JUTRA
Telefon:
Uredn. 4-40 Uprava 455
MarUHiFSM.
PoflftTn« plačana v rjofovTnT
Leto II. (IX.), štev. 254
Maribor, sreda 7. novembra 1928
Izhaja razun nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnom čak. zav. v Ljubljani št 11.409 Velja mesečno, prajeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št.13
Oglasi po tarifo
Ogiaee sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernove ulice it. ♦
Na vsakega državljana 4128 Din dolgov!
SESTANEK SAVČIČ— KOROŠEC. — SKUPŠČINSKA ODBORA STA SPRE. JELA MONOPOLSKO POSOJILO IN RAZNE KONVENCIJE Z MADŽARSKO IN AVSTRIJO.
BEOGRAD, 7. novembra. V vladnih krogih se je tekom današnjega dopoldneva razširila verzija, da sta se davi sestala v notranjem ministrstvu Savčic in dr. Korošec; ob tej priliki je dr. Korošec izročil Savčidu konkretne in precizne odgovore četvorne koalicije za način rešitve krize. Podrobnosti o tem ni bilo mogoče doznati.
Ker ima skupščina sejo šele popoldne, so dopoldne zborovali le posamezni odbori. Odbor za konvencije je soglasno sprejel- dopolnilno konvencijo k trgovinski pogodbi z Avstrijo in enajst konvencij z Madžarsko. Novo izvoljeni finančni odbor pa je razpravljal o švedskem posojilu. Debata je bila zelo živahna. Demokrat Jovanovič je napadal KDK, češ da je Ona s svojo kampanjo onemogočila vladi dobiti povoljna posojila. Posl. i
Tupahjanin (zemlj.) ga je zavračal, češ, da je temu pa kriva slaba finančna politika vlade. Posl. Kokanovič je ostro prijemal bivšega finančnega ministra Markoviča, ki je s svojimi inozemskimi izleti več škodoval kot koristil. Radikal. Sima Račič je zahteval razne korekture, ki pa jih je finančni minister odklonil- kot nemogoče, ker je posojilo že sklenjeno. Posl. Dimitrije Vujič je kritikoval finančno politiko vlade, nagla-šajoč, da pride na vsakega državljana 4128 Din inozemskih dolgov. Musliman Belimen je /izrazil svoje zadovoljstvo, da je upravi monopolov odvzet monopol vžigalic ter se je zavzemal za to, da bi se ji odvzeli vsi monopoli. Švedsko posojilo ie bilo z večino glasov sprejeto.
Hoouer noui predsednik
NE\V-YORK, 7. novembra. Četudi rezultati včerajšnjih .volitev še niso točno znani, je vendar že povsem gotovo, da je dobil ogromno večino republikanski predsedniški kandidat HoOver. Glasovalo je nad 40 milijonov volilcev. Prohibicija in versko vprašanje sta potisnila politiko ob stran, radi česar je bila zlasti velika udeležba žensk. V večini mest so skoro vso noč čakali na re zultatc. Šele proti polnoči je bilo jasno, da je dosegel Hoover večino. Demokratski kandidat Smith je Opolnoči čestital Hooverju k zmagi. Volitve so potekle v splošnem mirno. Do večjih demonstracij je prišlo v \VashingtOiiu, čigar prebivalci po veljavnih zakonih nimajo pravice voliti. V' velikanski 'povorki so nosili po mestu s črnino ovite volilne žare in zahtevali tudi zase volilno pravico.
Kt za francoske uiače
PARIZ, 7. novembra. Nepričakovana dernirija vlade, ki je bila izvršena včeraj dopoldne, je napravila v vsej francoski javnosti globok vtis in je vzbudil? ziasti v parlamentarnih krogih veliko razburjenje. Celo radikali, ki so s svojimi sklepi izzvali demisijo, obžalujejo svoj korak in ga skušajo popraviti. Izvzemši Montl-gnyjeve frakcije izražajo vse ostale skupine radikalne stranke Poincarč-ju popolno zaupanje in želijo, naj bi ponovno sestavil vlado. Ni izključeno, da pride radi tega do cepitve v radikalni stranki. Frakcija republikanske demokratske unije je poslala Poincarč-ju pismo, v katerem izraža svoje ogorčenje in obžalovanje, da bi odstop Poincare-ja onemogočil nadaljevanje velikega dela za državno sanacijo. Izraža mu zaupnico in ga poziva, naj neglede na stališče radikalov nadaljuje svoje delo. Desničarski tisk ogorčeno obsoja radikale in podčrtava zahtevo, naj Poincare brez ozira na radikale sestavi vlado, ker mu je večina zagotovljena. Levičarski tisk je spočetka navdušeno pozdravil nepričakovano zma go, toda kmalu je prišlo iztreznenje- Tudi v teh krogih že priznavajo, da so se radikali prenaglili. Radikalni listi Se zavzemajo za sestavo levičarske vlade, ki pa naj bi iskala sodelovanja z desničarskimi skupinami.
Rumunska kriza
BUKAREŠTA, 7. novembra. Tekom današnjega dne prispe v Bukarešto Titulescu, ki mu je v razpletu vladne krize namenjena vloga posredovalca. Regentski svet bo skušal po Titulescu še enkrat pmlobiti narodno kmetijslA) stranko za sodelovanje v nacijonalni koncentracijski vladi. Vendar ni dosti upanja na uspeh. Titulescu je že iz Pariza sporočil, da ne bi mogel sodelovati v nobeni vladi, v kateri ne bi sodelovala tudi narodna kmetska stranka. Ker pa liberalci odklanjajo vsako drugo vlado in vztrajajo pri tem, da parlament nadaljuje z delom, ni pričakovati kompromisov.
Pretepaštvo na Koroški cesti
je zavzelo take dimenzije, da bi pač bilo potrebno posvečati nekoliko več brige Umu predmestju, kakor tudi onemu delu mesta okoli ljudskega vrta, kjer se množijo pritožbe o ponočnih napadih. — Maribor se nesporno razvija: število prebivalstva raste, a pri policiji se venomer ponavlja pesem o redukciji.
Tiskarna za bankovce
je od policije izročena sodišču, ki ima od včeraj v svojih zaporih poleg dveh kmetov iz Polskave, tudi bivšega nadzornika policijskih straž Kutina, ki ie bil od policije aretirat: v nomldjek. Ze pred leti, ko so prijeli Potočnika, sc ie govorilo, da ima svoje prste vmes neki policijski »komisar«. Policija je šla tem govoricam do dna in sedaj, ko je našla ponarejevalsko delavnico, je tudi ugotovila, da je imel Kutin s'ponarejevalsko i;r»i?hi> gotove zveze. Videlo se ga je eni od po-"uiejevalskih delavnic in z enim od ;>o-nurrjevulcev se je se,.ajai. Ha 71etno ječo obsojeni Rupnik noče ničesar izpovedati. O sedaj najdenem rnaterijalu pravi, da ne ve ničesar.
Kri si je zastrupil.
Ker ni med ljudstvom dovolj skrbne propagande v pravcu ljudske higijenein ker prevladujejo nazori o mazaštvu, ne mine skoro teden, da bi ne poročali o slu čaju zastrupljeni krvi. Čekan Ivan, 24-letni delavec iz Pobrežja je vsled infekcije neznatne rane na desni nogi padel v tako nesrečo: Zastrupil si je kri. Rešilni oddelek ga je oddal v bolnico. —
Sz mariborske oblasti
KRIMINALNA STATISTIKA. - CIGANI. - IZSELJENCI. - DELAVCI NA
TUJE.
Prispevajte m Kralju Petro v Mariboru
Poročilo, katero je podal veliki župan oblastni skupščini, naglaša, da je javna varnost v mariborski oblasti zadovoljiva
Kriminalna statistika nam za mariborsko oblast, izvzemši Prekmurje in Medji-rnurje, kaže r-asledn.e stanje:
Od meseca oktobra 1927. do vštavši septembra t. 1. so bila na teritoriju mariborske oblasti izvršena naslednja kaz-njiva dejanja: ^žalitve kralja in članov kraljevskega doma 6, žalitev in obrekovanje države 3, hudodelstvo javnega nasilja 15, umori 10, ubo.i 21, detomori 4, splavljanje človeškega ploda 17, težke telesne poškodbe 269, posilstva .‘11, ropi 10, požigi 50, tatvine 771, hudobna poškodovanja tuje lastnine -12, ostalih zločinov 315. Skupaj zločinov 1564, pregre-škov 147, prestopkov 11.803. Vsega skupaj je bilo v tem času kaznjivih dejanj 13.511. Procentjialno je bilo med temi kaznjivimi dejanji hudodelstev 11.38% pregreškov 1.06% ter prestopkov 87.36%.
Da se povsem zatre nevarnost prepovedanih iger, so se izdala podrejenim varnostnim oblastvom in organom navodila, naj z energičnim nastopom preprečijo igranje hazardnih iger vsake vrste-Posebno pažnjo se je posvečalo v tern o-ziru zdraviliščem in drugim javnim lokalom, kjer se nastanjajo in shajajo tujci in osebe, o kojih bi se moglo domnevati ali sumiti, da se pečajo z nedovoljenimi igrami.
Potepanje in brezdelje je često največja nevarnost za javni red. Od potepanja do zločina je običajno najkrajša pot. Zlasti so številne ciganske družine' se potepale brez stalnega bivališča, kradle in jvarale ljudi. Često so v naši državi nastali gozdni požari, ki so jih povzročili ravno cigani. Zato so se vsem podrejenim političnim in policijskim oblastvom izdala stroga navodila, da morajo cigani stalno bivati na odrejenem mestu in biti člani kake občine. Onim, ki dosedaj niso pripadali nobeni občini, pristojne policijske oblasti odrede mesto za stalno bivanje. Cigani smejo odpotovati iz kraja odrejenega jirn bivališča le na podlagi »Objave« za potovanje, ki jim jo izda krajevno občinsko oblastvo- Statistika ciganskih družin nam kaže, da se nahaja v območju mariborske oblasti 95 ciganskih družin, od teh 93 v srezih Dolnja Lendava in Murska Sobota. Vendar pa so te ciganske družine po večini zgubile cigan ski značaj, ker se preživljajo z delom svojih rok, imajo lastne domove, in je nomadiziranje v zadnjih letih skoro popolnoma prenehalo.
Agende o registriranju in o znameno-vanju motornih vozil so bile prenešene za celo državo od velikih županov na obče upravna oblastva I. stopnje. Z novo naredbo je izginil za Slovenijo »SL« na evidenčnih tablicah za motorna vozila in je bil odrejen za mariborsko oblast znak »16«, s katerim je do danes registriranih motornih vozil v mariborski oblasti 511 potniških in 217 tovornih avtomobilov ter 612 motornih koles.
Statistika izseijenikov v prekooceanske kraje je za dobo od meseca novembra 1927. do vštevši septembra t. 1. naslednja:
Izselilo se je Az mariborske oblasti v Urugway 235 oseb, v Argentino 273, v Kanado 170, v Avstralijo 53, v Zedinjene države 11, v Brazilijo 5, v Maroko 1,
skupno torej 748 oseb. Od tega števila odpade samo na Prekmurje 467 oseb, t. j. 62.7% vseh izseljencev iz oblasti.
Kar se tiče izseljevanja v Zedinjene Države Severne Amerike, je ministrstvo za socijalno politiko prejelo obvestilo a-meriškega konzulata v Beogradu, da bo izdal našim državljanom v kvotnem letu 1928-29 le 142 kvotnih viz na nove potne liste in 31 viz za prej že izdane potne liste, ki se nahajajo pri konzulatu in katere bo dostavil ministrstvu radi klavzu-liranja za leto 1928-29. Potemtakem je izdalo oziroma izda za kvotno leto 1928-29 ministrstvo potne liste v Zedinjene države 142 osebam v celi državi. Po naročilu ministrstva socijalne politike je vsak veliki župan imel dostaviti izseljeniškemu odseku ministrstva od 15. maja t. 1. največ 10 prošenj za potni list za Zedinjene države na redno kvoto. Po 15. maju se tozadevne prošnje na redno kvoto niso več sprejemale. Ministrstvu za socij lino politiko je bilo od tukajšnje oblasti predloženih 10 prošenj' za izseljeniške potne liste na redno kvoto s priporočilom za ugodno rešitev, toda ministrstvo je ugodilo le 2, 8 pa jih je zavrnilo, ker je bila kvota za leto 1928/20 izčrpana.
Kvota za izselitev v Avstralijo znaša po razpisu ministrstva za socijalno politiko 600 na leto.
Iz narodno-gospodarskega ozira je pozdraviti zlasti akcijo zaposlitve poljedeljskih prekmurskih sezonskih delavcev V Nemčiji, namesto kakor dosedaj, na Madžarskem. Ta akcija bazira na sporazumu, ki sta ga sklenila centralni odbor za posredovanje dela, v Beogradu na eni strani in nemška delavska centrala v Ber linu na drugi strani. Ta sporazum se tiče nabiranja in najemanja kmetijskih sezonskih delavcev iz naše kraljevine za Nemčijo in njihovega sezonskega potovanja v Nemčijo. Člen XX tega sporazuma predvideva, da se sporazum, če se do dne 1. X. 1928. formalno ne odpove, podaljša molče za leto dni.
Za prekmursko prebivalstvo, ki je v pretežni večini kmetskega stanu in radi preobljudenosti ne najde v domovini potrebnega zaslužka, bo sezonska zaposlitev v Nemčiji zelo dobrodošla, in bo znatno pripomogla omiliti težko gmotno borbo Prekmurcev za obstanek vSIed pomanjkanja zaposlenosti v domovini.
Zopet mlada samomorilka v Mariboru.
Manija samomorov jaše po Mariboru kakor kaka nevidna pošast. Kronika včerajšnjega dne beleži zopet obupen poskus bega iz življenja. Mlada, simpatična komaj 191etna šivilja Klara K. iz lezdar-ske ulice je izpila v samomorilnem namenu precejšno količino lizola. Rešilni oddelek, ki ji je na telefonski poziv od policije nudil prvo pomoč, jo je oddal v bolnico. Vendar obstoja le malo upanja, da mlada obupanka okreva. Motiv dejanja je bojda nesrečna ljubezen.
Pri belem dnevu zašel v — Dravo.
Včeraj popoldne je zašel 58Ietni čev» Ijar H. K. pred hišo Ob bregu št. 2 v — Dravo. Bil je pijan. Neki deček je urno stekel na rešilni oddelek, ki je takoj prispel na kraj nesreče ter odpremil H. K., ki se je pod vplivom objemov Drave nekoliko zbrihtal — v sanatorij za trudne pijance — hotel »pri grafu«. Zvečer se je mož preoblečen in izvedren že sprehajal po mestu in tudt po gostilnah se fe kazal, da bi ljudje videli, da korenjakom5 ne škoduje mrzla kopelj. —
ena 1 Din
SIim t.
Kje so demagogi!
’	•	•	i	!	«•	*‘ I u, C.ii.: - i .
V	mariborski oblastni skupščini je oblastni odbornik g. Kranjc podal v pon-deljek ekspoze v obrambo od oblastnega odbora predloženega oblastnega proračuna za leto 1929. V tem ekspozeju je že v naprej odklanjal vsakršno spremembo proračuna in označil za demagoge vse one, ki bi skušali o proračunu in zlasti o novih obremenitvah ljudstva izreči kako kritično besedo.
G. Marko Kranjc se je s terni v lepe filozofske stavke zavitimi izjavami vendarle'nekoliko preveč zaletel. Naj se spomni onih časov pred nekaj leti, ko še ni sedel v fotelju za samca gotovo udobno plačanega oblastnega odbornika z možnostjo raznih komisijskih zaslužkov in ko se še ni bavil s »filozofijo bud;jeti-ranja«, ampak ko je še kot navadni zemljan, tajnik SLS in novinar z okrožnicami, po shodih in v časopisju rohnel proti preobremenitvi in izsesavanju slovenske ga ljudstva! Naj se spomni otvoritvenih sej mariborske in ljubljanske skupščine lani 23 -februarja, ko je SLS tako v Ljubljani kakor v Mariboru podala izjavo, da je »gospodarski položaj ljudstva tako težak, da ne prenese več novih davčnih bremen«, in naj se vpraša na svojo vest, ali se je ta gospodarski položaj od lanskega februarja pa do letos res tako izboljšal, da to isto ljudstvo vendarle prenese nove obremenitve. G. Marko Kranjc je tudi operiral s številkami, ko je navajal davčno obremenitev v posameznih državah Evrope v procentih. Pri tem se mu je zgodil samo ta malheur, da je valuta Anglije, Francije, Češkoslovaške itd. enostavno prevedel na dinarsko valuto in iz tega proračunal procentualno davčno obremenitev, ne da bi pri tem upošteval tudi cene življenskih potrebščin in druge važne gospodarske momente. Za našo državo je navajal povprečno davčno o-bremenitev za posameznega državljana, Če se ne motimo, v iznosu krog 11 % ter naglašal, da je to v primeri z okrog 20 do 24% v drugih gori-navedenih državah mala obremenitev. Ni pa pomislil, da davčna obremenitev v naši državi ni enaka in da znaša ista za Slovenijo gotovo več nego 20%. Ako bi to izračunal, potem
šele bi bil mogel mirne vesti priporočati nove obremenitve in potem šele bi mogel in smel očitati demagoštvo onim, ki mislijo nekoliko globlje.
Napredna skupina v naši oblastni skip ščini ni nikdar, vkljub mnogim ostrim kritičnim nastopom, uganjala derr.r posije. Naj se g. Kranjc spomni lojalnega sodelovanja napredne pozicije v vseh za našo oblast važnih in perečih vprašanjih! Naj se spomni, da je.napredna opozicija takoj ob začetku delovanja oblastne skupščine stavila konkreten predlog, naj se potom amandmanov v finančnem zakonu za leto 1928-1929 izposluje od narodne skupščine, da se vse bivše deželne, svojčas s pristankom dr. Korošca in SLS inkasirane in v enotni državni davek spremenjene deželne doklade in davščine prepuste samoupravam; naj se prepuste njim tudi one trošarine, ki so prešle iz bivše države v novo državo in k iniso bile razširjene na celokupni terito rij države, temveč so ohranile svoj pokrajinski značaj; naj se doseže participacija samouprav na čistih dobičkih iz državnih šum, rudnikov in druge državne imovine. SLS je takrat te predloge o-dobravala, je že od tistih časov neprestano v centralni vladi, ima danes mogočno pozicijo, ker ima celo ministrskega predsednika. Lahko' bi torni vse te stvari že bila dosegla, ako bi imela le količkaj dobre volje. Današnji režim je odvisen samo od nje in se zruši, čim SLS izskoči. Kaj lažjega, nego v takem položaju doseči uspehe? Položaj pa je danes tak, da dr. Korošec kot ministrski predsednik ne more pri svojem finančnem ministrstvu izposlovati niti izplačila orih svot naši oblastni samoupravi, ki so zakonito določene. To je med vrstami ugotovil v svojem poročilu celo (.biastni predsednik.
In vkljuo vsem tem dejstvom se rov-spne g. Kranjc do izjave, ki ga kaže v luči absolutista, ki nirra uiti osnovnih pojmov o parlamentarizmu. Pravice kritike si opozicija tudi od njega ne bo dala kratiti, pa če jo stokrat nažene z ..čitkom demagogi va.
Mariborski ia dnevni drobil
fTlariborsko cjlečaiisče
REPERTOAR:
Sreda, 7. novembra. Zaprto.
Četrtek, 8. novembra ob 20. uri »Therese Raquin«, ab. C. Kuponi.
Noua 50% doklada na občinska louišča
Zakupniki občinskih lovišč v maribor-sk oblasti niso bili nikakor vzradoščeni nad svoječasno 20% oblastno doklado na zakupnino občinskih lovišč, in to popolnoma upravičeno, saj so zakupnine po vojni že itak tako ogromno narastle, da morajo izlicitirati lovišča le še magnati ali pa predstavniki protizakonitih, skrivnih in mnogočlanskih družb.
Tudi boljše situiran kmet se v teh o-^olščinah ne bo .mogel udeleževati licitacij, kes ne zmore tolikih izdatkov. Tako bo v mnogih občinah občanom sploh odvzeta možnost lova v domačih loviščih.
Marsikateri zakupnik te doklade do sedaj tudi ni plačeval, mnogi je tudi ne mislijo plačati, saj so sklenili'svejčas za-jkupne pogodbe, ne da bi sanjali, da jih ;ho zadelo še plačilo 20% oblastne dokla-jde. -
v' Danes grozi oblast s 50% doklade ftKdo je porok, da ne bo v kratkem nalo-jžila 100%?), češ, da je lovstvo itak luksuz. To naziranje mora prav odločno (zavrniti vsakdo, ki vsaj približno ve, koliko zasluži prebivalstvo in država po 'lovstvu, ne glede na lovske karte in o-rožne liste, ki vržejo tudi lep izkupiček. ,Ogromen denar prihaja v deželo radi prodaje divjačine v inozemstvo, krznarja obrt deluje, gostilničarji imajo 'ep zaslužek od lovcev, železnica znaten do-hpdek po prevažanju lovcev in psov, in ,kar je glavno, vsaka občina precej visok, ireden in marsikdaj edini dohodek od lovske zakupnine. Mimogrede bodi omenjeno, da nudi lovstvo marsikateremu lovskemu čuvaju dobrodošel priboljšek.
Nova naredba bi imela razun drugih, sledeče posledice: Ker so Drav mnogi
lovski zakupniki v mariborski oblasti mnenja, in sicer meščani, kakor tudi podeželski zakupniki, da ne plačajo teh doklad, bodo lovišča najbrž zopet š!a na licitacijo, kjer se bodo dosegle razmeroma jako nizke zakupnine, česar občine gotovo ne bodo vesele. Lovišča bodo prišla ponekod v roke izkoriščevalcev, ki jih bodo spravili tekom enega leta na nič kar bo zopet občinam v škodo, ki bodo pozneje za nič tudi nič dobile in bo treba pozneje, ko se bodo morale razmere iz-premeniti, zopet lOletnega dela, di si opustošena lovišča opomorejo. Seveda ne bo v tem inedčasu rtikdo z zakupninami pretiraval (kakor doslej!) in bodo občine zopet oškodovane. Občinska skupščina bi pa morala v največji meri skrbeti za dobrobit občin. Sicer pa šepa, po mnenju juristov, zadeva tudi v pravnem oziru in bi znalo govoriti zadnjo besedo • upravno sodišče.
Zupan in lovec.
Literarni večer.
V	petek, 9. novembra ob 8. uri zvečer literarni večer ge.-Vike Podgorske, članice zagrebške drame. Odlično umetnico pač ni treba predstavljati- našemu občinstvu, saj je pričela na mariborskem odru svojo gledališko pot. ki jo je peljala z vfliko naglico na najodličnejše mesto zagrebške drame. Prepričani smo, da jo bodo Mariborčani v velikem številu in navdušeno pozdravili! Večer je posvečen odličnim pesnitvam Slovencev, Srbov in Hrvatov. Do besede pride proza in poezija. Slovence bo predstavljal Can kar in Zupančič, Srbe Jakšič in Stankovič, Hrvate pa Krleža, Begovič in Dom-janič. Program je izvanredno zanimiv in pester. — Blagajna se odpre eno uro pred začetkom. Ljudska univerza predstavlja tekom teh mesecev, ko se vračajo desetič najusodnejši dnevi, kar so jih preživeli Slovenci tekom tisoč let, naše velike umotvore in reprezentativne umet nike znanstvenike, ki naj zrcalijg- naše kulturne stanje. V ta okvir spada koncert pianista »Noč«, violinista Rupla, Spiller-ja (stanje naše glasbene visoke šole) in literarni veče<- Vike Podgorska
□ne L čecembra 1928
se bo vršila v Mariboru velika slovesna proslava desetletnice osvobojenja Maribora in narodnega ujedinjema.
Združiti hočemo ta dan v Mariboru vsa narodna društva mariborske oblasti. Zato pozivamo prebivalstvo mariborske oblasti, da se udeleži v čim večjem številu tega svečanega narodnega praznika, ki bo imel sledeči spored;
1. Ob pol 10. uri Tedeum v stolni cerkvi;
2. do četrt na ll. uro zbiranje vseh društev na Trgu Svobode in odhod k odkritju spomenika v Mestni park;
3-	pod odkritju spomenika obhod po Mariboru na Glavni trg;
4.	manifestacijsko zborovanje iia Glavnem trgu.
Da bo proslava svečanejša, naj pridejo društva s svojimi godbami, društvenimi, ali če teh nimajo, vsaj z narodnimi zastavami, na okrašenih vozovih, na konjih. Društva s kroji v krojih. Žene in dekleta če mogoče v narodnih nošah.
V slavnostnem obhodu bodo sledeče večje skupine: Akademiki,, jahači, jugosl. dobrovoljci, Korošci, Maistrovi dobro-voljci, okrašeni vozovi, Omladina, Orju-na, Orli, Požarna bramba, Primorci, P. V. — Politični osumljenci iz svetovne vojne, rezervni oficirji, rudarji, Sokoli, šole, Zveza slov. vojakov, železničarji, ženska društva, župani marib. oblasti.
V vsakem kraju naj se določijo redite Iji za posamezne gori imenovane skupine, ki privedejo te v Maribor na Trg Svobode pri Frančiškanski cerkvi, v
Vsa društva, krajevni odbori itd. naj javijo število udeležencev, zastav, godb, jahačev, vozov, podpisanemu odboru naj kasneje do 15. novembra 1928.
Udeleženci bodo imeli iz bivališča v Maribor in nazaj četrtinsko vožnjo in bodo navodila objavljena v časopisju.
Istega dne popoldne bo ob pol 4. uri v mali unionski dvorani ustanovni občni zbor Narodne Odbrane za mariborsko o-blast, ki se ga udeleže odposlanci vseh narodnih društev.
Zvečer ob 8. uri koncert marib. Glasbene Matice v veliki unianski dvorani Na predvečer in na večer proslave ba-kljada po glavnih ulicah Maribora z godbo in sodelovanjem narodnih društev.
Podpisani odbor bo upošteval vsak na svet, ki bi proslavo v kakršnemkoli oziru povzdignil in prosi za zadevne predloge. Posebna Vabila se ne bodo dopoši-ljala niti posameznikom niti društvom. — Za »Pripravljalni odbor«:
general Maister Maribor, Maistrova ulica štev. 17
Litteraria
V	včerajšnjih lokalnih listih se poziva slovenska inteligenca, naj subskribira nemško izdajo Cankarja, ker brez 200 subskribiranih izvodov dunajski založnik dela ne izda.
Ta poziv nam ne dela časti. Kak smisel pa ima nemška izdaja, oko jo pokupi — slovenska inteligenca? Saj je namenjena vendar Nemcem, da spoznajo s_.an-karja, slovenska inteligenca ga itak pozna!
Neglede na to je Cankar obče človeške vrednosti, ki obogati vsakogar, ki ga či-ta, tudi nemško inteligenco. Ali naj v to svrho prinaša žrtve slovenska inteligenca? ...
Res nam je koristno, da nemški svet spozna naše velike može; ali kje se je že čulo, da bi morala slovenska inteligenca na tak malo časten način vsiljevati pohod Cankarja med Nemce? Cankar ga bo našel brez takih metod, kakor ga je našel y Franciji in Italiji.
In navsezdanje še nima pozvana slovenska inteligenca nobenega avtoritativnega jamstva, da pomaga v svet prevodu, ki je muziku našega jezika dostojen!
Ali pri vsem tem ne gre le za prevzem poslovnega rizika dunajskega založnika po slovenski inteligenci? ... M. Š.
V ielrtek, dne 8. novembra
Orkrn smeha — najbolj^ Svcjk-fllm
€€
S VEJ K
v ruskem ujetništvu
Kino Union	Tel.	329
Gospodinjski učni tečaj u Krčevini
Na pobudo oblastnega odbora se je dne 28. okt. konstituiral v Krčevini nada-Ijevalno-šolski odbor v svrho prireditve gospodinjskega učnega tečaja v času od novembra do konca marca. Predsednik odbora je posestnik Anton Zorko iz Lajteršperka, voditeljica tečaja, ki bo ob nedeljah od 8.—12. ure in ob pondeljp kih popoldne od 13. ure naprej posečalo 12 doraščajočih deklet, pa bo tukajšnia učiteljica ga. Anka Mešiček.
V	nedeljo 4. nov. je v prisotnosti omenjenega odbora in vseli priglašenk tečaja otvoril istega v lepo zasnovanem govoru odposlanec oblastnega odbora, oblastni referent za kmetijstvo gosp. inž. Jos- Z i-danšek. Izrazil je zadovoljstvo, da se je tečaj ustanovil kot prvi te vrste v mariborski okolici, ter povdarjal koristi, ki jih bodo imele od njega bodoče gospodinje v kmetskih domovih. V splošnih po tezah je navedel obširni program, ki se bo obdelal tekom c mesecev praktično in teoretično, vzpodbujal k vztrajnosti in zaključil z željo najboljšega uspeha. — K besedi še so se zglasili: ga.. Mešiček, g. katehet in g. šol. upravitelj. Prva je v navdušenih besedah navajala, kolike važne naloge čakajo bodoče kmetske gospodinje ter — obljubljajoč posvetiti se z vso vnemo in zmožnostjo prospehu tečaja — sporočila gdu- odposlancu prošnjo, naj ji oblastni odbor pomaga zlasti v gmotnem oziru odvaliti začetne težko-če. — Drugi je izražal veselje nad/dejstvom, da se oblastni odbor s tem, da u-stanavlja kmetijske in gospodinjske tečaje na podeželskih osnovnih šolah, hvalevredno briga za izobrazbo nižjih slojev našega ljudstva. — Tretji je — izhajajoč od stavka »dpbra šola je boljših časov mati« — naglašal, da je dan otvoritve gospodinjskega tečaja visoko pomemben za Krčevino in Lajteršperk, ker se bo po leg drugega brez dvoma povzdignil tudi nacijonalno-vzgojni nivo mladine. Zadovoljnost odbora bi pa bila popolna še!e tedaj, ako bi se prijavilo še zadostno število fantov za ustanovitev kmetijHo-na-daljevalnega tečaja. — Predsednik odbora^ je v dovršenem govoru zahvalil gda. inž. Zidanška in druge govornike ter zaključil otvoritveni sestanek.
Poziv Maistrovim dobrovoljcem.
Podpisani pripravljalni odbor poziva vse Maistrove sobojevnike za osvoboje-nje Maribora in naše severne meje na proslavo desetletnice teh dogodkov, ki se bo vršila dne 1. decembra t. 1. v Mariboru. Vsi, ki se nameravajo udeležiti proslave, se naprošajo, da do 20 novembra t. 1. svojo udeležbo prijavijo z dopisnico podpolkovniku v p. g. Franu Cvirnu v Mariboru, poštni predal 44. — Vsak udeleženec ima na območju ljubljanske železn. direkcije pravico do četrtinske vožnje od svojega bivališča do Maribora in nazaj. Naše zbirališče je dne 1. dec. 1928. od 8. do pol 10. ure na dvorišču Višje realke, vhod iz Krekove ulice št. 1.
ZaZ pripravljalni odbor: podpolkovnik v p. Franjo Cvirn.
Razpis službenega mesta. Pri"okrožnem sodišču v Mariboru Je razpisano mesto višjega pisarniškega o-icijala oziroma pisarniškega uradnika. Ob enem se oddajo tudi vsa mesta pisarniških uradnikov, ki bi se izpraznila kjerkoli vsled zasedbe razpisanega mesta. V poštev prihajajo le prosilci, ki so že pisarniški uradniki ali pripravniki. •-Prošnje naj se vložijo do 26. novembra tl. pri predsedništvu okrožnega sodišča v Mariboru.
Iz finančne službe.
Imenovani so: za inšpektorja finančne controle Anton Puc v Mariboru, za pod-inspektorja II/3 Anton Fabjan v Petrov-cih, Franjo Repolusk v Dolnji '-endavi, "ran Ooboj v Gornji Radgoni, Jakob (aiser v Mariboru in Josip Krhin v Št-lju. —
Protltuberkulozna liga.
Dispanzer Protituberkulozne lige v Mariboru, Gregorčičeva ulica, je ubož-ntm slojem prebivalstva brezplačno na razpolago. Ordinacljske ure vsak torek od pol 18. do 19. in vsako soboto od H8. do 9. ure. Višinsko solnce, Finsenova ampa, preiskava pljunkov na tuberku-ozne bacile.
/to j!
PROTI NESPAMETNIM IN NEVARNIM REKORDOM.
KOVNIKA BYRDA!
USTAVITE POL-
Duhoviti pariški publicist G. de la Fouchardičre je na naslov rekordnih turistov. raziskovalcev in vseh drugih, ki skozi velike nevarnosti iščejo senzucijo-nalne uspehe, napisal sledeče:
Komandant Byrd je že skoraj dovršil svoje priprave za ekspedicijo na južni teča: Razglaša se, da bo odplul s parnikom ir da bo vzel seboj eno tono tobaka in 500.000 cigaret. Ko pride v antarktično območje, bo s tretni letali prelete! tečaj.
Mnogi ljudje, ki stvari niso dovolj premislili. pravijo: »Mi sicer ne razumemo, kakšne opravke ima ta komandant Byrd na južnem tečaju, vemo pa, da imajo oficirji v mirni dobi vsakovrstne nepotrebne opravke. Na južni tečaj hoče, to je njegova stvar, — naj botuje!«
Oprostite! Byrda ne smemo pustiti na južni tečaj, kajti to ni samo nepotrebna, temveč tudi zelo nevarna ekspedicija.
Na to mi boste odgovorili: »Na južnem tečaju ni nikogar za ubiti in tako tam tudi hrabri vojaki niso nevarni-« — Sedaj še ni nikogar, ki bi bil lahko ubit, a kar naenkrat se bodo tudi žrtve znašle-
General Nobile se je slavno podal na severni tečaj. Mislili smo si: »To je njegova stvar. Škodo lahko napravi samo seni.« — Pa smo se zmotili. Gd vseh civiliziranih delov Evrope so iz občutkov Človeške1 solidarnosti hiteli na pomoč pogumni tnožie. General Nobfe se je slavno vrnil od severnega tečjaa, Amuiidsen irt-Guilbaud sta pa za vedno tam ostala,?.
Usi, norci sc nevarni. Nenevarnih norcev sploh ni.
Četvorica mladih ljudi je bila obsedena od nevarne blaznosti turističnega rekorda. Hotela je splezati na Aiguille du Petit-Dru v Montblancovi skupini, kar je
ravno tako nepotrebno kakor tudi nevarno početje. Pametni ljudje so iz previdnosti zvezali štiri nesrečne mladeniče z vrvjo. Ponesrečili so se pa z vrvjo vred ter padli v prepad.
Požrtvovalna rešilna kolona od treh mož jih je iskala. Bila je pa tudi pri tem tragična nesreča: Eden je umrl na mestu, drugi si je pa polomil ude.
Potem so se žrtvovali izkušeni gorski vodniki in eden od njih — Armand Char-let, najboljši vodnik hribolazcev od Cha-monixa je ravnokar umrl vsled poškodb... Čemu?
Tako se vidi, da če nekdo riskira svoje življenje, vleče tudi druge v pogubo ali jih pa vsaj ogroža. Če obupanec skoči v vodo, da bi končal svoje življenje, se vedno najde kak pogumen bedak, ki skoči za njim. In pogumni bedaki navadno utonejo.
Vsi ljudje so — kakor hribolazci — z nevidnimi vrvmi zvezani skupaj in doti-čni, ki pade, potegne navadno še druge s seboj. Mogoče je to plemenito, pametno pa ni in skrbeti je' treba, da rešitelji ne bodo tolikokrat s svojimi glavami plačevali svoje požrtvovalnosti.
Nevarne gore in ledenike bi bilo dobro obdati z bodečo žico ter zastražiti z orožniki, ki bi pobirali globo od predrznih in neprevidnih ljudi. V Švici n. pr. razumejo to dobro glede avtomobilov, sedaj r.aj bi pa to uvedli še po gorah in odprli bi si dober vir dohodkov.
Ko je general Nobile letel proti tečaju, bi bilo dobro, če bi ga bili odgnali s topovi.
Zadržite sedaj komandanta Byrda, ki se — opremljen z eno tono tobaka in 500-000 cigaretami — pripravlja k nepotrebnemu in nevarnemu početju, da bi kadil na južnem tečaju.
Prauni problemi u Rngliji
so radi še vedno veljavnih starinskih zakonov neverjetno pogosti. Angleškim sodnikom se mora mešati, ko študirajo, kateri predpis od neštevilnih starih ku-rijoznih zakonov je treba v tem ali onem slučaju uporabljati. Tako je te dni neki sloviti pravnik-učenjak opozoril sodnike na neko zanimivo pravico, ki jo ima vsak angleški državljan: vsak polnoleten Anglež sme stopiti s svojim steak-om (kos mesa, ki ga je treba speči) v najbližjo oblastno dovoljeno gostilno, si ga speči v tamošnji kuhinji in mirno použiti v gostilniški obednici — vse seveda brezplačno... Ta najinerodajnejša razlaga nekega starinskega predpisa je vplivala naravnost uničujoče na gostilničarje in hotelirje. Reveži! Sedaj jim bodo prihajale procesije gentlemenov s kosi mesa in kuhinjski šefi se bodo morali prepirati s temi laiki, kdo bo prvi spekel svoj komad- To bo novih procesov v Angliji! Kaj n. pr. naj se zgodi, če si hoče sir John nujno pripraviti dober prigrizek v bližnjem hotelu, tam pa ni niti iskrice ognja? Ali more prisiliti hotelirja, da mu zaneti ogenj, ali je primoran morda to sam storiti? Še se bodo potili angleški sodniki!
Ogromne taiuine umetnin
V	ruskih umetniških in državnih krogih vlada že delj časa silno razburjenje. Javnost dolgo ni vedela, čemu bi pripisovala povečano pozornost in službeno vnemo varnostnih oblastev. Šele nedavno tega se je doznalo, da so bile izvršene že lani v državni galeriji v Moskvi velikanske tatvine umetniških slik. Gre za pet originalnih slik neprecenljive vrednosti, ki so zginile iz državnega muzeja socijalističnih sovjetskih republik. Pogrešajo namreč: Rembrandtovo »Le Christ«, Tizianovo »Ecce homo«, Coreg-giovo »La sainte famille«, Carlo Dolcije-vo »Saint Jean 1’ Evangeliste« in sliko »La flageliation du Christ«, ki jo pripisujejo Giunti Pisanu. Samo približna vrednost teh ukradenih slik se ceni na več milijonov. Rembrandtovo sliko »Le Christ« so uzmoviči celo izrezali iz okvirja. Oblastva sumijo, da so bile umetnine iztihotapljene v inozemstvo.
Dr. Behunek se oglasa
Ves svet pozna danes ime češkega učenjaka dr. Behouneka, ki se je udeležil letošnje Nobilove ekspedicije na severni tečaj. Učenjak se mudi te dni na turneji po svoji domovini, kjer predava o poletu »Italije« in njenem strašnem koncu v ledenih pokrajinah. Na svojem poslednjem predavanju je izrazil Behounek željo, da bi se na pomlad priredila nova rešilna ekspedicija; po njegovem prepričanju je namreč del Nobilovega moštva v večnem ledu še živ in zdrav. Ogromno pozornost pa je vzbudil drugi del Be-hounekovega predavanja, kjer je tudi češki učenjak stopil iz dosedanje rezerve in javno obsodil oba laška oficirja Zappija in Mariana, ki sta prepustila usodi na ledu ležečega in umirajočega švedskega učenjaka Malmgreena. Kakor znano Behounek doslej hi našel ostre besede o tragediji na severu in se je nasprotno izjavijal ugodno za Lahe.
Zagonetna dobrotnica
Pri vhodu v podzemsko železnico na Jurjevem trgu v Parizu je stala te dni neka dama in ponujala ljudem vstopnice za podzemsko železnico. Vsakdo jih je lahko dobil, kolikor jih je pač hotel in kateregakoli razreda. Mnogi so res vzeli karte in se neovirano vozili ž njimi, ker so bile popolnoma v redu. Policija se je zainteresirala ga slučaj in kmalu dognala, da ta ženska duševno ni popolnoma normalna. Kupila je večje' število kart in jih v »interesu človečanstva« potem razdeljevala' ljudem! Neki policijski uradnik je imel potem dela čez glavo, da je nesrečnico pregovoril, da je opustila človekoljubno delo in odšla domov.
HANKAU, 6. nov. Okoli 30 mladih Kitajcev, ki so bili na krovu nekega angleškega parnika, je napadlo ladijsko posadko, čim je parnik zapustil pristanišče. Najprej so ubili nekega kitajskega podoficirja, nakar so napadli kapitana, ki so ga zaprli v njegovo kabino. Nato so banditi oplenili vse potniške kabine, ranili več potnikov in s plenom pobegnili v čolnih. Ugrabili so skupno 15—20.000 dolarjev«
Rpel na športno jaunost
K predstoječi prvenstveni tekmi med ISSK Mariborom, in SK Rapidom fapelira MOLNP v Mariboru na vso mariborsko športno publiko, da omogoči z resnim in objektivnim posmatranjem tekme dostojen in regularen potek igre. V zadnjih časih se je na žalost dogajalo pri tekmah, da je občinstvo z medklici in celo psovkami nad sodnikom in igralci onemo gočilo miren potek igre in razburilo že itak razburjene igralce tako, da so izgubili svoje samozatajfevanje, kar je imelo že neljube posledice. Razumljivo je, da tako postopanje nikakor ni v korist športu. Vsakemu je dopuščeno, da navija in vzbedbuja svoje moštvo, toda v dostojnih mejah. Občinstvo se opozarja, da bodo varnostni organi pri nedeljski tekmi vsakega prenapeteža, ki bi z neprimernimi medklici oviral regularni potek igre, brezpogojno odstranili in bodo morali utrpeti posledice. Prepričani smo, da ta apel ne bo naletel na gluha ušesa 5n da bo našel v polni meri razumevanje. Na (bčinstvi! samemu, ki Ij jbi šport, leži, da omogoči s športniku dostojnim prisostvovanjem tekmi miren potek prvenstvenega boja.
MOLNP v Maribora.
PRED MAR?"' ^SKIM DERBVJEM.
Prihodnjo i;c . se bo odigrala odločilna prvenstvena nogometna tekma med ISSK Mariborom in SK Rapidom. Stojimo torej zopet pred mariborskim derby-jem. Nedeljska tekma pomenja višek jesenske nogometne sezone. Stala si bosta nasproti stara rivala, ki se že deseto leto borita med sabo za nadvlado. »Maribor« in »Rapid« sta si vsikdar stala nasproti prilično enakomočna. Tudi topot je tako. »Maribor« je danes brez dvoma eno najboljših tehnično izvežbanih moštev, proti kateremu zmaga tehnično slabša enaj-storica le z veliko težavo. »Maribor« si je svoj dober glas letos.dobro utrdil ne samo doma, marveč tudi zunaj. Zlasti finalne tekme za prvenstvo Slovenije s,o pokazale visoke formo »Mariborove« enajstorice. »Rapid« je nasprotnik, s katerim je treba vedno resno računati. Njegovo moštvo sicer ne stoji tehnično na enaki višini kakor »Mariborovo«, zato se pa odlikuje z izredno požrtvovalnostjo in 'nenadno izpeljanimi akcijami, ki končujejo z opasnimi streli na vrata. Najboljšo moč pa ima »Rapid« v svojem vratarju, ki je danes gotovo eden najboljših Slovenije in ki mu je težko priti do živega. — Vendar tudi on ne bo imel lahkega stališča napram razantnim strelom »Maribo-rovega« napada, zlasti znanega goalget-terja Pepčeka. Športna javnost pričakuje odločilne tekme z največjo napetostjo, saj oba kluba delujeta z vsemi močmi na tem, da bo ipotekla tekma v najlepšem redu.
Po nedeljski tekmi Rapid—Svoboda 9:0 se je prvenstvena slika pivih moštev v vodstvu nek hibo spremenila. Vrstni red je trenutno nasledil ji:
1- Rapid	2 2 0	9	12:	0	4
2. Maribor	2 2 p	0	9:	1	4
3. Železničar	3 2 0	1	7:	0	1
4-	Svoboda	3 1 0 2	3:12 2
5.	Ptuj	4 0 0 4	0:12 0
»Maribor«, ki ima sicer enako' število točk, a slabšo razmerje golov kot Ra-pid, se je premaknil s prvega na drugo mesto: Rapid, ki je še brez gola, je skočil s tretjega na prvo mesto. Železničar se je brez tekmfe moral umakniti z drugega na tretje pesto. Položaj Svobode in Ptuja je nespremenjen.-— Kakor vsako leto, tako bo za vodstvo v prvenstvu tudi letos najvažnejša tekma med rivaloma Maribor—Rapid, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo na igrišču ISSK Maribora in za katero vlada že danes narav-* nost velikansko zanimanje vseh naribor skih športnih krogov.
Rezerve In mladine.
Preteklo nedeljo ni bilo v Mariboru nobene prvenstvene tekme rezerv, Moštva so uvrščena torej že od dne 21. oktobra takole: 1. Rapid 5 točk, 2. Maribor X3), 3. Železničar (2), 4. Svoboda (0). Odigrati je samo še tekmo Svoboda—Mari-
bor. Rapid najbrž ostane na vodilnem mestu.
Tudi mladinske prvenstvene tekme ni bilo, ker Svoboda ni nastopila in je raje brez boja prepustila Rapidu dve točki in tri gole, tako da je prvenstvena slika naših naraščajev ta-le:
1. Maribor	.	2	2	0 0	9:2	4
2. Rapid	2	1	1 0	4:1	3
3. Železničar	2	0	11	3:7	1
4. Svoboda	•	2	0	0 2 0:6 0
Za končno ugotovitev mladinskega prvaka je odigrati še tekmi Maribor—Rapid in Železničar—Svoboda.
ISSK Maribor — nogomet.
Jutri v četrtek ob 15. obvezen trening vseli nogometašev. — Načelnik.
Simpatično pozornost
do našega ženskega športa je pokazala te dni tvrdka Šport - RogliČ na Grajskem trgu: Ob priliki tretje zmage ha-zenske družine ISSK Maribora nad SK Ilirijo, s čimer so se’ Mariborčanke kvalificirale v finale za državno prvenstvo, je podarila tvrdka zmagovalni sedtnori-ci kompletno angleško žogo. Prvi slučaj v Mariboru. Vivant sequentes!
Zimsko športni odsek ISSK Maribora
poziva članstvo, da se prijavi k udeležbi tečaja za tekmovalce. Tečaj, ki ga bo vodil trener Hanssen, se bo vršil na Pohorju. Prijave je vposlati ali pa se osebno priglasiti najkasneje do sobote 10. t. m. pri g. Rogliču, trgovina »Šport«. Pozivajo se tudi člani, ki še niso verificirani pri Savezu, da čim preje izpolnijo prijavnice in jih oddajo g. Rogliču.
Priprave za novo olimpijado.
Komaj so zaključene letošnje olimpijske igre, že se vršijo v Ameriki priprave za prihodnjo olimpijado, ki bo 1. 1932 v Los Angelesu. Ker preti nevarnost, da si športniki iz obubožane Evrope ne bodo mogli privoščiti dalnje poti v Ameriko, se v Ameriki resno pečajo z mislijo, da bi vsem evropskim udeležencem plačali vožnjo do Zedinjenih držav in nazaj. Še več! V Los Angelesu nameravajo zgraditi nalašč za to priliko tri nove velike hotele s 1200 posteljami, da dobijo Evronejci brezplačno stanovanje za časa olimpijade. Sredstva za to upajo dobiti iz dobička pri snemanju Športnih filmov.
Splitsko prvenstvo
v nogometu je zaključeno- Z razpustom Borca sta ostala v mestu samem samo še dva kluba. Hajduk si je brez težave vzel prvenstvo.
V	dunajskem- prvenstvu
je doslej edino WAC še nepremagan. Imenovani klub vodi v tabeli s 14 točkami pred Admiro (10). Slede: Austria 8, Rapid 6, Sportklub 6, Nicholson 6, Hertha
6,	Vienna 6, FAC 5, Slovan 5, Wacker 5, BAC 1.
Potrdila o dežju
Argentinci se strašno boje dežja. Kadar v njihovi deželi dežuje, kar je k sreči zelo redko, ne gre nihče na ulico in je oviran ves promet. Le radi tega čudnega vpliva dežja si je mogo če razlagati dejstvo, da izdaja direkcija državnih železnic v Buenos Airesu takozvana potrdila o deževnih 'nalivih. Na željo dobi namrečdahko vsak potnik potrdilo, da je ta ali oni vlak zakasnil radi dežja. Cesto, se je namreč dogajalo, da so razni nameščenci prekasno prihajali v urade, ker so imeli lokalni vlaki radi Rlcžja velike zamude. Seveda so se vsi vedno zagovarjali, da je padal dež in da je imel vlak zato zamudo:	Toda	šefi
uradov ne sprejemajo sedaj več takih izgovorov, temveč zahtevajo, da mora vsakdo’prinesti uradifo potrdilo že leznice, da je v resnici deževala.
Ženske u ruski mornarici
Poveljnišivo sovjetskega baltiškega brodovja je prejelo številne prošnje, da bi bile tudi ženske sprejete v pomorsko službo. Dosedaj so ostale vse take prošnje kratkomalo nerešene, zadnje dnUpa je bila napravljena izjema, Dve sestri Ya siljevski sta'bili sprejeti v morda riško službo in sicer ena, za mornarja, druga pa za kurjača na ladji »Socialist«. Tudi revolucionarni vojni svet je potrdil njihovo imenovanje. To je nedvomno prvi slučaj v zgodovini mornarice, da, so, bile ženske sprejete kot mornariL
sr«* t
Prebivališče izobčencev
(Božva).
Posestniki velikih stanovanjskih hiš, kjer biva po več družin, navadno obesijo na viden prostor tako imenovani hišni red. Dolžnost vsakega stanovalca je, da se seznani s hišnim redom in si v smislu njegovih zahtev uredi svoje bivanje v hiši. Tako je med dostojnimi kulturnimi ljudmi navada. Kako potreben je hišni red šele
V	kaznilnici, o tem menda ni treba veliko govoriti. Saj so prebivalci te hiše sami taki ljudje, ki so prišli vanjo radi »nereda«, če smem tako rahlo označiti zločinsko kršitev javne morale. Pa ni samo to razlog, ki opravičuje kaznilnični hišni red. Ves način Izvrševanja po zakonu izrečene kazni težke ječe mora bit! zapopaden v hišnem redu kazenskega zavoda.
Preobsežen bi postal ta opis, če bi navajal podrobnosti hišnega reda. Za laika ne bi to imelo pravega pomena. Prizadetim krogom pa je itak znano, da ni več daleč uvedba novih zakom skih osnutkov glede kazenske izvršitve in bi bilo premlevanje starih odveč.
Bistvo kaznilniškega hišnega reda je prepoved. Zato je kaznencem prepovedana vsaka svobodna kretnja, s katero bi se postavil izven obsodbe
—    .—  _„
in tako zmanjšal-efc 11 prisojene-mu kazni.
Kaznenec ne sme nosili svojih oblačil, ampak preprosto, državno obleko iz raševine, oziroma platna. Tudi dolgih las in brk ne sme imeti. Razen hrane, ki jo prejema od uprave zavoda in morebitnih priboljškov, ki si jih je s svojim zaslužkom nabavil, ne sme uživati ničesar. Za lastna sredstva si sme kupiti .-z zdravnikovim dovoljenjem in odobrenjem ravnateljstva le zdravilne užitke, kakor med, ribje olje in podobno. Pošiljatev jestvin ne sme sprejemati po pošti, taKsto ne pri obiskih. Kajenje je najstrožje zabranjeno. Brez dovoljenja ravna^ teljstva ne sme nositi pri sebi niti hraniti v celici ničesar, razen lesene žlice, lončenega vrča za vodo, krtače, mila, žepnega robca in priprave, s pomočjo katerih opravlja svoje delo.
Strogo je prepovedano v samotnem zaporu medsebojno občevanje.
V	skupnem zaporu je taka prepoved nemogoča, a pri delu mora biti govorjenje omejeno na najnujnejše. Kaznen-ci ne smejo postajati na hodnikih, ampak povsod naglo nadaljevati svojo pot. Samovoljno, brez paznikovega spremstva, ne sme kaznenec nika-
mor. Uradnike (od nadzornika straže dalje) morajo kaznenci pri slučajnem srečanju pozdravljati s snetjem pokrivala in rahlim poklonom, toda molče. V svojih prostorih se morajo vesti dostojno, brez hrupa in prepiranja, Po mirozovu, ki se javlja s hišnim zvoncem pozimi ob 8. uri, poleti ob 8. % mora zavladati po vsej hiši grobna tišina. Vsako medsebojno kupčevanje je prepovedano. Brez dovoljenja tudi ne sme kaznenec svojemu tovarišu ničesar podariti. Poverjeno delo morajo jetniki opravljati vestno in natančno. Slučajno škodo morajo povrniti, a za zlobno in nalašč povzročeno prejmejo zraven tega še kazen. Proti paznikom morajo biti vljudni in jih nagovarjati s pridevkom »gospod«. Najstrožje je prepovedano nadlegovati paznika, za kake osebne usluge, ali jih celo navajati k kršenju njihove službene dolžnosti. Padi neprestanih stikov s pazniki kaznencem ni ukazano, da bi jih morali pozdravljati.
To so nekatera določila obstoječega hišnega reda v mariborski kaznilnici. Nadzorovalnemu osobju je poverjena naloga, da skrbi za točno izvrševanje hišnega reda in da resnejše pjestopke iavi ravnateljstvu, ki določi kazen. Prepovedano pa je, da bi paznik s kršiteljem hišnega reda '>kar sam opravil«.
V	zaščito hišnega reda so namenjene disciplinarne kazni, ki obstoje
V	Maribor1*! 'dne 7. XI.
med drugim iz postov, trdih ležišč, temnic in okovov. Prestopki lažje narave se kaznujejo s posti in trdimi ležišči; večje zadeve s temnico. Navadno je s temnico združen tudi post in trdo ležišče. Temu pravijo kaznenci »cela garnitura«. Okove dobe taki, ki ogrožajo telesno varnost svoje okolice in pa tisti, ki so beg poskušali, oziroma iz ubegstva nazaj privedeni. Nad tri mesece navadno ne nosi nobeden okovov. K disciplinarnim sredstvom spada tudi odvzetje raznih ugodnosti, kakor: nakup priboljškov, prejemanje in odpošiljanje pisem, prepoved obiskov, pomaknitev v nižji disciplinarni razred. .
Pri sedanji pomanjkljivi prehrani kaznencev^ učinkujejo poostrenja s posti in trdimi ležišči v podvojeni meri na jetnikove moči. Nikakor pa ne morejo biti te mere v prid zdravju takih kaznencev, ki imajo n. pr. vsak teden sodna poostrenja, a si s kršenjem hišnega re'da nakopavajo še disciplinarne kazni. Vsa tri leta, ki sem jih preživel v zavodu, sem opazoval, da so od mariborskega sodišča nriha-jali jetniki z najhujšimi in najštevilnejšimi poostritvami. Redki so bili, ki so bili sojeni v Mariboru, a jim niso naložili vsak teden vsaj enega posta in trdega ležišča. Ostala sodišča so bila v tem oziru dokaj prizanesljivejša. Menini, da take mere vzbujajo prej mržnjo in maščevalnost, kot pa voljo do poboljšania . . .
KONEC.
kmO 90 p. mat Oto ►—
• žrnnhm, dopinnaaj« k •&** •i trff»\Mka|a aa reHmmgi tn»*a(a; vMk* b*m«a 60 p,
»ajmaiijil muak Di» 1C
Kupim staro zlato /
srebrni denar, umetno zobovje do rlal-višiih cenah. — Ilger-jev sin. urar in iu-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X
Cevi j, »ski cilinder iki stroj
l*t strupna svetilka ceneno na prodaj. Sidar, Pobrežka cesta 9.	2126
Meuibvano sobo
oddam takoj. Vprašati v Frankopanov! ulici 51.	2128
Snežni čevlji, galoše najboljših svetovnih znamk po brezkonkurenčnih cenah prodaja tudi na veliko Jo*. Moravec, Maribor, slovenska ul. 12. Najstarejša po-pravljahica za gumj čevlje.	1848
Rezila
za brivske aparate, G i 11 e 11 e, M e m, M on d, Extra in vse brivske potreb ščlne nudi najugodneje Drago Rosina, /' ibor, Vetrinjska ulica 26.	1920
Meblovano stanovanj«
'soba in kuhinja) event. meblovano so* bo s souporabo kuhinja iščem. Ponudbe na upravo listu pod Šifro »Dve dami«.	U
Važno za vse!
Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklova-nje. Shramba koles in motorjev črez zimo. Vse to izvršuje najkulantnejše in po brezkonkurenčnih cenah meh. delavnica In trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14.  ____________________________________  1879
Velika izbira sukna
za moške in ženske plašče od Din 50.— naprej pri 1. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.	.	XX
Vozniki, *,
za nagramozanje ceste Sv. Petra—Ložane se takoj sprejmejo. Vpraša se pri tvrdki Ubald Nassimbeni, mestni stavbenik, Maribor, Vrtna ul. 12. 2t25
Učenko
sprejme gledališka krojačnica.
2123
Služkinht
za vsako delo, pridna in poštena išče mesto- Naslov: Slovenska ulica 22 1. nad. dvorišče. —	2124
Kolesarji pozor!
Ravnokar dospela velika pošiljatev električnih svetilk za kolesa »Bosch«. Posežite po njih dokler traja zaloga. Justin Gustinčič, Tattenbachova ul. 14.
VSI, KI SO Sl ŽE IN VSI, KI Sl ŠE NlfO
ogledali bogate, izbirne zaloge
KRZNA
prt tvrdki
L. ORNIK, MARIBOR
KOROŠKA 9
aaj m čim preje odločijo za nakup, kajti povpraševanje je veliko in najlepši komadi bodo kmaiu razprodani. j787
Zastopniki aa litaja l
Modna trgovin«
ANTON PAi
Maribar, Havanska ul. 4
Potrebščine za krojače In Šivilje
Električne inštalacije
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	XX.
Oddam takoj
meb'irsno soVo z dobro hrano. Naslov pove uprava »Večernika«.	2122
Suha bukova drva,
premog, kolobarji in vsakovrsten rezan les najceneje pri Piščancu na Državni cesti.	1872
Baržun
v veliki izbiri že qd Din 22— naprej se dobi pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17. .	U
Solnčno sobo
oddam sSolidnemu gospodu pri samostojni gospej. Za Din 200 mesečno- Naslov v upravi »Večernika«. 2115
Sobo-In črkoslikanje
Izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2.	1348
100 domačih šivilj
za delo, trajajoče do februarja, se sprejme takoj. Vprašati v tovarni Skušek, Tržaška c. 8.	2094
Pletilni stroj
8X60 nov prodam. Vojašniška ulica 2, Maribor. —	2118
Singer šivalni stroj proda po zelo ugodni ceni Dariš, Gosposka ulica 28, dvorišče.	2»04
Strojna pletarna
sprejema delo na »Jackvard stroj<. — Ponudbe nasloviti na upravo »Večerni-ka« pod »Jackvard«.	2117
Velurje za damske plašče,
pliš, barbente, fianele kupite najceneje v manufakturni trgovini Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka ulica 5.	1991
Samo Din 26—28 plačate za podplatanje ženskih čevljev in Din '2 —38 za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tattenbachova ulica 14.	1898
Hitro popravilo ur,
ceno in točno z 1—5 letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom!	*	1837
TAPETNIH
OSKAR WISTAN
Maribor, KoroSiava u. 4
se cenj. občinstvu najtopleje priporoča. - Izvršuje popravila tudi na domu.
£
plačuje najvišje
M. Geriak & Co.
Ljubljana, Prečna ulica 4 (poleg mestne ljudske kopeli) Telefon 2329	1912
■•JttUa1* ji Ljubila*!:..jyed«uvnilt lzdaiatella in urednik* F r
Stanko D*
Dnevno krasen spored. V nedeljo popoldan velika
DRUŽINSKA
PREDSTAVA
Izlava!
Z ozirom na svarilo v Vašem cenj. listu Stev. J49 i dne 31. oktobra tl., katero je objavila tvrdka Moravec na notico zadruge čevljaiskih mojstrov v Mariboru z dne 27. oktobra ti., daje podpisana zadruga sledeSo izjavo: Čevelj spada čevljarju, ali je ta čevelj Iz usnja, sukna, platna ali gumija, ostan« vedno le čevelj. do katerega popravila ima pravico edinole čevljar. Da čevljarji znajo popravljati gumijaste čevlje, je dokaz, da so nekateri čevljarji že pred desetletji 'popravljali gumijaste čevlje in to v čaiu, ko še »edanjih gumitvrdk ni bilo v Mariboru, ki pa se hočejo dane* ponašati, češ, fe znamo gutni-*evlje prodajati, jih znamo in smemo tudi popravljati. Izjavljamo nadalje, da imajo čevljarji popolno aposobnost za tp delo, posedujejo pa tudi orodje in aparate ter da bodo vsi čevljarji brez izjeme prejemali odslej popravila gumijastih čevljev. V intetesu cenjenega občinstva mesta Maribora in okolice ja torej, da daje popravila snežnih čevljev in galoš edino le tevljarjem, ker le isti lahko jamčijo za dobro in solidno delo ter so le isti opravičeni dati zato, garancijo. Kar pa se tiče opazke „5ušmai*, bi*4 'st* v navedeni rubriki ter končno ni bila namenjena niti g. Moravcu niti njegovim go-•podom kolegom, če pa se smatrajo prizadete, zadruga ne more lato.
Čevlji čevljarjem I	2126
Zadruga čevljarskih mojstrov v Mariboru
tol a v Maribora^ V M*fiboru- Tisk* Martb^a tiskarna d d., .oredstavnlk