NO. 216 Ameriška AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NCWSPAPGR CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, NOVEMBER 2, 1953 LETO LEU —VOL LHI Novi grobovi Frank Flack V čelrtek večer je nanaglo-ma preminul rojak Frank Flack v starosti 41 let, stanu joč na 9331 Park Hts. Ave., Garfield Hts. Ranjki je bil znan kot stavbenik in gradil domove več let v Parma Hts. in okolici. Tukaj zapušča žalujočo soprogo iSttello roj. Fra-nasek, hčere Marie Macklin, Judy in Patricia, ter sina Fred in vnuke. Zapušča tudi očeta Franka, ki je tudi svoj čas gradil domove širom Clevelanda, in brate Stanley, Louis in Andrej. Pogreb pokojnega se bo vršil v torek zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri, potem pa na Kalvarija pokopališče. John Ukmar Po dolgi bolezni je umrl v soboto zvečer na svojem domu na 9817 Prince Ave., John Ukmar v starosti 75 let. Doma je bil iz Ustja pri Postojni, odkoder je prišel sem pred 33 leti. Bil je član Slovenske moške zveze št. 6. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Amalijo, rojeno Čebokli, v starem kraju pa po-pol sestro. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia zavoda v cerkev sv. Lov renca ob 9. uri in od tam na Kalvarija pokopališče. Michael Bajs Umrl je Michael Bajs, stanujoč na 1265 W. 5 St. Zapušča ženo Mary. Truplo leži v Golubovem pogrebnem zavodu. Doma je bil iz Dalmacije in star 71 let. V Ameriki je bil 40 let. Pogreb bo v torek ob 9.30 v cerkev sv. Pavla in od tam na pokopališče. Angeline Ryavec V nedeljo dopoldne je umrla na svojem domu na 809 Ru dyard Rd. Angeline Ryavec, v starosti 46 let. V Cleveland je prišla iz Homer City, Pa. Rojena je bila v Cerknem pri Tolminu na Primorskem. Tukaj zapušča moža Louisa, hčere Mildred Lončar, Eleanor Niec v Berea, brata Franka v Clevelandu, v Homer City pa mater Louise Rink, brata Johna, Charlesa v Arizona Moreau Seminary, v Notre Dame, Ind. brata Louisa, v Detroitu pa sestro Mary. Bila je članica društva Združeni bratje št. 26 SNPJ. Pokojnica bo odpeljana v St. Bernard, Indiana, blizu Homer City, Pa., iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda na E. 152. St., danes opoldne. Konec stavke mlekarjev v New Yorku NEW YORK. — Dne 31. oktobra je bil končan štrajk mlekarjev in razvažalcev mleka, s katerim so bile odrezane dobave mleka nad 12 milijonom osebam. iKakor hitro je bil dosežen sporazum, kar se je zgodilo ob sedmih zjutraj, so pričeli težki tovorni avtomobili dovažati mleko v New York. Radi tega sporazuma je pričakovati, da se bo zvišala cena mleku za pol centa pri kvartu. Vremensh prerok pravi: Danes jasno in bolj toplo, ponoči tudi zmerna temperatura. V Clevelandu je bilo začasno odpuščenih od dela 5000 ljudi Največ jih je bilo odpuščenih pri General Motors korporaciji, kjer delajo spremembe za nove modele avtomobilov. CLEVELAND. — V petek je bilo v šestih clevelandskih tovarnah začasno odpuščenih od dela 5000 delavcev. Med temi začasno odpuščenimi jih je 3000 zaposlenih pri General Motors korporaciji na Coit Rd. pri Fisher Body diviziji; 1200 pri GM Euclid Station Wagon Plant; 265 pri Eaton Manufacturing Co. Heater divizija; 170 pri Republic Brass Co.; in 100 pri Universal Wire Spring Co. Pri General Motors bo zastoj trajal dva tedna, da preuredijo mašinerijo in orodje za nove modele. Pri Westinghouse Electric korporaciji pa je bilo za stalno odpuščenih 200 delavcev, ker bo korporacija preselila e-no svojih divizij v Vicksburg, Miss. Slovenska pisarna 6116 Glass Ave., Cleveland, O, Telefon« EX 1-9717 Gramofonske plošče z božičnimi in velikonočnimi pesmimi (5 plošč v lepem albumu) je pisarna razposlala vsem tistim, ki so jih dosedaj naročili. Vsa nadaljna naročila naj se pošiljajo na našo pisarno. Cena za album s 5 ploščami je 6 dolarjev. PAKETE za stari kraj preko Trsta Liga redno pošilja. Radi političnega spora glede Trsta ni nobene motnje pri poštnem in železniškem prometu. Danes naša pisarna sprejema naročila paketov tudi od 5. do 7. ure zvečer. VSTOPNICE za nedeljsko predavanje z filmskimi slikami o Jugoslaviji in bližnjem Vzhodu (zlasti o Sveti deželi) prodaja tudi naša pisarna ($1). To bo zanimivo predavanje g. Jožeta Grdina o njegovem letošnjem potovanju po imenovanih krajih. Vmes pev ski nastop moškega okteta. Trst pripravljen za nove izgrede TRST. — Dne 31. oktobra je bila pozvana oziroma postavljena v nujnostno stanje po zaveznikih izvežbana tržaška policija, ker se je bati, da bodo v Trstu izbruhnili novi nemiri in 'izgredi. Medtem pa je Milovan Dji-las, podpredsednik Jugoslavije, izjavil, da je Jugoslavija pripravljena udeležiti se konference petih sil zaradi Trsta, ne da bi zahtevala, da morata Velika Britanija in Amerika najprej preklicati svoj odlok glede izročitve zone A Italiji! Pozabljiva mama DALLAS, Tex. — Neka ženska je kupovala v trgovinah razne stvari, nakar se je odpeljala s svojim avtomobilom domov. Ko je prevozila že 15 milj> je odkrila, da ni pozabila nobenega zavoja, pozabila pa je svojega šestletnega sinčka, katerega je policija našla stati pred vrati neke trgovine, v kateri je bila malo prej njegova pozabljiva mama. Izgubljeni starši MONTVILLE, Con, Zakonca Mulvaney sta šla v gozdič iskat svoje otroke, ki so šli nabirat jagode, pa jih ni bilo domov. Otroci so srečno našli pot nazaj, toda zdaj pa so bili izgubljeni starši, ki so ju našli šele drugi dan po vsonočnem iskanju. Mehikanec s haremom MEXICO CITY. — Policija je zaprla 48-letnega delavca Manuela Fragoso, ki je obtožen, da je vzdrževal “harem” štirih žensk, katere je baje u-grabil. Policija je dejala, da je imel s temi ženskami 16 otrok. (Nekam čudna “ugrabitev”!) Okrutnost rdečili barbarov v Koreji Governer Lausche je odložil justifikacijo obsojene morilke Governer je odložil izvršitev smrtne kazni do 15. januarja, da bo natančneje proučil njen slučaj. COLUMBUUS. _ Governer Lausche je odložil izvršitev smrtne obsodbe nad ženo Do-vie Dean, ki je z arzenikom zastrupila svojega moža in ki je imela prihodnji petek umreti na električnem stolu. Izvršitev obsodbe je odložil governer do 15. januarja. Rekel je, da želi imeti več časa za proučevanje tega slučaja. Obsojeno ženo so v četrtek zaslišali člani dveh sodnih komisij v navzočnosti governer-jevega eksekutivnega tajnika Johna Keefe. Odvetniki obsojene ženske so dejali, da je možno, da ona koga ščiti in da zato nei pove polne resnice. — Preiskovalec okrajnega tožite-Ija je priznal, da je ženska ob neki priliki obdolžila umora svojega sina iz svojega prvega zakona, Carla Myersa. Odgovor žalostnim materam, kaj se je zgodilo s plo dom njihovih teles. - Kdaj bo konec našega glo bokega ponižavanja? - Na deželo in njeno ljud stvo bolšči tisoče ugaslih, nevidnih oči iz njiho vih belih lobanj,.. Kaj se je zgodilo z našo nekdaj tako ponosno deže lo? — Kaj je povzročilo, da leže in molče sprejemamo klofute barbarov, ki nas bijejo v ob- raz? Francosko - rdeči pakt PARIZ. — Francija je podpisala s Sovjetijo trgovinsko pogodbo, ki krije za $22,856,-000 medsebojne trgovine. Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov. Skok matere z otrokom v naročja iz goreče hiše NEW YORK. _ Mrs. Viola McKenith, stara 37 let, je skočila s svojim otročičem v naročju iz tretjega nadstropja, kjer je gorelo, da bi rešila sebe in otroka. Padla je, in sicer na noge, na dvorišče iz konkreta, nakar je sama z otročičem v naročju stopila do ambulance-, ki jo je prepeljala v bolnišnico, kjer so ugotovili, da sta obe, ona in njena dveletna hčerka, nepoškodovani. Mati je radostna z otrokom odšla iz bolnišnice na svoj dom. Laško-sovjetska kupčja RIM. — Italija je podpisala s Sovjetijo trgovinsko pogodbo, na katere podlagi bo zalagala Sovjetijo z mašinerijo, v zameno pa bo dobila surovine. STARŠI AMER. VOJAKOV, ki so se spraševali: “Kje so naši pogrešani sinovi,” so dobili na to vprašanje strašen odgovor. Nad 6,000 teh fantov so komunisti pomorili. Pa ne hitro, s kroglo v tilnik, marveč s počasnim mučenjem. Divjaški ISevernokorejci so odgovorni, po poročilu armadne divizije za preiskavo vojnih zločinov, za 72 odstotkov teh umorstev, kitajski komu nisti pa za 27.3 odst. Krivde za ostalih sedem odstotkov niso dognali in je njihova usoda neznana. Gore trupel Poročilo je bilo podprto in overovljeno s fotografskimi dokazi, s fotografijami strašno nakaženih trupel ameriških vojakov in letalcev, z gorami trupel južnokorejskih borcev in civilistov ter z gomilami zoglenelih trupel ljudi, ki so bili živi sežgani. Strahotne podrobnosti pripovedujejo, kako se je ducate bosonogih Amerikancev na pohodu smrti v septembru 1. 1951 zgrudilo in pomrlo. Najstrahotnejša je zgodba desetiih a-meriških marinov, ki so odšli 29. jan. 1951 na patruljo, s ka tere1 se niso nikoli več vrnili. Njihova gola trupla z na hrbtu zvezanimi rokami so bila najdena pozneje v okoliščinah in v položaju, iz katerega je bilo razvidno, da so jih komunisti uporabljali za svoje vež-be z bajoneti. To je naš sovražnik! Dovolj o tem! Tak je naš sovražnik, — krut, nečloveški in brez moralnih in vseh drugih načel! Premirje ga ne bo izpremenilo! Tako imenovani Governer Frank J. Lausche priporoča kandidata Celebrezze PPF.mV AT.nr nT.F.V-TTST. Axr_ v — __j “mirovni razgovori” ga ne bodo izpremenili! — Samo ena stvar ga bo izpremenila — bajonet skoz drobovje in krogla skozi srce! Kje je danes med našim ogorčenim in pretresenim narodom človek, ki si ne želi, da bi bila dana generalu MacArthurju pravica in pol-nomoč, da pobije te hudiče, ko jih je gonil pred seboj?! Kje je danes v tej deželi človek, ki si ne želi, da bi bilo generalu Van Fleetu dovoljeno, ko je cefral komuniste v cunje, da jih enkrat za vselej pokonča, neoziraje se na posledice? ! Kje je naše samostoštovanje? Ali se naš nekdaj ponosni narod res tako zelo boji Sovje-tije, da mirno gleda, ko morilski rdeči barbari uporabljajo naše vojake za tarče svojih bajonetov, ne da bi z mezincem ganil? ! Sramujoč se smo primorani priznati, da je tako! — Ista zgodba, ki odkriva te okrutnosti, pravi: “Zdi se, da ne bo nobeden teh zločincev sojen. Komunisti, ki bi morali priti pred sodbo, so šli. Bili so ali izpuščeni v prvotni izmenjavi bolnih in ranjenih ujetnikov meseca maja, ali so bili med onimi, ki so pobegnili v množičnem begu iz taborišč meseca junija, ali pa so bili izmenjani v zadnji izmenjavi vojnih ujetnikov.” Toda naj ta slučaj argumentiramo že kakor koli, dejstvo je in ostane, da mi nismo poiskali in kaznovali onih, ki so smrtno mučili naše fante in smo s tem pustili črn madež na naši narodni časti. Recimo, da Koreja ni vredna izgube nadaljnih življenj; recimo, da smo bili brez moči v očigled PREBIVALCI CLEVELANDA so dokazali, da hočejo za župana moža idej in brez — političnih obveznosti Za naslednika županu Burke ju hočejo moža, ki lahko pokaže na svoj rekord in svoje sposobnosti, ne pa moža, ki ga izbere taka politična organizacija, tatere ukaze mora potem slepo vršiti. Tom Burke ni imel nobenih tesnih zvez s političnimi bossi, pa je bil odličen župan. Franka Lauscheta so, in to z ogromno večino, izvolili za župana volilci mesta Clevelanda. Njega ni izbrala stranka niti ni apelirala na ljudstvo, naj glasuje zanj, pa je sijajno zmagal in bil dober župan. Republikanec Harold Burton, ki je zdaj član Najvišjega sodišča v Washingtonu, je bil prav tako prost vseh obligacij do republikanske stranke. Tudi on je bil dober župan. Zdaj, v letu 1953 pa imamo pred seboj takega kandidata v osebi neodvisnega demokrata Anthony J. Celebrezze-a. Kakor znano, podpira nje- govo kandidaturo predvsem F. J. Lausche, governer države O-hio. Razlogi, da ga podpira in mu želi zmage na volilni dan so sledeči::’ 1. Governer, kakor Cele-breeze, ne dela po ukazih političnih bossov in ima malo spoštovanja do ljudi, ki delajo to. 2. Governer je imel priliko videti Celebrezza v akciji v državnem senatu, in kakor vsakemu drugemu, je tudi njemu ugajal A. Celebrezzov možati nastop. 3. Lausche ve, da podpira zmagovalca. Iz svoje lastne politične izkušnje namreč ve, da blagoslov od strani politi- namreč mnogo priložnosti, o-pazovati njegov značaj, delovanje njegovega duha in razumevanje dolžnosti javnega u-radnika. Celebrezze je sposoben, pošten moz, ki ne pozna strahu. Kot član senata ni nikoli sprejemal kakih uslug od lobiistov ali blokov, ki so iskali posebnih ugodnosti. Ohranjal si je svobodne roke in tudi svobodno ter po svoji vesti nastopal glede vsakega zakonskega predloga, ki je prišel pred zakonodajo, z edinim ciljem pred očmi, da bi služil javnosti. Zato sem siguren, da če bo izvoljen za clevelandskega župana, bo neustrašen in čnih bossov danes ne pomeni sposoben voditelj, ki bo služil TT/-V X l.ro-1 /D <-1 It- O V» C1/-V -Ii — 1__ 1 • . več kaj prida, kar se je izkazalo tudi v zadnjih primarnih volitvah. Naj bo na tem mestu omenjeno, kaj je rekel governer o Celebrezzejevi kandidaturi: “Jaz mislim, da ne bi izpolnil svoje lokalne dolžnosti kot rezident mesta Clevelanda, če ne bi podal javne izjave o svojih izkušnjah in poznanju senatorja Celebrezza. Imel sem samo ljudskim interesom in splošnemu javnemu blagru.” Tako se je izrazil o kandidatu Celebrezzeu ohijski governer Lausche. Enako laskavo priznanje mu je dal sedanji župan Thomas A. Burke, katero smo že pretekli teden objavil!. 1 datkov iz življenja kandidata Celebrezzeja. Njegova roditelja, Mr. in Mrs. Celebrezze, sta prišla v Cleveland kot ubožna priseljenca iz Italije. Njegov oče si je služil kruh kot železniški delavec. Imela sta deset otrok — tri hčere in sedem sinov, ki so šli že v rani mladosti na delo ter pomagali družini s prodajanjem in raznašanjem časopisov. Skozi šole se je sedanji kandidat pretolkel s trdim delom, ki ga je vršil med študiran jem. Leta 1939 je pričel izvrševati odvetniški poklic. Leta 1950 je bil izvoljen v senat države O-hio. Leta 1952 je bil z ogromno večino ponovno izvoljen v državni senat. V drugi svetovni vojni je služil pri mornarici na Južnem Pacifiku. Kot član državnega senata se je udejstvoval pri raznih senatnih odborih. Iz vsega njegovega dosedanjega delovanja in izkušenj, opozicije nekaterih članov Združenih narodov; recimo, da bi utegnili povzročiti poseg Sovjetije v vojno; argumentirajmo kakor koli, — dejstvo je, da smo odpovedali v svoji dolžnosti do svojih lastnih Iju-aih in dragih nam sinov! . . . Očesne votline iz lobanj desetih marinov, ki so jih barbari uporabljali za vežbe s svojimi bajoneti, strmijo z bolečo neverjetnostjo, na nas; oste-klenele oči drugih, ki so padli in katerih tovarišem ni bilo dovoljeno, da bi jih maščevali in poravnali račun, nas žalostno gledajo. . . Naj nam Bog in ti fantje to odpuste! Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Prva obletnica— V torek, 3. nov., ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Kristine na E. 222 St. sv. maša za pek. Frances Fabec v spomin 1. obletnice njene smrti. Trideseti dan— V torek ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Frances Verhovec na 30. dan njene smrti. Iz bolnišnice— Mrs. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., se je vrnila iz Euclid - Glenville bolnišnice, kjer se je podvrgla težki operaciji. Je še vedno pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se za obiske, cvetlice, darila in pozdrave. Začasno je pri svojem sinu. Dvajseta obletnica— V torek ob 8:15 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Viktorja Šuštaršič v spomin 20. obletnice njegove smrti. Dopisna šola— Dr. Ivo Černe, prevajalec, začenja z dopisno šolo iz znanja, ki je potrebno za položitev skušnje za državljanstvo. Več v oglasu. Vabilo na sejo— Društvo Lilija ima nocoj ob 7:30 svojo redno sejo. člani naj bodo točni! Prestavljena seja— Tajnik društva Sv. Vida št. 25 KS,KJ naznanja, da je bila seja prestavljena ha prihodnji torek, 10. novembra in da bo pobiral tisti večer asesment med sedmo in osmo uro, namesto nocoj. Opera— Včerajšnji operni prireditvi Glasbene Matice v Slovenskem narodnem domu sta bili krasen uspeh ob natrpani dvorani. Natančnejše poročilo pozneje. Važna seja— Nocoj ob osmih bo v šoli sv. Vida važna seja društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Asesment se bo pobiral od šestih naprej. ki si jih je nabral, je soditi, da Naj navedemo še nekaj po- bi bil dober in sposoben župan. Volilci pozor! Ne pozabite postaviti križ pred imena koncilmanov, če^-prav je rečeno, da so že izvoljeni, ker nimajo nobenega protikandidata. Lahko se zgodi, da nasprotni volilci vpišejo ime kakega svojega kandidata in bi ta utegnil dobiti večino, če se ne pobrigamo za svoje kandidate. Torej napravimo jutri križ pred imeni J. Kovačič, J. Kovach in J. Fakult! NAJNOVEJŠE VESTI CLEVELAND. — Republikanska organizacija je razdelila včeraj $18,000 med svoje organizacijske delavce in agitatorje v zadnjem obupnem po-izzkusu za zmago republikanskega kandidata J. McDer-motta. MINERVA, O. — Včeraj ponoči ali zgodaj danes zjutraj je bil umorjen v svoji farmski hiši 74-Ietni Orvie Haldeman,, bivši lastnik restavracije in hotela tukaj. Imel je šestkrat prestreljeno glavo. LUZERNE, Švica. — Tukaj se bo danes pričela razprava proti Rudolfu Roeesslerju, sovjetskemu vohunu v drugi svetovni vojni, ki je organiziral široko razpredeno vohunsko mrežo proti zapadnim silam v prid češkoslovaške tajne policije. BEOGRAD. — Jugoslavija utegne ponuditi povečano vojaško sodelovanje z Zapadom v zameno za ekonomske in te-ritoritalne koncesije v Trstu. DUNAJ. — Avstrija in Jugoslavija se zdaj pogajata za ustanovitev železniškega koridora, ki hi vodil preko jugoslovanskega ozemlja iz Avstrije v Trst. Ameriška Domovina —1 'Ml B n,t, ■-■Tl t c3i r«iL^ f 1 « Vt I »»o^t rTT»r»TTTTTTTtytiiitixsiixxxxxlxf^ ! -v'^ 4« msmsar— 6117 St. Clalr Ave. UEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Mnenja in vesti IZ ŽELEZNEM OKROŽJA Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec rvTTTTTTTr t TTTTWTTTIXXXxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx; NAROČNINA Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. ____ SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. __ No. 216 Mon., Nov. 2, 1953 Duluth, Minn. — V Italiji v mestu Gonzaga imajo vsako leto cigani nekak letni sestanek, ali če hočete kongres. Privan-drajo tja iz vseh delov Evrope. Iz dežel, ki so za železno zaveso, pod vplivom Sovjetske zveze, jih zadnjih deset let ni toliko, kakor običajno. Vendar se pa natepo cigani iz vseh zahodnih dežel kot iz Španije, Francije, Portugalske, iz Grčije, Turčije in Bližnjega vzhoda. Letos so italij anske oblasti po- Koga bomo volili, za kaj glasovali Piše Andre j ček ske narode proti Ameriki, češ, da ta pomaga francoskim imperialistom zatirati napore azijskih ljudstev, da bi se otresla tiranstva tujih gospodarjev. Da se Amerika bori le proti komunizmu in ga zaustavlja, kjerkoli sili v svet, tega ne razumejo, ker jih V tem oziru zaslepljujejo s svo-j o protiameriško propagando komunistični voditelji. __ Ko so letos odprli šole in začeli s šolskim poukom v Wash-ingtonu, je v eno izmed katoli davke, pa znižati cene in drugo', to je pa naloga za čudodelnike. Težavne reči. — Novi grobovi po železnem okrožju: Na Hibbingu je te dni umrl 70 let stari Rudolf Marič. Na Ely, Minn, je pa preminul pred nedolgim rojak Frank Prosen, star 67 let. Umrl je tudi rojak Louis Erzar, star 37 let. Rojen na Elyu. Na Evelethu, je umrl pred nekaj dnevi rojak Anton Hočevar star 81 let. Naj počiva v miru! trojile policijsko čuječnost nad gkih šol prišel škof ter tamkaj Glasovnica je najvažnejše sredstvo svobodnega držav Ijana v svobodni demokratčini državi v borbi za njegove pravice, v borbi za pošteno in sposobno vlado. Če se eden ali drugi izmed voljenih državnih uradnikov ne izkaže, ne postopa pošteno ali ne upošteva dovolj volje volilcev, v kolikor je to v mejah zakona mogoče, ga ti lahko ob prvi priložnosti odstavijo, s tem da izvolijo na njegovo mesto' drugega. Tokrat imamo mestne in okrajne volitve. Kaj se bo našem mestu v prihodnjih dveh letih godilo, kdo bo vodi mestno upravo, kdo skrbel za promet, vodo, varnost in zdravstvo, kdo se brigal za naše ceste, to zavisi vse od volje volilcev, ki jo bodo izrazili v torek 3. novembra. Volilci se pri nas prečesto premalo zavedajo svoje odgovornosti. Da imajo pravico voliti, to vedo, da je pa to v dokajšnji meri tudi njih dolžnost, pa ne slišijo radi. Danes je vsak človek tako navezan na skupnost in oc nje tako odvisen v gospodarskem, zdravstvenem, vzgojnem, kulturnem in varnostnem oziru, da je zaradi svoje lastne osebne blaginje dolžan pazljivo slediti javnemu življenju v ožjem domačem kraju, v naselbini, v občini ali mestu ^ okrajd, v državi in deželi. Ne bodimo brezbrižni, zanimajno se za javno življenje, za vsa vprašanja, ki zadevajo splošnost in poskrbimo, da bodo na vseh mestih javne uprave, sodstva, vzgoje samo pošteni ljudje, ki jim bo vedno in povsod na prvem mestu javni blagor. Predno gremo na volišče, dobro premislimo, komu bomo oddali svoj glas. Odločajmo se pošteno po svoji vesti in poznanju ljudi, ne toliko po osebnih simpatijah. Lahko ali tvoj glas odloči ali bo prišel na važno javno me-r in sposoben človek ali pa sebičnež, ki bo iskal sa-mega -le. Razumljivo je, da se v svojih naselbinah zavzamemo za svoje rojake, ki nas bolj in lažje razumejo, ki bolj poznajo naše krajevne potrebe in ki čutijo o večini vprašanj, kot čutimo mi. Saj smo končno iste krvi, živimo v isti sredini in smo uživali isto vzgojo. Prav je, da nas v javnih zastopih zastopajo taki ljudje, ki nas čimbolj poznajo. Le ti bodo v stanju vselej in povsod zastopati naše mnenje. Morajo pa biti ti naši zastopniki tudi toliko uvidevni ljudje, da bodo znali oresoditi, kaj je dobro za splošnost ter toliko trdni in pošteni, da bodo v slučaju potrebe postavili splošno korist pred čisto krajevno, v kolikor bo to pač od njih odvisno. Mi nikogar ne silimo, naj voli tega ali onega, mi samo priporočamo po svoji najboljši vednosti in poznanju. Za župana kandidirata Anthony J. Celebrezze, neodvisni demokrat, in William McDermott, predstavnik republikancev. Mi priporočamo demokratskega kandidata Anthony J. Celebrezza. Zanj se poteguje naš rojak governor Frank J. Lausche, podpira ga tudi sedanji župan Thomas Burke. Za njim stoje delavske organizacije in oba velika clevelandska časopisa Cleveland Press in Plain Dealer. Župan sam pa ne more vsega storiti. Njegovo delo zavisi v veliki meri od članov mestnega sveta, ki njegove predloge sprejme ali pa zavrača. Če torej hočemo, da bo mestna občina dobro upravljana in da se nam ne bo treba naslednji dve leti jeziti nad .temi ali onimi nerednostmi, poskrbimo, da bodo prišli v mestni svet sposobni, pošteni ljudje s pravim čutom odgovornosti do splošnosti. V tem oziru priporočamo, da glasujete v 23. vardi za Johna Kovačiča, v 28. za Joe Kovaciha, v 32. pa za John Fa-kulta. Napravite križ pred temi imeni, kot določa zakon, sicer se lahko zgodi kako neljubo presenečenje. Naj nihče ne misli, saj pojde tudi brez mene. Dolžnost vsakega svobodnega državljana je, da gre volit. Od kandidatov za sodnike priporočamo v ponovno izvolitev Mary B. Grossman, ki opravlja v splošno zadovoljstvo to službo že 30 let, Josepha Stearns, ki ga je imenoval governer F. Lausche za sodnika šele letos v marcu, pa se je že izkazal kot sposoben in spoštovanja vreden javni uradnik, ter Georgea Green, ki je v preteklih letih marsikateremu našemu človeku pomagal do državljanskih papirjev. Je pošten in sposoben sodnik, ki je vreden našega zaupanja. Veliko mesto, kot je Cleveland, ima zlasti velike težave z ureditvijo prometa. Da bi malo razbremenili ceste in križišča v sredini mesta in olajšali dohod tja in odhod od tam, so napravili načrt za podzemsko železnico. Ta načrt pa bo mogoče izvesti le, če bomo volilci odobrili izdajo okrajnih bondov za kritje teh izdatkov (County Subway Bond Issue). Za okraj Cuyahoga sta zelo važna še dva druga predloga: za okrajni dobrodelni davek (County Welfare Levy) in predlog za izdajo bondov za graditev poslopja okrajnih ura dov (County Government Building). Poleg okrajnih bosta nred volilci še dva predloga, ki zadevata mesto, to sta predlog za odobritev davka za mestno upravo (City Operating Levy) in predlog za izdaio bondov za preureditev mesta (Urban Redevelopment Bonds). Pojdimo v torek 3. nov. vsi na volišče in izpolnimo svojo dolžnost! Volilcem 32. varde cigani in nad njihovim kongresom. Stara tradicija med cigani pa je, da policajev in pa sodnikov cigani ne ljubijo preveč. Še nikoli jih niso dosti lobrajtali in jih najbrže tudi nikoli ne bodo. To je en razlog, da cigani letos s tem običajnim letnim kongresom niso preveč zadovoljni. Kaj in zakaj naj bi kake oblasti skušale 'odkriti razne ciganske posebnosti, kot n. pr. spretnost v ciganski profesionalnosti, ki se imenuje “izmikanje” tujih nt-nin in druge take posebnosti, to so ciganske tajnosti in ciganom ni ljubo, da bi kdo drugi izven njih rodu izvedel za nje. Cigani so mnenja, da vsak se naj na svetu za svoj kšeft briga, pa bo mir in dobro na svetu. Drugi razlog pa je, da so časnikarski poročevalci letos na vse štiri vetrove razglašali še neke druge nečedne ciganske navade, ki so jih izvajali vsako leto na svojem kongresu. Ena teh navad je, da kongres se je vsako leto vršil v času polne lune in na čast tej in pa na čast rečnim bogovom je ob polni luni ponoči plesala naga devica. S tem obredom pravijo poročevalci, da so cigani zadoščali in tolažili rečne bogove, ki če so se razjezili so delali ciganom težkoče s poplavami, itd. To je že stara ciganska vera. Radi vsega tega je bila letos slaba udeležba na ciganskem kongresu. Zunaj mesta na samotnem kraju so vsako leto cigani šotorili. Priredili vsako leto tudi nekak velik semenj, na katerega so ljudje prihajali iz radovednosti in na njem tudi precej zapravili. Ciganke so ime- kramljal z nekaterimi šolarji. Pa zagleda med šolarčki malega korajžnega rdečelasega dečka, ki se je letos vpisal v prvi razred. “Say you little Red, how you like the school?” “O it’s very nice to' be here — your Grace.” “That’s nice little man. Be a good boy, and the world will be good to you.” “Which wicidd?” vpraša deček. “This great round world of ours.” No, world is not round your Grace.” “No, how do you know, that is not?” “Because my father says often, that this wolrd of ours is crcioked.” Škof in učiteljice so se spogledali in kajpada smejali. Učiteljice bodo kajpada skušale dečka poučiti, ko bo take stvari bolj doumeval, da svet je okrogel ampak ljudje bi ga radi skrivili in ga krivijo- Prav tako, kakor je nekoč odgovoril neki gnobo-kop in oskrbnik pokopališča na vprašanje, če ga ni kaj strah ta mrtvih, pa je odgovoril: “Ta mrtvi so allright — ampak ta živi so od hudirja!” — Gospodarske razmere v Združenih državah nikakor niso slabe. Vendar pa je čutiti da razne izdelke zadnje mesece malce pešajo. V automobilski industriji je bilo- zadnje tedne odpuščenih na tisoče delavcev. Baje je automobilski trg z automobili natrpan. N. pr. Mercury automobile so zadnje tedne ponujali za zelo ugodne cene. Sicer držijo stalne določene cene, ampak dovoljujejo pa nenavadno dobre Zopet sem kandidat 32. varde za mestno zbornico, ker je 32. varda začela postajati nazadnjaška varda. Edina stvar, ki je bila izvršena v tej vardi, je bil predlog, sprejet od mestnega sveta, ko sem še jaz bil član mestnega sveta. Program tega zakonskega predloga je sedaj skoro dokončan, razen Wildwood Parka in 27 akrov Neff Road, ki jih je imelo mesto kupiti za našo naselbino. Vi vsi veste, da smo takrat, ko sem jaz bil član mestne zbornice, bili v naj večji depresiji. Male ljudi je bilo zaposlenih in malo ljudi je imelo kak dolar za na stran. Jaz osebno sem trdo delal in se ves čas trudil za izboljšanje naše naselbine. Pustil sem celo svoje redno delo pri New | York Central za tri leta, da bi tako dal kateri drugih družin možnost zaslužka. Mesto ni imelo denarja. Mi smo bili plačani z javnimi zadolžnicami. Edino kar smo imeli je bilo W. P. A. in Relief in vendar sem dosegel toliko stvari za 32. vardo. Danes pa ima mesto na razpolago milj one dolarjev in kakor aerem v uradnem poročilu, so potrošili na druge -predele mesta milj one, toda samo nekaj sto dolarjev na našo 32. vardo. Zdi se mi, da so ljudje, ki živijo na Heights, clevelandskemu Nikolaj Nikolajevič je še videl, da prihaja v ornatu pop Anato-iij. Ni ga več čakal. Zagnal se je proti desni. Ko se je ozrl, je zagledal pred tanki križ v Anatolijevih rokah, potlej je začutil pekočo bolečino pod rebri. Še je tekel, ni več gledal nazaj, oreskočil je jarek in padel. Ni se mogel več vzdigniti. Zobje so, se mu zabelili skoz brado, z roko je segel pod srajco in krvavo privlekel nazaj. Stisnil jo je v pest in zagrozil čez cestoi. -čorti prekleti! Potlej se je po trebuhu zavle- J —— X mestu bolj pri srcu, kot pa cleve- travnička. Z meglenimi landski davkoplačevalci, ki ra- čune plačajo. In če bom jaz zopet izvoljen, ste lahko prepričani, da bom znal odpreti usta in govoriti za davkoplačevalce Clevelanda. Prepričan sem nam reč, da naj se dobrote izkazujejo najprej doma. Pri prometnih sredstvih poskrbimo najprej za prebivalstvo Clevelanda. Z vodo in kanalizacijo naj bodo najprej osigurani prebivalci Clevelanda in šele potem naj se misli na ljudi, ki davkov v Clevelandu ne plačajo. Če bom izvoljen v mestno zbornico, boste o meni in od mene slišali mnogo, kajti imel bom tudi mnogo povedati. Jaz živim v tej vardi 36 let in imam unijsko legitimacijo- že polnih 35 let. Anton Vehovec, kandidat 32. varde za Mestno zbornico. Karel Mauser: Nikolaj Nikolajevič Sorokin li na trgu vse razne pletenine in,cene za stare aute pri zamenjavi druge razne izdelke. Cigani pa.za nove. Tudi v drugi industriji je razne kovaške izdelke, tako tudi izdelke iz usnja, itd. In dobro sc trgovali. Vmes so ciganke pridno _vedeževale in napovedavale srečo in nesrečo naivnim ljudem, ki so hodili h cigankam po prerokovanja. Letos pa je bilo nekam vse bolj klaverno. Razloge sem že omenil. Poročile" pravi, da ko je iz Španije pripeljal se nekako vsega dovolj in če se prodajanje ne bo pospešilo znamo priti do nekega “oddiha” na vseh poljih. — Na Elyu so imeli Ameriški legijonarji osmega okrožja svoje letno zborovanje in sestanek. Bila je velika udeležba in Ely-čani so pogostili legijionarje z vsem, kar so imeli na razpolago. VXCl -IVW J V- -t-JL, KJ ky tXXAAJ A ~ — • —-7 ----- •*- - boj 34 let .stari ciganski glavar IV novi odbor in vodstvo- je izvo-Jose Campos svojo družino in Ijenih tudi več Hrvatov in Slo-152 drugih sopotnikov, je ta, ko vencev, kakor je zagledal kordon policistov okrog ozemlja, kjer naj bi se vršil kongres, protestiral-in je primerjal to h koncentracijskemu taborišču. Ogorčen se je on in-njegova -skupina vrnila nazaj proti svojemu -domu v Španijo. Tako torej celo cigani skrbijo, da se sestajajo med seboj, snujejo načrte za svtojo bodc-čnost. in Slo-to pričajo imena. Eisenhower jeva administracija nikakor nima svojih plotov z rožicami posejanih. Ukinjenje podpiranja farmarjev, je farmarje nekam odtujilo od republikancev. Rezignacija delavskega tajnika Martina Durkina, je potisnila v precejšno zaskrbljenost in v nezaupnost vse ameriško organizirano delavstvo. Farmar- To poročilo bo morda zanimalo- jem in delavcem se oci odpirajo le kake radovedneže, mnogi bo- j in čutijo, da zna nekaj priti, s do rekli, kaj me cigani brigajo. | čemer ne bodo prav zadovoljni. Cigani so cigani. j Vse je zavito v neko nepredirno Res je, ampak tudi cd teh se meglenost, prav zato pa nastaja mnogi lahko uče. Koga? To, da,neki strah. Republikanci imajo v organizaciji je moč. V orga- pred seboj težavne probleme, nizaciji je skupnost, ki nekaj šte-1 Nevarnost pred komunistično je — posameznik pa nič. ! agresivnostjo nikakor ni majhna, — V Washington!! so objavili [zato bo vlada morala hoče ah no-predkratkim vest, da je ameriška če hiteti z oboroževanjem na-vlada nakazala Franciji nadalj- prej. To bo zahtvealo visoke bi-, nih 385 milijonov, katere bo upo- lij one in da bodo bilijoni v zvez- . . • • i _ v i i ^ ^l UrvrJ.n m nrali \ Zimo je pričakal Nikolaj Niko- da ljudi. Rusi in Ukrajinci, vse, lajevič kakor vedno, odkar je bil kar ni hotelo iti nazaj v rodno na tujem. Ni se gnal zavoljo zemljo, vse, kar je čakalo;, da se mraza, tudi nad globokim sne- bo čas še presukal. Bili so tam gom ni tožil. Sneg v Avstriji ali kozaki od Dona in Zaporožja, bdi Ukrajini, povsod je isti. Mrzel so ostanki Vlasove vojske, civi-in globok, brez usmiljenja. Do- listi, otroci in žene. Nikolaj Nima je bilo toliko drugače, da je kolajevič je zahrepenel po do-nategnil nase obnošen težak mači družbi, po ljudeh, ki so go-plašč, tu skoz cape piha ledena vorili njegov jezik, sapa. T;oi je vsa razlika. In je živel tam, dokler ni prišlo- Ko so se umikali Nemci, se je tisto jutro. Nikolaj Nikolajevič od doma odtrgal tudi Nikolaje- je obrisal oči in ni mogel verjeti, vič. Ne zato;, ker bi Nemce lju- Tam ob travniku stoje ruski kabli. Saj ni bilo lahko pustiti do- mioni, travnike pa oblegajo an ma. Toda Nikolaj Nikolajevič je gleški vojaki. Spredaj tanki sovražil ljudi, ki se obtesali dolgimi in ozkimi topovskimi gr-Ukrajino kakor mrtvo gmoto le- li, na straneh strojnice, vojaki s sa. Takrat, ko so Rusi pričeli s puškami v rokah, svojim načinom, se je Nikolaj Ljudje so drveli na kup. Ma-Nikolajevič uprl. Zaprli so ga. tere z otroki so tiščale za mož-Prvič je bil zaprt pol leta. Pre- mi, celo polje je objelo; trepeta-tepen je prišel nazaj. Drugič je nje. sedel več kot eno leto. Za deset Rusom nas hočejo vrniti! let starejši se je vrnil na zemljo. Nekdo je dvignil ta krik in Prišel je na svoj dom kot hlapec, zdaj se je nosil skoz množico- ka-Zato se je Nikolaj Nikolajevič kor krvava zastava. Možje so se tedaj umaknil. Umaknil tako ozirali po izhodu. Za hrbtom kakor skakač, ki mora preskočiti Drava, za Dravo visoke goire. On-visciko pregrajo. Računal je na stran cesta, toda zastražena in vrnitev. zaprta. In tam stoje ruski ka- Toda čas je slabo kazal. Nem- mioni. ci so se umikali, Rusi so, se gne- Oblegovalci so zahtevali, da tli icd vseh strani. Nikolaj Niko- ljudje odidejo prostovoljno na lajevič, čeprav preprost človek, avtomobile. Nikomur se ne bo je videl v tem slabo znamenje. Če ^ič zgodilo. Rusi zrastejo, bodo prerasli tudi Tedaj je kriknil Nikolaj Niko-Ukrajino. Gospodarji bodo hlap- lajevič: ci, hlapci gospodarji. Delal boš Nič se nam ne bo zgodilo, sa-kot pes, tvojega ne ho, nič od ti- mo glavo nam bodo vzeli. Čor-stega potu. Požel boš žito, odpe- ti prekleti! Ijali ga bodo drugi. Ne na tvo- Pljunil je proti tankom, ki so, je gumno. Dali ti bodo tiste pe- se premaknili. Ljudje so, se sti zlate pšeničke, potem živi stisnili. Potlej je od nekod pa-ali umri. Kakor hočeš. del strel, se z odmevom zadrl Te; je zdaj grizlo Nikolaja Ni- proti Dravi in butnil tja pod vi-kolajeviča. Skc,zi celo zimo ga sold Križ. je grizlo in ko je dahnila prva Ne gremo nazaj! pomlad, je bilo očitno-, da je ko- Z golimi rokami so se uprli nec blizu. Čas je postajal kakor železju. ženska, ki je z otrokom rakasta bula. Nekje je raslo, ne- v naročju skočila proti tanku, je kje razpadalo. Nikolaj Nikola- padla na stran. Iz glave ji je lila jevič ga je precenjal kot ukra- kri. Nikolaj Nkolajevič je dc-bil j inski kmet. Ne razvija se prav. udarec s puškinim kopitom. Po Vse je kakor krompir, ki se ga bradi, ki se je že srebrila, so se je l;c;til hrošč. Zori pa že naprej mu obešale kaplje krvi. kaže, da ho,.zanič. Čorti! In konec je prišel nenadoma. Gosenice tankov so rožljale. Tedaj se je Nikolaj Nikolajevič, Nikolaj je videl, da vojaki z prvič srečal z Angleži. Odkril [ udarci kopit ženo na kamione se je pred seržentom, ki ga je prve ljudi. Vpitje se je zadiralo- očmi je še videl, da sta na desni dva borovčka, na levi .biga njiva io-zimine. Tja bi se rad privlekel. Da bi legel na njivo kamr pošten kmet, pobožal tiste zelene bili, čeprav niso njegove, del glavo na grudo prsti in zaspal. Pa se ni več. Stegnil je roko po šopu trave, toda dosegel ga ni. Roka je ostala stegnjena, telo se je zleknilo in obmimvalo. Majsko sonce, ki je božalo ozi-mino, je zdrsnilo tudi preko mrtvega Nikolaja Nikolajeviča. Pokopali so! ga neznani ljudje ko j tam na travničku. Dve borovi veji je dobri neznanec zložil v križ in ga zasadil v lepo prst. Brez imena. Za rože je bila krepka ozimina. Teden po tistem je grčavi kmet Hammer oral. Dvakrat se je s plugom ognil grobu. Tretje je obstal, se -razgledal, potlej spulil tisti dve borovi veji, ju vrgel v graben in pognal konje čez grob. Nikolaj Nikolajevič spodaj se ni zganil. Prst ga je tako prijetno objemala, da mu je bilo lepo. Zdaj bo skoraj sneg nad njegovim grobom. Na pomlad pa bo Nikolaj Nikolajevič spal pod ozi-mino. V poletju bo nad njim zlata pšenička, v jeseni strnišče, na spomlad spet ozimina. Prst tuje prsti bo, grudica za tuji kruh. * * * P. S. Morda se vprašaš, zakaj sem napisal to drobno, zgodbico. Za Vse svete. Da obudimo spomin ne samo na naše brate, ki so bili vrnjeni od istih ljudi in pobiti, temveč da se spomnimo tudi tistih, ki so bili od Angležev s silo vrnjeni na ruske kamione v Liencu. Najmanj sto grobov sanja ob Dravi. Malo ve svet O •tem vnebovpijočem grehu dvajsetega stoletja. Ta greh pa gloda in gloda. Ko boš molil za svoje, dragi prijatelj, spomni se še preprostega Nikolaja Nikolajeviča, nad katerim na tirolski njivi raste ozimina. Moj in tvoj brat je bil, izdan in prodan za skledo- leče. rabila ta za svoje vojne izdatke v Indo-Kini. To bci omogočilo francoski vladi, da bo oborožila in poslala v Indo-Kinc nadaljnih devet bataljonov vojaštva ter začela izvajati novo ofenzivo proti komunističnim upornikom tamkaj. Ruski agentje v Aziji pa podpihavajo in hujskajo azij- lij Ulit! III Ud AJV^AAA » “ ---i J'- KJV-A/J^ilVV^AAA, AXA J ni blagajni, bodo morali biti dav-1prvega srečal. Nekaj le je dihni-ki, ne nižji, ampak še višji. Ra-jlo po svobodi. Sicer je prepro-di bi pa republikanci pokazali;stega Nikolaja Nikolajeviča bo-tudi nekaj spretnosti, da bi cene lelo, da so Rusi tako blizu, da znižali. K temu cilju pa ni moč po drugih potih, kakor le po eni čudno rastejo in da jim je pot povsod odprta. Toda v mislih se poti, da se znižajo- stroški pri j je tolažil in upal. proizvajanju, kar pomeni tudii Tedaj se je preselil tja na lien-znižanje zaslužka in plač. Višje ške travnike, kjer je bilo začu- v nebo in plavalo čez ravnino-. Kričanje se je mešalo z jokom, od gmote se je odtrgalo nekaj ljudi in planilo proti Dravi. Nekateri so si pcimagali s plavanjem, največ se jih je pričelo utapljati. Grgraj e so s poslednjimi močmi segali po vrbovju, ki je viselo v viodo. “KOMSOMOLSKAJA PRAVDA” O VERI Moskovski dnevnik “Komso-molskaja Pravda,” centralni organ komunistične mladine v Sovjetski zvezi, opisuje, kako se mora zadržati komunistična mladina do vere. Takole pravi med drugim: Pravila organizacije Kom-somol zahtevajo od svojih članov, da se aktivno bore proti vsem verskim predsodkom. Člani Komsomola ne smejo: živeti po nobeni veri, prav tako se ne smejo udeleževati nobenega bogočastja. V tem pogledu jim je prepovedana vsaka verska strp-Ijivo-st. Res je, da Stalinova ustava daje vsem sovjetskim državljanom versko svobodo, toda ista ustava daje vsem pravico do protiverske propagande. Stranka in država smatrata verske predsedk-e za škodljive in iz tega razloga ne moreta biti proti njim brezbrižni. Vera je dobra samo še za slabiče, ki jih izrabljajo kapitalisti za izžemanje delavstva. Vera je sovražnica delojemalcev. Iz tega razloga morajo vsi člani Komsomola postati aktivni propagandisti v borbi proti veri. — Iste nauke izpoveduj ejc Titove-mladinske organizacije in rd,, -ri rojaki tu med nami. — V 95 od 100 domov v ameriških mestih ima tekočo vodo. Dr. Josip Grnden: Zgodovina slovenskega naroda 13. Boji v Hrvatski krajini. Bitki pri Budačkih in pri Sisku - Karlovectnom na papirju sklenjeni mir. je bil poslej najmočnejša o-bramba slovenskih dežel in sedež vrhovnega poveljnika za Hrvatsko krajino. Prvi, ki je v njem stoloval, je bil Vajkard Turjaški, brat nesrečnega Her-barta. Novi branik ob Kolpi je v naslednjem desetletju Turke precej zadrževal, da niso mo- Pravijo da je Murat III. sam Obsojal naval Ferhad-paše na Hrvatsko in se izjavil, daje njegov poraz pravična kazen božja za verolomnost. Ukazal je celo svojim beglerbegom v Budi in Temešvaru, naj ne napadajo dežel kralja Rudolfa. Toda obmejni turški poveljniki se niso mnogo brigali za sultanova po- 1953 NOV. 1953 ULOJ KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV gli po svoji navadi pleniti pol velja in so popolnoma samo- naših krajih. Karlovška posadka je bila vedno pripravljena za boj. Čim se je zvedlo, da je kaka turška četa prekoračila Uno, že je bilo vse pripravljeno, da jo potolčejo in požene nazaj v Bosno. Karlovca pa se Turki niso lotili, ker so dobro vedeli, da je močno utrjen in z vsem potrebnim oskrbljen. Posebno tedaj je upadel bosenskim roparjem pogum, ko je po smrti Vajkarda Turjaškega (1581) postal Jošt Josip Turn poveljnik karlovške trdnjave in hkrati general vse Krajine. Imenovali so ga splošno “turški strah”. Svoj priimek je opravičil zlasti s sijajno zmago pri Slunju. Sam Ferhad-paša je bil 1. 1584. zopet zbral vojno četo, broječo najmanj 9000 mož, in z njo napravil roparski pohod na Hrvatsko in Kranjsko. Trpeli so zlasti kraji okoli Kostela, Poljan in Kočevja. Z mnogimi ujetniki in bogatim plenom se je vračala četa proti Bosni. Tu zbereta Turn in hrvatski ban Tomaž Erdedi hitro 200 mož in primeta Turke pri Slunju v dolini Močila. Krščanska zmaga je bila sijajna. Turkov je padlo okoli 4000, med njimi mnogo begov; vsi ujetniki so bili osvobojeni, 10 zastav zaplenjenih. — Bil je to zadnji večji vpad Turkov na Kranjsko. Vsi opisani boji so se vršili med tem, ko je veljal s sulta- w TRINEITS ' UKAN EUXERff BIUEBWIW, Tisoče starejših ljudi radi Vrtnarjevo grenko vino, ostanejo zdravil Na tisoča starejših ljudi rabi Triner-jevo grenko vino, ker vedo, da mo-/HMJh rajo pomagati na-ravi za redno od-vaj an j e. Oni tudi vedo, da Trinerje-vo grenko vino zanesljivo pomaga prod zaprtju in njegovim posledicam. Trinerjevo grenko vino je preizkušena želodčna . tonika in odvajal- no zdravilo, katere-ga uporabljajo tisoče in tisoče starejših ljudi že od leta 1887. To zdravilo je sestavljeno iz naravnih. čudovito delujočih zelišč in korenin. Kupite še danes Trinerjevo grenko vino in prepričali se boste o njegovem prijetnem okusu in učinkovitem delovanju proti zaprtju. (Opomba: Ako vaš lekarnar nima Trinerjevega vina v zalogi, tedaj pošljite $1.59 z naslovom in imenom vaše lekarne na: Jos. Triner Corp., 4053 W. Fillmore, Chicago, Ul, in prejeli boste veliko 18 oz. steklenico Trinerjevega grenkega vina poštnine prosto.) Trinerjev liniment Naglo olajša in ublaži revmatične bolečine in nevralgijo. Čudovito sredstvo proti okorelim in bolečim mišicam. Imejte vedno v zalogi Trinerjev liniment — ker nikoli ne veste, kdaj vas bolečina napade. (Pošljite 80c za dve 2 oz. steklenice, poštnina prosta.) I« TRINERS stojno določevali, ima li vladati mir ali vojno stanje. Zlasti se niso zdržavali roparskih pohodov, ker so jim donašali lep dobiček. Za slovenske in hrvatske dežele se je pomnožila nevarnost, ko je bil 1. 1591. imenovan za bosenskega beglerbega bojaže-ijni in krvoloči Hasa-paša. Naš zgodopisec Valvasor poroča, da je imel Hasan rodbinsko ime Križelavič in da je bil Italijan po rodu. Izprva je bil baje kristjan in celo benediktinski menih (subdiakon), potem se je poturčil, ker je hotel doseči visoke in častne službe. Hrvatski zgodovinarji pa trdijo, da je bil Hansan-paša rodom Hrvat iz Lu-žaca s priimkom Pridojevič in bil izprva “riščan” (pravoslaven). Znano je tudi, da je že v mladosti prišel v Carigrad in študiral na državne stroške, potem je postal sultanov sokolar in se oženil z bogato perzijsko kneginjo, vdovo velikega vezirja Osmana. Ker je bil hraber vojak, brezobziren in drzen mož, so ga njegovi zaščitniki izbrali za važno mesto bosenskega beglerbega v nadi, da bode v hrvatsko - slavonski Krajini zopet zaigral krvavo kolo, krvaveje nego je bilo kdaj poprej. Kakor hitro je došel Hasan v Bosno, je pričel vznemirjati obmejne kraje. Že 3. maja leta 1591. je naznanil ban Tomaž Erdedi karlovaškemu generalu Andreju Turjaškemu, da je bosenski paša dal napraviti pri Svinj aru pod Gradiško iz ladij most čez Savo in bode najbrže udaril na Bihač ali pa na Slavonsko krajino. Andrej Turjaški je menil, da je Bihač v večji nevarnosti kot Sisek in je zato poslal tamošnjemu poveljniku Krištofu pl. Obračanu 200 mož iz Karlovca na pomoč. Hkrati je pisal kranjskim deželnim stanovom, naj mu pošljejo smodnika lin svinca ter vse potrebno pripravijo, da se skličejo domobranci (Landes-aufgebot), ako bode treba. Med tem je Hasan zbral okoli sebe vse podrejene sandžake in vojsko, ki je štela 18.000 mož. V prvih dneh avgusta je z njo udaril proti Sisku. Trdnjava je bila last zagrebškega kapitlja, ki je določil za poveljnika kano nika Nikolaja Mikca in Štefana Kovačiča. Siščani so se junaško branili in prizadeli Turkom mnogo škode. Ker so h-krati od vseh strani došle krščanske čete na pomoč, je Hasan že četrti dan prekinil obleganje in se začel 11. avgusta vračati proti Gradiški. Zagrebški kapitelj pa ni zaupal Hasanu, ampak je po njegovem odhodu zopet utrjeval Sisek. Vnovič je prosil pomoči slovenske dežele. Kranjci bi radi pomagali, ali svoje topove so bili že razposlali v Karlovec, Bihač in druge hrvatske trdnjave, denarja pa niso imeli. Še za karlovško posadko so le s težavo dobili 2000 gld. na posodo, da so jih poslali Turjaškemu. Dežela je bila vsled vednih bojev tako obubožala, da ni mogla več pošteno preskrbljevati karlovške posadke. Poveljnik Andrej Turjaški je bil vsled pomanjkanja živeža prisiljen razpustiti vojake po kmetih, da so se z ropom preživeli. NOVEMBER 14. — Klub 13 pripravlja večerjo s klobasami in kislim zeljem od 7. do 10. ure zvečer v SND na St. Clair Ave. Godba! 14. —Podružnica št. 3 Slov. moške zveze priredi v Slov. domu na Holmes Ave. veselico s plesom. 15. — Cerkveni pevski zbor Ilirija pri Mariji Vndbovzeti vabi ob šestih zvečer na KOLINE v šolsko dvorano. 22. — Pevski zbor Adrija priredi jesenski koncert v AJC na Recher Ave. 25. — Carlton Club priredi šesti ples na večer pred Zahvalnim dnem v SND na St. Clair Ave. j Igra Peconov orkester. 25. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi večerjo z zabavo in plesom v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra Eddy Habat orkester. 28. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi v SND na St. Clair Ave. plesno veselico. Igrajo Kenny Bass in njegovi Polka Poppers. DECEMBER 6. — Pevski zbor “Slovan” ima koncert v AJC na Recher Ave. 6. — Sv. Pavel št. 10 Hrvatske kat. zajednice priredi letni obed v cerkveni dvorani sv. Pavla ob eni popoldne. Po obedu zanimiva filmska predstava. 31. — Hrvatski kulturni klub in ženski klub priredita na Silvestrov večer ples v Hrvaškem domu na Waterloo Rd. PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 18 St ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 Volite za V blag spomin DRUGE OBLETNICE ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA NAŠA PRELJUBLJENA IN NIKDAR POZABLJENA SOPROGA IN MATI Antonija Fidel ki je za vedno zatisnila svoje blage oči 1. novembra 1951 Leta dva je že minilo, odkar Te več med nami ni, žalostna so naša srca . . . solze nam zalivajo oči. Tvoje roke, ki dobrega toliko storile, utrujene sedaj mirno počivajo, k Bogu naše prošnje se dvigajo, da srečna si zdaj nad zvezdami. Saj ne mine nikdar dan, da ne bili bi v duhu tam, kjer zdaj počiva Tvoje truplo, kjer Tvoj dom je zdaj hladan. Luč naj nebeška vedno Ti sije, v mislih med nami boš vsak čas, počivaj mirno, blaga duša, in pri Bogu prosi za nas. Žalujoči ostali: ANTON, soprog ANTHONY J., JAMES J., in LOUIS J., sinovi JOSEPHINE por. SIDLEY, ROSE, in MARY, hčere TOMMY FIDEL, vnuk Unionville, Ohio, 2. nov. 1953. GLASUJTE ZA 5 važnih predlogov YES City Operating Levy Charter Amendment) FOR Urban Redevelopment Bonds DA, ZA MESTNI UPRAVNI DAVEK (Dodatek k mestni ustavi) To je samo obnovitev, k; ne bo pomenila nika-kega zvišanja vaših sedanjih davkov. Predlog je dodatek k mestni ustavi, kakor je bil v preteklosti. Za ta davek, ki znaša 12.15 tisočink dolarja, so glasovali prebivalci mesta Cleveland v 1. 1951.- Ta predlog je v veljavi do 31. decembra 1953. Mestna uprava je pobirala samo 11.05 tisočinke od dolarja tega davka. Volivcem pri tem glasovanju priporočamo, naj glasujejo samo za to znižano davčno vsoto, 11.05 tisočinke od dolarja. To glasovanje bo za tri leta in ne pomeni zvišanja dosedanjega mestnega upravnega davka. Če tega davka ne izglasujemo, bo utrpela mestna uprava 6,000,000 dolarjev dohodkov in še zdaleč ne bo mogla upravljati mesta na uspešen način. ZA PREUREDITEV MESTA Lansko leto so clevelandski volilci glasovali za izdajo bondov v vrednosti $7,000,000 v namen tega programa. Iz vsega skupaj pa ni bilo nič, ker vrhovno sodišče države Ohio ni odobrilo zakona, na podlagi katerega so volilci za te honde glasovali. Da bi se ognili tej zapreki, namerava izdati mestna uprava te bonde v smislu “avtonomnih” določb. Zato na zadevo volilce znova opozarjamo. Zvezna vlada bo prispevala k vsakemu dolarju mestnega denarja $2.00 iz zvezne blagajne. Če bomo torej glasovali za izdajo bondov v vrednosti 7,000,000 dolarjev za odpravo beznic in za pozidavo, bo mesto Cleveland imelo za preureditev na razpolago 21,000,000 dolarjev. Glasujte (X) ZA predloge, ki se tičejo okraja Cuyahoga FOR County Welfare Levy ZA OKRAJNI DOBRODELNI DAVEK Davek za socialno skrbstvo v okraju Cuyahoga| je samo obnovitev istega davka, za katerega stel volili 1. 1951 za socialno skrbstvo našega okrajak v letih 1953 in 1954. Letos jeseni moramo po-j nbvno glasovati za ta davek, da bo tako naš okraji v letih 1955 in 1956 spet deležen tako uspešnegaj socialnega skrbstva, kakor doslej. 4sl Ohijska in zvezna vlada prispevata h kra-| jevno odobrenim davkom vsote iz svojih blagajn^ v primernih zneskih, če volilci okraja Cuyahoga*'1 ne bodo volili za odobritev tega davka za social- : no skrbstvo, bo utrpela blagajna za socialr 9 skrbstvo v našem okraju okrajne, državne in zvezne prispevke in se bo temu primerno okrajna služba za socialno skrbstvo znižalo vsaj za 50%. FOR County Government Building ZA ZGRADITEV POSLOPJA OKRAJNE UPRAVE Mnogo ljudi ne ve, da naša okrajna uprava ni--ma .svojega lastnega poslopja. 'Večinoma misli-^ mo,r da se nahaja okrajna uprava v poslopju okrajnega sodišča. Dejstvo pa je, da poslopje okrajnega sodišča ne more spravljati pod streho naraščajoče in različne oddelke vaše okrajne uprave, ki si izposoja prostor in ki najema lokale za svoje pisarne v najrazličnejših poslopjih. Predlagamo vam v glasovanje izdajo dvajsetletnih bondov v vrednosti $4,100,