiziralo svoje prizvodne linije. Podjetje Telital ima svojo glavno tovarno na Proseku, se pravi le nekaj kilometrov daleč od znanstvenega parka pri PadriCah. Kot je povedal inž. Fa-bio Zuliani, ki bo vodil laboratorije, bodo le ti zasedli približno 2.500 kvadratnih metrov, v njih pa bo Cez tri leta 85 zaposlenih, v glavnem raziskovalcev. Telefonsko tehnologijo bodo raziskovali v tesnem sodelovanju s tvrdko SGS-Thompson, mogočno evropsko multinacionalko na področju elektronike.
Odprtja laboratorijev podjetja Telital pri PadriCah je zelo vesel predsednik znanstvenega parka prof. Domenico Romeo, ki se zdaj poslavlja od te funkcije. »Zelo sem zadovoljen, da zaključujem svoj mandat s to veliko pridobitvijo za naš konzorij,« je dejal v izjavi za tisk. »Gre za pomemben rezultat odprte politike, ki jo vodimo in s katero smo od leta 1990 do danes pridobili 40 podjetniških pobud.«
Prof. Jože Pirjevec o pariški mirovni pogodbi
V ponedeljek, 13. oktobra, so v Petrelinovi dvorani Društvo slovenskih izobražencev je svoj drugi ponedeljkov veCer v novi sezoni posvetilo 50-letnici pariške mirovne pogodbe. V ta namen je povabilo zgodovinarja prof. Jožeta Pirjevca, ki je na začetku svojega predavanja posvetil precejšnjo pozornost vprašanju meje med slovenskim in italijanskim bivanjskim prostorom. Oboji so to vprašanje zaceli postavljati sredi prejšnjega stoletja z Risorgimentom pri Italijanih in programom Zedinjene Slovenije pri Slovencih. Ne enim ne drugim ni bilo takat povsem jasno, do kod segajo etnične meje obeh narodov. Z večjo ostrino je to vprašanje izbruhnilo po prvi in drugi svetovni vojni, ko se je jugoslovansko oz. slovensko - italijanska meja pomaknila najprej globoko proti vzhodu, po letu 1947 pa spet bolj proti zahodu. Posebno pozornost je predavatelj seveda posvetil pariški konferenci in zaCrtanju nove meje ter ustanovitvi t. i. Svobodnega tržaškega ozemlja. Meja je tedaj spet boleče zarezala v slovensko narodnostno ozemlje, čeprav je bila po predavateljevem mnenju iz nacionalnega in državnega, ne pa manjšinskega zornega kota ugodna, saj je kasneje, z razdelitvijo STO-ja, Slovenija dobila Koper in izhod na morje.
Prof. Pirjevec se je v svojem predavanju, pa tudi med živahno razpravo, ki mu je sledila, dotaknil tudi drugih okoliščin, ki so vplivale na zadržanje velikih sil, dejansko glavnih akterk usode naših krajev.
MANIFESTACIJA h
Jutri študentski shod za boljšo šolsko reformo
Študentska skupnost in univerzitetna skupnost bosta jutri manifestirali po mestnih ulicah za reformo italijanskega šolstva. Ob 9. uri se bodo zbrali na Trgu Goldoni in se bodo nato sprehodih do Trga Vittorio Veneto, kjer je sedež Tržaške pokrajine. Predsedniku Pokrajine bodo izročili »belo knjigo« o stanju višješolskih poslopij, ki so jo pripravili sami dijaki. Od letošnjega leta upravlja namreč Pokrajina višješolska poslopja, ki so - tako trdijo dijaki - v zelo slabem stanju. Dijaki in študentje bodo manifestirali za »boljšo reformo«. Zahtevajo višje prispevke za šolstvo, novo besedilo o enakosti med javno in zasebno šolo, statut o pravicah in dolžnostih dijakov, reformo šolskih teles, šolsko avtonomijo in naCrt za uvajanje informatike v šolah. Danes bodo študentje debli letake s pozivom na manifestacijo pred višjimi srednjimi šolami, dijaki pa se bodo sami-odločili, ali se bodo udeležili jutrišnjega shoda.
Zaia predsednik študentskega sveta
Študent Fakultete za politične vede 22-letni Emanuele Zaia je bil z 38 glasovi (od skupnih 68) izvoljen za predsednika študentskega sveta Tržaške univerze. Zaia je predstavnik Levičarske liste in je že predstavljal tolisto v akademskem senatu in v upravnem svetu univerze.
H ZSKD / POKRAJINSKI OBČNI ZBOR h
Tržaška društva in skupine bodo polagali obračun enoletnega dela
Kot predvideva statut Zveze slovenskih kulturnih društev, se morajo letno ob deželnem zvrstiti tudi občni zbori posameznih pokrajinskih stvarnosti. Nocoj je na vrsti srečanje, na katerem bodo polagali obraCun približno enoletnega delovanja elani društev in skupin, ki delujejo pod okriljem ZSKD na Tržaškem. Občni zbor bo v Ljudskem domu v Trebčah, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Izbira kraja ni slučajna: želi namreč poudariti namen vodstva ZSKD, da se v Cim večji meri približa svojim Članicam, v vsebinskem in tako-rekoC prostorskem smislu. Mimo občutka formalnosti, ki jih vselej vzbudi zadošCanje uradno sprejetim obvezam, naj bi bil nocojšnji pokrajinski občni zbor predvsem priložnost za srečanje in odprt pogovor med elani tržaških društev, zborov, godb in skupin, ki so izbrali pripadnost Zvezi slovenskih kulturnih društev.
Prav gotovo je odprtih
vprašanj veliko, kar je paC naravno za tako živo stvarnost naše ljubiteljske kulture. Utrip posameznih društev je po eni strani Čutiti iz vrste prireditev, ki se kljub pravkar zaCeti sezoni že pojavljajo na našem prizorišču. Po drugi strani pa je vselej koristna izmenjava mnenj, kar daje še posebno veliko možnost izvoljenemu vodstvu, da s svojimi člani neposredno preveri pravilnost opravljenega dela, vsebinskega usmerjanja organizacije in sploh sprotnih kulturnih izbir, v katerih se izraža vodstveni odnos do članske osnove.
Dnevni red nocojšnjega občnega zbora predvideva uvodno poročilo pokrajinskega predsednika Rinalda Vremca, ki bo prav gotovo ponudil vrsto iztočnic za razpravo. Tokrat bodo na vrsti tudi volitve novega pokrajinskega odbora, ki bo na osnovi zahtev in želja članstva prevzel smernice, navodila, morda tudi kritike za delovanje ZSKD v naslednji mandatni dobi.
(dam)
PROMETNA NESREČA / Z AVTOM V DREVO
Tižačan umrl pri Divači
Tržaški voznik je včeraj dopoldne izgubil življenje v prometni nesreči v Sloveniji. 64-letni Al do Viotto, ki je stanoval v Ul. Alpi Giulie 19, se je v jutranjih urah peljal v svojem avtomobilu po lokalni cesti Rodik - Divača. Ko je prispel do odseka z dvema ovinkoma, je zaCelo njegov avtomobil zanašati. Viotto je izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je silovito treščilo v drevo ob cesti ter se nato odbilo na cestišCe. Voznik je umrl na kraju nesreče.
Poseg reševalcev je bil zaman, medtem ko je slovenska policija uvedla preiskavo o vzrokih nesreče. Po prvih izvidih kaže, da naj bi nesreči botrovala neprimerna hitrost.
Slovenski organi so popoldne telefonsko obvestili italijanski generalni konzulat v Kopru o nesreči, v kateri je preminil italijanski državljan. Italijanski diplomatski organi so vest posre-
dovali v Trst, da bi sorodnike žrtve obvestili o tragediji.
Truplo Alda Viotta so prepeljali v mrtvašnico v Sežano. Potem ko bodo opravili vse potrebne formalnosti, ga bodo prepeljali v Trst.
Tudi v Trstu Cusanijev načrt za zapornike
Cusanijev naCrt o vključevanju zapornikov v družbo odmeva tudi v Trstu. Pred dnevi je župan Illy poročal o načrtu občinskemu odboru in seznanil z njim tudi ravnatelja tržaškega zapora.
Sergio Cusani prestaja sedaj v milanskem zaporu San Vittore zaporno kazen, na katero so ga obsodili na procesu o podkupovanju ENI-SAI. V ječi je začel svojo borbo za bolj human odnos do zapornikov in v tej zvezi tudi ustanovil Solidarnostno agencijo za delo jetnikom. Svoj načrt za izobraževanje zapornikov in njihovo vključevanje v družbo in v delovni svet je poslal županom vseh najveCjih italijanskih mest, med temi tudi tržaškemu županu Illyju-Ravnatelj tržaškega zapora bo sedaj preveril, katere pobude bi lahko najprej izpeljali, zatem naj bi jih udejanili skupno z občinsko socialno službo, tako je vsaj napovedal pristojni odbornik Gianni Pecol Cominotto. Socialna služba in Center socialnih služb pri pravosodnem ministrstvu že dve leti skupno delujeta na tem področju. Zapornikom na omejeni svobodi so že preskrbeli prispevke za udeležbo na poklicnih tečajih z mesečnimi štipendijami v višini. 450 tisoč lir.
Cusanijevo zamisel je - med drugimi - podprl tudi pred' sednik Fiata Cesare Romiti. V kratkem bo v milanskem za' poru San Vittore tudi srečanje predstavnikov italijanskiu občin, katerega se bo udeležila tudi tržaška občina.
BUmM®
(i[L[EE)/Ž\LOi©[l
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1997-98
Anton Pavlovič Cehov
TRI SESTRE
Režija Dušan Mlakar
Ponovitve: danes,	15. oktobra, ob 20.30 RED D
jutri,	16. oktobra, ob 20.30 RED E
Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, ul. Petronio 4, telefon 632664.
ZAGOTOVITE SI TUDI ABONMA ZA PARKIRIŠČE PERUGINO!
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
15.	oktobra 1997
TEREZIJA
Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 18.16 - Dolžina dneva 10.50 - Luna vzide ob 18.32 in zatone ob 6.27
Jutri, ČETRTEK,
16.	oktobra 1997
JADVIGA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,8 stopinje, zračni tlak 1009 mb narašča, veter 35,6 km na uro se-vero-vzhodnik z burjo, vlaga 51-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA SE JE: Jessica Visintini.
UMRLI SO: 67-letni Ottavio Cattarin, 65-letna Gisella Russignan, 65-letna Lidia Goina, 73-letna Genoveffa Lazar, 77-letni Velino Cerruti, 76-Ietna Bianca Crosilla, 77-letni Bruno Bertassi, 74-letni Italo Mondo, 64-letna Albina Coretti, 64-letni Be-nito Zapparella.
12 LEKARNE
Od PONEDELJKA, 13. oktobra, do SOBOTE, 18. oktobra 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Liberta 6 (tel. 421125), Skedenj - Ul. dei Soncini 179 (tel. 816296).
Bazovica (tel. 226210)
-	s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Liberta 6, Skedenj
-	Ul. dei Soncini 179, Istrska ulica 18.
Bazovica (tel. 226210)
-	s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 18 (tel. 7606477).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
KORS/10
NORI POPUSTI PRI SV. IVANU!
Velike prilike v zelo kratkem času
samo do 18. oktobra
pri pohištvu 3(0VbtC
POPUSTI DO 80%
KINO
ARISTON - 17.40, 19.50, 22.15 »Soldato Jane«, r. Ridley Scott, i. Demi Moore, Viggo Mor-tensen.
EKCELSIOR AZZUR-
RA - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Tano da morire«. r. Roberta Torre.
EKCELSIOR - 16.15,
19.00,	21.45 »Contact«, r. Robert Zemeckis.
AMBASCIATORI -
17.00,	18.45, 20.30, 22.15 »MIB Man in Black«, r. Števen Spielberg, i. Lee Jones, Willy Smith.
NAZIONALE	1	-
17.00, 19.30, 22.00 »Face off», i. John Travolta, Ni-colas Gage.
NAZIONALE	2	-
17.00,	18.40, 20.20,	22.15
»Due padri di troppo«. i. Robin VVilliams, Billy Crystal.
NAZIONALE	3	-
17.30, 19.50, 22.10 »Air Force One«, i. H. Ford.
NAZIONALE	4	-
17.30, 19.50. 22.15 »Loli-ta«, i. Jeremy Irons, Me-lanie Griffith, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON -	16.00,
22.00 »Torero«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.15,
18.05,	20.10,	22.10
»Scream«, prepovedan mladini pod 14. letom. ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »Ovosodo«, r. Paolo Virzi.
IM PRIREDITVE
SKD PRIMOREC
Trebče gostuje v petek, 17. oktobra 1997, ob 20.30, v Ljudskem domu v Trebčah skupino METRONOM, SKD Valentin Vodnik iz Doline, z le-
ko »Kaj bi bilo son-ez ljudi« v režiji Neji vab. Vabljeni! OVENSKI KUL-NI KLUB (Ul. Doni-3) vabi v soboto, 18. bra, ob 18.30, na ■ z naslovom HONG G - MESTO KON-STOV. S pomočjo rzitivov ga bo pred-1 Fabrizio Polojaz. eni vsi mladi!
) ROVTE-KO-KOVEC vabi na novanje 20-letnice
delovanja. Spored: v soboto 18. oktobra, ob 16. uri nastop učencev osnovnih šol G. Rodari in F. Milčinski; sledi predstavitev knjige Neve Lukeš, zabava s Tonco in Vančo ter nastop Neve Cergol (harmonika). V nedeljo, 19. oktobra, ob 17. uri krajši govor Sergia Zampierija in Alenke Ca-stellani, sledi nastop ženske pevske skupine »Stu ledi« ter MePZ »F. Venturini«.
SKD TABOR OPČINE
- V nedeljo, 19. oktobra, ob 17. uri bo gostovala v Prosvetnem domu gledališka skupina KUD Domovina iz Ospa s komedijo Franja Frančiča »Od vrat do vrat«. Kdor si želi prijetne zabave in osveščenega razvedrila, naj je zamudi priložnosti.
SLOVENSKA GLASBENA SOLA - Koncertna pobuda Rojan vabi na prvo jesensko glasbeno srečanje mladih v Rojanu, v nedeljo, 19. oktobra, ob 18. uri, v Marijinem domu - ul. Cordaroli 29, Rojan. Nastopili bodo: violinistka Raffaella Petronio, harmonikar Adam Selj, pianistka Mojca Barbič, pevki Tinkara Kovač in Martina Feri ter kitarist Pavel Bembi. Vstop prost.
GLASBENA MATICA TRST - Kogojevi dnevi ’97 - V petek, 24. oktobra 1997, ob 20.30, v Kulturnem domu v Trstu: Komorni orkester PRO AR-TE, dirigentka Nada Ma-toševič, solisti: Vasilij Mlejnikov in Anja Bukovec - violini, Dušan Bavdek - čembalo. Na sporedu: Merku, Gorecki, Šostakovič (izven abonmaja).
S	IZLETI
KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU IN KMEČKA ZVEZA organizirata tradicionalni izlet oljkarjev, v dneh 22. in 23. oktobra ’97, v okolici jezera Garda. Na razpolago je še nekaj mest. Za vse informacije pokličite Kmetijsko zadrugo, tel. 8990111 ali Kmečko zvezo, tel. 638213.
HI ŠOLSKE VESTI
OSNOVNA SOLA F. MILČINSKI KATINARA
prireja pod pokroviteljstvom Ljudske univerze tečaj slovenščine za odra-
sle. Lekcije se bodo vršile v šolskih prostorih enkrat tedensko. Interesenti naj se javijo na šolo, tel. 910302, ali gospe Giulia-ni Gerdol, tel. 912063.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
3____OBVESTILA
GLASBENA MATICA
- Sola »M. Kogoj« sporoča, da je danes, 15. t. m., ob 16.30 vaja otroškega zbora. Vabljeni vsi otroci od 5. do 10. leta.
ZSKD vabi predsednike in predstavnike včlanjenih društev, zborov, godb in skupin na pokrajinski REDNI OBČNI ZBOR, ki bo danes, 15. oktobra 1997, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah.
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333
Dnevni red predvideva razpravo o sledečem: predsedniško poročilo, razprava, volitve novega odbora, razno.
TUDI LETOS PRIREJA KD RDEČA ZVEZDA tečaj angleškega jezika za mladino in odrasle. Uvodno srečanje bo v društvenih prostorih v Saležu danes, 15. oktobra ob 20.30.
SLOVENSKA KOM-
PONENTA DSL prireja jutri, četrtek 16. t. m., ob 20. uri v prosvetnem domu na Opčinah javno srečanje o sedanjem političnem položaju s posebnim ozirom na problematiko slovenske manjšine v Italiji.
40-LETNIKI dolinske občine, bodo priredili skupno praznovanje. Kdor se želi srečanja udeležiti, naj se zglasi v Zadružni gostilni v Dolini najkasneje do sobote 18. trn., (tel. 227076 - ob sredah zaprto).
KD VESNA vabi otroke od 4. do 10. leta starosti, da pristopijo k novoustanovljenemu otroškemu pevskemu zboru. Prva vaja bo v soboto, 18. oktobra, ob 10.30, v prostorih osnovne šole Alberta Sirka v Križu.
KD LONJER-KATINA-
RA sporoča, da slikarski ex-tempore za otroke, v soboto, 18. t. m. odpade.
ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MACKOLJ vabi na misijonsko prireditev, ki bo v nedeljo, 19. oktobra ob 16. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Pater Miha Vouk bo govoril o slovenskih misijonarjih. Nastopil bo mešani zbor »Mačkolje«. Sledil bo bogat srečelov v korist misijonov. Pred prireditvijo, ob 15.30, bo molitveno srečanje v domači cerkvi.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 19. oktobra, »6. Jesenski pohod na Grmado in okolico«. Odhod bo od 9. do 10.30 izpod Kohišča pri Cerovljah. Delovali bosta okrepče-valni točki. Poskrbljeno bo za topel obrok in pijačo. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji narave.
FRIZERSKI SALON
»CECILIA« - Boljunec prireja v nedeljo, 19. t. m., ob 18. uri v kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu II. defile frizur »New look« z vsemi novostmi za jesen in zimo 97/98. Na sporedu bo tudi ples, glasba in še marsikaj... Vljudno vabljeni! Izkupiček večera bo namenjen nakupu hišice za otroški vrtec v Boljuncu.
ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSAR-SKEGA PREMOŽENJA PROSEK obvešča vse upravičence, da na sedežu odbora lahko predložijo prošnje za odvažanje že posekanih borovih dreves, od 19. do 20. ure, do vključno 20. oktobra 1997. Odbor sprejema tudi prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah.
SKD VIGRED prireja tudi letos tečaj vezenja (Stikanja) vsak torek od 17. do 19. ure v društvenih prostorih v Sempo-laju. Prvo srečanje bo v torek 21. oktoba.
MPZ VESNA iz Križa je pričel novo sezono. Dosedanji pevci so se že zbrali in začeli z delom. Njihovo navdušenje pa bi bilo večje, če bi se jim pridružili novi pevci, mlajši in starejši. Vsi kriški fantje so zato toplo vabljeni, da se pridružijo zboru.
SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE obvešča, da se bo na stadionu 1. maj pričel tečaj gibanja z glasbo namenjen otrokom
3., 4. in 5. razreda osnovne šole. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih, od 17. do 18. ure. Za vse dodatne informacije in vpisovanja telef. v urad na št. 51377.
SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE obvešča, da se bo na Stadionu 1. maj pričel tGČaj aerobike lii' -menjen vsem dijakom srednjih šol. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih, od 18. do 19. ure. Za vse dodatne informacije in vpisovanja telef. v urad na št. 51377.
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu obnavlja letne nagrade »dr. Frane Tončič«, ki ima namen vzpodbuditi visokošolske pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada, v znesku dva milijona lir, je namenjena diplomski študiji s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akademskega leta 1995/96. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije do 31. oktobra 1997 Narodni in študijski knjižnici v Trstu, ulica Sv. Frančiška 20/1. Prejeta dela bo ocenjevala komisija, ki jo bo imenoval upravni odbor sklada, nakar bo februarja prihodnjega leta sledila nagraditev.
HOCES POSTATI TABORNIK, živeti v naravi in se zabavati v družbi? DRUŽINA JADRANSKIH DELFINOV te vabi, da se ji pridružiš na sestankih, ki bodo vsako soboto ob 15. uri na stadionu 1. Maj. Vabimo osnovnošolce, srednješolce in višješolce!
OBČINA REPENTA-
BOR obvešča, da bo steklo popisovanje psov za vpis v deželni anagrafski seznam psov, ki ga predvideva d. z. 39/90. Živi-nozdravnik podjetja za zdravstvene storitve bo popisoval pse v mesecu oktobru t. 1. ob torkih in četrtkih od 11. do 12. ure pred občinskim sedežem, kamor naj v omenjenem obdobju lastniki pripeljejo pse.
SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so na sedežu kluba ob ponedeljkih od 20. do 21. ure.
SKUPINA SHOVV CHANCE vabi vsa dekleta in fante na MODERNI PLES. Poleg tega prireja plesna skupina tudi tečaj modernega plesa za osnovnošolce	in
srednješolce ter skupno plesno telovadbo za starše in otroke. Vse se bo odvijalo v telovadnici CEO v Sesljanu. Za podrobnejše informacije in vpisovanja lahko telefonirate na št. 362732 od 12. do 14. ure ali na št. 299772 od 10. do 16. ure.
SK BRDINA prireja smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure, in na tel. št. 212859 in 299573.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30. od ponedeljka do petka.
SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA - tretji steg, vabi v svoje vrste nove člane iz miljske in dolinske občine. Otroci od sedmega do desetega leta starosti se lahko javijo na tel. št. 231028, otroci od desetega do trinajstega leta pa na tel. št. 228422 (v večernih urah).
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je na sedežu Sklada na razpolago logopedinja. Tel. 212289.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Tel. 212289.
SKLAD MITJA CUK
obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago svetovalnica za vzgojo in'razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na št. 212289 v dopoldanskem času.
OTROŠKI PEVSKI ZBOR VIGRED obvešča, da bodo pevske vaje ob ponedeljkih, v društvenih prostorih v Sempo-laju za otroke od 4. do 8. leta, od 16. ure do 16.45, za večje, do 14. leta, od 16.30 do 17.30.
TAMBURASKI ANSAMBEL »France Prešeren« iz Boljunca prireja tečaj mandoline za začetnike z diplomiranim profesorjem. Za informacije telefonirati od 17.00 do 20.00 ure na tel. 228781 (Pavel).
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
ZADRUGA »LA PENICE« išče osebje za strežbo na domu z lastnim prevoznim sredstvom ter pismenim in ustnim znanjem slovenščine. Tel. od 15. do 18. ure na št. 309600.
ARLO/OI
Akad. potovalna agencija
tel.: 040-212 987
Berlin in vzhodna nemčija
5 dni 24. in 28.10. (lelalo-bus)
4 dni
Madrid
4 dni 6.11. (letalo) Odhodi: Sežana, N.Gorica
Praga in Dresden
25. in 28.10. (letalo-bus)
Informacije tudi v pisarni v Ljubljani: (061) 1256210
SUPLENTKA nudi pomoč pri pisanju domačih nalog ali kot otroška varuška. Tel. 8327105 ob uri obedov.
NUDIM POMOČ pri
oskrbi in negi starejših oseb. Tel. 226480.
PRODAM kosilnico BCS, široko 110 cm. Tel. 040/410628 v jutranjih urah.
NUJNO IŠČEMO dva
pomočnika za prenos pohištva (za določen čas). Tel. 040-575145 ali 350150.
SKORAJ NOV Opel Corsa 1400, 16 ventilov, šport, bele barve (december ’96), centraliziran, air bag, klimatizacija, servo-volan, električna okna, 17.000 prodam zaradi selitve. Cena po dogovoru. Tel. po 20.30 na št. 0338-382242.
PRI GABROVCU prodam zemljišče 1500 kv. m primerno za weeken-de. Tel. 040/281280 ali 225396, od torka do petka ob delovnem času.
NUDIM pomoč v gospodinjstvu ali pri oskrbi in negi starejših oseb. Tel. 0038667/42250.
PRODAM polo 1300 comfort črne metalizira-ne barve, letnik ’95. Tel. 040/370209	ali
0335/8226336 v jutranjih urah.
V	GORICI prodam obnovljeno stanovanje v pritličju dvodružinske hiše. Nahaja se v mirnem okolju, nedaleč od mestnega središča. Razpolaga s tremi spalnicami, kuhinjo, dnevno sobo, kopalnico, kletjo, garažo, s samostojnim ogrevanjem in privatnim vrtom. Cena 230 milijonov lir. Tel. 0481/32374 v večernih urah.
NA VRHU SV. MIHAELA iščemo za nakup samostojno hišo z vrtom ali zazidljivo zemljišče. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, drevored XXIV Maggio 1 - 34170 Gorica, pod šifro »Vrh«.
SSG išče odrskega delavca. Informacije na upravi, tel. 040/632664.
DVE GOSPE srednjih let z izkušnjami nudita pomoč starejši osebi s tedensko izmeno. Tel. 00386609/650263 po 19. uri.
IŠČEMO najemnika za gostilno. Zainteresirani naj se zglasijo na SDGZ. Tel. 040/362660 v uradnih urah.
SK DEVIN obvešča, da so v priredbi naslednje pobude: predsmučarska telovadba za otroke, telovadba za odrasle, smučarski tečaji na plastični stezi, sejem rabljene smučarske opreme, novoletno zimovanje v smučarskem centru Fal-cade. Vse informacije nudi tajništvo ob torkih od 20.30 dalje.
PRODAM električni klavir GEM po ugodni ceni. Tel. 0481/78298.
V	DOLINI dajemo v najem pritlične prostore primerne za urad. Tel. 228519, od 13. do 14.30.
PRODAM fiat 126 bis, letnik ’89. Tel.: 040/228547.
PRI KOVAČEVIH v Doberdobu imajo spet odprto in kakor vedno nudijo samo lastno proizvodnjo. Zaprto imajo samo ob sredah. Tel. 0481/78125.
OSMICO je odprl Miro Žigon - Zgonik 36.
OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden, Samatorca 17.
OSMICO je odprl v Dolini Pepi Sancin (Sar-nek). Toči belo in črno vino.
OSMICO ima Romano Škabar, Veliki Repen, 91.
PRISPEVKI
Nosilci krste Angele Rebula vd. Pregare darujejo 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel in 100.000 lir za FC Primorje.
Bivši ŽPZ Prosek-Kon-tovel daruje 160.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Vido Gerlanc daruje Nadja Komar 20.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na mamo Liljano daruje Sandra z družino 50.000 lir za Godbo Viktor Parma.
V	spomin na Angela Grljanca in Vide Gerlanc vd. Mennucci darujeta Ivanka in Bruno 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Danice Križmančič darujeta Mario in Ervina Križmančič 25.000 lir za SD Zarja.
Ob izgubi drage mame izrekajo predsedniku NK Bor Borisu Krapežu občuteno sožalje
člani SZ Bor
SPOMIN NA MILANA LIPOVCA
Odšel je v sordini, kot je, skoraj neopazen, živel. Ni bil politični predstavnik, zato je bilo tudi žalovanje bolj skromno. Poleg vsega pa je bil neuvrščen, kar je za politične dogmatike nekega nazora pomenilo odpis že zaživa. To se pravi molk, kot da si že odšel s sveta. In tako se je od Lipovca, kot pred leti od Vrabca, dostojno kulturno poslovilo katoliško občinstvo, h kateremu se izrecno ni prišteval, čeprav je hkrati cenil njegov smisel za duhovitost. In najbrž je, kot v bistvu samotar, doživel najbolj intimen stik z ljudmi, z bralci in bralkami, prav ob izidu zbornika s Studijo o svojem delu in z izborom proznih poglavij, ki je izšel za 85. jubilej.
Najbolj si je zaslužil ostrakizem s tem, da je pristal na prigovarjanje in s svojo časnikarsko izkaznico omogočil izhajanje ra-vije »Zaliv«. Vdal pa se je, kot je sam v nekem »zamujenem sonetu« priznal, zato, ker »so se mladi pridušali z obeti, da bodo Avgijev govnjak prekleti, ki nas razdvaja, krepko prevetrili«. Zal se upanje ni uresničilo, saj je bilo bolj zdravo, če si reviji sledil iz varne razdalje.
No, v pogovoru z Jožetom Horvatom v »Književnih listih« julija Lipovec pravi, da je bil pri reviji zaradi prijateljstva. »Zaliv ni bil moja ljubezen«, dodaja. In res bi bil rajši ustanovil list, ki bi s humorjem, ironijo in satiro žigosal zavoženo politiko in samopasno ukrepanje. Zato je v reviji zmeraj rad poprijel tam, kjer si je lahko s stilizirano duhovitostjo privoščil urednika, časnik ali ustanovo. V umirjenem tonu so bila skrita žela, ki so bolj živo zadevala kot kake temperamentne zavrnitve. Tako se tudi v pripovedi, ki si jo privošči leta 1970 in ima naslov »Koledniki 1967 - 68«, izpove pred mogočnimi vladarji: »Lahko pa povem svojo misel, in sicer, da javno mnenje ne bo več dolgo kupovalo ideoloških abstraktnosti, ki jih predsedniki prinašajo na standardni trg. Vse se mi namreč dozdeva,
da je javno mnenje spregledalo varljivo zgodovinsko igro, ki skrbi zgolj za rotacijo na vrhu...«
Da, morebiti je bil nekoliko zadržan ob poudarjanju potrebe po slovenski samostojnosti. Čeprav je »Zaliv«, prav iz bojazni pred tujim pohlepom, zagovarjal slovensko državno samostojnost v konfederi-rani zvezi, je bil Lipovec skeptičen. Njegova liberalna tradicija je zehtevala demokracijo in je zato odklanjala diktaturo, a si je sožitje narodov predstavljala v enotni državi. Taksno je bilo, na primer, tudi prepričanje dr. Dorčeta Sardoča. In Milan Lipovec, ki je osamosvajanje potem lahko doživel, je svoj dvom in strah pred prihodnostjo izrazil v sonetih prav v zadnji številki »Zaliva«. Kot da bi se bal, da ne bo imel kje še pravočasno objavljati teh svojih svaril.
Priznam, tisti soneti so se mi takrat v evforičnem ozračju zdeli nekoliko preveč razglašeni, vendar gre za pomisleke, ki ob razvoju dogodkov zadobivajo novo veljavo. Ob poniglavem »španskem kompromisu« in protektoratskem ozračju je Lipovčec skepticizem dosti bolj utemeljen kot 1990. leta, ko se je »Zaliv« poslavljal. In najbrž ne bi škodilo, ko bi tiste sonete, »nekoliko zamujene na sedanjo temo«, kdo objavil na vidnem mestu.
Tak je bil, Milan Lipovec, bister in obenem odmaknjen, moder in hkrati Silast, pravzaprav bolj kompliciran, kot je bilo videti. Njegova samosvoja narava bi se bila odprla in se razmahnila, ko bi v povojnih letih imeli krožek pisateljev, kjer bi se shajali in prosto izmenjavali misli in načrte, namesto da se ogibamo prisluškovalcev. Uredništvo revije se je tako selilo iz privatnega stanovanja v naklonjen kot bližje kavarne.
Da, Milan je večkrat prihajal utrujen, ker hlapi topljenega svinca, v katerega je njegov linotajp ulival vrste, niso preveč koristili njegovemu zdravju. Posel pa se mu je upiral, ker je moral staviti
tekste, do katerih je bil kritičen tako po vsebini kakor po formalni, predvsem jezikovni, strani. Bil je v položaju, ko bi zaradi svojih sposobnosti naravno moral spadati med urednike, medtem ko je dolge ure sedel za strojem, da je javnosti pripravljal čtivo, s katerim je sproti, vrstico za vrstico, polemiziral. In to pisatelj, ki se je svoje vrednosti zavedal.
Ni pa književnega snovanja nikdar omenjal. To, kot da gre za ljubezen, ki jo omadežuješ, če jo razkrivaš. Tudi takrat, ko sem se zavzel za njegove »Ljudi ob cesti« in ugovarjal raznim hladnim komentarjem, ni poprijel in me nekako presenečeno opazoval, češ kakšen smisel ima, da tratiš brez potrebe čas in besede. Samozavest in ponos sta se nekje spoprijemala, tako da je kdaj samo intuicija narekovala, s kakšnim nagovorom se mu približati. Bil je v bistvu nosilec značajskih lastnosti ljudi, ki jih je rešil pozabljenja, njihove zamišljenosti s humoristično pripravljenostjo v zasedi.
Življenje revije in položaj naše skupnosti sta namreč absorbirala vse najine stike, tako je, žal, govor o njegovem pisanju izostal, kolikor se mu ni že sam, kot sem omenil, odtegoval. In je škoda, ker se, če se počuti v primernem ozračju, sijajno razkrije. Tako v odgovoru na vprašanje urednika v »Književnih listih« o nastanku njegovih del, se Milan Lipovec izogne neposredni razlagi, ampak podoživi okolje in ljudi, ki so ga spodbudili k upod-bljanju. In pri tem živem podoživljanju se poslužuje tudi izvirnega besedišča, ki je dragocenost njegovih knjig.
Res, temu zgoščenemu odzivu, ti eliptični strnitvi, ki mu je izredno všeč, je potrebno pazljivo slediti, če naj se ujame smisel povedanega. Tako, na primer, kot intervjuvanec pripoveduje, kako mu je v koprski knjižnici Srečko Vilhar rekel, da je »Zaliv najbolj umazana publikacija« v knjižnici. Kar je navedeno v zvezi z Vilharjevim poskusom, da bi ga odvrnil od
revije! Tako ima tisti stavek o »umazanosti« neki posebni pridih. Seveda Lipovec svetuje,, naj si knjižnica nabavi dodaten izvod revije, vendar s tem samo posredno razloži, da je bil izvod tako »zdelan« zaradi velikega števila bralcev, ki ga je imel v rokah...
Naj v zvezi z revijo pripomnim to, kar sem že nekje, a ne bo škodilo, če ponovim. Milan Lipovec se ni zadovoljil s tem, da je za revijo odgovarjal, smpak je vse spise jezikovno pregledoval, kar je bilo marsikdaj kar zahtevna zadeva. Se posebno ob tekstih, katerih avtorji niso bili slovenščini kos, predvsem zardi pomanjkanja šolanja v slovenščini. A tudi zahtevnejši spisi so šli skozi njegovo nadzorstvo, tako da je zanje žrtvoval precej dragocenega časa. Dvajset let zaporedoma. In vse za narodov blagor.. No, vse je ob »Zalivu« nastalo zastonj, a pri Lipovcu je to vredno posebej omeniti prav zato, ker je izjavil, da revija ni bila njegova ljubezen. Se posebno pa je podatek vreden omembe ob zapravljenih milijardah in bančni katastrofi. Nekoč smo, na primer prosili Kreditno, naj nam da oglas, kot nam ga je nekoč dajala, pa so nam odgovorili, da ne morejo, zaradi Stednje...
Brez pravega duha se nas je skupinica poslovila od žare s pepelom na nekoč vojaškem pokopališču. Italijanski mašnik je brez občutka in nanaglo izrekel nekaj standardnih stravkov. Nikogar ni bilo izmed političnih predstavnikov, ki bi spregovorili v imenu občinstva. Niti pesmi, ki po ustaljenem izročilu ob taki priložnosti nikdar ne manjka. Tako da sem ugotovil, kako se Milanu Lipovcu na koncu dogaja Se ena krivica. Saj je morebiti sam želel tih odhod brez slovesa, vendar ni rečeno, da se skupnost, če je nekomu hvaležna za to, kar je dal, nujno mora držati neke pretirane skromnosti.
Da, rekel sem, da bo prihodnost popravila storjene krivice - in zdaj dodajam: v neizbrisno sramoto omejenih odgovornih, od
katerih je bila odvisna naša usoda in z njo naša kultura. Prej ali slej bo prišlo do katarza in do zavesti velikega opustošenja, ki smo ga bili deležni..
Res je, priznal sem, da se tudi sam čutim krivega. A ne zaradi krivic, ki jih je bil Milan Lipovec deležen, kot je nerodno poročal reporter v našem dnevniku. Očitno sem si (in si tudi zdaj), da sem odlašal z obiskom, za katerega vsa se bila na pol zmenila v Tržaški knjigarni. Samo še v Ohrid pojdem, potem mu telefoniram, sem si rekel. In prav v Ohridu, kamor me je slovenski PEN klub poslal zaradi vprašanja manjšin, me je zadela vest o njegovi izgubi. Bil sem tam in se potegoval za kulturo skupnosti, za katere se je zavzemal »Zaliv« in z njim Milan Lipovec. Tako sem bil z njim povezan, hkrati pa onemogočen, da se o mednarodnem simpoziju z njim pomenim kot nekoč, ko je slo za prevod pomembne študije o istem argumentu. Zaradi odlaganja sem bil ob njegove pikre pripombe o razvoju človeštva, on pa ob prijateljski stik, ki je bil zelo prisrčen, čeprav brez izrazitih potrditev.
Ob vabilu, da bi nakej napisal o njem, ni ni šlo, da bi se lotil nekakšnega nekrologa. Milan sam bi se uprl. In stopil sem k predalu in začel listati posamezne številke »Zaliva«, saj skupaj sva bila predvsem zaradi izdajanja teh listov. In ugotovil sem, kaj vse se je nabralo gradiva v četrt stoletja. Saj sva lahko ponosna, Milan, sem pomislil, zakaj naj bi bila po tvoje preveč skromna in si ne priznala, kar drži. Kar je, je, si namreč poudarjal. In poleg knjig bo tudi to tvoje odgovorno uredništvo nekaj veljalo, sem dodal.
Potem sem sedel in vnovič prebral intervju v »Književnih listih«. Ustavil sem se tam, kjer pravi: »Zaliv je vroč krompir, s katerim bodo imeli slovenski literarni zgodovinarji še dosti opravka.«
To si pa ti, Milan, sem rekel, in kljub vsemu si Se tukaj z nami.
Boris Pahor
MARIBOR / 32. BORŠTNIKOVO SREČANJE
Pred začetkom reševanje finančnih težav
Na slavnostni seji sveta Borštnikovega srečanja (BS) pred petkovim začetkom 32. BS (od 17. do 26. oktobra) so predstavili tekmovalni program letošnjega tekmovalnega festivala slovenskih gledališč, ki po predlogu selektorja Slavka Pezdirja vključuje osem uprizoritev, ter spremljevalni program, ki je zaradi finančnih razlogov in težav s termini nekaterih gledališč z enajstih predlaganih skrčen na skupno pet predstav.
Predsednik sveta BS Rudi Šeligo je ob tem opozoril, da je bila izvedba srečanja zaradi finančnih razlogov, ki jim botruje odpoved francoskega podjetja, predvidenega glavnega sponzorja tekmovalnega festivala slovenskih gledališč, do zadnjega vprašljiv, mariborski Zupan Alojz Križman pa je poročal, da je mesto zaradi izpada glavnega sponzorja že zagotovilo dobro polovico od 5, 5 milijona tolarjev, ki naj bi jih
ta prispeval, za pokritje preostanka izpada pa se trudijo skupaj z ministrstvom za kulturo. Na slavnostni seji so Šeligo in predstavniki podjetij CSP Večer, Dravska tiskarna, Henkel Zlatorog, Hotel Slavija, Ka-stner in Oehler, Paloma Sladkogorska in Zavarovalnica Maribor podpisali pogodbe o sopokroviteljstvu 32. Borštnikovega srečanja.
V okviru tekmovalnega programa 32. BS je uvrščenih osem predstav: Edward Albee, Tri visoke ženske v režiji Mateje Koležnik in v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega; Bertolt Brecht, Baal v režiji Jerneja Lorencija in produkciji Drame SNG iz Maribora; Boris Kobal, Afrika ali Na svoji zemlji v režiji Borisa Kobala in produkciji Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta; Jean Genet, Služkinji v režiji Janusza Kice in produkciji Narodnega doma iz Maribora; Na treh straneh neba v režiji Matjaža Pograjca in koprodukciji Gle-
dališča Glej & Betontanc in Cankarjevega doma iz Ljubljane, VVilliam Shakespeare, Ukročena trmoglavka v režiji Janusza Kiča in produkciji Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja ter Pierre de Marivaux, Disput v režiji Vita Tauferja in produkciji Primorskega dram-skega gledališča iz Nove Gorice.
Otvoritvena predstava bo v petek, 17. oktobra zvečer, po slavnostnem nagovoru ministra za kulturo Jožefa Školča, bo Kobalova Afrika v izvedbi ansambla Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta (na sliki prizor iz komedije - foto KROMA).
Za spremljevalni program je selektor Slavko Pezdir dva niza predstav (z
delovnima naslovoma Aplavz za dva in Prihajajo), skupno enajst predstav, od teh jih bodo v Mariboru prikazali pet, in sicer Edvvard Albee, Zoo (Zgodba o živalskem vrtu) v režiji Matjaža Latina in produkciji Drame SNG iz Maribora; Heiner Mueller, Eksplozija spomina v režiji Eduarda Milerja in produkciji SLG iz Celja; Emil Filipčič, Veselja dom v režiji Nicka Upperja in produkciji SMG iz Ljubljane; Janežič (po Lorcovi Krvavi svatbi) v koprodukciji Studia za raziskavo umetnosti igre in Gledališča Ptuj ter Jure Ivanušič, Bil sem ti blizu, in NebojSa Pop Tasič, Kabaret Karia Jederma-na - iz Kabareta XX. stoletja Drame SNG Maribor.
Direktorica BS Olga Jančar je na seji sveta danes pojasnila, da je krčenje spremljevalnega programa po eni strani posledica »znanih finančnih težav, ki spremljajo srečanje v zadnjem obdobju, deloma pa
tudi težav gledališč, ki izbranih predstav niso mogla zagotoviti«. Jančarjeva-je opozorila še na letos zgoščen niz pogovorov po tekmovalnih predstavah -od 18. oktobra naprej jih bo skupno sedem vodil kritik in publicist Matej Bogataj -, ter na tradicionalni dan slovenskega gledališkega igralca-»cehovski praznik, povezan z druženjem in pogovori o skupnih temah in problemih«-, ki bo zadnji dan BS, v nedeljo, 26. oktobra, ko bodo tudi podelili nagrade najboljšim gledališčem in igralcem na 32. BS. Letošnjega Borštnika bosta pospremili tudi dve razstavi v foyerjih SNG Maribor, razstava gledaliških mask Ljuba Bizjaka ter skulptur in svetil iz poldragih kamnov Črtomirja Jarha, na različnih lokacijah v festivalskem mestu pa Se vrsta kulturnih in družabnih dogodkov, bolj ali manj tesno povezanih Z gledališčem in festivalom.
(STA)
V E C ER GLAS BE IN P L E S A
Sloviti Barišnikov navdušil tudi
tržaško publiko
Za Mihaila BariSnikova je izrednost nekaj običajnega: izredna je njegova plesna priprava, izjemen njegov talent, izzivajoč njegov odhod iz tedanje Sovjetske zveze v ZDA in končno povsem neobičajen njegov prehod v zreli ustvarjalni dobi iz klasičnega baletnika v predstavnika sodobnega baleta. In prav v vlogi interpreta sodobnejših tokov plesne umetnosti in tudi spodbujevalca ustvarjalnosti današnjih koreografov je sloviti in priljubljeni Miša nastopil tudi v Trstu. Predstavo z naslovom An evening of mušic and dance (Večer glasbe in plesa) sta Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine in Tržaško podjetje za turistično promocijo dvakrat ponudila tržaškemu občinstvu, plesal je seveda Mihail Barišnikov, za spremljavo in tudi v solističnih točkah pa so igrali člani skupine White Oak Cham-ber ensemble.
Pravzaprav je predstava nastala v okviru projekta VVhite Oak Dance: Mihail Barišnikov s sodelavci v kraju VVhite Oak raziskuje nove razsežnosti plesa v tesni povezavi z glasbo. V tej delavnici se je porodila tudi zamisel o solističnem plesnem nastopu, za katerega je Barišnikov v glavnem odbral koreografije, ki so jih izrecno zanj pripravili znani sodobni koreografi. Zato je tudi podnaslov predstave Koreografije našega časa, pred veliko turnejo, v katero so zadnji hip uvrstili še Trst, pa je Barišnikov plesni večer »preizkušal« v nekaterih večjih mestih. Neobičajen ple-sno-glasbeni večer je doživel uspeh in tako se je Mihail Barišnikov odločil, da ga ponudi širokemu občinstvu. Predstava je namreč dokaj nenavadna, saj združuje solističen nastop plesalca s komorno glasbo. Na osnovi takšnih značilnosti pa uspeh pri najširšem krogu občinstva sploh ni za-
gotovljen, prej nasprotno. Barišnikovu je treba priznati veliko mero poguma in (upravičenega) zaupanja v svoje interpretacij ske sposobnosti. In tudi na prvi (in verjetno še na drugi) tržaški predstavi v gledališču Rossetti so vsako plesno točko številni gledalci nagradili z viharnim aplavzom, ob zaključku večera pa se ploskanje ni in ni poleglo.
Za tokratno turnejo, pred Trstom je bil Barišnikov z glasbenim ansamblom v Be-
netkah, čakajo pa ga še nastopi v Milanu, Firencah in Rimu, je slavni ruski baletnik pripravil šest solo točk. V Trstu je izvedel štiri, medtem ko je ansambel dvakrat solistično nastopil. Miša je v Trstu začel z njemu najbolj domačo glasbo, se pravi z rusko, v konkretnem pa s koreografijo Marka Morrisa iz leta ’95 na tri skladbe Dmitrija Šostakoviča. V koreografiji Three Russian Preludes je ob elegantnem, »salonskem« plesu, prišla do izraza tudi ruska ljudska plesna tradicija. Druga plesna točka je bila Starejša koreografija, in sicer delo Joseja Limona Chaconne iz leta ’42 na Bachovo glasbo v predelavi za klavir, BariSnikova je na klavir spremljal pianist Nicolas Reveles. Prvi del je zapolnil še nastop violinistke Margaret Dudgale in violončelistke Wendy Sutter, ki sta izvedli Handel-Halvorsenovo Passacaglio.
Drugi del programa se je začel z glasbeno točko, ansambel v sestavi Margaret Dugdale in Ron Oakland (violina), David J. Bursack (viola) in Wendy Sutter (violončelo) je izvedel skladbo Samuela Bar-berja. Po glasbi ples v tišini: v nekoliko neprikladnem kostumu je Barišnikov odlično odplesal Unspoken Territory, koreografijo za ples brez glasbe Dane Reitz iz leta ’95. Publiki je bila neobičajna točka, ki od gledalca terja precejšnjo koncentracijo, všeč, le kašljanju iz potrebe in (predvsem) iz zadrege se nikakor ni mogla upreti. Za zaključek so nastopajoči, plesalec in vsi omenjeni glasbeniki, predstavili najprivlačnejšo točko: na šest Per-golesijevih skladb je Twyla Tharp leta ’93 pripravila plesno točko Pergolesi, v kateri so prišle do izraza vse plesne in tudi igralsko-komedijantske odlike velikega Miše. In že prej silno naklonjena publika je bila nad izvedbo navdušena. (bip)
NOVICE
Razstava o francoskem generalu JearvBabtistu Bemardotteju
V	prostorih Zemljepisnega muzeja Slovenije je na ogled razstava z naslovom Francoski general Jean-Babtiste Bemadotte in njegov obisk slovenskih krajev leta 1797. Avtor, dipl. arheolog in zasebni raziskovalec Marko Frelih, je omenjeno razstavo pripravil ob 200. obletnici prihoda Francozov v naše kraje. Na 11. panojih so tako predstavljeni podatki iz življenja generala Bemardotteja. Razstava, ki prihaja iz Logatca, naj bi gostovala tudi v drugih krajih, kjer se je pred dvestotimi leti zadrževal general. Francoska armada je namreč prišla v severno Italijo prek Nemčije in Švice, od tu pa tudi v nekatera slovenska mesta, v Gorico, Šempas, Vipavo, Postojno, Logatec, Razdrto, pa tudi Ljubljano in Maribor.
Razstava deloma predstavlja tudi samo osebnost Jeana-Babtista Bernadotteja, katerega preproste, človeške poteze so prikazane v knjigi Desiree avtorice Anamarie Selinko. Junakinja Desiree je bila namreč soproga Bemardotteja, ki je svojo kariero pričel kot francoski general, leta 1810 pa je postal švedski prestolonaslednik, osem let kasneje pa tudi kralj Karel Janez XIV. (STA)
Spominski večer v Slovenski kinoteki
V	Slovenski kinoteki bodo drevi s posebno projekcijo pred predstavitvijo restavrirane kopije Izgubljenega sveta (1925) s klavirsko spremljavo Phila Carlija počastili spomin na nedavno (28. septembra letos) preminulega vrhunskega filmskega zgodovinarja in prijatelja Slovenske kinoteke Davida Gilla.
David Gill, po izobrazbi muzikolog, po duši pa strasten cinefil, je poklicno pot začel kot baletni plesalec v znamenitem britanskem teatru Sadlerts VVells. Po upokojitvi se je povsem posvetil nememu filmu. Z ekipo, v kateri je poleg kolegov Kevina Brownlowa in Patricka Stanburyja zadnjih 18 let delal tudi glasbenik Carl Davis, je bil Gill osebno zaslužen za ponovno rojstvo nemega filma.
Po letu 1990 je David Gill s kolegi ustanovil zasebno produkcijsko hišo Photoplay in z njo nadaljeval delo. Gill je bil tudi vrhunski dokumenta-rist, pisec scenarijev, producent in montažer. Med njegove dosežke sodijo med dragim nadaljevanki Hollywood, pionirji in Neznani Chaplin, epohalna nadaljevanka Cinema Europe - The other Hol-lywood ter večdelni filmi o Davidu W. Griffithu, Busterju Keatonu in Haroldu Lloydu. (STA)
LJUBLJANA / OBLETNICA
LJUBLJANA / OD 17. DO 24. OKTOBRA
Predstavitev slikarskega opusa Ivana Groharja
V	prostorih Narodne galerije so na tiskovni konferenci predstavih razstavo z naslovom Ivan Grohar (1867 -1911) - Bodočnost mora biti lepša..., ki sta jo ob ob 130-letnici slikarjevega rojstva pripravili Narodna galerija in Mestni muzej Ljubljana. Gre za prvo zaokroženo predstavitev tega slikarja po skoraj štiridesetih letih, ko so v Modemi galeriji razstavili 83 Groharjevih del.
V	Narodni galeriji so pripravih razstavo Izbrane slike, ki bo na ogled do 14. decembra. V torek, 21. oktobra, pa se bo v Kultumo-informacijskem centru Križanke začela razstava Slike mladega Groharja iz zbirke Mestnega muzeja Ljubljana, predstavljeni pa bodo tudi dokumenti iz njegovega življenja in dela. Razstava bo odprta do 6. decembra.
Ob tej priložnosti je pri Narodni galeriji izšel tudi katalog, v katerem je na nekaj manj kot 230 straneh s pomočjo razprav različnih avtorjev, dokumentarnega gradiva in bogatih ilustracij predstavljeno slikarjevo ustva-ranje, pa tudi življenje.
Kot je povedal direktor Narodne galerije Andrej Smrekar, bo v omenjeni ustanovi na ogled 50 slikarjevih del, med njimi tudi Rafolško polje, slika, ki je po odkupu leta 1904 nobeden od slovenskih strokovnjakov ni imel več priložnosti videti. Kljub prizadevanjem pa še vedno obstaja nekaj del, predvsem iz zgodnjih razstav, ki jih niso uspeli najti. Smrekar je dejal, da zbrana dokumentarna evidenca prinaša tudi nekatere nove podatke o slikarju. Tako so odkrili, da je leta 1905 Grohar obiskal svojo razstavo v Berlinu, že isto leto pa je začel slikati tudi Sejalca, njegovo verjetno najbolj znano sliko.
Soavtor razstave Franc Zalar iz Mestnega muzeja Ljubljana pa je povedal, da bo v Kultumo-informacijskem centru Križanke predstavljenih 53 Groharjevih zgodnjh del, ki vsebinsko niso povezana. Med njimi prevladujejo študije starcev, deklic, nekaj je portretov, pa tudi študij za sakralne objekte. Zalar je med dragim predstavil tudi pot omenjenih del pod streho Mestnega muzeja Ljubljana. Leta 1902 si je Grohar kot blagajnik Slovenskega umetniškega društva izposodil nekaj dmštvenega denarja, zaradi česar je bil obsojen zaradi kraje društvenega denarja. V času, ko je prestajal trimesečno zaporno kazen, mu je društvo kot dolžniku zaplenilo imetje in vseh šestdeset slik iz njegovega ateljeja. Ravno te slikarjeve zaplenjene slike pa so postale jedro prve javne umetnostne zbirke pri nas. Pet let po zaplembi je slike prevzela Mestna občina ljubljanska, po prvi svetovni vojni jih je upravljala Narodna galerija, od leta 1953 pa zanje skrbi Mestni muzej Ljubljana. (STA)
Tretje Mesto žensk-City of Women
V Ljubljani so predstavili letošnji mednarodni festival »Mesto žensk - City of women«, ki ga prireja Društvo za promocijo žensk v kulturi ob sodelovanju Cankarjevega doma, Urada za Zensko politiko ter Druge Godbe. Kot že v prejšnjih dveh sezonah je tudi letošnji festival namenjen ženski ustvarjalnosti v sodobni umetnosti. Na programu je 15 dogodkov, z dvema se bo festival pričel v petek, 17. oktobra: od 10.00 do 18.00 ure bodo v Cankarjevem domu vrteli filme in videoposnetke slovenskih avtoric po letu 1991. Ob 20. uri bo v Moderni galeriji otvoritev razstave fotografinje Shirin Neshat, kjer bo umetnica predstavila retuširane črno-bele fotografije na žensko tematiko v sodobnem islamskem svetu.
Naslednji dan bo ob 19. uri v Cankarjevem domu plesna predstava Maje Delak »Manifestacija introverta«, kjer bo v gibu predstavila življenje kiparke Camille Claudel. Izvajanje mlade plesalke bo obogateno z izvirno glasbo hrvaške skladateljice Tamare Obrovac in z vizualno podobo in lučmi Kaje Lipnik. Ob 20.30 bo v režiji Angležinje Mary Harron na ogled film »Ustrelila sem Andyja VVarho-la«, nekak filmski potret kontroverzne in radikalne feministke Valerie Salanas, ki je leta 1968 streljala na znanega pop - umetnika Andyja VVarhola.
Nedelja se predstavlja kar s tremi umetniškimi dogodki: ob 18. uri bo predvajanje zanimivega dokumentarca »Se spominjaš revolucije« v režiji Loredane Bianconi, v katerem se režiserka spusti v žensko realnost v oboroženih gibanjih. Dokumentarec v štirih obsežnih intervjujih
prikazuje štiri vodilne aktiviste Rdečih brigad. Ob 19. uri uri bo ponovitev plesa »Manifestacija introverta«, ob 20.30 pa prvi festivalski glasbeni dogodek. Ob spremljavi petnajstčlanskega arabskega orkestra Haifa bo mlada Izraelka maroškega porekla Zehva Ben predstavila pesmi Uum-Kalthoum. Uum Kalthoum (1904 - 1975) so šteli za prvi »glas Egipta«: bila je namreč najslavnejša in najbolj nadarjena pevka arabske glasbe, mlado Zehvo Ben pa mnogi štejejo za
Hartt School of Musič. Poučevala je na Praškem konzervatoriju, od leta 1995 pa živi v Sloveniji in postala je članica orkestra Slovenske filharmonije. Zadnja predstava v ponedeljkovem dnevu je »Unknovvn territory«, to je multimedijski avtorski večer v Klubu K4 (Kersnikova 4), kjer bo ob 23. uri avtorica Marsa predstavila svojo glasbeno, likovno in video ustvarjalnost. V torek pa bo ob 20.30 bo v Cankarjevem domu video in plesna predstava »Splayed
njeno naslednico. Ponedeljek se začenja kot vedno z videoteko, ob 17. uri pa bo okrogla miza na žgočo tematiko oboroženih gibanj in ženskega udejstvovanja v teh. Ob 19.30 se bo predstavila v veliki dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Miklošičeva 24) ameriška tolkalistka Amy Lynn Barber s solo koncertom. Barber je diplomirala na Bostonski univerzi, magistrirala na univerzi v Massachusettsu in doktorirala iz tolkal in glasbene zgodovine na
Mind Out« koreografinje Meg Stuart in multimedijskega umetnika Garya Hilla.
Sreda pa se predstavlja kot res bogat dan. Od 10. do 24. ure se bo vrstil maraton filmov in video produkcije, ki so nastale po letu 1991. Ob 15. uri se po pričela okrogla miza »Politike identitet v državnotvomem momentu«. Ob 20.30 bo na vrsti ponovitev video plesne predstave »Splayed Mind Out«. V četrtek se bo program kot vedno pričel že zjutraj z videoteko, ob
15. uri pa je najavljena okrogla miza »Zenske in umetnosti«. Ob 21. uri bo na vrsti spet glasbeni večer, tokrat z makedonsko romsko pevko Džansever. Avtorica in pevka Džansever se je že v osemdesetih letih postavila v ospredje makedonske glasbe in kmalu nato se povzpela tudi v turški estradi. Koncert bo v Klubu K4. Zadnji dan festivala »Mesto žensk - City of Wo-men«« se bo spet začel z videoteko, končal pa s plesno - gledališko predstavo »Deja Donne« v Cankarjevem domu ( začetek ob 20. uri) v inovativni koreografiji / režiji Čehinje Lenke Flory in Italijana Simona Sandornija.
Ob festivalu pa se bodo zvrstili še drugi kulturni dogodki: 8. oktobra je bila v Cankarjevem domu otvoritev razstave »Numerologija« Beate Passovv, konceptualne umetnice iz Miinch-na, ki predstavlja fotografije podlahti starejših ljudi, na katerih so neizbrisno zaznamovane številke iz koncentracijskega taborišča Auschvvitz. V okviru tega festivala sta se predstavili ameriški rock skupini Sleader -Kinny in Helium; Sleater - Kin-ney je skupina treh deklet iz mesta 01ympia (VVashington), ki so dosedaj izdale že tri albume. Helium je tudi trio, v katerem pa igrata poleg kitaristke in vokalistke Mary Timmony še basist Ash Bovvie in bobnar Shawn King. V Grajski dvorani v Murski Soboti bo drevi plesni večer »Manifestacija introverta«, ki se bo ponovil še naslednji dan v mariborskem KPC Narodnem domu. Tudi pevka Džansever bo ponovila koncert v petek, 24. oktobra v Grajski dvorani v Murski Soboti, dan kasneje pa v Izoli.	p
OBČINSKI SVET / IZVOLILI PREDSEDNIKA
Večina se je zedinila in potrdila Glessija
Toda že pri podpredsedniku se je spet zataknilo zaradi ostrostrelcev proti kandidatu Fl
Večinska koalicija na goriski občini se je vsaj navidez zedinila in po več kot štirimesečnem prepiranju izvolila (potrdila) predstavnika CCD Giovannija Glessija za predsednika občinskega sveta. Volitve so bile predsinoči ob pozni nočni uri. Glessi je prejel 23 glasov, Fiorelli, ki so ga kandidirale levosredinske skupine, jih je dobil 7, misovec Cosma 3.
Potrditev Glessija je predlagal načelnik FI Ser-gio Fornasir, ki je hkrati za podpredsednika kandidiral svetovalca svoje skupine Claudia Polverina.
Sledila je dolga razprava, v kateri niso izostali očitki in ironiziranje iz opozicijskih klopi. Večini so očitali, da v resnici sploh ni složna in da dogovor za Glessija sloni izključno na delitvi oblastniških mest v najslabšem slogu prve republike. Svetovalci leve sredine so bili pikri na račun desnice, ki je več mesecev naskakovala predsedniški stolček, nazadnje pa je pohlevno zakopala bojno sekiro, ko so njenemu načelniku Coani obljubili predsedstvo Konzorcija za industrijsko cono. Podobni očitki so šli tudi na rovaš drugih večinskih partnerjev, ki da so si zamašili nos in glasovali za Glessija, le da bi s tem pridobili mesta v Fundaciji hranilnice ali družbi Sdag.
Da večina res ni kaj posebno složna se je izkazalo že sinoči, ko naj bi po prekinitvi ponedeljkove seje volili podpredsednika. Kandidat koalicije Polverino (FI) ni prodrl, saj je zaradi ostrstrelcev
GLEDALIŠČE / ITALIJANSKA SEZONA
Bogat in raznolik
izbor oredstav
■
Osem jih bo v abonmaju, osem pa izven Glavno prizorišče bo tudi letos Kulturni dom
»Non ti pago« Eduarda De Filippa (19.11.), glasbena igra A. Brefforta »Irma la dolce« (1.12.), »La vita e un canyon« A. Bianchi Rizzija (3.1.98), »Estate e fumo« Tennesseja Wil-liamsa (13.1.), »Non ti co-nosco piil« Alda De Bene-dettija (9.2.), »Senilita« Itala Sveva (27.2.) in »Ahi, corpo crudele«, Giuseppeja Manfridija (17.3.). Nastopali bodo znani igralci kot Carlo Giuffre, Anna Galiena, Simona Marchini, Daniele Formi-ca, Lauretta Masier, Elena Soha Ricci in drugi.
Izven abonmaja bo še dvojni večer (5. in 6. decembra) “maldobrij” Car-pinterija in Faragune »De-likatessen«. Avditorij v Ul. Roma, je tik pred odprtjem in bo 7. janaurja gostil koncert gospel ansambla iz Harlema.
Pet bo predstav posvečenih “teritoriju”. Začela bo goriška skupina Artisti associati VValterja Mramorja z igro »Shirley Valentine« (17.12). Sledil bo židovski kabaret Moni Ovadie »Perche no?« (18.1.), nato tržaški narečni teater z Umberta Sabe »Ho attraversato tutta la citta« (30.1.), Goldonijevi »Rusteghi« (7.3.) in furlanski teater z igro »Cate-rina e i mamaluc« (26.3.). Dve predstavi bosta v Kulturnem domu (Mramor in Goldoni), ostale pa v Avditoriju. V Kulturnem domu bo 19. in 20. decembra tudi nove postavitev goriške skupine Terzo Teatro »L’ospite inatteso«, Agathe Christie.
Abonmaje (185 tisoč lir, skupinski 160, mladinski 100) bodo začeli vpisovati 20. oktobra v agenciji Appiani.
prejel le 19 glasov, 2 manj od potrebne večine. Levosredinska opozicija je kandidirala Igorja Komela, ker je Slovenec in bi njegova izvolitev lahko bila znak odpiranja. V razpravi, h kateri se bomo še povrnili, pa je desnica izrekla svoj “njet! ” Slovencu, četudi na zgolj simboličnem podpredsedniškem mestu.
Med svetovalskimi vprašanji je bil govor o uvedbi parkirišč proti plačilu. Randoja (NZ) moti, da slovenski avtomobilisti pogosto ne plačujejo glob (isto seveda počnejo italijanski onkraj meje, a tega ni povedal), v modri coni pa pogosto parkirajo, ne da bi plačali parkirnino. Odbornica Paolini je odgovorila da bodo poostrili nadzorstvo (kaj, ko bi tudi bolje informirali voznike iz Slovenije?), napovedala pa je tudi možnost odprave parkirnin v modri coni med 13. in 15. uro, ko so trafike zaprte. O tem bodo sklepali v kratkem.
Fiorelli je opozoril na dejavnost lovcev na območju Oslavja in Stma-vra, kjer pokajo streli tik ob robu pevmskega parka. Občina naj poseže, preden se zgodi nesreča, saj se v parku igrajo številni otroci. Tavagnutti je župana vprašal, ali je res, kot pišejo časopisi, da je med volilno kampanjo za Pokrajino pisno obljubil Nacionalnemu zavezništvu mesto v upravnem svetu Fundacije goriške hranilnice. Valenti je v zadregi priznal, da je to res, da pa bo kljub temu izbiral osebo na osnovi sposobnosti. Crocetti je vprašal, katere so bodoče
strategije hranilnice, ki da se menda nahaja v težavah in se bo morala povezati s kakim večjim zavodom. Valenti je dejal, da naj bi prešli v sklop Unioncredito, ki že nadzoruje Tržaško hranilnico.
Precej časa je predsinoči občinski svet odmeril resoluciji proti uporabi živali v cirkusih. Predložila jo je svetovalka Zelenih Bortolotti v podporo zakonskemu osnutku WWF in LAV, ki bi prepovedal trpinčenje živali v cirkuške namene. Goriški občinski svet je skoraj soglasno (1 vzdržan) odobril resolucijo in se tako pridružil več kot 70 občinskim in pokrajinskim svetom po Italiji, ki so pristopili v akcijo “Naj živi cirkus brez živali”.
Osem predstav v abonmaju, dve imen ter še pet predstav v posebnem sporedu namenjenem ovrednotenju krajevne gledališke izraznosti. To je zajeten spored, ki ga bo letos ponudila italijanska gledališka sezona v Gorici in so ga včeraj predstavili na županstvu. Predstave bodo tudi letos v Kulturnem domu, čigar ravnatelj Igor Komel je bil na predstavitvi deležen pohvalnih besed za odprtost vsej mestni stvarnosti. Manj prepričljivo pa so izzvenele besede odbornika za kulturo Deve-taga, da se je vsa goriška javnost privadila na to odprtost. Dovolili bi si, da v to podvomimo, ko pa bodo predstave (vse razen ene) odigrali samo po en večer, medtem ko
lahko slovensko gledališče računa na dva večera in je dvorana običajno obakrat polna.
Mimo tega pa gre vsekakor pozitivno oceniti spored sezone, ki je 30. po vrsti in torej jubilejna, kot je poudaril organizator Giuseppe Agati. Obnovil je prehojeno pot, na katero se tesno navezuje otvoritvena izvenabonmajska predstava. Sezona se bo začela 3. novembra z igro »Antonio Freno« France-sca Macedonia, Goričana, ki je avtor in režiser te “tržaške krminalke”, dramatizirane po resnični zgodbi iz leta 1904. Več je o igri povedal sam Mace-donio, ki ga bodo na predlog predsednika deželne gledališke ustanove Casti-glioneja ob tej priložnosti počastili s spominsko plaketo.
Abonmajska sezona se bo začela 11. novembra s postavitvijo Teatra stabile FJk »Bugie sincere -1 due Kean«. Avtor in režiser je Vittorio Gassman, nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. Sledile bodo
KURIŠČA / POJASNILO MININA
Važen je pregled
Rok za prijave podaljšan do 31.12. 98
Ze pred dnevi, ko smo poročali o novostih glede izvajanja zakona o kontroli kurišč, smo zapisali, da bodo rok za izpolnitev nekaterih obveznosti predvidoma podaljšali. Kljub temu pa je bilo v zadnjih dneh (prvotni rok namreč zapade danes) na Pokrajini precej gneče: občani so želeli urediti zadevo pravočasno.
Odbornik za javna dela Minin vnovič pojasnjuje, kako naj ravnajo občani. Pomembno je, da čimprej poskrbijo za pregled kurišč (termične centrale za ogrevanje prostorov) in da jim tehniki, ki take preglede opravijo, izstavijo kontrolno knjižico. Ge so za tak pregled že poskrbeli ali bodo to naredili v kratkem, trenutno nimajo drugih obveznosti, nego da počakajo na navodila, ki jih pripravlja pristojna komisija. Rok za predstavitev samoprijave je bil namreč podaljšan do 31. decembra 1998 in imajo torej dovolj časa za meditev vseh formalnosti. Kaj je treba narediti in kako naj občani ravnajo bodo sporočili v kratkem. Torej nobenega čakanja in prerivanja v vrstah na pristojnem uradu pokrajinske uprave, kupovanja kolekov itd.
NOVICE
KRONIKA / VČERAJ POPOLDNE NA PREHODU PRISTAVA
Cepljeneje proti gripi
Zdravstvena ustanova sporoča, da bo premična ambulanta za cepljenje proti gripi samo še danes in jutri od 9. do 11 ure odprta v Škocjanu ob Soči (nameščena je v socialnem centru). V petek od 9. do 12. ure bo ambulanta v osnovni šoli v kraju Cassegliano v občini Šempeter ob Soči. Proti gripi se danes med 9. in 11. uro lahko cepijo tudi občani v Slovrencu. Cepljenje priporočajo starjšim osebam ter bolnikom, ki trpijo za nekaterimi kroničnimi boleznimi.
Čiščenje pokopališč
Nameščanje novih nagrobnikov, preurejanje in čiščenje obstoječih nagrobnikov je treba opraviti do 26. oktobra. Tako sporočilo smo prejeli z županstva s pojasnilom, da morajo občinski delavci imeti na razpolago nekaj dni časa za čiščenje in urejanje pokopališč ob bližnjih novembrskih praznikih. •
Štiri priprti zaradi avtomobilov
Policijski organi so te dni zaključili prvo fozo preiskave glede tihotapljenja ukradenih luksuznih avtomobilov. Priprli so štiri osebe (doma so v Lombardiji), za katere sumijo, da so vpletene v tihotapsko verigo vendar kot osebe, ki so skrbele za predi p "naročil”. Zasegli so tudi tri vozila.
Upokojenka ob penzijo
73-letna E.B. iz Tržiča je včeraj postala žrtev tatin-skega, oziroma roparskega napada. V bližini poštnega urada v Parinijevi ulici sta se ji približala dva gospoda ter se ponudila, da ji počistita obleko, na katero se je razlila črna mastna snov. Ko je bilo čiščenje končano, se je E. ovedla, da je izginil tudi denar, nekaj nad milijon dvestotisoč lir, M ga je malo prej dvignila na pošti.
Vlak povozil kolesarja
Smrtna nesreča se je včeraj zgodila na maloobmejnem mejnem prehodu Pristava. Potniški vlak, ki je pripeljal iz Sežane je okrog 15.20 povozil 18-letne-ga kolesarja Germana Tri-bussona, dijaka 5. razreda italijanskega znastvenega liceja. Fant, ki stanuje prav v ulici, kjer je tudi mejni prehod (ul. Rafut 2) jez gorskim kolesom zapeljal na tračnice v trenutku, ko je pripeljal motorni potniški vlak. Pomečkano kolo je obtičalo ob progi kakih 20 metrov od kraja trčenja, razmesarjeno truplo nesrečnega fanta pa je vlak potegnil za sabo še kakih 50 metrov.
Stanovalci bližnjih hiš, ki so Germana poznali, saj je vsak dan peljal mimo, do bližnje trgovine ali po drugih opravkih, ne morejo verjeti, kako je do nesreče lahko prišlo. Železniški prehod Pristava ni zavarovan, pač pa opremljen s semaforjem in zvočnim signalom. Sicer
pa je maloobmejni prehod Pristava-Rafut namenjen le pešcem in kolesarjem. Je Germano spregledal utripajočo luč na semaforju in preslišal zvočni signal, ki ga je ob bližanju prehodu sprožil strojevodja?
Vse se je dogodilo v
nekaj sekundah, ve povedati gospa Marija, ki je bila namenjena v vrt tik ob železnici in jo je Germano tudi prijazno pozdravil, ko je peljal mimo. Samo trenutek zatem je slišala zamolkel udarec.
Germano Tribusson je
bil aktiven na pevskem in socialnem področju v okviru cerkvenega zbora na Travniku; bil je aktivno prisoten v okolju, kjer je živel; rad je igral šah. Na slikah: prizorišče nesreče in v okvirju, Germano Tribusson - foto Bumbaca.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.30-20.00-22.20 »Soldato Jane«. Demi Moore.
VITTORIA 3 16.30-19.15-22.00 »Contact« (Zadnji dan). Rež. Robert Zemeckis, i. Jodie Foster,
CORSO 17.45-20.00-22.00 »Men in hlačk«. T. Lee Jones.
H ŠOLSKE VESTI
SDZPI prireja v šolskem letu 1997/98 naslednje tečaje: informatika, tuji jeziki (hrvaščina in angleščina),
ne animatorje (samo 15 mest). Obiskovanje tečaja je brezplačno, za tečajnike je predvidena štipendija, v sklopu tečaja bo organizirana večete-denska delovna praksa. Informacije in prijave na sedežu SDZPI ul. della Croce 3 - tel. 81826, vsak delavnik (razen sobote).
S PRIREDITVE
ZSKP vabi jutri ob 20.30 na predavanje časnikarja Iva Jev-nikarja: Petdeset let Pariške mirovne pogodbe. Predavanje bo v mali dvorani centra L. Bratuž.
NA SEDEŽU DRUŠTVA JADRO v Romjanu bo v petek, 17. t.m., ob 20.30 predavanje prof. Marinke Pertot o Soči kot reki ki združuje in ločuje alpski svet od balkanskega.
SPDG vabi v nedeljo, 19. t.m., od 12. ure dalje na praznik kostanja pri Stekarju. Za rekreacijo bo tudi pohod iz Gorice v Steverjan: zbirališče pri pevmskem mostu, na go-riški strani, ob 9. uri.
U OBVESTILA
KD OTON ZUPANČIČ ob-
vešča, da bo prvo srečanje udeležencev TEČAJA PREŽIVETJA drevi ob 20. uri v domu A. Budal.
V CENTRU DANICA NA VRHU bo v soboto, 18. oktobra, ob 14. uri prijateljska nogometna tekma med TPPZ Finko Tomažič in društvom Danica. Zagotovljena zabava.
ZSKD prireja tečaj “Show dance”-a na rap, funky in tecimo glasbo, namenjen mladim med 11. in 18. letom. Tečaj bo enkrat tedensko v baletni sobi Kulturnega doma v Gorici. Prvo srečanje bo danes, 15. oktobra, ob 17. uri. Vpisovanje v uradu ZSKD, ul. Malta 2, tel. 531495.
"! LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICA
DTJDINE, Tig S. Francesco 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TR22CU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701.
POGREBI
Danes: 11.00, Celestina Prinčič vd. Gorkič iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev sv. Ivana in na glavno pokopališče.
Ravnateljica, učno in neučno osebje ter dijaki klasičnega liceja P. Trubar izrekajo občuteno sožalje Aljoši Pirjevcu in družini ob prezgodnji izgubi očeta.
Sošolci in prijatelji !■ liceja izrekamo Aljoši io njegovi družini iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta Marjana.
upravljanje malih podjetij. Za vod prireja tudi tečaj za social
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve.
Finansiranje domačih in tujih partnerjev.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
H INFLACIJA~h
Cenena debelo so se nekoliko zvišale
RIM - Iz podatkov statističnega državnega urada ISTAT je razvidno, da so ostale industrijske proizvodne cene avgusta v primerjavi z julijem skoraj nepre-menjene, cene na debelo pa so poskočile, in sicer za +0, 8 odstotka, kar je treba pripisati predvsem podražitvi naftnih derivatov (+1, 9 odstotka). V obdobju od septembra 1996 do avgusta 1997 so se v primerjavi z enakim obdobjem (1995-96) cene na debelo v povprečju povečale za 0, 6 odstotka (brez naftnih derivatov). V industriji so v istem obdobju zabeležili Se večje povprečne podražitve, in sicer 1 odstotek, kar se je zgodilo tudi v prvih letošnjih osmih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem leta 1996.
Za 0, 3 odstotka so se zvišale debelo-prodajne cene strojev, energije, plina in vode. Pocenili pa so se gumijasti izdelki, in sicer za 1, 3 odstotka, ter prevozna sredstva (-0, 8 odstotka). Pri prehrani, pijači in tobaku pa so avgusta v primerjavi z lanskoletnim avgustom zabeležili 0, 8-odstotno podražitev. Precej nižja, in sicer le 0, 2 odstotna, je bila avgustovska podražitev v tem sektorju v primerjavi z julijem
Kot rečeno, so ostale proizvodne ali tovarniške cene skoraj nespremenjene. Avgusta so v primerjavi z julijskimi poskočile za 0, 3 odstotka, medtem ko v prejšnjih mesecih niso zabeležili bistvenih podražitev.
NOBELOVA NAGRADA ZA EKONOMIJO / PODELITEV BO 10. DECEMBRA
Dobitnika sta Američana Robert Merion in Miron Scholes
Za izdelavo nove metode izpeljanih finančnih instrumentov
STOCKHOLM - Švedska kraljeva akademija v Stockholmu je vCeraj sporočila, da bosta letošnjo Nobelovo nagrado za ekonomijo dobila ameriška profesorja Robert Merton (desno) s harvardske univerze in Miron Scholes (levo) z univerze Stanford za izdelavo nove metode izpeljanih finančnih instrumentov. Svečana podelitev bo 10. decembra. Nobelovo nagrado za ekonomijo podeljujejo od leta 1969 dalje. Doslej je nagrado prejelo 42 ekonomistov, od tega jih je bilo 26 Američanov, 7 Britancev, po 2 Šveda in Norvežana in po 1 Nemec, Rus, Nizozemec, Francoz in Kanadčan. Med Američani jih je precej, ki so bili rojeni v Evropi. Med njimi je tudi Italijan Franco Mocfigliani, ki pa je Nobelovo nagrado za ekonomijo leta 1985 prejel kot državljan ZDA.
[H EU / FINANCIRANJE h
Sedem držav prispeva v skupni proračun več, kot iz njega dobiva
Med temi je tudi Italija, ki prispeva 12, 7% sredstev, dobi pa jih 11,4%
BRUSELJ - V skupni proračun Evropske unije sedem držav Članic - Nemčija, Velika Britanija, Belgija, Švedska, Avstrija, Nizozemska in Italija - prispeva veC, kot iz nje prejme. Skupaj te države v proračun prispevajo 69 odstotkov sredstev, iz njega pa Črpajo 45, 4 odstotka denarja. Medtem ko je Luksemburg edina država, ki v proračun daje toliko, kot iz njega prejema (0, 2 odstotka), ostalih sedem držav - Danska, Grčija, Španija, Francija, Irska, Portugalska in Finska - iz proračuna prejmejo več kot vanj prispevajo.
Kot so pokazali podatki za leto 1996, se med neto plačnicami na prvo mesto uvršCa Nemčija, ki pokrije 29, 2 odstotka vseh prilivov v skupno blagajno, iz katere Črpa 14, 8 odstotka sredstev. Italija v blagajno EU daje 12, 7 odstotka sredstev, iz nje jih dobi 11,4 odstotka.
Prispevki posameznih Članic v skupno blagajno se v grobem računajo na podlagi njihovega bruto narodnega dohodka. Širitev unije naj bi v precejšnji meri vplivala na delitev denarja med Članicami, saj so kandidatke za članstvo razmeroma revnejše od sedanjih Članic in naj bi potemtakem iz skupne blagajne - predvsem iz strukturnih skladov - pridobivale veC kot bodo vanjo prispevale.
ZAPOSLOVANJE / NA PODROČJU ČEDADA
Zaposlitvena raven v prvi devetih mesecih stabilna
Nezaposlenost 7% - Vse več terminskih pogodb
Urad za zaposlovanje Cedajskega rajona redno opravlja monitoražo proizvodnih dejavnosti in delovnih mest, ki so na tem območju v veliki meri povezana s takoime-novanim »trikotnikom stola«, ki ga predstavljajo občine Manzano, Como di Rosazzo in S. Giovanni al Natisone.
Te tri občine že desetletja slovijo po uspešni proizvodnji stolov in pohištva nasploh, kar je za to območje poleg kakovostnih vin postala neke vrste zaščitna znamka. Sem gravitira tudi mnogo vzporednih dejavnosti, ki so nastale kot posledica ali pa v funkciji pohištvene industrije. Cedajski zaposlitveni urad poleg omenjenih treh občin in samega Čedada spremlja tudi drage občine širšega območja, kot so občine Ne diskih dolin, Buttrio, Chiopris, Pre-marjag, Mojmag, Fojda in Tavorjana.
Po podatkih, ki jih je zbral urad do vključno letošnjega septembra, zaposlitvena raven kaže znamenja dokajšnje stabilnosti. Najbolj zgovoren je podatek o mobilnosti delovne sile, po katerem je do decembra za celo tekoCe leto predvidenih 5.500 zaposlitev, prav toliko pa bo predvidoma znašalo število tistih, s katerimi bo delovno razmerje prekinjeno. Za prekinitev delovnega
razmerja pa so razlogi zelo različni in gredo od odpustov do odhodov v pokoj ali prekvalifikacij in prostovoljne zamenjave dela.
Značilnost zadnjih let so terminske pogodbe, ki se jih pri zaposlovanju poslužujejo številna podjetja, tako da si je vedno težje predstavljati stalno delovno mesto od prve zaposlitve do upokojitve. Na 10 zaposlenih je 6 zaposlenih terminsko. Nadalje statistika govori o stalnem izboljšavanju gospodarskega položaja, ki je najnižjo točko dosegel leta ’93, ko se je razplamtela vojna v bivši Jugoslaviji, od koder so mnoga podjetja uvažala surovine.
V sektorju obdelovanja lesa je povpraševanje po delovni sili še vedno višje od ponudbe. Na seznamu Cedajskega urada je sicer prijavljenih 3.000 brezposelnih (7 odst.), vendar je po analizi podatka mogoče ugotoviti, da se delo lahko prav tako hitro izgubi kot tudi najde. 60 odstotkov nezaposlenih so ženske in to je boleča točka, ker jih največ išče delo v terciarnem sektorju, ta pa je na navedenem območju šibak.
Imigracija tuje delovne sile je že nekaj let uravnovešena na 3, 5 odstotkih, velik del pa je zaposlenih, ki dnevno prihajajo iz sosednje Slovenije, (du)
PROMET / SPORAZUMA
Ovrednotiti južni koridor
Strah pred severno, poljsko, osjo
TRST - V madžarskem mestu Nyiregyhazi so podpisali dva sporazuma, ki naj bi ovrednotila južnoevropsko trgovinsko pot od Jadranskega morja preko Slovenije in Madžarske do Ukrajine. Podpisniki obeh sporazumov so Dežela Furlanija Julijska krajina, madžarska županija Szalbocs-Szatmar-Bereg in družbi Avtovie Venete in Finest. Kot se je izvedelo, sporazuma predvidevata uresničitev tehničnih projektov in študije o gospodarski izvedljivosti tako za madžarski del tako imenovanega vseevropskega koridorja številka pet (Benetke-Trst-Budim-pešta-Zahony-Lvov-Kijev), kot tudi za inter-modalni center v
Zahonyju, ki bo skupaj s Trstom glavno prometno vozlišče.
Sporazuma obenem predvidevata ustanovitev mešane družbe z osnovnim kapitalom enega milijona dolarjev in v katerem bo italijanski delež znašal 49 odstotkov (Avtovie Venete, Finest in Ambroveneto). Kot je povedal deželni odbornik za prevoze FJK Giorgio Mat-tassi, ki je skupaj s svojim madžarskim županijskim kolegom Jozsefom Zi-lahijem in s predsednikoma Avtovie Venete Del Fabbrom in Finesta Simo-nellijem podpisal sporazuma, je sedanjo pobudo sprožila skupna bojazen, da bi se trgovski promet preusmeril na severno varianto skozi Poljsko, Belorusijo in Rusijo, tako da bi obšel južno prometno os.
TRST
Mednarodno srečanje o inteimodalnem prevozu
TRST - V petek bo na tržaški Pomorski postaji mednarodno zasedanje o in-termodalnem oz. kombiniranem prevozu, ki bo osredotočeno na vprašanju italijanskega Severovzhoda kot križišča med Srednjevzhod-no Evropo in Sredozemljem. Srečanja se bodo udeležili evropski komisar za prevoze Kinnock, ministri za prevoze Italije Burlando, Slovenije Bergauer in Madžarske Lotz, minister za javna dela Costa, tržaški in beneški župan Hly ter Cacciari, evropski poslanec Calligaris, ki je skupaj s tržaško in beneško občinsko ter z deželno upravo pobudnik zasedanja. Govor bo o vi-sokoliitrostni železniški povezavi Lyon - Trst, o 5. koridorju iz Trsta do Kieva, o Jadranskem koridoru, pa tudi o novi pozornosti, ki jo bo Alitalia posvetila ronskemu letališču.
		
		
14. OKTOBER 1997	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1699,00	1729,00
nemška marka	970,00	988,00
francoski frank	287,00	297,00
nizozemski gulden	854,00	879,00
belgijski frank	46,58	48,38
funt šterling	2732,00	2812,00
irski šterling	2453,00	2548,00
danska krona	253,00	263,00
grška drahma	6,03	6,63
kanadski dolar	1222,00	1257,00
švicarski frank	1158,00	1183,00
avstrijski šiling	136,60	141,10
slovenski tolar	10,20	10,50
	14. OKTOBER 1997	v LIRAH	
5*	valuta	nakupni	prodajni
Z	ameriški dolar	1701,00	1736,00
00 N	nemška marka	968,00	988,00
	funt šterling	2755,00	2810,00
5 o	švicarski frank	1158,00	1188,00
N 1-	belgijski frank	46,40	48,40
	francoski frank	286,00	296,00
ra c/)	danska krona	251,00	261,00
S o) m	norveška krona	240,00	250,00
3 L, fmm	švedska krona	221,00	231,00
<T	hm 9 n	kanadski dolar	1223,00	1263,00
dSm V fs|	portugalski eskudo	9,12	10,02
z> N	nizozemski gulden	853,00	878,00
	avstrjski šiling	136,50	141,00
r*\	španska pezeta	11,10	12,20
<	grška drahma	5,91	6,71
M	irski šterling	2456,00	2536,00
/"ir\	japonski jen	13,63	14,53
	avstralski dolar	1215,00	1285,00
	madžarski florint	8,50	10,00
v	hrvaška kuna	260,00	280,00
	slovenski tolar	10,20	10,55
	
	
14. OKTOBER 1997	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1717,840
EKU	1920,550
nemška marka	979,330
francoski frank	291,850
funt šterling	2777,580
nizozemski gulden	869,440
belgijski frank	47,467
španska pezeta	11,605
danska krona	257,140
irski šterling	2512,340
grška drahma	6,219
portugalski eskudo	9,628
kanadski dolar	1244,090
japonski jen	14,155
švicarski frank	1174,590
avstrijski šiling	139,140
norveška krona	244,710
švedska krona	227,030
finska marka	326,430
					
					
14. OKTOBER 1997		INDEKS MIB-30: +2,58			
delnica	cena	var, %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	16.741	+2,66	Mediaset	8.842	+2,08
Bca Comit	5.134	+3,63	Mediobanca	13.681	+3,95
Bca di Roma	1.745	+2,28	Montedison	1.352	+1,27
Bca Fideuram	7.346	+1,85	Olivetti	973,20 +1,66	
Bco Ambros.	12.752	+5,25	Parmalat	2.852	+ 1,45
Benetton	28.592	+3,85	Pirelli Spa	5.169	+3,48
Credif	4.643	+5,11	Ras	15.377	+ 1,69
Edison	9.208	+2,59	Rolo	25.458	+3,27
Eni	10.777	+2,42	Saipem	10.827	+3,75
Fiat	6.271	+2,01	San Paolo To	13.399	+2,89
Generali	39.684	+3,93	TIM	7.131	+4,10
Imi	17.846	+3,37	Telecom Ita	11.602	+3,05
Ina	2.672	+2,76			
Italgas	6.274	+1,91			
La Fondiaria	9.863	+4,71			
NEW YORK / POMEMBNO PRIZNANJE ZA MLADO SLOVENSKO DIPLOMACIJO
Slovenija izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta OZN
Od 185 članic Generalne skupščine jih je za Slovenijo glasovalo 140 - Članica bo dve leti
NEVV YORK - V New Yorku so v okviru 52. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov včeraj Slovenijo na tajnem glasovanju s 140-imi glasovi izvolili za eno od petih novih nestalnih članic 15-članskega Varnostnega sveta ZN. To mesto bo zasedala v letih 1998 in 1999. V vzhodnoevropski skupini se je za nestalni sedež potegovala še Makedonija, Belorusija pa se je kandidaturi odrekla. Makedonija je včeraj dobila 30 glasov. Včeraj so za nestalne članice Varnostnega sveta ZN izvolili še Brazilijo iz latinskoameriške skupine, iz skupine azijskih in afriških držav pa Gambijo, Gabon in Bahrein. Za izvolitev je bila potrebna dvotretjinska podpora med 185-imi članicami Generalne skupščine.
Nestalne članice VS ZN nimajo pravice do veta, imajo pa kot majhne države možnost, da sodelujejo v oblikovanju politike o najpomembnejših vprašanjih, s katerimi se ukvarja Svetovna organizacija
Nove nestalne članice VS ZN bo-
do s 1. januarjem prihodnje leto za dve leti, 1998 in 1999, nadomestile Čile, Južno Korejo, Gvinejo-Bissau, Egipt in Poljsko. Lani so bile izvoljene nestalne članice Japonska, Kenija, Kostarika, Portugalska in Švedska. Njim se bo mandat končal konec prihodnjega leta. Pet članic VS je stalnih: ZDA, Velika Britanija, Francija, Rusija in Kitajska.
Nestalne članice izbirajo po zemljepisnih območjih. Ta so razdeljena na Latinsko Ameriko s Kari-bi, Azijo, Afriko, Vzhodno in Srednjo Evropo, Zahodno Evropo ter »ostale« države. Ce se posamezna navedena območja ne morejo sporazumeti za eno državo kandidatko, GS izvoh eno s tajnim glasovanjem.
»Vest, da je Slovenija izvoljena na nestalni sedež Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN), nas navdaja z velikim zadovoljstvom, saj gre za priznanje sedanji slovenski politiki, usmerjeni v stabilnost in miroljubno sodelovanje, kot tudi
priznanje zunanjepolitičnim prizadevanjem Slovenije, pri katerih so poleg vlade in njenega predsednika Janeza Drnovška sodelovali še številni drugi zunanjepolitični dejavniki,« je izvolitv ocenil slovenski zunanji minister Boris Frlec (na sliki).
Za Slovenijo današnja odločitev pomeni tudi nekoliko drugačno organiziranost v zunanjem ministrstvu, ki pa po besedah ministra ne bo povezana z večjimi stroški. Vodja slovenske diplomacije je pri tem pojasnil, da je bila Slovenija na izvo-Utev pripravljena, zatorej odločitev VS ne bo predstavljala večjih težav, pač pa bo razširila zunanjepohtična obzorja Slovenije.
Slovenski predsednik Milan Kučan pa je poudaril, predstavlja izvolitev priznanje za slovensko pobudo, ki jo ima v mednarodnem življenju, posebej tudi pri reševanju krize na Balkanu, za njen prispevek k reformi Združenih narodov in pri njenem zavzemanju za mir, ki je po
slovenskem prepričanju veliko več kot eliminiranje vojne iz mednarodnih odnosov. Ob tem priznanju pa je tudi velika odgovornost, saj Slovenija s tem vstopa v organ, ki nosi največjo odgovornost za mir in sodelovanje v svetu, torej bo morala prevzeti odgovornost ne samo zase, ampak tudi za reševanje kriznih žarišč drugje v svetu, je poudaril predsednik Kučan.
»Izvohtev je tudi izjemna priložnost, da Slovenija svoje poglede, svoje razumevanje mednarodnih odnosov, svoj pogled na pogoje za utrjevanje kolektivne varnosti v svetu po koncu blokovske delitve uveljavi v Združenih narodih in posebej v Varnostnem svetu. Čeprav je Slovenija mlada diplomacija, ima vendarle tradicijo. Ta tradicija, izkušnja in razumevanje sodobnih procesov v svetu pa Sloveniji daje dovolj možnosti, da bo, tako kot tudi pričakujejo tisti, ki so glasovali zanjo, opravila to svojo vlogo,« je sklenil predsednik Kučan. (STA)
Francosko-nemški dogovor o gospodarski politiki
MUENSTER - Francija in Nemčija sta se na finančnem vrhu v nemškem Munstru včeraj dogovorih za oblikovanje neformalne skupine za koordinacijo gospodarskih politik držav članic skupnega evropskega denarnega prostora. Finančna ministra Theo VVaigel in Do-minique Strauss-Kahn sta ob koncu srečanja pojasnila, da bosta Nemčija in Francija ta predlog ostalim članicam EU predstavih novembra. V skupini za koordinacijo naj bi bili gospodarski in finančni ministri iz držav, ki bodo prešle na skupno denarno enoto.
Danes sestanek odbora Sed
ŽENEVA - V Palači narodov v Ženevi bo danes potekal četrti sestanek programskega odbora Pobude za sodelovanje v jugovzhodni Evropi (SEČI). Sestanka, ki ga je sklical koordinator Pobude Erhard Busek, se bodo udeležih predstavniki 10 držav članic (Albanija, Bolgarija, BiH, Grčija, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Romunija, Slovenija in Turčija) ter Hrvaška kot opazovalka. Udeleženci bodo na srečanju razpravljali o dosedanjem delu strokovnih skupin, pristojnih za pripravo in izvedbo projektov, za katere so posamezne države ali skupine držav izrazile zanimanje. Gre za projekte razvoja prometne in energetske infrastrukture ter projekte spodbujanja trgovine in neposrednih tujih vlaganj, še posebno v mala in srednja podjetja.
Glede članstva v EU Havel za referendum
PRAGA - V pogovoru za češko televizijo je predsednik Češke republike Vaclav Havel včeraj izrazil svojo podporo referendumu o napovedanem vstopu Češke v EU, referendum o članstvu v zvezi NATO pa Havel zavrača. »Glede članstva v Severnoatlantski zvezi referendum nikakor ni potreben, nekaj povsem drugega pa je vstop v Evropsko unijo. Tu je referendum upravičen, saj članstvo prinaša določene omejitve državne suverenosti, o tem pa morajo svoje mnenje izraziti državljani,« je dejal Havel.
CDU vztraja pri »zaposlitvi za vse«
LEIPZIG - Krščansko-demokratska unija (CDU) vztraja pri svojem cilju "zaposlitev za vse" in namerava odpreti nove sektorje zaposlovanja. Vodja krščansko-demok-ratske parlamentarne skupine v bundestagu VVolfgang Schaeuble je pred kongresom Krščansko-demokratske unije (CDU) v Leipzigu pozval sindikate in delodajalce, naj se prilagodijo spremenjenim okvirnim pogojem ter poudaril potrebo po večji samoodgovomosti.
Direktor hotela zahteva Paponov odhod
BORDEAUK - Direktor hotela La Reserve v Pessacu blizu Bordeauxa, kjer že dva dni prebiva Mamice Pa-pon, obtožen vojnih zločinov, je včeraj zahteval, naj se Papon takoj izseh, ker njegova navzočnost škodi ugledu hotela. »Celo naši najbolj razumevajoči gostje so dah vedeti, da ne bodo več prišli k nam, dokler bo Papon tu,« je pojasnil direktor Christophe Lacrobc. V ponedeljek je pred hotelom protestiralo okoh 100 ljudi.
že dve leti se v svetu večajo izdatki za oborožitev
LONDON - Po sedemletnem nazadovanju Mednarodni inštitut za strateške študije iz Londona že dve leti ugotavlja porast stroškov za oborožitev. Letos se je mednarodna trgovina z orožjem povečala za 8 odstotkov, kar pa je še vedno komaj 60 odstotkov nekdanjega prometa v obdobju hladne vojne. Stroški za oborožitev se nižajo v Evropi in Severni Ameriki, naraščajo pa na Bližnjem vzhodu in v vzhodni Aziji.
ČEŠKA / MEDNARODNA KONFERENCA
Skupno proti nezakonitemu priseljevanju
Priseljevanje omogočajo organizirane tolpe, ki nato izkoriščajo priseljence
PRAGA - Na konferenci v češkem glavnem mestu se je 34 evropskih držav ob ZDA, Kanadi in Avstraliji zavzelo za skupno strategijo boja proti rastočemu pojavu nezakonitega priseljevanja.
Konference se udeležuje še deset mednarodnih organizacij, med katerimi Svet Evrope, Evropska komisija, Interpol in Visoki komisariat OZN za begunce (UHNCR).
Vsi udeleženci prvega dne zasedanja so se strinjali z oceno, da nezakonito priseljevanje predstavlja grožnjo javnemu redu in so zato predlagali skupne pobude v duhu mednarodne solidarnosti in recipročnih interesov.
Podtajnik pri italijanskem notranjem ministrstvu Siniši je prikazal italijansko politiko zakonitega priseljevanja ob sporazu-
mih za kooperacijo in pomoč državam, iz katerih prihaja največ nezakonitih priseljencev.
Francoski minister za notranje zadeve Jean-Pierre Chevenement se je zavzel za enoten in svoboden evropski prostor pretoka ljudi in poudaril, da bi morali bolje zavarovati zunanje meje tega enotnega prostora. Ob tem pa se je zavzel za spoštovanje človekovih pravic in ženevske konvencije o beguncih. Vprašanje nezakonitih priseljencev je za nemškega podtajnika pri notranjem ministrstvu Kurta Schelterja »izziv« za vso mednarodno skupnost. Od teh priseljencev v Evropi levji delež odpade na Nemčijo (letno več kot 100 tisoč priseljencev). Skoraj večina jih pride v Nemčijo s pomočjo in s posredovanjem or-
ganiziranih tolp, kar pomeni, da z njimi prihajajo mamila, umazan denar, prostitucija in organizirani kriminal.
Danes bodo na praški konferenci odobrili dokument s petinpetdesetimi »priporočili« tako imenovane budimpeštanske skupine (ustanovili so jo decembra 1993 po drugi konferenci o nezakoniti imigraciji). Priporočila se nanašajo na sedem ključnih sektorjev boja proti nezakonitemu priseljevanju od poenotenja različnih pravnih norm do uvajanja smotrnejših kazni, do vračanja priseljencev. Vsi udeleženci se namreč zavedajo, da predstavljajo nezakoniti priseljenci pravo tempirano bombo, ki lahko med drugim sproži tudi ksenofobne in rasistične izgrede.
KANADA / NA GORSKI CESTI V SEVERNEM OUEBECU
Avtobus zgrmel v 20-metrski prepad Življenje izgubilo triinštirideset ljudi
Pet oseb preživelo nesrečo - Okvaro na zavorah ali voznikova slabost?
MONTREAL - Avtobusni izlet skupine kanadskih upokojencev ob kanadskem državnem prazniku zahvale, se je tragično končal pri kraju Saint Joseph de la Rive v severnem delu zvezne države Quebec. Avtobus je na gorski cesti zgrmel v 20 metrski prepad, tako da je le pet od oseminštiridesetih oseb preživelo nesrečo, a njihovo zdravstveno stanje je izredno kritično. Prepeljali so jih v Quebec, kjer pa so si zdravniki pridržali prognozo. Kot je sporočila prometna policija, je v nesreči izgubilo življenje 43 oseb, od katerih 30 priletnih žensk. Vsi so bili člani nekega krožka za ostarele iz južnoque-beškega mesteca Saint Bernard de Beauce.
Ob prometni nesreči so bile dobre vremenske razmere, saj je sijalo sonce, cestišče pa je bilo suho. Kot je povedal neki očividec, je na ovinkasti cesti avtobus nenadoma zaneslo, prebil je zaščitno ograjo io zgrmel v prepad. Prometna policija sumi, da je prišlo do okvare na avtobusnem zavornem sistemu. Seveda bo morala točne vzroke nesreče ugotoviti preiskava, ker ni izključeno, da je šoferja obšla slabost, ali pa da je bil preutrujen.
Reševalcem se je na kraju nesreče nudi1 shrhljiv prizor skrotovičene pločevine (na sliki AP) , vse žrtve Pa so umrle zaradi prebitm lobanj in prsnega koša.
NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA SP
ROKOMET / LIGA PRVAKOV -i
OLIMPIZEM / ZOI 2006
VIDEM
Italija-Rusija v Neaplju
Spremenjen koledar A lige
Laško Celje in Generali Trst v isti skupini
Tekma v Trstu bo 10. jan.
Kandidira tudi Turin?
Pobuda Trbiža obsojena na propad, pravijo v Turinu
Od juhi na voljo vstopnice za Ajax
Za prvo tekmo že razprodane
RIM - Povratna nogometna tekma med Italijo in Rusijo, ki šteje za nastop na svetovnem prvenstvu v Franciji, bo 15. novembra v Neaplju. Kot je pojasnil predsednik nogometne zveze odv. Nizzola so kandidaturo Milana zavrnili zaradi klimatskih razlogov.
Zaradi tekme z Rusijo so sprememb koledar A lige. 19. oktobra bo redno 6. kolo, 26. oktobra bo prvenstvo prekinjeno, sedmo kolo bo 9.11, osmo 16.11, deveto bo 23. 11, ker je vmes povratna tekma, deseto kolo bo 7.12, enajsto 14.12, dvanajsto 21.12., trinajsto pa 28.12.
Medtem se v Veliki Britaniji še ni polegel val ogorčenja zaradi domnevnega šikaniranja angleških navijačev s strani itahjanskih sil javnega reda na sobotni tekmi med Italijo in Rusijo. Rimski župan je obtožil Angleže, da po nepotrebnem in nepošteno podpihujejo polemike, izrazil pa je tudi sohdamost do pobcistoV, ki so po njegovem mnenju preprečib, da bi prišlo še do hujših izgredov. Rutelli pravi, da je bil sam priča poskusu angleških navijačev, da bi podrli bariere, ki ločujejo posamezne sektorje stadiona, in navalili na Italijane.
Tudi komisar Fife na tekmi Francoz Rene Hussy je odgovomosh za incidente na olimpijskem stadionu v Rimu naprtil angleškim huliganom, hkrah pa je poudaril, da je izgrede povzročilo največ 150 prenapetežev. V zadregi so tudi prganizatorji Sp v Franciji. »Pojav huliganov očitno ni iztrebljen«, so komentirali.
DUNAJ - V rokometni Ligi prvakov bosta slovenski in italijanski prvak igrala v isti skupini! Žreb je bil včeraj na sedežu Evropske rokometne zveze (EHF) na Dunaju, celjska Pivovarna Laško in tržaški Generali pa sta bila uvrščena v skupino A, v kateri sta še zagrebški Badel 1862 in islandski KA Akurevri. Skupina je med vsemi ena najzahtevnejših, če že ne najtežja. Prva tekma med Celjani in Tržačani bo 15. novembra v Celju, v Trstu pas se bosta moštvi pomerili 10. ali 11. januarja.
Koledar Generalovih tekem (v evropski ligi Tržačani nastopajo pod imenom Generali, v pr-
venstvu pa so Gener-tel): 8./9. novembra: Generali - Badel; 15./16. novembra: Pivovarna celje - Generali; 3./4. januarja: Generali -Akureyri; 10./11. januarja: Generali - Celje; 24./2S. januarja: Badel -Generali; 31. jan./l. februarja: Akureyri - Generali.
Ostale četrtfinalne skupine, B: Ademar Leon (Spa), Pfadi Win-terthur (Svi), Crvena zvezda (ZRJ); Drammen HK (Nor). Skupina C: Barcelona (Spa), Virmu Sorgenfi (Dan), Hapoel Le Zion (Izr), Braga (Por). Skupina D: Lem-go (Nem), KG Vesz-prem (Mad), Cabot Zu-bri (Ceš), Jafa Promet Resen (Mak).
TURIN - V boju za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006 bo imela skupna kandidatura Trbiža, Beljaka in Kranjske gore v Italiji - poleg Veneta - še enega konkurenta. Svojo kandidaturo napoveduje namreč zdaj tudi mesto Turin. Predsednik tamkajšnjega olimpijskega komiteja Alberto Ferrero je namreč predlog že posredoval Dežeh in turinskima Pokrajini in Občini. »V kratkem času pričakujemo še politični sklep,« je dejal. Predsednik piemontske smučarske zveze Giovanni Morzenh pa je poudaril, da bi bilo to prvič, da zimske igre prireja veliko mesto. »Turin zavzema strateško mesto ob vznožju zahodnih Alp. Vsa tekmovališča so dosegljiva v manj kot eni uri.« Po Ferrerovih besedah je predsednik Conija Mario Pescante naklonjen turinski kandidaturi. »Svojo kandidaturo je že napovedal tudi Veneto, medtem ko se mi zdi, da je skupna itahjansko-avstrijsko-slovenska kandidatura Trbiža že obsojena na propad,« je dejal Ferrero, te besede pa bodo bržkone precej razburile zagovornike iger ob tromeji, ki so se morali pred časom že braniti očitkov predsednika dežele Veneto Galana.
V Rimu je treba kandidature vložiti do 15. decembra letos, Coni pa mora ime italijanskega kandidata sporočih Mednarodnemu olimpijskemu odboru do konca februarja prihodnjega leta. Leta 2002 bodo igre v Vailu (ZDA), za leto 2006 pa so svojo kandidaturo uradno že napovedali tudi Sion (Švica), Are (Švedska) in Kitzbuhel (Avstrija).
VIDEM - Vstopnice za tekmo pokala UEFA med Ajaxom in Udinesjem 21. oktobra v Amsterdamu so že razprodane. Vodstvo videmskega kluba poziva navijače, ki nimajo vstopnic, naj se ne odpravijo v Amsterdam. Nizozemski »suličarji« so Vi-demčanom dali na voljo 1800 vstopnic. Vse vstopnice so takoj rezervirali predstavniki klubov videmskih navijačev. Glasnik Udineseja Daniele Vidal je poudaril, da so si zaman prizadevah dobiti od Nizozemcev večje število vstopnic. »Vsakič smo dobili negativen odgovor«, je dejal.
Glede povratne tekme v Vidmu 4. novembra pa velja sledeče: imetniki letnega abonmaja bodo lahko vstopnice dvignili že od danes, v prosti prodaji pa bodo od jutri.
ODBOJKA / ITALIJANSKI POKAL
Koimpex brez sreče
Castenetto Sedie - Koimpex 3:1 Kralj. Ce temu dodamo se, da je Fa-(15:4,15:8, 9:15,15:9)	brizijeva zaradi službe prišla v telo-
KOIMPEX: Fabrizi, Cok, P. Grego- vadnico, ko se je tekma že začela ri. Gruden, Pertot, Piccoli, Molassi. (namesto nje je začela Grudnova, ki
Včerajšnje pokalno gostovanje je Se poškodovana), je jasno, zakaj je ženske Koimpexove vrste je bilo že Koimpex v prvem setu odigral pov-pred prihodom v San Giovanniju al sem podrejeno vlogo. 2e v drugem Natisone dokaj negotovo, v telovad- setu je bilo stanje nekoliko boljše, niči pa so se stvari še bolj zapletle, saj je Koimpex kljuboval gostitelji-Kaj se je pravzaprav zgodilo? Ker je cam vse do osme točke, ko je popu-bila tekma na sporedu že ob 19. uri, stil. V tretjem setu je trener domače se kar nekaj igralk gostovanja pre- ekipe zamenjal nekaj igralk, kar je prosto ni moglo udeležiti zaradi Koimpex takoj izkoristil. Vse do po-službenih obveznosti, pred lovice pa je bil izenačen tudi četrti pričetkom tekme pa je sodnik Mesa- set. »Težave smo imeli z njihovim glio za nameček prepovedal nastop visokim blokom, oni pa so v napadu Se Vincenzijevi zaradi neurejene spretno izkoriščali nase slabosti pri dokumentacije. Igralka je kajpak že mreži. Glede na situacijo, je že do-dobila izpisnico, a SZ Sloga mate- bro, da smo se jim upirali poldrugo rialno še ne razpolaga z izkaznico, uro. Vsekakor Castenetto ni pokazal ki jo je izdala federacija v Umbriji, nič posebnega in gotovo bi ga pre-kjer je ta igralka doslej nastopala. magali, ko bi mi igrali kot preteklo Vrh tega na klopi nista smela sedeti soboto v Repnui proti Camst,« je po-trener Blahuta in njegov pomočnik vedal Marko Kralj.
NOGOMET / PRVENSTVO CICIBANOV
Sovodenjci spet uspešni, sedem golov Mladosti, Breg in Primorje: kaj pa »igrice«?
NA GORIŠKEM
Sovodnje - Piedimonte 2:1 (0:0)
SOVODNJE: Zotti, Vižintin, Batistič, Kuštrin, Figelj, Galliussi, Prinčič, Zanfa-gnin, E. Ceudek, F. Ceudek, Bin, Droz-gič, Devetak, Petejan, Miklaušič, Buzin,
Butkovič.
Sovodenjci so spet zmagah in tudi z igro povsem zadovoljih. Tudi na tej tekmi je bil uspešen Eha Prinčič, za drugi zadetek pa so »poskrbeh« sami gostje (avtogol). Juventina - Audax S. Arna A 1:3 (1:1) JUVENTINA: Prinčič, Scarabot, Pic-colo, Pellegrino, Čefarin, Spadati, Blasi (Fattoretto), Micolino.
Kljub porazu so štaridreški najmlajši Nogometaši igrali zelo dobro, tako da jih je sam gostujoči trener zelo pohvalil • Juventina je bila skozi vse srečanje ooljši tekmec in je predvajala, za tako Nilade nogometaše, tehnično zelo dobro igro. Zmagali so sicer gostje, ki so Nastopili z nekoliko starejšimi nogo-Nietaši, s tako igro pa bodo tudi Stan-'ireski cicibani gotovo dosegli veliko. Latte Carso - Mladost 2:7 (0:4) MLADOST: Cecchini, Jarc, Ferlež, Bressan, Radetič, Saponaro, Petean, Berletič, Vižitnin, Peric, Laurenti, ^roiani.
Po zares dobri igri so Doberdobci v Vižovljah zanesljivo premagali Latte Carso. Uspešni pa so bili: Radetič, Ferlež, Laurenti in Bressan. Svojo igro pa bi lahko mladi doberdobski nogoemtaši še izboljšali.
NA TRŽAŠKEM
CGS A - Primorje Tehtal 3:3 (tekma 2:3)
PRIMORJE: Dobranovich, Regent, Doronzio, Kante, Ziani, Sciccardi, Pipan, Meriggioli.
Proseški cicibani so tekmo dobili s 3:2, izgubili pa so v igricah, tako da je bil ob koncu rezultat izenačen 3:3. V prvem polčasu so »primorjaši« igrali slabo, reagirali pa so v nadaljevanju in obrnili rezultat v svojo korist z goli Zianija (2) in Kanteta.
Breg - S. Andrea 2:1 (tekma 2:0)
BREG: Slavec, Ghezzo, Romano, Merlak, Cheber, Carli, Di Donato, Zennaro.
V prvem polčasu tekme Brežani niso igrah najbolje. V drugem delu pa so si povsem opomogli in tudi zasluženo zmagah z goloma Merlaka in Carlija. V igricah pa so zmagah gostje, ki so tako ublažili poraz.
OBLETNICA / TVD PARTIZAN
Renče, mala vas z velikim športnim gibanjem
RENČE - Lep in prijazen kraj na Goriškem (onstran meje), poznan v javnosti po svojih dobrih zidarjih, mizarjih, po Številu žensk, ki so prav s tega območja pred tolikimi leti odhajale na delo v Egipt, predvsem pa po svoji udeležbi v narodnoosvobodilnem boju in tudi povojni angažiranosti v vseh zadevah, ki so bile pomembne, ne samo za sam kraj, temveč za vso Primorsko, za nas Slovencev z obeh strani meje pa Se posebej, so v nedeljo praznovale 50-letnico športa in telesne vzgoje, torej tudi ustanovitve Športnega društva Partizan. Obletnica je bila zelo pomembna. Zato so se ji želeli vaščani, prebivalci okoliških krajev, predvsem pa športniki, oddolžiti s prireditvijo, ki je po udeležbi ljudi, godbe na pihala iz Vogrskega, pevcev, govornikov, predvsem pa velikega števila športnikov iz raznih disciplin, pa tudi številnih gostov in odlikovancev, presegla tudi najbolj rožnata pričakovanja organizatorjev.
Bili smo na tej prireditvi, ki se je odvijala v veliki, lepo urejeni telovadnici, ki bi bila v čast tudi večjemu kraju, kot so Renče same. Tu so se zbrali predstavniki raznih športnih disciplin, vsi tisti, ki so prejeli nagrade, govorniki, predvsem pa domačini, ki so želeli svojemu društvu izkazati hvaležnost in ljubezen za vse, kar je in kar še bo napravilo na področju športa.
Vse se je začelo s svečano povorko, nadaljevalo z govori in podelitvijo priznanj zaslužnim članom za dolgoletno delo v društvu, s telovadno akademijo mladih športnikov in še z družbenim srečanjem.
Kotalkar KK Renče Uroš Stibilj je bil leta 1994 evropski mladinski prvak
In kaj vse so Renče s svojim društvom opravile? Že samo natševanje raznih disciplin je izredno bogato; če pa upoštevamo še vsa priznanja, tako članska, državna, pa tudi na ravni mednarodnih in svetovnih prvenstev, ki so jih športniki iz Renč dosegli v tem obdobju, potem lahko samo zapišemo, da gre resnično za kraj, ki se je, na področju športne dejavnosti, izkazal v vseh disciplinah in je po svoji plati prispeval tudi k tesnim prijateljskim stikom s sosednimi italijanskimi občinami, predvsem s Staranzanom.
Ko smo poslušali govor domačina Radivoja Pahorja, ki je nanizal vrsto dejavnosti, pa tudi številna imena posameznikov, smo lahko z zadovoljstvom ugotovili, da gre, v primeru Renč, za sicer razmeroma majhno skupnosti, ki šteje okrog 200 prebivalcev, ki pa je, na področju svojih številnih dejavnosti, tokrat predvsem športnem, v ponos in v vzgled ostalim krajem na tem območju.
Se toliko let uspehov jim zato iz srca želijo vsi vaščani in tudi ostali.
N.L.
NOGOMET / PRIJATELJSKA TEKMA
Tabor v Doberdobu
Prihodnji teden bo Mladost igrala Se s Hitom
Doberdobska Mladost je zelo dejavna na področju prirejanja prijateljskih tekem z nogometnimi moštvi onstran meje. Kot nam je sporočil predsednik društva Zanier bo člansko moštvo drevi, s pričetkom ob 19.30, odigralo tekmo z moštvom Tabor iz Sežane, ki je v Sloveniji tretjeligaš. Vendar to še ni vse. Prihodnji teden bo gost Mladosti v Doberdobu tudi novogoriški prvoligaš Hit, ki na skupni lestvici 1. slovenske nogometne lige deli drugo mesto z Muro s tremi točkami zaostanka za ajdovskim Primorjem. Tekma s Hitom bo v četrtek, pričela pa se bo prav tako ob 19.30.
Jutri v Križu
Vesna-Sagrado
Jutri bodo na sporedu tekme šestnajstine finala deželnega nogometnega kala Kriška Vesna se na domačih tleh pomerila s Sagradom. Tekma se bo pričela ob 20.30. Ostah pari: Torre - Pasinao, Zoppola -Polcenigo, Roveredo -Chions, Valvasone -Como, Ptata - Vigonovo, Teor - Villanovese, Fu-tura - Palazzolo, Codroi-po - Ragogna, Gonars -Muscoli, Natisone - Vil-lanova, Pieris - Moraro, Zaule Rab - Domio, S. Giovanni - S. Andrea, Tavagnacco - Valnatiso-ne, Ancona - Rive
NOVICE
Zmaga Genertela
V zaostali tekmi italijanske rokometne lige je tržaški Genertel včeraj v Trstu z 22:20 (9:9) premagal Ortigio iz Siracuse. Največ golov so za Tržačane dosegli Fusina (6), Tomič (5) in Tarafino (3).
SAK le remiziral
CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so v desetem kolu prvenstva v avstrijski regionalni figi (3. divizija) osvojiti samo točko. Pred komaj 200 navijačev so na domačem igrišču remizirati z enajsterico iz Lipnice (Leibnitz) na avstrijskem Štajerskem. Tekma se je končala 1:1 (1:1). SAK je v 24. minuti povedel z golom Kudlerja, gosti pa so deset minut kasneje izenačiti. Smolo je imel »goleador« Dinko Vrabac: v 45. ninuti je zadel prečko. SAK je s 14 točkami še naprej osmi na lestvici, zaostanek za drugouvrščeno ekipo iz Gratkor-na pa znaša samo štiri točke. Na lestvici vodi še naprej Voitsberg z 22 točkami. (I.L).
Zmaga in poraz ŠK Dob
CELOVEC - Moška ekipa SK Dob je v 5. in 6. kolu državnega prvenstva v 1. avstrijski zvezni ligi enkrat zmagala, enkrat pa izgubila. Zmagali so proti moštvu iz Hartberga tesno s 3:2 (zadnji niz 21:19), negativno presenečenje pa je bil gladek poraz proti ekipi iz Gleisdorfa. Drugi koroški prvoligaš Hypo VBK pa slavil svojo prvo zmago v tekočem praven-stu: 3:0 proti Hartbergu. Na lestvici še naprej vodi Donaukraft (12 točk) pred Union Enns (10), USV Salzburg (8) in SVS/Sokol, ki ima enako število kot Dob. (I.L.)
14
Sreda, 15. oktobra 1997
ALPE JADRAN
I PRIREDITVE
KOROŠKA / 8. PRIMORSKI DNEVI
Kulturna izmenjava med Slovenci
Začetek z gledališko predstavo - Razstava M. Magajne Gledaje Rossem
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom Slovensko stalno gledališče
Danes, 15. t. m., ob 20.30 (red D) bo na sporedu drama A. P. Čehova »Tri sestre«. Režija DuSan Mlakar.
Ponovitev jutri, 16. t. m., ob 20.30 (red E). Abonma 97-98 - vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. (040) 632664.
CELOVEC - Primorski (kulturni) dnevi na Koroškem oz. Koroški dnevi na Primorskem so trenutno edina stalnica v kulturni izmenjavi koroških Slovencev z ostalim slovenskim prostorom. V Sloveniji je v zadnjih letih namreč opaziti upadanje interesa po kulturi v zamejstvu.
Na to je v okviru letošnjih 8. Primorskih kulturnih dnevov na Koroškem kritično opozoril predsednik Krščanske kulturne zveze v Celovcu Janko Zerzer. Poudaril je pomen stalne izmenjave med zamejskimi Slovenci tudi na drugih področjih, željo, ki jo je podprl tudi predsednik Slovenske kulturne prosvete v Trstu Mario Maver. Glede Slovenije pa je Zerzer menil, da bi se moral osrednji slovenski kulturni prostor (od Ljubljane do Maribora) bolj zavedati pomena stalne kulturne izmenjave z zamejskimi Slovenci.
8. Primorski kulturni dnevi, ki jih prireja Krščanska kulturna‘zveza v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvetne v Gorici in Slovensko
prosveto v Trstu ter s kulturnimi društvi po celotnem dvojezičnem ozemlju Koroške, nudijo slovenski manjšini tudi letos širok spekter kulturne ustvarjalnosti Slovencev v Italiji.
Niz prireditev se je zaCel v nedeljo v Selah. Gledališki krožek Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta je številčno publiko navdušil z mladinsko igro »Tajno društvo PGC« (režija Lučka Susic). V ponedeljek zvečer so v katoliškem domu prosvete So-dalitas v Tinjah odprli fo-
torazstavo Maria Magajne, starešine tržaških fotoreporterjev. Izredno zanimivo razstavo, ki prikazuje Trst v razburljivem obdobju med 1. 1944 do 1955, je publiki predstavil Primož Lampič, pripravil pa jo je Arhitekturni muzej v Ljubljani. Za glasbeni okvir sta poskrbela mlada pevka Tinkara Kovač iz Kopra (uCenka na konzervatoriju v Trstu) in kitarist Paolo Bembi iz Trsta.
Književnosti je namenjena tretja prireditev
v okviru Pirmorskih dnevov na Koroškem. V Ti-schlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu bo danes zveCer prof. Lojzka Bratuž predstavila knjigo »Gorica v slovenski književnosti«, glasbeni spored pa bodo oblikovali uCenci Glasbe-negba centra »Emil Komel« v Gorici. Z mladinsko igra »Vidi se,, da je tvoja hci« (Norma Ser-mež), igro o naših skupnih problemih v režiji Emila Aberška, pa se bo koroški publiki predstavil mladinski dramski odsek prosvetnega društva Stan-drež v soboto, 18. oktobra v Globasnici. Zaključna prireditev 8. Primorskih dnevov na Koroškem bo v nedeljo, 19. oktobra v farni cerkvi z duhovnim koncertom »Vivaldijev Magnificat«. Gostuje Glasbeni center Emil Komel iz Gorice z dirigentom Stojanom Kuretom.
Ivan Lukan
Na sliki: Koroški publiki sta se v okviru otvoritve rastave slik Maria Magajna predstavila glasbenika Tinkara KovaC in Paolo Bembi.
_____AVSTRIJA / CENTER AVSTRIJSKIH NARODNOSTI_
Južnolirobka ljudska stranka postala pridmžena članica
DUNAJ - Južnotirolska ljudska stranka (SVP), vodilna politična stranka na Južnem Tirolskem, je postala pridružena Članica Centra avstrijskih narodnosti (CAN) s sedežem na Dunaju. To sta včeraj na skupni tiskovni konferenci v avstrijski prestolnici sporočila predsednik kluba poslancev SVP v južnotirolskem deželnem zboru Hubert Frasnelli in predsednik CAN, koroški Slovenec Marjan Pipp.
Za Center avstrijskih narodnosti, v katerem sodelujejo organizacije in društva vseh v Avstriji živečih manjšin, pomeni Članstvo SVP »moCno krepitev politične teže na področju manjšinske zaščite v državi«, je poudaril Pipp. Ob tem je še opozoril, da je SVP prva narodnostna organizacija izven avstrijskih državnih meja, ki je postala elan dunajskega centra.
Frasnelli je na tiskovni konferenci povedal, da želi njegova stranka voditi »stvaren dialog« z avstrijsko državo ter koristiti novo »politično os« tudi na evropskem nivoju. »Brez dolgoročne evropske manjšinske politike nam ne bo uspelo zagotoviti miru«, je dejal Frasnelli.
Kot prvi skupni cilj sta Pipp in Frasnelli navedla uvedbo obveznih evropskih smernic pri zaščiti narodnih skupnosti. Pobudnik za to pa naj bi bila Avstrija, ki bo sredi leta 1998 prevzela predsedstvo v Evropski uniji. Pipp je na tiskovni konferenci vnovič zahteval sprejetje Temeljnega zakona o zaščiti narodnih skupnosti v Avstriji ter nujno reformo skrajno restriktivnega Zakona o narodnih skupinah iz leta 1976. Reforma
zakona da bi morala odgovarjati zaščitnim evropskim normam, je še poudaril Pipp.
Frasnelli je na tiskovni konferenci tudi podprl zahtevo dela koroških Slovencev (NSKS, EL) po boljšem zastopstvu narodnostnih skupnosti v Avstriji. »Platforme institucionaliziranega dialoga (npr. sosveti - op. ured.) ne morejo nadomestiti samostojnega zastopstva manjšin v deželnih parlamentih«, je menil Frasnelli, ki se je tudi zavzel za veC javnih dvoje-
Myra Melford v Tržiču
TRZIC - V Četrtek ob 21.uri se bo v občinskem gledališču v TržiCu nadaljeval niz koncertov z imenom »Nove poti jazz glasbe« v organizaciji društva Con-trotempo iz Romansa. Nastopi so se zaceli pretekli Četrtek z uspelim nastopom brazilskega mojstra Egberta Gismontija, tokrat pa bomo lahko poslušali mlado ameriško pianistko Myro Melford. Kritiki vsega sveta so si edini, da sodi mlada glabenica iz Chicaga v sam vrh mladih izvajalcev te glasbene zvrsti.
Glasbene študije je dokončala v Chicagu in VVashingtonu, poleg klavirja in kompozicije pa je precej časa posvetila tudi študiju afriških tolkal in bobnov. Odtod tudi prednosti njene glasbe, melodije in ritma, ki prideta do izraza tako v trio zasedbi kot v razširjeni skupini. In prav te lastnosti bomo lahko poslušali tudi v TržiCu, kjer bo Myra Melford nastopila v kvintetu. Spremljali jo bojo Dave Douglas (trobenta), Chris Speed (tenor, saksofon in klaniret), Erik Friedlander (celo) in Michael Sarin (bobni).
Deželni publiki bo ameriška glasbenica na svojem edinem italijanskem nastopu predstavila predvsem skladbe iz zadnjih dveh albumov, »Even the Sound Shine« iz leta 1996 in pred nekaj mesecih izdanega »The same River, twice«, v katerem se odlično razširja vsa njena kreativnost. AW
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Abonenti lahko rezervirajo vstopnice za predstavo »Rocky Horror Show«, ki bo na sporedu od 6. do 9. novembra (odrezek 11-moder) pri blagajni gledališča (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19).
Gledališče Verdi
Jesenska simfonična sezona 1997
V petek, 17. t. m., ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 19. t. m., ob 18. uri (red B) koncert Tria Bekov. Solisti Sergej Larin (tenor), Eleo-nora Bekov (klavir), Elvira Bekov (violina) in Alfia Bekov (violončelo). Na programu Rahmaninov, Čajkovski, Rubinstein, Grecaninov in Gliere.
Prodaja vstopnic za neabonente pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih).
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 15. t. m., ob 20.30 je na sporedu predstava La Contrade »Antonio Freno«. Nastopata Ariella Reggio in Orazio Bobbio. Režija Francesco Macedonio.
Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UT AT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613.
OPČINE
Prosvetni dom - SKD Tabor
V	nedeljo, 19. t. m., ob 17. uri gostovanje KUD Domovina z Ospa s komedijo Franja Frančiča »Od vrat do vrat«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
Abonmaji so na razpolago pri UT AT v Pasaži Protti, pri Appiani v Gorici in pri Discotex v Vidmu.
GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 20. t. m., (red A) in v torek, 21. t. m. (red B), ob 20.30 »Tri sestre« v režiji Dušana Mlakarja.
Abonma lahko vpišete v Kulturnem domu (Ul. Brass 20), tel. 0481-33288, vsak dan od 10. do 13. in od 15.30 do 18. ure.
___________SLOVENIJA_______________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Na upravi KG »S. Kosovela« lahko vpišete glasbeni abonma (do 17. t. m.). Za informacije: vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 11. ure in od 13. do 15. ure (tel. 00386-67-73355).
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Do 17. t. m. lahko pri blagajni PDG podpiše-ne abonma (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. Abonma opere in baleta: v torek, 4. novembra: Giacomo Puccini »La Boheme« v izvedbi SNG Opere in baleta iz Ljubljane.
GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA OPČINE
ziCnih otroških vrtcev ter za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem, kot to jasno doloCa Zakon o narodnih skupinah.
Pipp je še napovedal, da bodo avstrijske manjšine v prihodnosti bolj tesno sodelovale z raznimi inštitucijami na Južnem Tirolskem. Mdr. z Evropsko akademijo v Bocnu, Južnotirolskim inštitutom za narodne skupnosti ter z deželno organizacijo Družbe za ogrožene narode.	I.L.
TRST
Kulturni dom
Glasbena matica - Kogojevi dnevi
V	petek, 24. t. m., ob 20.30 (izven abonmaja) koncert komornega orkestra Pro Arte. Dirigentka Nada Matoševič. Solisti Vasilij Mlejnikov in Anja Bukovec (violini), Dušan Bavdek (Čembalo). Na programu Merku, Gorecki, Šostakovič.
Gledališče Miela
Danes, 15. t. m., ob 21. uri koncert Dom Taty Tomka. Nastopil bo Alfredo Lacosegliaz s skupino Patchvvork Ensamble ter predstavil CD ploSCo komorno-etniCne glasbe.
V	petek, 17. t. m., ob 21. uri koncert s skupino Tony VVakeford.
Klub Hip Hop
V	petek, 17. t. m., ob 21. uri nastop skupine Radiči nel cemento.
Kavama San Marco
V	torek, 21. t. m., ob 21. uri, v okviru sreCanj »Improvvisazioni artistiche«, bo na sporedu koncert s skupino »Paolo Paolin e i Roccio-si«.
Marijin dom v Rojanu (Ul. Cordaroli 29)
V	nedeljo, 19. t. m., ob 18. uri jesensko glasbeno srečanje mladih. Nastopili bodo violinistka Raffaella Petronio, harmonikar Adam Sel j, pianistka Mojca Barbič, pevki Tinkara KovaC in Martina Feri ter kitarist Pavel Bembi.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
TK Galerija - Tržaška knjigarna: razstavlja slikarka Claudia Raza.
Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini DaCanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure) -urniki veljajo do 25. t. m..
Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti.
Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz št. 4): na ogled je razstava »Zmerni optimizem - mlada slovenska arhitektura, devet realiziranih projektov v letu 1996«.
Galerija Torbandena: razstavlja VVolfgang VViedner.
Palača Costanzi: jutri, 16. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Marina Sormanija 1953-1994.
Občinska dvorana (Trg Unita št. 4): do 16.
novembra je na ogled je razstava »Jadra. Jadranje v 19. stoletju«. Urnik razstave: ob delavnikih in praznikih -10-13/17-20. Gledališče Miela: do 16. t. m. je na ogled fotografska razstava Oscarja Vecchiata.
Muzej Sartorio: do 9. novembra je na ogled razstava »Poklon cesarici Sissi - pahljače iz zbirke Aid a Denteja«.
Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Carlo
Prosvetni dom
V	nedeljo, 26. t. m., ob 18. uri bodo v okviru Openskih glasbenih sreCanj nastopili solisti Narodne opere v Ulaan Baatoru (Mongolija) -Dolgor Ayurzana (mezzosopranistka), Dash-peljee Adilish (bariton) in Solongo Battumur (klavir). Na sporedu italijanske operne arije in ljudske pesmi iz Mongolije.
ZGONIK
Sportno-kultumi center
V	nedeljo, 19. t. m., ob 20. uri koncert srbske glasbe s skupino Veseli Moravci. VeCer prireja srbski krožek Vuk KaradžiC.
GORICA
Kulturni dom
V	petek, 17. t. m., ob 20.30, v okviru glasbenega festivala »Across the Border« bo nastopil pevec Aldo Tagliapietra (Le Orme) in skupina Juke box.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
V	sredo, 22. t. m., ob 20.30 otvoritveni koncert sezone z nastopom Milan Sladek Mirne Theatre in Theatre Arena Bratislava, ki bosta izvajala Mozartovo glasbeno komedijo v Štirih dejanjih »Figarova poroka«.
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (umik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
Ciussi. La pittura come urgenza ed emozione 1947 - 1997«.
MIUE
Občinska Umetnostna Dvorana »G. Negri'
sin«: do 20. t. m. je na ogled razstava F. To-masija. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12' ter od 17. do 19. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure.
NABREŽINA
Župnijska dvorana: na ogled je fotografska razstava o delujočih opuščenih kamnolomih-
SESUAN
Sedež turistične ustanove: razstavlja Luig* Perelli.
GORICA
Ars Galerija v Katoliški knjigami: do 18- l-m. razstavlja Claudia Raza.
PASSARIANO
Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled zgod0' vinska razstava »1797 - Napoleone a CaD1 poformido«.
_________SLOVENIJA
PIRAN
Galerija Meduza 2: do 7. novembra je nf ogled prodajna razstava slik in keramike FU vie Zudic.
KROMBERK (Nova Gorica)
Grad Kromberk: na ogled je retrospektiv118 razstava Negovana Nemca »Poezija v kam - deset let pozneje«.
TV SPORED
Sreda, 15. oktobra 1997
RAI 3
slovenski
program
Q RAI 1
6.30
9.35
11.15
12.25
12.35
13.30
14.05
15.50
18.00
18.10
18.45
19.50
20.00
20.35
20.40
20.50
22.30
23.05
23.10
0.15
0.450
1.15
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Antonella Clerici in Maurizio Losa), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Cavalcata d’ eroi (zgod., It. '51, i. Carla del Poggio), vmes (11.30) dnevnik
Aktualna oddaja: Verde-mattina, vmes Zeleni nasveti in astrologija, vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Variete: Fantastico piu (vodi Milly Carlucci) Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Scooby Doo in nan. Zor-ro
Dnevnik
Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vremenska napoved Dnevnik Šport
Aktualno: Inviato specia-le (vodi Piero Chiambret-
ti)
TV film: Dua madri p er Zachary (dram., ZDA ’96, i. Vanessa redgrave, Valene Bertinelli)
Aktualno: Dosje - Zenske
na razpotju
Dnevnik
Aktualna oddaja: Porta a
porta
Dnevnik
Aktualno: Media/Mente, 1.10 Filozofija Aktualno: Potihomar
4	| RAI 2	gg RETE 4		<%> ITALIA1	
	Nad.: Fragole verdi		Nad.: Lasciati amare,		Otroški variete, vmes
	Variete za najmlajše		6.30 Perla nera		Ciao ciao mattina
	Nan.: Lassie		TV fdm: Venti di guerra		Nan.: Genitori in blue
	Nad.: Quando si ama.		(i. R. Mitchum, 9. del)		jeans, 9.50 Classe di fer-
	10.20 Santa Barbara		Nad.: Vendetta d’ amore,		ro, 11.30 Chips
EJQ	Tg2 Medicina 33		9.20 Amanti, 10.00 Regi-		Odprti studio, 12.25
	Jutranji dnevnik		na, 10.30 Sei forte, papa		Šport studio, 12.50 Fatti
	Variete: I fatti vostri (vof-		Dnevnik •		e misfatti
	di Massimo Giletti)		Aktualno: Forum		Otroški variete Ciao Ciao
	Dnevnik		Kviz: Kolo sreče, vmes		Parade in risanke
	Tg2 Navade in družba,		(13.30) dnevnik		Varieteja: Le iene (vodi
	13.45 Tg2 Zdravje		Nad.: Sentieri - Steze		Simona Ventura), 14.20
	Variete: Ci vediamo in	IBM	Film: Kramer contro Kra-		Colpo di fulmine
	TV		mer (dram., ZDA ’79)		Nan.: Beverly Hills
	Aktualno: Cronaca in di-		Kviz: OK, il prezzo e giu-		Variete za najmlajše in ri-
	retta - Kronika v živo		sto (vodi I. Zanicchi)		sanke, Bim Bum Bam
ITSg	17.15 Dnevnik, vreme		Dnevnik in vreme		Nan.: Svveet Valley High
	Vreme, dnevnik, šport		Variete: Game Boat		- Delo za vsako ceno,
	Oddaja o izletih in poto-		Film: Cobra (krim., ZDA		18.00 Willy, princ v Bel
	vanjih: Sereno variabile		'86, i. S. Stallone, B.		Airu
	Nan.: Rex		Nielsen, R. Santoni)		Odprti studio in vreme,
	Risabke: Tom in Jerry		Film: Linea mortale		18.55 Šport studio
	VeCemi dnevnik		(fant., ZDA '90, i. K.		Variete: Fuego! (vodi
	TV film: Primo cittadino		Sutherland, J. Roberts)		Alessia Marcuzzi)
	(dram., It. ’97, i. T. So-		Pregled tiska		Glasba: Sarabanda (vodi
	lenghi, Giulia Boschi, S.		Film		Enrico Papi)
	Marcomeni, 6.)				Aktualna oddaja: Moby
	Variete: Macao (vodi Al-				Dick (vodi Michele San-
	ha Parietti) Dnevnik, vreme, knjige,	@ CANALE 5			toro) Nan.: New York Under-
	v parlamentu, šport				rover
	Film: Gangsters (dram.,				Fatti e misfatti
	It. ’92, i. E. Fantastichini)		Na prvi strani, vremen-	Im	Pregled tiska
			ska napoved	ral	Italija 1 šport
			Jutranji dnevnik Tg5		Nanizanka: Star Trek
4	k RAI 3	Jm	Nan.: Komisar Scali Variete: Maurizio Costan-		
			zo Show	& TELE 4	
			Rubrika: Ciao Mara (vodi		
	Jutranje vesti		Mara Venier)		
	Film: Ragazze d’ oggi	mm	Dnevnik TG 5		
	(kom., It. ’55, r-. L. Zam-		Sgarbi quotidiani		16.45, 19.30, 23.00 Do-
	pa, i. M. Allasio)		Nad.: Beautiful		godki in odmevi
	Aktualno: Format, 10.30		Aktualna oddaja: uomini		Nogomet
	Media/Mente, 11.00		e donne - Moški in žen-		Nan.: Katts and Dog
	Gran Tour (vodi Mino		ske (vodi M. De Filippi)		Barcolana
	Damato)		Aktualna kronika: Veris-		Rokomet
	Dnevnik, šport		simo		Zoom zdravje
	Nad.: In nome della fa-		TV film: I segreti di Su-		Gospodarstvo
	miglia		zanne (dram., ZDA '95, i.		11 supplemento
	Deželne vesti, dnevnik		Suzanne Sommers, Mi-		Nan.: FBi
	Tgr Leonardo, 15.00 Tgr		chael Learner)		Zoom zdravje
	Evropa		Aktualne teme iz vsakda-		Film: Umor v 35 mm
	Športno	popoldne:		na: Verissimo (vodi Mar-		
	streljanje, golf, košarka		co Liomi)		
	Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved		Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis)	(•) MONTECARLO	
	Nad.: In nome della fa-miglia		Dnevnik		
			Variete: Striscia la noti-		
	Dnevnik, deželne vesti		zia (vodita Ezio Greggio		19.30, 22.30, 0.45 Dnev-
	Aktualno: Od 20. do 20.		in Enzo lachetti)		nik, 13.30 Šport
	ure, 20.15 Blob		Film: Beethoven 2 (kom.,		Nan.: Ironside
	Aktualna odd.: Mi man-		ZDA ’93, i. C. Grodin,		Film: Saadia (dram.,
	da Raitre (vodi Piero		Bonnie Hunt, N. Tom)		ZDA '54, i. C. VVilde)
	Marrazzo)		Nan.: lo e la mamma	ITTnl	Variete: Zap Zap
	Dnevnik, deželne vesti		Dnevnik		Film: Terminator 2 (fant.,
	Aktualno:	Reporter,		Variete: Maurizio Costan-	H	ZDA ’91)
	23.55 lo le scriverei		zo Show	Biia	Film: Ad est di Sumatra
	Dnevnik, pregled tiska		NoCni dnevnik Tg5		(pust., ZDA '53)
fr* Slovenija 1 Jr Slovenija 2
7.30
9.10
9.15
9.45
10.35
12.30
13.00
13.05
13.35
14.05
15.35
16.25
16.55
17.00 17.10
18.00 18.30
Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring
Tedenski izbor: nan. Havajski detektiv (ZDA, 17. epizoda)
Film: Zlata kaplja (Francija 1994, r. M. Bluvval, i. Lila Dadi, J.-P. Bisson) Dokumentarna serija: Prelomni trenutki zgodovine (9. del)
Poročila
TV igrica: Kolo sreCe (ponovitev)
Videostrani
Tedenski izbor: Zlati boben
Poljudnoznanstvena serija: Svet odkritij (ZDA) TV prodaja Videostrani Obzornik
Otroški program: Male sive celice Po Sloveniji EPP
18.40
19.10
19.15
19.30
20.05
21.35
21.55
22.00
22.45
23.15
0.55
1.25
TV igrica: Kolo sreCe Včeraj, danes, jutri Risanka
Dnevnik, vreme, Šport Drama: Kam gremo nocoj (Nemčija, r. M. Brauti-gam, i. Patrick VVinczevv-ski, Erol Uensalan) Dokumentarna oddaja: Martina
Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Nanizanka: Grace na udaru (ZDA, 7. epizoda) Film: Petulia (ZDA 1968, r. Richard Lester, i. George C. Scott, Julie Christie, Richard Chamberlain) Videoring Videostrani
TV PRIMORKA
8.00
17.00 Videostrani
17.00 17.15
17.35
18.35
19.05
19,50
20.00
20.30
21.30
Policija svetuje Pogovor: Mila KaCiC, Janez Lenassi Pop rock svet Oddja za zamejce: Med SoCo in Nadižo Reševalna vaja Idrijca 97 Napovednik, videospot Dnevnik TV Primorka, vreme
Zdrava prehrana Festival Okarina
22.30
23.20
Iz primorkinega arhiva Dnevnik TV Primorka
Euronevvs
Tedenski izbor: Svet poroča
Prisluhnimo tišini Somral stoletja /Ne/Znani oder 3 Nanizanka: Hudsonova ulica (ZDA, 15. epizoda) Dokumentarna serija: National Geographic (ZDA) Studio City
Nadaljevanka: Protoniko-va smrt (Švedska, 1. del) Nanizanka: Karina in Ari (Francija, 11. epizoda) Nanizanka: Hoganova druščina (ZDA, 13. epizoda)
Filmski triki
18.30
19.30
19.55
20.00
21.35
Razvedrilna oddaja: Karaoke
Nan.: Karina in Ari (12. epizoda)
Včeraj, danes, jutri Pred SP v smučanju Koncert orkestra SF
® Koper
■	Euronevvs
IBM	Alpe Jadran
	Pogovorimo se o
	Globus
juM	Vesolje je...
D	Program v slovenskem jeziku: Ljudje in zemlja
	Reportaža
	Primorska kronika
p	Vsedanes - Tv dnevnik, vreme, šport
	Risanke: Super Book
	Sredozemlje
p	Dokumentarna oddaja: Kokom
	Aktualna tema: Meridiani
p	TV dnevnik Vsedanes, vreme
	Film: Zmenek (FR. '61, i. J.-C. Pacal, A, Girardot) TV dnevnik Vsedanes
r
A
Radio Trst A
8.00,	10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Pogovor s Kosinskim (I. Škamperle, r. M. Sosič, 105. del); 9.40 Zgodbe slov. vsakdana 19. stoletja; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Ceci-lijanka '96, MS Akord; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Orkester občinskega gledališča G. Verdi; 18.00 Literarne podobe, nato Slov. lahka glasba: 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini;
8.30,	12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	8.00, 8,30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar;
10.00	Glasb, rubrika: Jaz tudiiL.f; 10.45 Pesem tedna; 11.00 Intervju; 11.30 Aktualno-
sti; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej;
15.30	DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Glasba in še kaj; 18.45 Informativni koledar; 19.00 Prenos RS; 19.30-20.00 Glasba; 20.00 Teo Naklada; 22.00 Zrcalo; 22.20-0.00 Glasba.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30. 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin-gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.15 Fonorizzante; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 5-ih; 18,25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.05 Svetovna reportaža; 21.25 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v
tujih jezikih; 22.40 Slov. pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6,30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Moped show; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava; 17.35 Spot-400; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo Rupel; 21.00 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Mojo blues: Jimmy Hall.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.30	Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki festivalov; 20.00 Ra-dioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz session; 23.55 Utrinek.
Radio Koroška
18.10-9.00 Glasbena; 21.04-22.00 Večerna.
Primmla dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG 101
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
r . SREE
SREDISCE
HLADNA	SREDIŠČE ANT1-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
6
66
666
3^^

DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 18.16. Dolžina dneva 10.50.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.24 najnižje -46, ob 9.39 najvišje 58 cm, ob 16.02 najnižje -55 cm, ob 22.07 najvišje 42 cm.
Jutri: ob 3.58 najnižje -44, ob 10.09 najvišje 59 cm, ob 16.35 najnižje -58 cm, ob 22.45 najvišje 42 cm.
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............10
1000 m..............5
1500 m..............0
°C
2000 m............-4
2500 m ...........-7
2864 m........;...-10
		
		

V
ačet
/JolUl
PARIZ - Kot veleva ustaljena tradicija, so po milanskih prikazih ženske (visoke) pripravljene mode na vrsti pariške predstavitve visoke mode. V devetih dnevih se bo vsega skupaj zvrstilo približno sto defrlejev, že uvodoma pa je nastopil veliki mojster francoske mode Yves Saint Laurent. Zadnja leta svojih modelov ne predstavlja več široki publiki, temveč se je odločil za nekakšne komorne predstavitve. Saint Laurentove ženske modele za prihodnjo pomlad in poletje si je v ponedeljek ogledalo vsega 30 gostov, ki so zbrano sledili predstavitvi. Kot doslej bo Zenska, ki bo izbrala Saint Laurentove modele izredno elegantna, dasi se bo prepustila želji, da se preobleče v nekakšnega mornarčka (ena izmed inaCic je
11
irv3
i I
na desni sliki spodaj). Če je tudi na tokratnih prikazih ženske luksuzne mode Yves Saint Laurent nastopil zadržano, pa bodo toliko bolj odmevne prireditve prihodnje leto ob 40-letnici njegove z uspehi posute poklicne poti. Obsežno razstavo njegovih modelov bodo namreč priredili kar na pariškem nogometnem igrišču Saint Denis, kjer bodo med drugim odigrali tudi svetovno nogometno prvenstvo. Na bolj odprtih predstavitvah pa so na prvih dneh pariških defilejev nastopili manj znani ustvarjalci: s prozornimi modeli, kot je ta na spodnji sliki levo, se je predstavil tudi Japonec Junko Shimada, belgijski modni ustvarjalec Dirk Bikkembergs pa se je opredelil za športne modele (slika levo, vse foto AP).
Z avtomobilom prebil zvočni zid
Spet zveza med Češko in Slovaško
PRAGA (STA/AFP) -Morda se bodo razmerja med Prago in Bratislavo v prihodnje izboljšala. Razlog: bližnja	poroka
nečakinje slovaškega premiera Vladimirja Mečiarja in nečaka Češkega predsednika Vaclava Havla. Predsednik slovaške vlade je ob napovedi poroke dejal, da odstopa od svoje zahteve, naj se mu Češki predsednik javno opraviči. To je zahteval, ker naj bi Havel izjavil, da je MeCiar paranoik.
RENO (STA) - Britanec Andy Green je prvi Človek, ki mu je uspelo prebiti zvoCni zid na kopnem. Podvig mu je z avtomobilom Thrust SCC na reaktivni pogon v puščavi v ameriški zvezni državi Nevada uspel kar dvakrat. Ne glede na to, da je Green z avtomobilom dosegel hitrost 1, 007 maha, njegov rekord ne bo uradno priznan. Po mednarodnih pravilih za priznanje rekorda bi moral Britanec doseči rekord dvakrat v roku ene ure, Green pa je zato porabil 61 minut, oziroma 60 sekund preveč.
Petintridesetletni Green je s Črnim reaktivnim avtomobilom, ki po obliki bolj spominja na raketo, v prvem poskusu dosegel hitrost 764, 168 milje (1.229, 78 km) na uro, v drugem pa 769, 135 milje (1.223, 057 km) na uro. ZvoCni zid v puščavi Black Rock - ta je odvisen predvsem od nadmorske višine - je bil nekje med 755 in 760 miljami (1.215 in 1.223 km) na uro.
»Bili smo tako blizu, pa tudi daleč,« je zamujeni uradno priznani
rekord komentiral vodja moštva Richard Noble, ki pa kljub temu ni skrival zadovoljstva nad dejstvom, da jim je uspelo prebiti zvoCni zid. Enako zadovoljen je bil tudi britanski premier Tony Blair, ki je moštvu za uspeh Čestital takoj po rekordu.
Greenu, pilotu britanskega vojaškega letalstva, je rekorden podvig uspel na predvečer pomembne 50. obletnice: 14. oktobra 1947 je ameriški testni pilot Charles »Chuck« Yaeger kot prvi človek z letalom prebil zvoCni zid. Yaeger je takrat na višini 7.000 metrov dosegel hitrost 1.149, 04 km/h.
Green je z avtomobilom, ki ga poganjata dva rolls royceova reaktivna motorja, kakršni so vgrajeni v vojaška letala phantom in imajo približno taksno potisno silo kot 140 vozil formule 1, skušal uradni rekord doseči še včeraj. Z nekaj sreCe bo popravil svoj dosežek v Guinessovi knjigi rekordov, ko je 25. septembra letos dosegel hitrost 1.149, 04 km/h.