Stev. 8._ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiški AsiSkega št 20, L nad.tr. — Vsi dopisi naj sc po«1}aj» uredniitvu Usta. Nefrankiraaa pisma se ne sarcjcmajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kansorcij Ost a r Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge * omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aiiškeg« št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pot leta . . . -............. 12.— za tri mesece................• 6*—► za nedeljsko izdajo za celo leto....... 5.20 za pol leta....... ..........2.60 V Trstu, v soboto a. ianuaria 1916. Letnik 1X1. fismezae številke .SrftaMtl* se prodajajo p« S viaarlev. zastarele številke po It vinarjev. Oglasi se račan^o na milimetre v Srokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . . . mm po 10 Ytn. Oaatrtnice. zahvale, poslanice, oglasi denarnih za. vodov..............mm po 20 vi«. Oglaai v tekstu Usta do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta.....> . : . 1 . . i — MaU oglasi po 4 vfasje beseda, najmanj pi 40 vinarjev. Oglase sprejema lnseratnl oddelek .Edinosti-. NarofcnFfit ta reklamacije se pošiljajo upravi list*. Plačuje »e izključno I* ■pravi »Edinosti*. — Plača ia to« se v Trstu. tpcava in intacainl oddelek se nahajata v ulici Sv. FraniH&a Asiškega SL 29. — PoftMbranliniČnl račun sl «41.652 PmM nalnouejjlh flosodkov. Rusko bojišče. — Novi napadi Rusov v vzhodni Galiciji. Naskoki turkestanskih strelcev zavrnjeni. Ruske izgube v novoletnih bojih ob besarabski meji in Strypi znašajo najmanj 50.000 mož. Italijanska fronta. — Topovski boii na raznih mestih fronte, mestoma precej srditi. Balkansko bojišče. — Uspešne operacije Kdvessovih čet pri Mojkovcu, pri Gedusi, zapadno Rožaja in med Pečjo in PlavamL Naše čete 10 km od Beran. Zapadno bojišče. — Nič novega.-Katastrofa angleškega podvodnika. Turška bojišča. — V Iraku in na Kavkaski fronti nobenih posebnih dogodkov. Na dardaneiski fronti topovski boji in boji z vojnimi ladjami. Sestreljeno francosko letalo. Razno. — Vojaška službena obveznost v angleškem parlamentu sprejeta. — Solunski konzuli izpuščeni. RusKo bojišče. DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se objavlja: 7. januarja 1916, opoldne. Včerajšnji dan je bilo na severovzhodu razmeroma mirno. Le ob Styrn je prišlo mimogrede do bojev. Sovražnik je zasede! pokopališče severno Ćartorijska, a so ga kmalu pregnali avstrijski deželni brambovcl. Danes zjutraj je priče! sovražnik vnovič z napadi v vzhodni Galiciji. Tarkestanski strelci so pred dnevnim svitom napadli naše črte severovzhodno Bukača in so prodrli na ozkem kosu fronte v naš jarek. Toda honvedska pešpolka št. 16 in 24 sta s hitrim protinapadom sovražnika zopet pregnala. Privedenih je bilo •.:inogo ujetnikov in 3 strojne puške. Kakor je Iz soglasnih izpovedi ujetnikov razvidno, je bilo pred zadnjimi napadi proti armadi Pflanzer - Baltina ruskemu moštvu povsod naznanjeno, da gre za veliko predorno bitko, ki privede rusko armado ^opet v Karpate. Po zanesljivih cenitvah znašajo izgube sovražnika v novoletnih bojih na besarabski meii in ob Strypi najin ani 50.000 mož. Har;;estnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN. 7. (Kor.) Veliki glavni stan, 7. jaguarja 1916. Iz pokopališča severno Ćartorijska, v I aterem se je utrdil včeraj en ruski od-c'elek, je bil sovražnik danes ponoči zopet pregn«n. Vrhovno armadno vodstvo. nemen noue ruske ofenzive. Korespondenca »Heer und Politik* piše: Ruska ofenziva na^besarabski meji in ob Strypi, ki se je pričela dne 28. decembra z ogromnim moštvom in municijo in ki sega od besarabske meje vzhodno Za-leščikov do izliva Styra in Kormina, ponavlja že večkrat izvršeni ruski poizkus, da bi se nemožnost prebitja na odločilnem mestu izenačila z napadi na kakem drugem mestu. Boje ob Dnjestru, ob Strypi, ob Styru in potoku Korminu je pač smatrati kot razbremenje frar.cosko-angleških čet pred Solunom. Ze pri pričetku naše ofenzive proti Srbiji, ki je Rusija ni mogla preprečiti, je sledila ne samo na zapadni in italijanski fronti močna ofenziva sovražnika. ampak so poskušali tudi Rusi na istih mestih kakor sedaj z močnimi napadi, da bi priklenili nase velik del avstrijskih čet v vzhodni Galiciji in oslabili s tem našo ofenzivo proti Srbiji. Znano ;e, da je bilo to združeno postopanje četvero-sporazumnih armad popolnoma brez uspeha. Rusija je, kakor znano, že večkrat poskušala na kak način poseči na Balkan in priti Srbom na pomoč. Slišali smo, da je ruska armada nasilen prehod skozi Rumunijo opustila le vsled grožnje, da se bo nastopilo proti takemu koraku z PODLISTEK GREŠNICE. ftomaa. — francoski spisal Xavier do Montčpia Miurice je počasi privzdignil to lepo, dražestno glavico in ustnice obeh zaljubljencev so se združile v opojen, a nedolžen poljub. Potem pa so se razklenile Leontinine roke in dekle, utrujena po tolikem razburjenju. se je vsedla na naslanjač. Mauric se je zopet vsedel k njenim nogam. Tedaj pa so se naglom a odprla vrata ateljeja in Karel, ki je hotel vstopiti, je obstal med vrati in motril to lepo skupino — Bravo I — je vzkliknil veselo in zaploskal z rokami. — Razvoj! Konec petega in zadnjega dejanja! Velik uspeh! Venci! Soigralce kličejo na oder! Zagri-njalo pade! — Da, razvoj! — je odgovoril Maurice, — in sicer srečen. — Torej vidiš, da sem imel prav, ko sem ploskal orožjem. Ker bi bilo to zelo nevarno, so Rusi na rumunski meji v Besarabiji zbrane čete odposlali proti severu. Pred več dnevi je neki angleški oficir izdal, da je bil na konferencah v Calaisu dogovorjen za prihodnje dni velik enoten vojni načrt, ki bi moral imeti močan uspeh. Malo dni po razkritju te tajnosti je sledila ruska 'ofenziva. Zato se lahko z mirno dušo trdi, da je mogoče domnevati med tem vojnim svetom in novimi ruskimi akcijami v vzhodni Galiciji notranjo zvezo. General Ivanov, ruski vrhovni poveljnik na tem delu fronte, je morda tudi mislil, da dobi s prebitjem avstro-ogrske fronte ob Dnjestru bočno postojanko proti avstrijski armadi in da doseže lahko celo uspeh, ki bi bil še izven prvotno določenega načrta. Dne 28. decembra je bii izvršen ogromen napad mas v 16 vrstah po topovski predpripravi, ki je bila strahovita. Bil je to torej napad z nenavadno močnimi silami, ki je moral zasledovati velike namene. Toda ob žilavi hrabrosti in vztrajnosti avstrijskih čet se je izjalovil ta poizkus, kakor tudi vsi ostali, ki so bili izvršeni v naslednjih dneh. Tu se je ponovila usoda ruske armade v Karpatih kar se tiče izgub . Kakor se je svoječasna ofenziva zveznih čet v Srbiji nadaljevala mirno in krepko brez motit ve po sovražnih ofenzivah, tako tudi — kar se spozna lahko že iz razvoja ruske ofenzive — ruski napori ne bodo mogli nič vplivati tudi na predstoječo akcijo proti Solunu. I rtj DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se objavlja: 7. januarja 1916, opoldne. Na raznih mestih fronte so se nadaljevali topovski bo;i in so bili v ozemlju Col di Lane, pri Bovcu, ob goriškem pred-rnostju in v oddelku doberdobske planote od časa do časa precej živahni. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Poročilo Cfltforne. DUNAJ, 6. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Cador-ne dne 4. januarja: V oddelku Rive so naše čete po skrbni predpripravi zase-sedle nove višje ležeče postojanke na strmih pobočjih, ki se spuščajo od Biace-se proti Rocchetti. Po živahnem kratkem boju smo zasedli dva okopa na pobočjih Morite Sperona. En naš oddelek je izpadel iz strelskih jarkov v Tržiču in je zasedel po krepkem naskoku novo, bolj spredaj ležečo postojanko, ki je bila ojačena. Dnevno povelje vojvode Aoste soški armadi. LUGANO, 5. (Kor.) Poveljnik soške armade, vojvoda Aosta, je izdal ob novem letu dnevno povelje, v katerem se zahvaljuje oficirjem in moštvu za uspehe, izvojevane po sedemmesečnih težkih bojih in izraža nado. da se bodo po novem letu vrnili v domovino, ker vojujejo zmagovito in ponosno sveto vojno za osvoboditev in pravičnost. Balkansko Bojišče, DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se objavlja: 7. januarja 1916, opoldne. Ćete generala Kovessa so Črnogorce pri Mojkovcu ob kolenu Tare, pri Gedusi severno Beran in iz postojank zapadno Rožaia in na pol pota med F čjo in Pla-vami po srditih bojih vrgle. Naši sprednji oddelki so oddaijeni 10 km od Beran. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN, 7. (Kor.) Veliki glavni stan, 7. januaija 1916. Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Naš vojaški guverner v Srbiji. DUNAJ. 7. (Kor.) Cesar je privolil v ustanovitev vojaške generalne gubernije — I seveaa! Toda pridi nekoliko bliže, dragi Karel, da ti predstavim nekoga. -- Nekoga':' — Da. — Ali v ateljeju vidim samo Leontino in tebe, če vidim prav. — No, da, saj je tudi tako, in predstavljam ti gospico Leontino Aubryjevo, v kratkem gospo Torc5rjevo, mojo soprogo. — Mlada, lepa, odkritosrčna, zaljubljena. igrata prvo ljubimsko ulogo, tako je, prav tako je, in, jaz prevzemam posel nc • tari a. — Ne šali se z resnimi stvarmi, dragi moj. — je dejal Maurice očitajoče. — Saj se vendar ne šalim. — Kaj hočeš torej reči? — Reči hočem, da van.a napovedujem prihod dote. — Kakšne dote? — je vprašala Leon-tina in se nasmehljala veselim šalam bodočega dramaturga. — Bog pomagaj vendar! Dota v velikih zabojih, v težkih torbah in listnicah, zajamčena po vsega spoštovanja vrednem gospodu bankirju de Varniov Posetil sem v Srbiji s sedežem v Belgradu in je imenoval vojaškega poveljnika na Dunaju, fml. grofa Salis - See\viesa za vojaškega guvernerja Srbije. V Solunu aretirani konzuli izpusfenl. RIM, 7. (Kor.) »Giornale d' Itaiia« poroča iz Aten: Poslaniki četverozaveze so sporočili grški vladi, da so bili v Solunu aretirani konzuli izpuščeni v svobodo. O aretaciji konzulov v Solunu. PARIZ, 6. (Kor.) »Temps« piše o aretaciji konzulov v Solunu: Njihove osebnosti so zaveznike malo1 interesirale. Nič škode ne bi bilo, ako se te nepovabljene goste vrne njihovim domovinam. Mi bomo čisto mirno čakali na posledice tega dogodka in opazovali z zadoščenjem, kako zavezniki s potrebnim akcentom podkrepljajo svoj sklep, da hočejo Solun držati in u-kren-iti tamkaj vse odredbe, ki zahtevajo njihovo varnost. Grška ne more ničesar ukreniti proti navzočnosti zavezniških čet. Francoski predujem Grški. PARIZ, 6. (Kor.) Agence Havas javlja iz Aten: Francoska vlada je obvestila grško vlado, da ima zanjo pripravljenih 10 milijonov frankov kot predujem iz posojila, glede katerega se vrše sedaj pogajanja. Kako sodilo v Beroiinu o vojnem položaju. Znani vojaški pisatelj, major M o r a h t, piše v »Berliner Tageblattu« takole o sedanjem vojnem položaju: Prvi dnevi novega leta so nam na zapadu prinesli le neznatnejše lokalne pozicijske boje, v katerih smo si mogli priboriti majhne uspehe. Z besedico »Le« noče-sno poniževati napetost in požrtvovalnost naših čet na zapadni fronti; nasprotno, ne poznamo večje tvorne sposobnosti kake armade, kot so jo nemške in avstro -ogrske armade oživotvarjale v drugi zimski vojni. Resnejši se kažejo boji, ki so se iznova vneli na vzhodni fronti. Je to ista ruska taktika, kakor jo poznamo od prvega razvoja karpatskih bojev. Hitro in najbrž nezadostno izvežbana masa se uporablja v višje politične namene. Pritisk na Rusijo, da bi sile centralnih vlasti pritegnila nase, jej je dal povod, da je ob Donavi in v Besarabiji zbrane nadomestne armade porinila v ospredje in pričela novo ofenzivo proti bukovinski fronti, dnjestrski črti in strvpsko - stvrski črti. V kaki meri se posreči RiiMji, da druge, sedaj v uporabo za nove naloge centralnih vlasti razpoložljive armade zaposli na tej stari bojni fronti, o tem za sedaj ne moremo razpravljati. Zdi se pa, da so armade Pflanzer - Baltina. Bothmerja, Bohm - Ermol-lija, nadvojvode Josipa Ferdinanda in Linnsin^ena dovolj močne, da se enako krepko upro novi nevarnosti, kakor so se zavezne armade prošlo leto na karpatski fronti. Le polagoma so zavezniki mogli napram njim vzpostaviti ravnotežje, dokler ni končno njih napadna inicijativa podrla vse ruske osnove. Ker je naše skupno armadno vodstvo ostalo dovolj elastično, da more stvarjati sklepe iz dosedanjih naukov vojne, ne bo dovoljevala, da bi sedaj pričeti ruski napad postal nevaren, temveč ga že prej dovede do izkrvavljenja ali pa ga odbije. Naši nasprotniki so, vplivajoč na rusko vojskovodstvo, pač gotovo mislili na razbremenitev koncentracije angleško - francoske ekspedicijske armade pri Solunu, kajti brezdvomno pomenja za naše sovražnike breme, če vidijo, da je v polukro-gu ogroženo njihovo na grških tleh zasedeno oporišče. Iz brzojavk, ki so bile objavljene pred nekaterimi dnevi, je razvidno, da je ves svet poučen o stanju bolgarske armade generala Todorovega. V ostalem si pa ^etverozaveza razbija glave, ali in odkod napade generalfeldmar-šal pl. Mackensen ali pa če sploh nc na- ga danes zjutraj, in ker sern mu vso stvar pojasnil in razjasnil, kakor se pač le da pojasniti in razjasniti, pride v kratkem semkaj in sklene s teboj kupčijo ter plača v gotovini. — Ali res! — je vzkliknil Maurice. — Ljubezen, prijateljstvo, bogastvo! Ne, to je preveč sreče naenkrat. Skoraj bi vrgel svoj prstan skozi okno, kakor je storil Polikrat, da bi si ohranil to srečo. — Ne, dragi, — je dejal Karel smeje, — premladi smo, da bi posnemali take stare patrijarhe. Nato pa je stopil k Leontini, jo prijel za roko in ji jo spoštljivo poljubil, potem pa dejal z občutkom: — Že dolgo sem slutil ljubezen, za katero sem bil prepričan, da mora priti, in ravno zaradi te ljubezni sem vas opazoval zelo resno. Priznati moram, da sem bil izpočetka zelo nezaupljiv. Prepričal sem se pa po tem opazovanju, da bi Maurice nikjer ne bil mogel najti tako lepih in vzvišenih lastnosti, združenih s tako sijajno lepoto. Vredna ste vi njega in on je vreden vas. Dajte mi le še, da smem pade. Poudarjali smo tu že ponovno, da se dotlej, dokler sovražna armada ni uničena, ne more govoriti o končni zmagi. Francosko - angleška armada je bila sicer občutno poražena v vardarskem okrožju in zasledovana do grške meje, pri čemur je imela velike izgube, toda glavna moč pa je vendar ušla neprizadeta, ker je čudni politični položaj prisilil zasiedujočo bolgarsko armado, da se je ustavila ob grški meji. Sovražniki izrabljajo z največjo vnemo dovoljeni jim večtedenski rok za utrjevanje solunske okolice. Ker so oskrbljeni z vsemi modernimi pomočki za to, jim tudi ne bo težko, da drugače skromno trdnjavo izpremene v oporišče, čigar zavzetje bi moralo stati veliko krvi, če bi ga branili resno. Kakorkoli naj se uvede pohod proti Solunu, povsod zadene ob velikanski utrdbeni sistem. Solun smatrajo zavezniki nekako za prvo obrambno postojanko za Egipt in kažejo kar najjasneje, da bi ostali v Solunu tudi tedaj, če bi ne bilo napada^ s strani Bolgarske in centralnih vlasti. Časopisje sovražnih dežela priporoča celo, da bi se v zadnjem slučaju uporabljal Solun kot izpadna vrata za podjetja proti poti iz Sofije v Carigrad. Iz vsega tega izhaja, da vprašanje o umevanju vojnega položaja na južnem Balkanu v največji meri zanima vse vo-juioče se vlasti, gotovo pa prav tako tudi Grško, ki mora neprostovoljno biti pozo-rišče bodočih dogodkov. Grška protestira slejkoprej in zagotavlja, da hoče ostati nevtralna. Toda to zagotavljanje se z one druge strani ne plačuje z enako ljubeznijo, temveč zasramujejo ta »zaničlji-vi narodič« in zasmehujejo njegovega kralja. Pričakovati se pač sme, kako o priložnosti Grška poplača to hvaležnost za svoio »nevtralnost«. Armada četverozaveze, ki je sedaj zbrana v Solunu in okolici, najbrž še ni narastla preko 200.600 rrož. Angleška in Francoska še vedno pričakujete italijanske pomoči. Doznalo se ni, ali se je Italija obvezala za kaj več, kot pa za ono slabotno demonstracijo ob albanski obali. Mislimo, da se najbolj približamo resnici če dvomimo o resnem, poštenem namenu Italije, da bi pomagala pri Solunu. Prihajajo pa tudi vesti, ki pritrjajo onim, ki so smatrali neverjetnim zimski pohod v Albaniji izkrcanih italijanskih čet. Pri podjetjih v albanskem obrežnem o-zemlju pač ne gre za nič drugega, kot izliv politične ljubosumnosti napram Grški, ne pa za pomoč Črnigori in bedo trpečim Srbom. V nekem smislu je neugodno zimsko podnebje v tamkajšnjem gorovju zaveznik Italijanov, kajti kakor se zdi po uradnih poročilih, že dalje časa sem mirujejo tamkaj operacije Bolgarjev in Av-stro*- Ogrske.___ Z zspadnsia Kojltia. BERLIN, 7. (Kor.) Veliki glavni stan. 7. Januarja 1916. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. HAAG, 6. (Kor.) Kakor poroča mornariški oddelek, je nizozemska križarka »Noordbrabant« danes v bližini Texela izven teritorijalnega vodovja zadela na neki angleški podvodnik, ki je oddal znamenje za pomoč. Posadko 32 mož je rešila nizozemska križarka. Podvodnik se je potopil. LONDON, 5. (Kor.) Uradno vojno poročilo: Normalno artiljerijsko delovanje. Sovražen napad na naše prednje postojanke pri Marincourtu smo odbili s puškinim ognjem. Več naših letal je z dobrim uspehom metalo bombe na Douai. NIEUVVEDIEP, 7. (Kor.) V bližini Te-xela potopljeni angleški podvodnik je »E 17«. Pri posadki je bilo 13 oficirjev. Angleške izgube. LONDON, 6. (Kor.) Zadnji seznam o izgubah izkazuje 32 oficirjev in 658 mož. Število pogrešanih in mrtvih s križarke »Natal« znaša 380. upati, da si njegovega srca ne vzamete vsega zase, temveč da pustite v njem tudi še majhen kotiček za njegovega zvestega prijatelja. — Prostora bo sedaj za vas v dveh srcih, — je odgovorila Leontina in stisnila Karlu roko, — kajti dolgo je že, kar vas oba ljubiva kot svojega najboljšega prijatelja. XXXIV. Razočaranje. — Sedaj pa, draga moja, — je dejal Karel, potem ko je Maurice na dolgo in široko razložil svoje načrte za bodočnost, — mi dovolita, da govorim nekoliko o sebi. — I seveda, saj ti dovoljujeva, — je odgovoril Maurice živahno. — Saj vesta, da je tudi moje srce bilo polno sladkih upov, na eni strani glede ljubezni, na drugi pa glede literature. — In midva upava, — je pripomnila Leontina, — da se vam te nade kmalu jiresničijo. — Naj bi vaju uslišal Bog____toda---- ftng?€ika spodnja zbornica. Predloga o vojni obveznosti sprejeta. LONDON, 6. (Kor.) Zbornica je ob izredno številni navzočnosti poslancev nadaljevala debato o predlogi glede vojaške službene obveznosti. Neodvisni socijalist O' Brien in kancelar vojvodinje Lanca-ster sta govorila za predlog. Liberalec Jones je kritiziral načrt, a obljubil vladi podporo. Minister Balfour je izjavil, da gre za nenavadno važno častno stvar. Predloga je največji udarec za svobodno življenje na Angleškem. Storili smo več, kakor bi zamogli pričakovati prijatelji, sovražniki in narod. Zakonski načrt je bil sprejet nato v prvem čitanju s 403 proti 105 glasovom. Rezultat glasovanja je bil pozdravljen z živahnim odobravanjem, ker je bila manjšina, obstoječa večji del iz irskih nacijonalistov, manjša, kakor se je pričakovalo. V .zgornji zbornici je bila sprejeta predloga v drugem čitanju. LONDON, 6. (Kor.) Uradno se poroča: Trije zastopniki delavske stranke v ministrstvu, Henderson, Brace in G. H. Ro-berts, so odstopili. LONDON, 6. (Kor.) V spodnji zbornici je vprašal liberalec CornwaIl, ali se je diplomatični položaj četverosporazumnih držav na Grškem po volitvah izpremenil in ali ga je smatrati za povoljnega. Lord Cecil je odgovoril, da zavezniki nimajo vzroka, da bi smatrali stanje drugačno kakor povoljno. 2262 munlcijskih delavnic na Angleškem. LONDON, 6. (Kor.) Sedaj je pod kontrolo municijskega ministra 2262 munlcijskih delavnic. Delavci in vojaška službena obveznost na Angleškem. LONDON, 6. (Kor.) Na narodni konferenci delavcev, ki se je vršila v svrho posvetovanja o službeni obveznosti, je Hod-ge predlagal, da naj zastopniki delavske stranke v parlamentu glasujejo o zakonu prosto in brez pritiska frakcije. LONDON, 6. (Kor.) Včerajšnja delavska konferenca je z 1,710.000 proti 934.000 sprejela predlog železničarjev, glasom katerega seumora izreči konferenca proti vojaški službeni obveznosti kljub izjavi treh delavskih ministrov, da odstopijo, ako se jim ne dovoli svobodno postopanje. Po delavski konferenci se je vršilo zborovanje eksekutivnega odseka delavske stranke in parlamentarnih zastopnikov, na katerem je bilo sklenjeno, da se hoče delavska stranka odcepiti od koalicijske vlade. Padli francoski generali. PARIZ, 6. (Kor.) Uradno se poroča: Poveljnik vogeške divizije, general Ser-ret, ki so mu morali odrezati eno nogo, je v Limogesu umrl. General Cambet, poveljnik poddivizije, je prišel pri avtomo-biiski nesreči ob življenje. Konfiskacija platina na Angleškem. LONDON, 6. (Kor.) Municijski minister LIoyd George objavlja okrožnico, v kateri pozivlia vse trgovce s platinom, da izroče vse v njihovi posesti se nahajajoče zaloge. Vsako trgovanje s platinom brez posebnega dovoljenja je prepovedano. Zadeva parnika »Persia«. KOELN, 7. (Kor.) »Kolnische Zeitung« poroča iz Washingtona 6. t. m. brezžično: Državni tajnik Lansing je popoldne izjavil ponovno, da ni slučaja »Persia«, dokler državne oblasti nimajo najmanjšega dokaza o uporabi torpedov. Lansing ni hotel razpravljati o vprašanju, ali je bil kak top na parniku; splošno pa se je izražalo mnenje, da hoče vlada posvariti Amerikance, naj se ne prevažajo z oboroženimi ladjami. LONDON, 6. (Kor.) Peninsular in O-riental Line naznanjata, da je bilo pri potopitvi »Persie« rešenih 166 oseb, potopilo pa se jih je 335. — Zakaj pa vendar tako melanholično? — je vprašal Maurice. — Ker moram povedati nekaj zelo žalostnega. — Kaj? — Naj že bo bodočnost lepa, sedanjost je zelo viharna. — Kaj pripoveduješ! — je vzkliknil Maurice. — Tako je! — In ti obu pa vaš? — Ne, pač pa počasi prihajam zopet nazaj na moje prvo mnenje o literarnih začetnikih. — Kaj sem ti pravil? — Res! Imel si popolnoma prav. Kaka razočaranja! Kake zapreke, kake sitnosti! — Videl si vse strani v preveč rožnati luči, dragi moj prijatelj; toda verjemi mi, sedaj jih vidiš zopet preveč črne. — O ne! — Povej torej, kako stoji stvar? — Kako stoji? — Da. — No, torej, napredoval sem nekoliko manj, to se pravi, sem še nekoliko bolj zadaj, kot pa sem bil v začetku. Sfrau TI. „EDINOST* štev. 8. V Trstu, dne 8. januarja 1S16. S turških bojišč. CARIGRAD, 6. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Fronta v Iraku: Nobene iz-premembe. — Kavkaska fronta: Pred-stražni boji brez pomena. V oddelku Milo je naša straža presenetila sovražen stražni oddelek, ki je zgubil 6 mož. — Darda-nelska fronta: Na desnem krilu in v centru je mestoma srdit topovski boj traja1 dalje. Ena križarka in en monitor sovražnika sta nekaj časa obrestreljevaJa obrežje Alčitepe, nakar sta se umaknila. Naša artiljerija je prisilila eno sovražno bav-bično baterijo k molku. Ena poljska bate* rija je uspešno obstreljevala sovražno taborišče pri Seddil Bahru. Naše anatoiske baterije so od časa do časa obstreljevalo izkrcevališča pri Seddil Bahru in Teke Burnu. Poročnik Birk - Bodike je napadel francosko letaio, ki je letalo nad ožino in je ie, potem ko je bilo poškodovano, ob anatc?ski obali nasproti Akbaha sestrelil. Francoski letalec je obležal mrtev. V oddelku Anaforte smo našli 2000 zabojev z infanterijsko municijo, 130 voz in eno zakopano mitraljezo. CARIGRAD, 6. (Kor.) Vsak dan prihajajo iz Dardanel poročila, da dobivajo turške čete pri iskanju v oddelkih, ki so jih zapustili Angleži, dovolj municije, o-rožja, vojnega in sanitetnega materijala. Domneva se, da bodo najdeni tudi še topovi. To so dokazi poloma pri izpraznitvi sovražnih postojank._ Amnestija na Bavarskem. MONAKOVO, 7. (Kor.) Korespondenca Hofnnann javlja: Kralj je povodom svojega današnjega rojstnega dne izdal amnestijo, ki se tiče ustavitve kazenskega postopanja proti udeležnikom vojne. Izvzete so osebe, ki so zaradi svojih kazenskih dejanj izgubile svojstvo vojnih udeležnikov.__ Nov bavarski red. MONAKOVO, 7. (Kor.) Kralj je na svoj današnji rojstni dan ustanovil nov vojni red, ki se bo imenoval »kralja Ludvika križec« in je določen kot znamenje ča-stečega in hvaležnega priznanja za take osebe, ki so si s službenim ali prostovoljnim delovanjem v domovini pridobili zasluge za armado ali splošno blaginjo dežele. _ Iz Kitajske. FRANKFURT, 6. (Kor.) »Frankfurter Zeitung* poroča: Kitajska vlada je sklenila, da prične v štirih zaporednih rokih, skupno 10 let, z uvedbo splošne brambne obveznosti.____ Ataše Boy Ed prispel v Falmouth. LONDON, 6. (Kor.) Parnik »Rotter-dam je z nemškim mornariškim atašejem Boy F.doin na krovu prispel v Falmouth. Csr se je vrnil v Petrograd. PETROGRAD, 6. (Kor.) Car Nikolaj se je vrnil semkaj.______ Nestor prašfcHi žurnalistov umrl. PRAGA, 7. (Kor.) Nestor praških žurnalistov, ces. svet. Julij Steinberg, urednik uradnih »Prager Blatter«, je umrl danes v starosti 75 let. Grof Tisza na Dunaju. DUNAJ, 7. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza je danes zjutraj prispel semkaj iz Budimpešte. cija Grške neizogibna! Uboga Grška buta iz krize v krizo po krivdi tistih vlasti, ki jim je doprinesla že toliko žrtev. Tudi v Romunski je postalo razpoloženje jako nepovoljno za entento. Vesti soglašajo v tem, da se je misija ruskega odposlanca Šebeka ponesrečila. To potrja tudi petrograjski uradni »Den«, ki poroča, da so v ruskih merodajnih krosrih prepričani, da pogajanja z Romunsko o-stanejo brez uspeha in da ni pričakovati več intervencije te države ententi v prilog. Srbski kraij Peter se nahaja v Solunu, dočim je srbski generalni štab še vedno v Skadru. Kralj da je popolnoma izmučen. Verujemo to ob tako visoki starosti in tako kritičnem položaju, ko Srbija in nje dinastija visita tako rekoč na eni niti. Polna usta bahatih besed pa imajo Italijani. Kralj Viktor Emanuel je samo-svestno izjavil v svojem odgovoru na novoletna voščila v glavnem stanu, da se le kot zmagovalec povrne v Kvirinal. Bivši italijanski poslanik na Dunaju, vojvoda Avarna, je nekemu ameriškemu novinarju natrosil te-le italijanske fraze: Italijanska zmaga pride na — Balkanu!! : (Mari postaja doberdobsko grozdje pre-kislo?!) Italijani da bodo tarn izkrcavali i vedno nove čete tako dolgo, da pokažejo, i da so vredni slave Garibaldiia! V Alpah seveda ne morejo delati čudežev (Aha!) I Storili so vse, kar je bilo možno, ali od ' italijanskih vojakov se ne more zahtevati nemožnost. Italijani da so storili veliko ! pogreško, ker so hoteli s pogajanji doseči ! to, kar zahtevajo. Z orožjem da morajo izvojevati to, na kar opirajo svoje zahteve, ne pa da bi prejeli to kot odškodnino in miloščino. Dulce in fundo, na koncu najgromoviteja — fraza: »Trdno sem I prepričan, da pride velika odločitev, čira stopijo italijanske čete v akcijo na Balkanu skupno s Četami četverosporazu-ma ter da bo s tem storjen prvi korak k našemu cilju!« Beseda je mogočna in ponosna — to je treba priznati. »Stolz lieb ich den Spa-nier!« Samo nekaj nam »ne gre vkup«, I ker je v nasprotju z logiko zdravega člo-j veškega razuma, četudi glava ni milita-i ična. V osmi mesec gre naša vojna z Italijo — na italijanski strani je bila iz prva najmanje šestkratna premoč, Avarna pa opravičuje italijansko vojsko, češ, da bi bila nje zmaga — čudež in da ni smeti zahtevati od nje, kar je nemožno. Italijanska armada naj le lepo zahvali Avarni na takem — komplimentu. Značilno za vojni položaj entente je tudi dejstvo, da obrača proseče oči napram — japonski. Listi poročajo, da je odpotoval tjakaj s posebno misijo ruski veliki knez Jurij Mihajlovič. Z ruske strani se sicer zatrja, da je namen tega potovanja ta, da veliki knez sporoči mi-kadu carjeve čestitke povodom kronanja. Sicer pa se vobče sodi, da ima to potovanje političen cilj. Za to govori že sestava spremstva, posebno pa dejstvo, da se je veliki knez pred svojim odhodom udeleževal konferenc v ministrstvu za vnanje stvari, kjer sta bila navzoča tudi japonski veleposlanik in japonski vojaški ataše! Položaj. 7. januarja. Razni mirovni glasovi — četudi od neodgovornih strani — niso napravili na entento tistega vtisa, ki bi ga zaželel vsak blago in človekoljubno čuteči človek. Dogodki na Balkanu, posebno pa v Solunu, pričajo, da hoče četverosporazum nadaljevati igro va banque, ne meneč se za 90' o verjetnosti, da bo igra izgubljena zanj. Četverosporazum odklanja vsako misel na sklep miru, ki bi ga mogel danes Še doseči pod pogoji, ki ne bodo morda nikdar več tako blagi. Romunski list -Ade veru!« je priobčil izjavo nekega diplomata, da je ententa odločno sklenila nadaljevanje balkanskega podjetja za vsako ceno ter da se ne bo dala motiti v tem po nikakih ozirih do kakega j tretjega. V bukareških političnih krogih sodijo, da je nasilje proti konzulom v Solunu začetek izvajanja tega sklepa in da bodo sledila še druga nasilja. Vprašanje je sedaj, kdo je tisti »tretji«, ki pride e-ventuelno tudi pod kolesa tega besnila?! To zatrdilo neimenovanega diplomata podkreplja carjev govor dne 2. t. m. vi-tezem reda sv. Jurja: »Bodite glede tega pomirjeni. Kakor sem rekel na začetku vojne, ne sklenem miru tako dolgo, dokler ne prepodimo poslednjega sovražnika z našega ozemlja, ter da sklenem mir samo v soglasju z našimi zavezniki-. Ta trdovratnost, nespravljivost in zagrizenost je nerazumljiva tembolj vzpri-j čo dejstva, da vsi poizkusi entente, da bi omajali fronte centralnih vlasti, ostajajo na vseli bojiščih brezuspešni, in vzpričo dejstva, da je ves Balkan, izvzemši seveda Srbijo in Crnogoro, razjarjen proti ententi radi nasilja v Solunu. Lijonski list »Progres« javlja, da je gr- j Ški ministrski predsednik Skuludis izja-i vil v navzočnosti več oseb, da je grška vlada radi solunskega dogodka v resnici sovražno razpoložena proti ententi. Dalje javljajo iz Aten, da je grško ministrstvo neprestano zbrano. V ministrstvu da sta nastali dve struji in ministrstvo se bo moglo težko vzdržati v sedanji sestavi. Nekateri ministri zahtevajo najodločneje represalije za težki solunski atentat na suvereniteto in čast Grške. Po mnenju teh članov kabineta je oborožena interven- Ze zopet naj Japonska gre v žrjavico po kostanj za Anglijo, kakor je šla z vojno proti Rusiji. Mojstri so Angleži v svoji stari taktiki ob vsakem konfliktu, ki so ga oni zanetili: da dobe kak efektiven dobiček in zraven še indirekten s tem, da vsi drugi drug drugega — oslabljajo! Razne politična vesti Testament nadškofa dra. Kohna. Sporočili smo že, da je nedavno umrli olo-muški knezonadškof določil prihodnjo češko univerzo na Moravskem svojim univerzalnim dedičem. Sedaj so objavile brnske »Lydove Noviny« vsebino testamenta. ki je težak vzdih globoke, užaljene duše. Po odštetju legatov ostane za gori označeni namen okolo 1,300.000K, torej ne 3 milijone, kakor se je pisalo. Testament je obenem ojster obrambni spis oziroin na škofovsko delovanje pokojnikovo, ki je bilo predmet hudih napadov, pred katerimi se je pokojnik umaknil z nadškofovske stolice. — Knezonadškof piše v svojem testamentu: »Kot knezo-nadškod sem se trudil po svojih močeh, da sem vršil svojo dolžnost. Moje pošteno prizadevanje je bilo, da sam živim in delam tako, kakor sem kot nadškof učil svoje vernike in zato sem se odrekel nadškofije, ko mi je kongregacija koncila sv. Stolice v Rimu sporočila, da moje nadškofovsko delovanje ne služi v duševni blagor poverjenega mi ljudstva. To mi je bilo rečeno brez vsakega zaslišanja, brez sodbe in brez sodnika, in moja iskrena prošnja, naj mi povedo, kdo me toži in česa me dolži, ni bila uslišana. Predložili so mi Ie neki anonimni seznam tožb in nič drugega. Odrekel sem se nadškofovega dostojanstva, ker sem bil resničen mučenik. S svojo resigna-cijo sem podal dokaz, da spoštujem višjo oblast in da sem jej pokoren do zadnjega diha, kakor sem učil svojo duhovščino in poverjeno mi ljudstvo in k čemur sem je navajal.« Končno prosi Kohn za priprost pogreb, h kateremu naj se ne povabijo ne cerkveni ne državni dostojanstveniki. »Bil sem izobčenec in to hočem ostati do zadnjega.« Vsak duhovnik, ki pride k pogrebu, ne da bi bil povabljen, naj dobi 10 K v zlatu. insči vesli. Cena moke je zopet poskočila. Tako nam je sporočila včeraj objavljena »odredba« c. kr. namestništva. Grenko presenečenje je to za prebivalstvo vzpričo dejstva, da so cene vseh drugih živil dosegle take višine, da jih ljudstvo ne more zmagovati. Kako živo občutijo že povsod narastlo draginjo, priča dejstvo, da se je občinski svet dunajski odločil za primerne korake. Načelniki v občinskem svetu so se tozadevno sešli na konferenco, in so soglasno sklenili odposlati posebno deputacijo k ministrskemu predsedniku. Deputacija je že bila pri grofu Stiirgku in je — kakor posnemljemo iz listov — izvajala, kako vse prebivalstvo s patrijotično potrpežljivostjo nosi vsa težka bremena, ki mu jih nalaga vojna. Protest te deputacijo da bo pravi odmev grenkega presenečenja med prebivalstvom. Modra vlada ne prezira pojavov javnega razpoloženja. Pa tudi stvarni razlogi govore za to, da bo odgovor pomirljiv. Z višjimi cenami se hoče pokriti deficit zavckla za žitni promet — ki ima sedaj vso trgovino z žitom in moko v svojih rokah — v dosedanjem poslovanju, in pa grozeči bodoči deficit vsled bodoče porabe neizmerno podraženega rumunskega žita. Vlada noče teh deficitov pokriti iz državnega zaklada ker se državni dolgovi itak kopičijo, marveč naj enkrat kak davek pokrije vojno potrebščino. Toda — kak davek je to! Drugod mislijo v prvi vrsti na davke iz vojnih dobičkov, na povišanje direktnih davkov. Povišanje cen moke pa bi bil indirekten davek, ki bi zadel bogatega in ubogega, ker se nihče ne more odtegniti uporabi kruha in moke. Posebno krivičen bi bil ta davek zato, ker bi ne zadel Ogrske, ki nam sedaj odreka svoje poceni žito in nas navezuje na drago rumun-sko, ki ga pa še niti nl tu. Predlog deputacije v smislu sklepov konference je bil: Ogrska naj bi nam zopet dobavljala moko in imela naj bi tudi ona delež pri rumun-skem žitu. In drugačen deficit naj pokrije država, to je — vsi. Iz obrtnega inšpektorata. Po nalogu g. namestnika je predstojnik tukajšnjega obrtnega inšpektorata, inž. Ahilej Pelle-grini prišel v Trst ter je otvoril svoj urad v ulici Molino piccolo št. 7. Stranke se v tem uradu lahko oglašajo v popoldanskih urah od 3. do 6. Kolkovanje tožb radi razžaljenja časti. Tem potom naznanjamo strankam, ki hočejo tožiti samo radi razžaljenja časti, da morajo po novem zakonu, ki je stopil v veljavo 1. januarja t. L, prilepiti na ovadbo na levi strani kolek za 3 krone. Pri razpravi pride na zapisnik za prve pol ure kolek za 1 krono, za vsake nadaljne pol ure pa kolek za 2 kroni. Za vsakovrstno razsodbo je treba plačati kolek za 5 kron. Vsako drugo vlogo, ki se nanaša na ovadbo radi razžaljenja časti, je treba koikovati s kolkom za 1 K. — Opozarjamo torej občinstvo, da naj tožb radi razžaljenja časti ne vlaga več nekolkovanih, ker bi drugače moralo pozneje plačevati globe, ki jih določa finančna oblast, če vloge niso kolkovane. t Fran Povše. Pokojni Fran Povše se je rodil dne 1. januarja 1845. leta v Kresnicah kot sin trdnih kmetskih staršev. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, nakar se je podal na visoke šole proučevat narodno gospodarstvo. Strokovne študije je dovršil z izvrstnim uspehom in se vrnil v domovino. Leta 1869. je dobil službo strokovnega učitelja na kmetijski šoli v Gorici, a leta 1897. je bil imenovan ravnateljem te šole, kjer je mnogo deloval za gospodarski napredek. To službo pa je moral opustiti radi trdovratne bolezni v vratu. Zaprosil je upokojenje ter se povrnil na Kranjsko, kjer se je — poleg gospodarskega delovanja — začel udeleževati javnega političnega življenja. Pridružil se je sedanji Slovenski ljudski stranki, ki mu je — primerno njegovim sposobnostim in delavnosti — naklonila raznih častnih mandatov, predsednika kmetijske družbe, deželnega in državnega poslanca itd., ki jih je vse izvrševal z največjo vnemo in vestnostjo. Delaven je bil tudi pri raznih drugih gospodarskih organizacijah, kjer se je povsod uveljavljal kot veščak prve vrste. Življenska naloga mu je bila: delo za napredek in povzdigo gospodarstva med Slovenci. Temu je bilo v prvi vrsti posvečeno tudi njegovo delovanje v državnem zboru. Pri vseh agrarnih akcijah je imel važno besedo. In to delo je bilo uspešno, ker je imel pokojnik pazno oko za vse gospodarske potrebe. In sedaj se je nenadoma zaključilo to življenje, toli bogato na poštenem delu. Dosegel je sicer lepo starost 70 let, ali bil je tako čvrst in krepak na telesu in duhu, da ne bi bil nihče slutil tako hitrega konca. Tem grenkeje je presenetila Povšetova smrt vse one, ki so tega vrlega moža poznali in zato tudi znali ceniti njegovo vrednost in veličino izgube, ki1 je zadela naše javno življenje z odhodom Frana Povšeta. Delovanje porotnih sodišč je suspendirano do konca leta 1916. S cesarsko naredbo od dne 7. julija 1915 je bilo delovanje porotnih sodišč suspendirano do konca marca 1916. Za določitev tega končnega termina je bila odločilna možnost, da bi tekom leta 1915 mogle nastati zopet normalne razmere in bi bilo v tem slučaju morda možno, da se najkasneje v prvih mesecih leta 1916 prirede porot-niške liste, na kar bi porotna sodišča mogla začetkom aprila zopet začeti s svojim delovanjem. Ker se pa vojna nadal- juje, je iz istih razlogov potrebno, da se delovanje porotnih sodišč še nadalje zaustavi. Vlada utemeljuje to odredbo takole: Ob sedanjih razmerah, ob premogoč-nem utisu vojne in njenih pojavov, ni pričakovati stvarnega in nepristranskega razsojanja od lajikov, pa naj jim je čut dolžnosti še tako razvit. K temu prihaja še, da se krog mož, sposobnih za porot-niško službo vsled vpoklicov starejih letnikov' deželne brambe vedno bolj zožuje in da ob teh neprestanih izpremembah sestava zanesljivih porotniških list naleta na vedno večje težave. Tudi tam, kjer bi se morda mogla sestaviti službena lista, bi sestava porotniške klopi v posameznem slučaju naletela na težave, ker bi bila ob pomanjkanju delavnih moči v mnogih poklicih pričakovati številnih utemeljenih predlogov za oproščenje od porotniške službe. Cesarska naredba od dne 2. januarja zaustavlja sicer delovanje porotnih sodišč do konca leta 1916 za vse državno območje, pooblašča pa vlado, da more eventuelno tudi poprej vzpostaviti to delovanje. Vladi se nalaga, naj pravočasno določi čas za sestavo list. Iz Kotonfe. Ponovitev božičnice CM. otroškega vrtca v Kolonji na dan sv. Treh kraljev je uspela zopet zelo, zelo dobro. Otroci so nudili z deklamaciiami, petjem in prizori toliko prisrčnosti, da smo skoraj pozabili na te težke čase. Čisti dohodek prve božičnice je bil 102 K, ponovitve na sv. Treh kraljev dan pa 100 K. Srčna hvala vsem, ki so na kakršenkoli način že pripomogli do tako lepega uspeha, srčna hvala posebno g. dr. Abramu, ki je tako zelo naklonjen narodnemu življenju v Kolonji! Iz bolnišnice v Gosonczu na Ogrskem pošiljava pozdrave prijateljem in znancem in voščiva obilo sreče v novem letu. Sva edina Slovenca v tej bolnišnici. Josip Povšič, enol. prostovoljec, Ivan Marc, četovodja. Enako pošiljata pozdrave desetnik Ivan Birsa, Škorklja št. 800, in poddesetnik Alojz Vales iz Kopra. (Vojna pošta 608.) Od rezervnega brzojavnega oddelka št. 16, vojna pošta 56, pozdravljajo: Anton Cej, brzoj, mojster iz Trsta, četovodja Makso Bareto, Vrdela, delavci: Josip Hrovatin, Alojz Sosič, Andrej Sosič, Jos. Skerlavaj z Opčin, Jos. Štoka, Greta, Podgoršek Iv., Vodice, Rokavec Fr., Moravče, deset. Albin Dolenc, Razdrto, pod-deset. Jos. Košmrlj. V imenu slovenskih fantov domobranskega pešoolka št. 5/X pošilja novoletna voščila četovodja Alojz Blažina. Pokvarjen samomorilni poizkus. Včeraj zjutraj, kakih 20 minut pred osmo uro, je prišla na zdravniško postajo 40letna Katarina vd. Gjurovičeva, ki stanuje v ulici P. Diacono št. 5. Zenica je na zdravniški postaji službujočemu zdravniku pokazala levo nogo pod kolenom, kjer ie bila hudo ožgana po karbolni kislini. Zdravnik ji je seveda nemudoma podelil potrebno pomoč, a med tem mu je Gjurovičeva povedala sledečo povest: Njen mož da je umrl že pred nekaj leti. Živela je sama, kakor je mogla. Sedanja draginja jo je pa spravila v obup.irTvsled tega je sklenila umreti: kupila si je stekleničico karbolne kisline. Včeraj zjutraj je sklenila končati si življenje. In sicer je hotela umreti na grobu svojega pokojnega soproga. Denila je stekleničico s karbolno kislino v nogavico leve noge in šla proti pokopališču. Medpotoma je pa zadela z levo nogo v neki obcestni kamen in pri tem se je razbila stekleničica s karbolno kislino, katera ji je ožgala nogo. — iMisel na samomor na grobu svojega pokojnega soproga ji je prešla, ker jo je karbolna kislina že na sami nogi preveč žgala. ♦ | Umetni zobje | z In Brez CsUas!!, zlata Rrans Is o&roSSl ! VILJEM TUSCHER ♦ konces. zobotehnik : TRST, dl Ca&rma ft. 13, II. n. X Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. ♦ ♦ ♦ Po najuišji ceni Kupuje jezice (Knoppern) turđRa k. a. KREGAR, LjufiljuRi!, poštni predal šteu. 127 ZDRAVNIK M. Dr. Karol Prrnioc ere^nira od pop. Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne). ^ «*• ss^ss •sesassB & & I ZOBOZDRAVNIK _ v Dr.JXermak is je prsseiii in ordinirc jsSbI v Trsiu, ul. Poste vecchic 12, vogal uiice delle Poste. Izdironje zettez Mm. Pioiiiiraiijs. UMETNI j om TRST, Carintia 33 Specijalist za KOŽNI In SPOLNS S&L&ZNJ UBKOST In HERVOZHOST te BOLEZMS v N60AH In SKLEPIH. Sprejema o«S 10-1 pop. In 4-7 ave*«/ ob nedeljah ©d 10 - 1. Izpred sodišča. Predragi kruh. Dne 8. decembra je prinesla na Lesni trg Ivana S. iz Skednja »bige« na prodaj. Imela je dve velikosti kržičev in prodajala jih je po 16 vinarjev, oziroma 28 vin. enega. Tržni komisar, ki je bil tam v službi, se je hotel prepričati o teži kržiča, Vzel je dva različne velikosti in ju stehtal vpričo S. Manjši, ki mu je bila cena 16 vin., je tehtal iVz dkg. večji, ki je stal 23 vin. pa 15 dkg. Zračunal je, da bi stal kilogram tega kruha okoli dveh kron, torej veliko preveč, ker bela moka za kruh stane 68 vin. kilogram. Radi tega se je Ivana S. morala včeraj zagovarjati pred c. kr. okrajnim sodnikom dr. Albertijeni. Obtoženka je sicer priznala, da je prodajala »bige« po gorenjih cenah, trdila pa je, da so drva draga, da se izgubi celo jutro na trgu pri prodaji, da se nekaj vendar le mora zaslužiti. — Tržni komisar Selva, zaslišan kot priča, je potrdil svojo ovadbo in izjavil, da s stroški vred stane 1 kg. krulia obtoženko največ okoli 1 K. — Sodnik je obsodil obtoženko na 4 dni zapora. Obtoženka je, ko je zaslišala obsodbo, takoj zbežala iz dvorane, ne da bi i povedala, ali sprejme kazen ali ne, sazno neko mrmranje se je slišalo. Frafegii Rauber TRST, Via Terrenfa žttv. 14, TRST Zaio&a ustr&immfo Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta pofrešcššt ga s^iarle. vpisana zadruga z omej. jamstvom v Gorici ki posluje začasno pri „Zvezi slovenskih zadrug" v Ljubljani bode obrestovala hranilne vloge od januarja 1916 dalje po Ljubljana, So. Petra cesta 21-23 poštni predal štev. 12? Trgovca ¥@!ik p©pysš :- HALI OGLASI. M ne Tin kavo se napravi samo z ria Tereza 15, I. nad Vsaki dan od 10—12. C37 Fotograf štev. 10. Anton Jerkič posluje stopet v svojom ateljeju v Trstu, Via delle Po