V-
Kotiiaž: „Ce 6t mogel v moj voz upreti še ta doa, fd stojita 06 strani, 6i mogoče privozili do ‘Trsta"
— Razmišljam, kako bi rešili tržaško vprašanje?
— Kaj bi le toliko razmišljali! Poglejte, kako so Angleži rešili sudansko vprašanje: kralju Faruku so priznali naslov kralja Egipta in Sudana, Sudancem pa so zaga-rantirali neodvisnost. In problem je rešen!
— Vse lepo. Ampak Jugoslovani nimajo več kralja!
st.
Pofitnina platana ▼ gotovini	SOBOTA«	12,	APRILA	1952	10	dinarje?
MSTU V.
LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO
POT DO BOLNICE
»Kako pridem najhitreje do bolnice?« »Zavpijte samo: Živela Jugoslavija, pa vaa bodo takoj odpeljali tja.«
*
IZ ITALIJE
»Kaj naj objavimo na prvi strani? De G*-speri Se ni odgovoril na Titov govor.«
»Nič ne de. Poiščite v arhivu primeren Ducejev govor in ga predelajte, kjerkoli je govora o osi Rim-BorlLn, ostalo ostane ne-izpremenjono.«
*
V	UREDNIŠTVU »VOCE ni ROMA«
»Članek, v katerem opisujete včerajšnje spontane demonstracije srednješolcev za priključitev Trsta k Italiji, je res prava mojstrovina dobre reportaže. 2al pa ga danes še ne moremo objaviti.«
»? ? ?«
»Veste, srednješolske demonstracije bodo šele jutri.«
*
ŠTEV. 4
TRSTA
NEKJE NA ZAPADU...
Vožnja proti Trstu
»Zakaj pa so tega premlatili? Mož f«
vendar vidabjevec!« »Zmotil se je, pa je slovensko kričali Trst je naš.«
iL
*
Velikonočni zajček
—	Čudni so ti SlovenciI Ne marajo sta-B0S pirhov.
»OGOVOR V RUSKI VOJAŠNICI PRI ZAJTRKU
■Zvanulka, hočeš le malo kave?«
•Vo vendar ni kava, to Je čaj.«
■Norček, kava je!«
■Ljubček, celo osel bi uganil, da Je to čaj.« Tedaj pa kuhar zavpije: »Kdo hoče še kakao?«
Vsako tmigo to ta vino it proglašali ljudje; tdaj Je Iconec Ustih časov — pristno vince boljše Je/
Tam pri »ORLU«
v Mariboru,
pravo vino zdaj dobiš,
at v mošnji
ta at v glavi
od posledic at trpiš/
HOTEL OREL
vam k dobri Jedači nudi pristna Itajerska, strokovno negovana in lolana vina najboljših kvaliteti
‘— ■■
USPELA POTEGAVŠČINA
Kat letošnjo najuspelejšo aprilsko šalo ■Mftrajo na Dunaju potegavščino, katere k*av je bil avstrijski kominformistični čajnik •Valfesstimime«. Prvega aprila je nemška fciatrirana revija »Quick« poročala, da lahko Senci prihranijo pri izdelavi vojaških škar-sjev lepe količine žebljev. S kakimi 70 to-lanoi železa, ki bi ga pridobili z varčnejšo porabo žebljev, bi lahko opremili vso tankovsko divizijo.
»Volksstimme« je nasedla in potegavščino »rilo komentirala, češ da je ta stvar nov dota? »mrzličnega oboroževanja zvezne re-jsibliike.«
MED KOREJSKIMI PROSTOVOLJCI
Starši lajtenant:
»Kaj boš storil, Fu Linj, če dam povelje: .Prostovoljci naprejl1?«
»Stopil bom vstran, da bodo kneii prostor za prehod.«
POGAJANJA NA VEKE
Mlada Korejka je dobila službo strojepiske na pogajanjih ▼ Pan Mun Jomu. Kot mesečno plačo pa so ji ponudili le 50 dolarjev. To se mali Korejki zdi zelo malo in to svoje mnenje tudi odkrito povč. Pa ■o ji rekli:
»Je že res, da je vaša plača majhna. Toda pomisliti morate, da je to služba za vse življenje ...«
„STE YR”
EKSFORTNO IN IMPORTNO ZADRUŽNO PODJETJE MARIBOR
Kmet, vsemi sedajle vsaj kratek hip lasa,
preberi vsebino si tega oglasa/
IZVAŽAMO: poljedelske ln živinorejske proizvode, vino, sadje in predelane proizvode — zato nam jih prodajajteI
UVAŽAMO: vse kmetijske potrebščine — predvsem razna specialna orodja, vinogradniške škropilnice in razpršilce — zato jih pri nas naročajte/
Zapomnite si:
»STEYR«, Maribor, Partizanska c. 6
ZASTARELO
Pokazalo se je, da Franclova preteklost ni preveč čista. Direktor ga Je poklical k sebi in ga vprašal:
— Ali je res, da ate bili zaprti zaradi posilstva mladoletnega dekleta?
Franci pa je užaljen:
— 2e, toda to je bilo Se pod Hitlerjem.. .1
Se en ruski izum
Najnovejše prometno sredstvo, ki je pod imenom »Pašol, pašol!« v Rusiji že precej razširjeno.
IZ LISTNICE UREDNIŠTVA
Med mnogimi nasveti, odgovori in sličnimi
odmevi, ki smo jih prejeli od naših bralcev v zvezi z »MARIBORSKIMA OBRAZOMA« v zadnji številki »Totega lista«, objavljamo tokrat samo prispevek Alojza iz Radvanja, ki jo je na naš objavljeni tekst:
Publika naša bi vedela rada, kdo od teh dveh v kavarno ne spada, takole »pogromtal«:
Pa se oglasil kar hitro je eden, da od teh dveh tja ne spada — nobeden I Vsem ostalim dopisnikom pa ee prisrčno zahvaljujemo za poslane domislice, pri marsikaterem smo se res od srca nasmejali
VSAKOMUR SE LAHKO PRIPETI
— no, pa se je tudi nam.
V naši prvi številki smo objavili sličico in besedilo pod naslovom
GASILSKA SEJA NA PRAGERSKEM, kjer smo zaradi neresničnih podatkov neodgovornega dopisnika krivično obdelali pragerske gasilce. Njim v zadoščenje in vsema tistim'dopisnikom, ki bi hoteli poročati neresničnosti v opomin, izjavljamo, da tista slika in besedilo nista odgovarjali resnici ter da bodo morali v bodoče takšni dopisniki za lažnive podatke odgovarjati sami
IZ FRAliC JE
SS
Sindikalni
sestanek
bivših
ministrov
NAHOD
Sedim v kupeju In imam nahod. P* Je tudi
razumljivo: vreme je aprilsko, železniška upra-va. ki je vso zimo varčevala s premogom, pa Kdaj na pomlad nazarensko kuri po vagonih, tako da mi pot kar curkoma teče po stegnih
V	čevlje. In kiham. Priznam, zadeva je nerodna. Toda ne gre drugače, moram. Neka notranja 6lla me žene.
Sopotniki me najprej gledajo užaljeno. Saj ja Pravzaprav res — v takem Javnem prometnem sredstvu ne gre, da bi tako glasno kihal. Kam Pa bi prišli, če bi vsakdo v vlaku na tako glasen način izražal svoje notranje občutke! Toda moral sem kihati — in kihal sem.
Ko sem četrt ure tako-le kihal, se je oglasil debel možakar, ki ml Je sedel nasproti. »Na zdravje!« je dejal prijazno, meni pa se je zdelo *°t da je hotel reči: »No, zdaj pa je res ža “ovolj tega! čas je, da prenehaš.« Pa mu nisem tn°gel ustreči in sem kihal dalje. Njegovemu z6ledu so sledili tudi drugi sopotniki in kmalu s® je po vsakem mojem »ha-či« oglasil vesel *bor »Na zdravje!«
Pa so se potniki kmalu naveličali neprestanega nazdravljanja in so pričeli deževati nasveti.
»Veste kaj,« mi pravi debela dama na desni, *nič lažjega — vroč čaj pa v posteljo.«
Priznati moram, da je bil predlog kar dober, Vendar nekoliko nepraktičen. Nobene postelje ni bilo pri roki in tudi čaja ne. Zato sem kihal dalje.
»Konjak zanesljivo pomaga!« ml zmagoslavno Zakliče drugi sopotnik. »Slivovka sicer tudi polaga, toda konjak je boljši! Ali imate konjak Pri sebi?«
»Ne!« sem zahropel.
. štetji sopotnik je segel v žep in privlekel na an zavojček z bonboni.
»Ta-le bo pomagalo. Kar lepo se naj v ustili raztopi, pa bo dobro.«
Hvaležno sem ga pogledal. Pa se bonbon ▼
ustih ni imel časa raztopiti in tudi dobro ni bilo. Pri naslednjem napadu kihanja je zletel Prijaznemu možakarju, ki je sedel nasproti, v obraz
Tedaj se je vmešala v pogovor mlada tova-^Sica. »Veste kaj, zatisnite s prsti obe nosnici, bo pomagalo.«
Storil sem po njenih besedah, toda zdaj nisem samo kihal, temveč je naravnost grmelo ^ vseh odprtin.
Tedaj so pričeli nasveti kar deževati. »Zadržite dihanje,« pravi prvi.
»Nikar tega, ker ne bo pomagalo — pravi ^ugi. _ Raje globoko dihajte!«
»Sezujte sl čevlje in jih vtaknit* y mrd* v<>do!«
In tako dalje. Ves kupe se je spremenil ▼ posvetovalnico. Vsak potnik Je vedel drugo sred-tyo proti nahodu.
L* eden Ja sedel ▼ kota tn se delal kot da se ga vsa zadeva prav nit ne tiče. V svoji stiski sem se končno obrnil tudi do njega:
»Oprostite tovariš, — sem dejal — vsi tukaj-le ml svetujejo različna sredstva proti nahodu — zakaj pa ri molčite?«
Sopotnik sa je skromno nasmehnil in odgovoril:
»Ne vem nobenega — sem namreč zdravnik.«
Bn memoriam I
—	Kako lepo, da me na zemlji še niso pozabila. Prav vsake obletnice se spomnijo, kadar sem kakšno uganil..,
VINSKA SPREGATEV
Ena buteljka — Hce zaradi I Dve buteljki — žep se posuši!
Tri buteljke — žep ne dovolil
NI IMEL SREČE
Novinar Jaka se j* odpeljal na dežela Stopi v gostilno in naroftl juho. Gostilničar prihlača v sobo in pogleda skozi okno, pa pravi JaJd, ki sreba juhoc »Po dežju di&l«
Jaka odloži Hico:
»In okus fena tudi tak.. jt
TOVARNA DUŠIKA RUŠE
Opravičilo »Totega« uredništva:
O DuHci bi verze im lahkd pisali, s o duilku — bost« kar * prosi brali.
Pri nas izdelujemo umetna gnojila, nabavite ri lahko karbid, acetilen, amoniak, kisik, amonično vodico, araon-sulfat itd.
PO BIROKRATOVI SMRTI ALI POBOŽNB ŽELJE DRŽAVLJANA
(Prosto po Jenku)
Ko bodo v grob ga djali, ne zgane se oko.
Ljudje bodo dejali:
Naj gnije pod zemljol ,
Z njim vred v grob temačni nekoč oholi vsi, postopkov blazno la&V še akti bodo šli.
Takrat bo zaigralo srce mi živo spet, življenje bo bleščalo, vesel bo celi svet.
OŠTIRJEVA MAKSIMA
(Prosto po Ketteju)
Popolnitev bodi moj edini vzor, lep dobiček moje delovanj el Bistra voda bodi mi izvor sreče — in po delu sladke sanjal
sijajen Človek
»Ali ni ta človek sijajen?«
»Kje pa. Meni se zda podoben staresa* plotu.
»? ? ?« -
»Ves je Sc popisan s starimi parol&«£ režimov iz rajnke Avstrije in stare Jugoslavije, pa tudi okupacija je pustila na njena svoje sledove.«	st.
Splita sama vse p»>e . . .
PRI MA
aoosho**0'
1
ZA _ 1
[POHVAL E \
\PB.l JPuU«
S knjiga I Jt(u
PRED SODNIKOM
»Knjig torej niste kradli?«
»Nisem, tovariš sodniki«
»Zajcev tudi ne?«
»Tudi ne!«
»Kokoši?«
»Tudi ne!«
»Torej ste oproščeni!«
»Hvala vam, tovariš sodniki Kar bal sem se že, da boste vprašali za race.«
RMR-:BM$KA
— Priprave za poletno turistično sezono v Mariboru so sc že pričele: Velika kavama je najela sedem, Grajska pa štiri nove godbenike; če bo prišlo tudi kaj petičnih tujcev, bo v našem mestu letošnje poletje kar razgibano. Kramar iz Astorije si pa misli: bolje drži ga, nego lovi ga in je zadržal kar staro ekipo, zato mu iz hvaležnosti igrajo do zgodnih jutranjih ur v nočni slaščičarni.
— V kinu Partizan si te dni lahko zvedel vse o Evi, tako da si se potem lahko v Udarniku varoval plavolask.
— Zanimivo, da je hotela kaj več o Evi zvedeti tudi naša mladina in je bilo pred kinom dokaj takšnih, ki so komaj dorasli Didu. Ljubezniva biljeterka je tej mladeži precej naklonjena in pravijo, da je njena zasluga, če se po začetku predstave prične zbirati malo občinstvo brez vstopnic okoli sedežev.
— Ce o kavarni napišeš, da je bilo ta in ta dan v njej več strežnega osebja kot obiskovalcev, je to s finančnega stališča za kavarno slabo. Če pa napišemo za natakarski ples, da je bilo tam več natakarjev kot ostalih gostov, s tem še ni rečeno, da bi bilo slabo. Saj so se ga udeležili menda vsi od pikolijev do seniorjev. Posebno po dvanajsti uri, ko so ostale lokale zapirali, so natakarji med natakarje kar navalili.
— Zadnja nedelja je bEa cvetna — prav tako kot pred enajstimi leti — točno na dan šestega aprila, ko je pričela druga svetovna vojna. Prav to je menda dalo povod, da so nekatere kofetai-ice že celo iz divke prerokovale, da bo 6. aprila letos napočila tretja vojna. Novica, Id je šla od ušes do ušes, pa ni naredila zaželenega preplaha.
— Čujejo se vesti, da bo ves mariborski kolodvor zgrajen pod zemljo. To je mogoče. Zato tudi ni ničkaj na zemlji opaziti, da hi ga gradi E.
— V mariborskem muzeju imajo v suterenskih prostorih, kjer je bila nekoč dobro obiskana restavracija, spravljen — en sam čoln. Zgodovinska vrednost te raritete mora biti precejšna, saj bi ji sicer ne naklonili tako obsežnega bivališča. Bati se je, da muzejski gospod Kustos danes ali jutri ne zavoha in privleče iz Drave kakšnega prekomorskega parnika z modro vrvico, saj bi v tem primeru Maribor prišel ob Unionsko dvorano.
— Uboga Stepiherjeva gospa, ki je v samomorilnem namenu pojedla skromno porcijo veramona zaradi preobilnega stanovanja, je že izven nevarnosti — česar pa bi ne mogli trditi o stanovanju, ki je kljub gospejinem obupu končno le pravilno zasedeno. V bolnišnici so gospe izprali želodec, drugih zdra-vE pa ji niso. dali, saj je že tako ali tako namazana z raznimi »žavbami«! Pričakovati je, da se morda v kratkem zastrupi tudi njen psiček, saj je tudi njega prizadela utesnitev.
— Steklenica piva stane v Mariboru skoraj pol stotaka, skoraj prav toliko pa tudi steklenica mineralne vode. Vprašanje je, po čem bi pivo prodajali, če bi ga ne bilo treba delati im bi samo izviralo kot mineralna voda?
— Neverjetno, vendar resnično je, da so na eni izmed številnih popravkov potrebnih hiš v Mariboru pričeli s popravilom strehe. Čudež vzbuja splošno pozornost.
— V neki kulturni ustanovi našega mesta eo na dan demonstracij za Trst demonstrativno prekinili z dolom, kljub temu pa dc-monstrantje te ustanove na demonstracije niso prišli demonstrirati, ampak so demonstrativno demonstrirali na nedemonstrativ-nih mestih.
— Pravijo, da se naše ovce hranijo v lokalih prve kategorije. Ce je temu tako, potem se ni čuditi, da stane kilogram volne 9000 dinarjev. Prav bi balo, da bi se spet navadile na zelenjavo, saj bi cena volne v tem primeru verjetno padla.
— Na Cesti zmage je bE te dni katastrofalno poražen cerkovnik cerkve tamkajšnjega okraja. Neka bojevita amazonka mu je očitala, da ji je pokončal kokoši in je ob številnem občinstvu dolgonogega cerkovnika spravila na hrbet. Baje je cerkovnika oblivala kurja polt, ker ni računal, da se bo iz teh kur kaj tako hudega izleglo.
— V dosedanjo Komisijsko trgovino na Gosposki ulici se preseli te dni Ciciban. S tem pa še ni rečeno, da bodo odslej v Mariboru cicibani v komisijski prodaji.
— O neki mesariji je slišati ftušljanje, da Ima na razpolago lepe kose mesa brez kosti pri zadnjih vratih. Ker pa o tem ne vemo nič točnejšega, zaenkrat o tem ne bomo poročali in to vse dotlej, dokler ne dobimo zanesljivejših podatkov. Tedaj pa nameravamo to mesnico do kosti obrati.
D. Goflja:
‘hpfmrs&a nnfKifia |
Kdor bi uradnega dokaza o svojem stanju zdravja rad, poroma pač — kot je navada — vsikdar na mestni fizikat.
.
Tam brhka uradnica natipka kar ji zdravnik pač vse veli, ob naglem tipkanju napaka pa usodna včasih se zgodi.
Tako bi tipkati imela v spričevalu: »Ošpice tovariš ta in ta v mladosti uspešno vse prebolel je!«
Ko spričevalo izroči mu, pacient v smehu zvije se, saj bere, da zelo uspešno je mlad prebolel — topiče*...
Ker je pošten, prizna na tihem, da pravzaprav napake — ni, saj opice se marsikake spominja iz preteklih dni...
. RAZGOVOR IZ TEMNJH HODNIKOV. J S
—	Ne razumem in ne razumem, prečastiti, zakaj ti demonstrantje za Trst vedno znova apostrofirajo prav našo škofijo? Saj nam je vendar popolnoma vseeno, kdo dobi Trst.,.
Svefa lasme:
Spredaj, v škofiji, za duše skrbijo, zadaj pa kravce in pujske redijo.
Kmalu pa več ne bo farme te svete, ker po odločbi bo šla kam — na kmetet
▼prašange:
(h kroničnim boleznim mariborskih svetlobnih napisov).
Ali bi merodajni forumi tudi takrat mirno spali, če bi
namesto VELEBLAGOVNICA svetilo samo VEL GOVNICA namesto KINO UDARNIK svetilo samo K U RNIK namesto IIOTEL »OREL« svetilo samo TEL E
namesto RADIOCENTER svetilo samo ADIOCENTF.R namesto PAPIRNICA svetilo samo AP NICA
namesto POHIŠTVO svetilo samo P I VO
STROKOVNJAK
»Zakaj so pa te ure tako drage?« »Veste, to je uvoženo z garancijo.« »Potem bi pa bilo bolje, da uvažate samo ure brez garancije.«
Bodi to živ Rovmk ati embalaža, naša mana tvrdka, varno vbm prevala!
Mestno prevozniško podjetje fo Špedicija
prevaža razno blago s tovornimi avtomobili na vseh relacijah, ter z zapredenimi vozili po mestu;
prevaia potnike z osebnimi avtomobili na vseh relacijah;
dostavlja blago na železniiko postajo ali z ielezniike postaje na dom;
vzdržuje redne kosovne p r o g • .*
Maribor—Ljubljana—Maribor,
Maribor—Zagreb—Maribor,
Maribor—Murska Sobota—Maribor, Maribor—Beograd—Maribor po potrebi.
Poslužujte se cenenega In hitrega prevozal Pojasnila v zvezi s prevozom prejmete na tel. St 31-62, za kosovne proge tel 24-40.
Bil pri TAM-u dolga leta inženir je — strokovnjaki so odkrili ga, zdaj »tam« je, kamor spada takšen vsak.
»Glavnemu« zato izročil svoj poslednji je načrt in adijo mu je rekel, kajti — pet let bo zaprt.
sina _
■— Cene tekstilu so padle...
’— Nekdo je padel pri izpitu PAZ...
~~ Uradnica pri prodaji železniških voznih *ktkov je bila prijazna...
—	Vse javne ure gredo in kažejo enako... T — Ljudje so se ob veselem večeru Radia Ljubljana veselo nasmejali...
Nekdo v teatru o svojih kolegih ni rekel ^ slabega...
Hrana v menzi se je znatno zboljSala. Neki poklicni igralec je prevzel režijo SKlID brezplačno...
’ Vsi bralci so bili brez izjeme zadovoljni Sadni o Številko »Totega lista«...
VELIKONOČNE ZELJE...
Prošnja g. Golmajerju!
Vsi tisti, ki smo bili deležni o božiču j/^tega kadila, ki ste nam ga tako blagoto razdelili, se priporočamo tudi ob teh j*r*znikih, da nam po možnosti od božjih Predstavnikov na zemlji posredujete ščepec 'uSefega kadila. Želimo mnogo uspehov vaši ^slovalnid s čevlji I
Vaši obdarovanci.
PREKLIC!
8 tem preklicujemo, da g. Šetinc ni po-®l*5čen, da za velikonočne praznike zbira jdpise za cerkveno praznovanje. Poudaril*190' da je tozadevno njegovo pooblastilo ^jalo samo za božič. Na to opozarjamo J^dvsem nameščence Hidromontaže, da mu ^Soče ne bi ponovno nasedli.
Merodajni cerkv. forum, L r.
Se ena o Cudezu ...
S kavo v mariborskih kavarnah je tako, da ima tri značilnosti: Prijetnost, neprijetnost in — zagonetnost
Prijetno je to, da ni v njej cikorije, neprijetno je to, da v njej ni prave kave, zagonetno pa je, od česa je ta reč sploh rjava...
IZ ŠTUDIJA RADIA MARIBOR
Tehnični vodja napovedovalcu:
»Kar zadremljite za pol urice. Imamo majhno tehnično okvaro.«
ODPRI
Odprli
Ta zatohli zrak, du5i me, mori!
O,	kdaj v »Zamorcu« ventilator zabrni?
V	»DANCINGU« OB KONCU MESECA
(Prosto po Murnu)
Ne vem, kdo bolj je tožen, šef Kramar ali jaz?
Ko meni kakor njemu v denarnici je mraz.
Buteljke so v kleti, na mizi prt samo.
Obriši solze. Kramar, bo prvega polno.
SLIČICA IZ NAŠIH KAVARN
— Tovariš natakar, koliko stane ena turška kava?
— Sedemindvajset dinarčkov, gospod, z glasbo.
— In koliko moram doplačati, če je brez glasbe...?
glej, kmalu priskaklja za njim natakarica. Srček sem, dušica tja, poljubček na nos — milina je poslušati! Le za zakonsko ženo ne, seveda Ko pa natakarica odide, žena — ob pomanjkanju smisla za romantiko — plane iz svojega temnega kota, pograbi prazno buteljko in z njo — lop! po glavi, po rokah, na kratico, po telesu, ob katerem je še malo prej slonela mlada natakarica Mož vdano prenaša prazno buteljko in samo prosi s pretrganim glasom: »Pazi, žena, da ne razbiješ polnih buteljk! Saj veš, da sem jaz zadolžen zanje.« Kajti kot dober upravnik je celo sedaj mislil le na dobrobit podjetja.
Pravijo, da je zaljubljeni upravnik potlej pokleknil pred svojo ženico in Ji z dvignjenimi rokami obljubil, — od prazne buteljke dalje — večno zvestobo.
—ris.
Dogodilo se je upravniku gostinskfega obrata, * denimo — v Mariboru. Upravnik je poročen. To seveda še ni hudo, — hudo jo pa postalo, ko se je zaljubil, če bi se zaljubil v lastno ženo.
Se tudi ne bi bilo strašno. Toda upravnik ae je zaljubil v svojo natakarico. In Sele tedaj je postala vsa zadeva huda In Strajna.
Ljudje šušljajo, kaj govore, zve žena: njen mož napodi goste iz gostilne, potem pa ljubimk, s svojo mlado natakarico kar vpričo pletenk z razredčenimi maligani; ali pa se sestaja z njo tako rekoč pod nogami gostov, namreč v gostilniški kleti, kjer se aktivno udejstvuje v ljubezni poleg vročih hrenovk, hlebcev sira in sodov a nerazredčenimi maligani. Tako govore ljudje.
Uboga tovarišica! Ve* svet Jo pomiluje. Ženo namreč, ne natakarico! Res, kdo ji ne M pomagal in ji ne bi preskrbel ključa gostilniške kleti!
Žena se torej skrije neki večer v kleti In čaka, pač zato, da preveri, če njen mož dejansko izkrivlja linijo ljubezni, čaka žena dve uri, čaka tri ure... Sele tedaj pride njen moi v klet In
0€1ASI veliki iti mali
Dajemo na znanje, da sprejemamo na HC Falo do nadaljnjega samo tako delovno silo, ki ima za seboj vsaj aktivno kulturbundov-lfti.no in da Se ni pozabila na tradicije BS-ovščinc. Istočasno dajemo na znanje, da fcemo zaradi plana odpustili 11 ljudi.
Zaradi disciplinskih prekrškov obsojene posameznike pa obveščamo, da jim izgubo, ■astalo zaradi denarne kazni, poravnamo ob pavi prilila v obliki izrednih nagrad.
Direkcija Dravskih elektrarn
Pod istimi pogoji sprejema podobne interesente tudi naše podjetje. Zaželjeni so tisti, ki imajo prakso iz kazenskih zavodov. Javiti M pri direktorju Elektrokovine.
Izvrstna dvosobna stanovanja v novih (jradfoah Hidromonlaže nudimo primernim Interesentom. Prednost imajo družine, ki namesto otrok gojijo kokoši in druge domače Hvali in ki se po možnosti ne vtikajo v politično življenje. Dobrodošli predvsem ne-Rani OF.
vv m m.
Ifi
n j in in jt*
m 9.
—	Kaj imate v Mariboru tudi italijansko predstavništvo ?
—- Ne, samo vršilce dolžnosti., >
UTESNITVENI OBUP
Neka gospa se, mendd iz obupa, te dni najedla je lahkega strupa. Njeno telo pa je že izven krize. Le utesnjena je. To jo že grize.
Pozor, Vi samci In rodbinski očetje/ Kom boste šli no pomlad in poletje?
V	gostilno, ki bo prat? te dni odprta! Tja bo dajala pristna vinska trta produkt svoj publiki na razpolago po takšni ceni, da ne bo predrago!
V	soboto, dne 12. aprila Je otvoritev nove gostilne »TURIST« na Partizanski cesti 18, (prej Dermastja). Zelo dobra in poceni kuhinja bo tam, na razpolago bo senčnat vrt, postrežba bo kar najboljša, Jedel boš tako dobro kot redko kje. To si velja zapomniti!
GOSTILNA
,66
„T1TRTST
MARIBOR
Partizanska 18, (preje Dermastja).
— Oba tez is bul šrekli, libe irau Kli-ček, kaj moramo hajtzutag vse durhmahn! Toti cajti, toti cajti — soooo gotirlasn, zogi inal
— Ah ja, beste frau Muršecl Jaz sem glih tak durhundurli scaganai Nika koma mer, rajn goar niks! Še v cirkvo kmalu ne bomo smeli več, verdns zegn! I hin šo zo daršrektl
— Bos den? Kaj so toti že spet kaj cvider den liben hergot storli? Jesas, je-sas, jesas, kak jih bo še štrofal, der libe hergot...
— Oba, od kdaj ste Vi tak dogmališ, frau Muršec? Se spomnite, kak »te ajno-firciga šrajali na hauptplaci: »Herunta mit de Pfafnf«?
— No, no, libe frau Kliček, se voam jo e dabaj, samo vo es dem Hitla šieht ganga is, sans se vida in di kirhn glaufn...
— Na, pa takrat, ko ste rekli, frau Muršec, da nena greste več v cirkvo, »I vfil kan jidišn gocnl«, homs ksokt! Und naha ...
— Oba, oba, los ma tes, tajre frau Kliček I Losma tes! Te olten cajtn, jo, jo! Rajši povejte, kaj »te najhes zvedii na plači?
— Jo, vir klil Homs šo kert, frau Muršec! Fon da lerašul so eniga tak fajniga gospoda profesara giat vun vrgli ...
— Jojojojol Hob a »o bos kert, frau KH-ček! Tak zavolo zaradi politike so ga — net voar?
— I — bo! Zato, ko »o hodili k maši, hains in unterfuzlt! N ur desvegn! — So is majne tajre!
— Oba i hob kert, da je blo vse zavolo politike. Da so hteK neki tak ferajn pe-grindat, da bi sami taki mladi študentarji noter bli, di bos niks zufridn san, a toto ordmmgo pri nas.
— Libste frau Muršec, sans ja net »o tamiš! Natirli sans net zufridn. Kako pa bi bli gospod profesor zafridni — hobn ja pezere cajnt ksegnl
— Azo te vseglih zavolo politike?
— Oba net! Ausflogn isa zavolo ker ao k maši hodli... Merkns ina tesi
— Jo, oba da ferajn?
— Niks ferajn! Ferajn »o imeli glih zavolo tega, ker niso smeli v cirkvo. Fer-štens? V cirkvo pa niso šB, da »o naha lahko pegrindali ferajn? In zavolo ferajna niso šli v cerkev, in zavolo cerkve niso šli v ferajn? Ferštens?
— Na — kan vort, frau Kliček!
— Ia net. Oba i hobs kert Mir hots ksokt frau Pesdiček, te mitn pelcmantl, und dera hots ksokt die frau Scmlič, die vos tes fon der frau Šviligoj bot, dera š ves ter als aufrajmerin beim magistrat ia. Und te voas ols, sogi 1 ina — olsJ,
Sladko vince piti to me veseli, če mi ga dostavlja »VINO« v Bistrici.
Bistriško je vino
hvaljeno povsod,
in ob mastni šunki
spil bi ga cel sod.
Več o tvrdki »Vino« ni, da bi dejal, pač pa spodnje vrste prosim, da bi bral:
Naša specialiteta je Hamburški desertni muškat! Za to presladko kapljico je posebno vnet ženski spol. Tudi ostala naša vina slove daleč naokoli. Z našo izvrstno domačo slivovko si je že marsikdo ogrel želodce, naš priznani Brandy pa Je že neštetim olajšal želodčne bolečine. Zahtevajte povsod naše alkoholne pijače.
Trgovsko podjetje
» v i m m w
SLOVENSKA BISTRICA
IZ UREDNIŠTVA »TOTEGA LISTA«.
»Ali ste prepričani, da bo imel ta dovtip efekt?«
»Samo objavite ga, pa boste videli, koliko pritožb in tožb zaradi razžaljenja časti boste dobili!«	st.
Čudno je,
... če predsednik Ribarske zadruge sam.0 uči plavati črve v Dravi;
... če uradniki Narodne banke dobijo svoje plače šele tretjega v mesecu;
... če šef železniške postaje zamudi vlaki ... če imajo samci dvosobna stanovanja, družine s 6 člani pa enosobna;
... če mladinski prvak Slovenije v tenisU v url telesne vzgoje dobi nezadostno oceno;
... če je »Polet« v ponedeljek ob 9. url te popolnoma razprodan in zato športni urednik mariborskega dnevnika nima rezultatov slovenske lige.
STVAR S SVETNIKI
»Tisto, da dobijo svetniki. plače nad »Tisto, da dobijo svetniki plače iznad 16.000 din so napisali samo zaradi inozem-*tva. Saj Slovenci sploh nimamo nobenega svetnika!«
»Kaj pa 5kof Baraga?«
»Ta je komaj šele blažen.«
Sobot«, U. aprila 1993
»TOT! UST*
Stran 7.
Vohljačevo poročilo
Ptuja
Rede
IZ
V	Pfcuju bo bile velike demonstracije glede Trsta, katerih ee nisem udeležil, pa naj mi ^ejo zato kar hočejo. So tudi ugledneje Ptujčani manjkali, kdo bi torej Vohljača pomešal. Drugi dan pa me je ustavil Snofač 04 Kvedrovem trgu in mi zaupno povedal: Veš, da Marijin kipec na zidu kavama *Moslcve« toči solze?
Vem, kaj hočeš reči. Zaradi tistega dalmatinskega vina...
—■ O, nel — je vzkliknil Snofač. — Zato, so včeraj pri demonstracijah vpili: »Doi 2 minoritu* In »moskovska« Marija se ja Zjokala.
Se mi je povedal Snofač, da so tudi proti
jtemčurjem vpili, jaz pa se zelo čudim, da 'Giottiju niso s katranom prežtrihali tisti na-^)1*i na hiši pri železniškem prelazu, ki ga ^k potnik lahko z vlaka prebere: »F. CE-^OTTI ZIEGELWERKE«. Sicer to še ni tako »udo, ker slišal sem, da v Grajeni pri Ptuju j^ajo hiše še dandanes nemške tablice in se ^ovek tam sploh ne zdajde, kam je prišel.
_ Zdaj, ko Ptujčani vedo, da se Vohljač mar-^atere za »Toti list« iznebi, me kar oblegajo. Nekateri so hudi name in mi grozijo, <*ru,?i pa mi pomagajo kaj zavohati. Zadnjič je neiki šofer avtaprevazništva povedal, da dobili konkurenco v privatnem prevozniku »CIMERLAJT & BRGLEZ«. Lastnika obenam pogonska sila vozička, kar se je f^^ialo boljše kot vsak motor. Prepevata in 'imesto bencina rabita samo dva litra vina, «ar seveda zaračunata zraven krepke prevozite tarife.
Potem se mi je pritoževal Matevžič, navdu-*fcni drevesoslovec, ki v mestnem parku neka r^dka drevesa sadi. Baje so mu jih »kultur-***« obiskovalci izpulili kar čez noč in se po-^hu, ne bodi .grdo rečeno, ponesnažili. Naš že tako žalostno izgleda (samo poglejte podrte kamenite kandelabre, ki ležijo J*0* padli junaki) in če bo Slo tako naprej, e bo nikoli boljše.
^Uredništvo »Totega lista« prosim, naj ml Oskrbi helikopter, da bom lahko prišel do ^hh hiš pod gradom in zavohal, kaj je tam ^°vega, ker so ulice zaradi kamenja za moje noge neprehodne in nimam zveze s ti-r°Jn koncem Ptuja. Ptujčanom pa, 14 bi ml ^teli kaj povedati, sporočam, da me dobijo dan v kavami od 8. do 10. ure zvečer sliko vinorodnih Haloz, da ne bo kakflnu totniote.
Martin Vohljač, ptujski penzionist
^Opomba uredništva »Totega lista«: Dragi ^hljač! HeOikopter dobdS, ker nam ga j* Poslal »Slovenski poročevalec«. Pristal bo r ®deljo, dne 13. aprila, na ptujskem nebotač-(gasilski stolp). Ker pa je pilot antt-te prosimo, opomni ptujske gasilce, ki . ^ijo nemSke čelade, da se v tem času na **Žejo r bližini
DOBER DELAVEC
*Zal nam je, toda a prvim vam moram« ^Povedati.«
‘Zakaj, tovariš direktor? Saj nisem nil ^Pravil!«
‘Saj, prav zato!«
LITIJSKA POPEVKA
IVI fabrika eroplan, da bi vadi jo kar sam k^k falot predolgih rok, ki bi imel te par otrok a pomoč pri kraji preje, ki ja £la že čez vse meja
Ni fabrika magazin, kjer bi vsak pregrešni Mn kradel les, omare, skrinja in na počene črepinja kazal, da ni birokrat,
6e ja star, prefinjen tat
Reale:
▼ POSVETILO BRAČIČU — VELIKEMU NlCU IZ KDZ PLACAB
Tam v plžcaraki zadrugi iivti ja čuden tič, ki jezik svoj je brusil le delal ni prav nič.
Na dom je člane vabil, jih z vinom je pojil, na tihem jim obetal:
»Bom zadrugo razbil!«
Pa v pldcarskl zadrugi z obetom ni b'lo nič, ker Bračiča — kulaka, ja kmalu vzel hudič.
Rccfc:
OJ, VURBERK
V	Sttte podal se ja vurberški župnik, na vrata potrkal, takole dejal:
»Tukaj v tej Soli bom jasi red n&piravfl, smrkavcem vašim pa glavo razklali«
In je poklical ta blagi katolik majhnega dečka iz dolske klopi:
»Ti M is mene rad norca »e delaj, pazi, zdaj zlomil tl bodem kosti!«
Nežno, krščansko je fanta namahal, potlej bot vihra Je božja odšeL
Vurberk, oj, Vurberk, ponižni ti, Vurberk, kdaj Jih gospodu boš kontra odštel?
CELJSKI PRVI APRIL Letošnja prvoaprilska šala, ki Je bila objavljena v »Savinjskem vestniku« ih naznanila občnten padec cen prehrambenih predmetov, le ni bila docela neresnična. Ugotovljeno je namreč, da je z dnevom objave te notice r Celju cena — Maslu precej padla.
IZ POLJČAN
Zadnjič aa peljal ▼ Slovenska Konjiča Cegnar iz Ptuja je, stresati »vice«.
Kakor smo zvedeli skoraj uradno, dal dva predstavi je: Prvo in zadrga
SREDlSCR:
29. mara* je prišla v Središče Cegnarjeva družina Veselega teatra. Ze nekaj dni prej so bili v Središču razobeSeni plakati in tudi vstopnice v predprodaji Cegnarjeve! so prišli v Sreddšče okrog sedmih zvečer, prebivalstvo pa je začelo polniti dvorano okrog pol osmih. Kar na lepem so ei Cegnarjeve! imr»iaHHl da se jim v Srediflču ne izplača predvajati veselega teatra, le da na vemo, če zaradi premajhnega dcbiiHra ali prevelika predvidene blamaža.
»Al me boš kaj rada Imela ko se bova midva vzela?«
»Jaz Te bom močno ljubila, žimnice bom br£ kupila, ker najlepše spi in sanja se na gradlu ,IBV iz Kranja!«
INDUSTRIJA
BOMBAŽNIH
IZDELKOV
MM
IBI" KRANJ
Primskova 245
ZAKONSPIRIRANO UREDNIŠTVO
Če rad »Gorenjski glas« bi našel v Kranj% tri cele dni zabil boš ob iskanju.
Povprašaj rajši, kje tovarna je, ki plete, in tjakaj h »Glasu« brž usmeri svoje pet«.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE — KRANJ Repcrtoire:
7. IV. ponedeljek: zaprto
8. IV. torek:	odprto — izven
9. IV. sreda:	zaprto
10. IV. četrtek: zaprto
11. IV. petek: zaprto
12. IV. sobota: zaprto
13. IV. nedelja: odprto — izven
NA NAPAČEN NASLOV
Iz Tržiča smo prejeli prispevek z naslovom »višja matematika« s sledečo vsebino: Vo*-nja z vlakam iz Ljubljane do Tržiča (3. razred)	ali nazaj, stane	186 dinarjev.	Od	Tržiča
do	Kranja stane 78	dinarjev, od	Kranja	do
Ljubljane pa 126 dinarjev, kar znaša skupaj 204 dinarjev.
Piscu sporočamo, da se je obrnil na napačen naslov. Dopis naj pošlje Direkciji državnih železnic v Ljubljani, ki mu bo — upamo
—	obrazložila sistem zaračunavanja kiloma-trine.
Moderno, lepo stanovanje, to želje slehernega so 1« sanje, zidovi goli pa Se niso vs%]
Pohištvo stanovanju ton daj6!
A ne pohištvo kakršno le bodi/
Zgolj nale, ki napravljeno po mocH je najsolidnejše, vat bo zadovoljilo in vam le v poznih letih dobro bo služtlof
TLovazna pohištva CELJE $
m
SLOVENŠČINA, SLOVENŠČINA ...
V	stranišču hotela »Pošta« v Tržiču (ki ja pokvarjeno in kronično nesnažno) opozarja goste naslednji napis:
Pazite, Na Stranišče, da se ne bo za maši la.
ŽIVIJO AMERIKA
I
Solnica naloga.
Na svitlo dal Danilo Gojlja.
Živjo Amerika! S tem fsklikom je moj lubleni Stric janez Pezdiček (med Gkopacijo se je pisal Hans Pessditschegg) še pred Kratkim Razdobjem posdravil oni kontingent čes veliko Lužo, kjer ima fsaki Človek en Nebotičnik, dva avtomobila, tri Hadiote, en aparat za Tele vezijo in eni Helijokopter.
Takšno Mnenje o ameriki je imel še pret kratkim Razdobjem moj lubleni stric in to nikakor ni bilo samo Njegovo lastoročno Mnenje temveč so na Njem bolehali in Se bolehajo premnogi drugi dični Pripadniki slovenskega Naroda. Vendar moramo Resnici na lubo konstituirati, da to Nafdušenje ni toliko kali pognalo
—	pojetično povedano — is nerodovitne Njive njihovih Glaf. temveč Je pohotno fscvetelo is amerikanskih paketof.
Amerikanski Paketi! Ta kužna Bolezen je dolgo časa rasajala po Mili naši Domovini, njeni Izvor pa je tej Bolezni / nikdar sit.1 Požrešnosti nekaterih človeških Endividujef. Ti so fčasi dobro polovico nihovih Plač porabili samo za korenšpondeneo s Ameriko, kjer so rotili za pet Ran božjih za Pakete fse mogoče in nemogoče sorodnike. — Jako zelo kričeč Primer iznajdljivosti pri Iskanju Sorodnlštva je moj lubleni stric lastnoročno. On je pret prvo svetovno Vojsko živel f kombinatu oziroma na koruzi, s neko 120 kilogramof teSko Filomeno Grdadolni-kovo, ki je pret Stricem funkcionirala kot zakonska žena pri treh Možkih — prvi je potem rajši umrl, drugega Je pomotoma smečkala (120 kil!), tretji pa je zbežal rajši f amerikanske rudnike — Je rekel, da Nesreča nikoli ne počiva, posebno ne f zakonu z Njegovo Filomeno. Ta tretji In edino živi mož te Filomeno je f Ameriki rodil Sina, ta Sin je postal Gangster In je pri Izvrševanju Njegove obrti dobil kuglo f glavo. F arestantovski bolnišnici mu Je stregla brhka Bolničarka, Njej Je zapustil fso Njegovo Imovino. To je Izvedel moj lubleni Stric in ji je takojci pisal zastran kakega Paketa, ker da je ž Njo f sorodništvu in da Je fsega pomilovanja vreden Revež že od Rojstva. In resnično res: od Rojstva pomilovanja vredni Revež, ki
Izšel jc prvi del knjige Jaroslava IlaSeka:
• a — * fl &&
.1;-- r	■ ■ ■ V.
i,
Za to knjigo pa ni potrebna humoristična reklama, ker je knjiga sama tako humoristična, da bo vsakogar nasmejala do solz. Spomnite se samo na to: Izšel je DOBRI VOJAK SVEJK
jc moj stric, je dobil kmalu potem, ko je dognal, da je prafzapraf amerikanski sorodnik, paket. »Živjo Amerika!« je fskliknil in je Izmotal razne amerikanske Dobrine f prahu: mleko f prahu, jajca f prahu, Najlonke, ki edino niso bile f prahu, ker ponošena obleka ln pošvedrani Čeuli, ki so bili tudi f paketu, so bili polni prahu.
Od takrat je bil moj lubleni stric jako zelo natdušen za Ameriko, skoro še bolj, kakor pret prvo svetovno Vojsko za Austrijo ln milega Cesarja franca Jožefa in še bol kot med Okopacijo za nemčijo ln italijo ln še bolj, kakor pred Revolucijo Komuniformbiroja za rušijo ...
Na tak način so se Nekateri slovenčkl zadnje čase amerikanizirali tako da se sploh na cesti niso več pozdravljali »Zdravo« ali »Dober dan« ali pa magari »Poljubljam roko, mllostlva«, temveč so kar zamahovali z roko čez Cesto In zatulili z žvečilnim gumijom f ustih: »O, K6!« Drug so drugemu rekali: »Tl moj boj!« in »AJ lauf ju«. Kadar so Jih prijemali erotični popadki in z tem je bil NJihof amerikanski besedni zaklad isčrpan. Nosili so jako zelo intelegentne pričezke ala »Tarzan« v džungli, s čimer so fse-kakor javno hoteli lspričati, da Imajo tudi Njihovi možganski zavoji domovinsko Pravico pri Tarzanu in f Džungli. — Enega Tipa jc nafdu-
šenje za ameriko, toliko omračilo, da Jc zbežal čez mejo in ko Ga je sosedni obmejni Organ fpraSul, kam bi rad emegriral, Mu je tisti Tip obelodanil, da bo f evropi vojska, on pa da bi rad živel f miru in zato prosi, da ga f ameriki gori vzamejo. Pa so mu otgovorill da ga vzamejo, toda ampak da mora služit amerikansko Vojsko. Hočeš nočeš moraš Je pristal nato in zdaj nc samo, da ne uživa nobenega Miru f ameriki, temveč se hrabro vojskuje na Koreji in če ne bo padel od kake prostovoljne Kitajske kugle, se bodo tam borili še njegovi sinovi in vnuki, ker prej tnm itak nc bo miru, če bodo nadaljevali z pogajanji za Mir na sedanji Način.
No, da ne bom preobširen, in da se povrnem nazaj na Mojega lublenega Strica: on je zdaj že precej Časa jako zelo hladen f pogledu Njegovega nafdušenja za ameriko. Nič več ne po-zdraula »O, Kč«, tudi »boj« ne reče več, za »Aj, lauf ju« pa je že itak 30 let indesponiran, pravi Njegova Kuharica. Z eno Besedo z ameriko jc prekinil fse tiplomatske stike in na tihem študira kateri Kontingent bo f bodoče osrečil z Njegovo naklonjenostjo, — In kje je pokopan vir njegovim prekinjenim Stikom, F dejstvu, da Je že tretji Krat zaporedoma prejel namesto Pakeia s fseblno f prahu samo — pismo, f Katerem mu Njegova sorodnica naznanja, da tudi f ameriki fčasi h Komu Trda prede in da je tudi tam prafzapraf isti Postopek f pogledu pridobivanja Dobrin: Če hočeš Kaj Kupiti, moraš plačati, če hočeš plačati, moraš imeti Denar, če hočeš imeti Denar, pa moraš delati. Tista beseda o Delu je Stricu jako zelo zasmrdela in zdaj nima nobenega Spoštovanja več pret Ameriko. In ko mu je Sorodnica na Koncu Pisma še dostavila, da stane recimo obisk f Gledališču tam toliko in toliko Dolarjef Je takojci izračunal — on namreč fse računa f literski Valuti
—	da tam za fsoto, kolikor stane tam liter Vina, f Gledališču ne moreš iti niti na Stranišče pri nas pa greš za sto Din, kolikor stane liter Vina, trikrat f gledališče Opero poslušat.
In kot Je že Materijalist, se Je stric polakomll in je Sel iz obupa f gledališče in si je na ta Način dajal duška Njegovi jezi na ameriko češ da bo že dvakrat lahko šel poslušat Opero, zakar ne bi mogel f ameriškem Teatru niti na 00. Edino mu je grenilo škodoželjnost Dejstvo, da ko Jc prišel f Teater, so tam igrali — ameriško igro. Tedaj moj lubleni Stric ni več fpil »Živio amerika«, temveč je planil in Je Izustil »FuJ, tajksl« in še odšel.
Toda ampak, jaz sem prepričan, da bi ame-rikanci, če bi vedeli kakšen je On ln Njemu podobni Tipi, rekli isto, seveda pač po — amerikansko ...
Zbiraj staro robot To je dobra stvarI Kaščo boš izpraznil in dobil denar.
Več o tej zadevi boi lahko doznal, te ie spodnje vrste zdajle bol prebral.
Zbiranje odpadnega materiala za proizvodnjo je važna stvar: to pomeni prihranek deviz! Zbiratelju pa tudi tako zbiranje ni škodljivo, saj takšno robo plačamo po najvišjih dnevnih cenah, kupujemo pa odpadni material v vseh količinah.
»Surovina«
podjetje za promet z odpadnim materialom
MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA 95
Uradna obfava
Z ozirom na tendenciozne in zlomamern« govorice smatra podpisani KLO za potrebno* da objavi v Vašem cenj. listu sledeče:
1. Ni res, da gori na vsej poti od železniške postaje do zdravilišča v Rogaški Slatini samo ena žarnica, temveč je res, da na vsej ■ poti ne gori nobena žarnica.
2. Zlonamerne so trditve, da vlada na zgoraj navedeni poti egiptovska tema. Podpi-sani KLO omenjene teme ni nabavil v inozemstvu, temveč gre za čisto navadno domačo slovensko temo.
3. Tudi ni res, da zdraviliški gostje in do- j ma&ni, ki prihajajo z večernimi vlaki, pre- j klinjajo in si v temi razbijajo glave. Nasprotno je res, da gre le za poškodbe lažjega značaja, smrtnih žrtev pa doslej 5e ni bilo.
Vse za dvig turizma 1
Datum poštnega pečala.
KLO ROGAŠKA SLATINA
TAM GOR NA PLANINAH..,
—	Če takoj ne spustiš mojih nog, te * cepinom lopnem po glavi ... I
ON JN ONA
Dramataki krožek aa 1» funoa^iji ▼ Kranju upri i a tja rele pomembno in »apcio dramaUko delo, polno Wk reče ga humorja, bleščečega duha in Izvirnih dom Ut c. Vm itva* )• izglcdoJa takole:
Prizorišče: Dogaja se na tržičanu (t. J. vlak, ki pelje proti Tržiču — op. ur.).
On: (bi naj bil prikupen, mlad, zaljubljen, zadržan): Kako ti Je ime, draga?
Ona: (lepo, vsega pričakujoče dekle): Milical
On: (še vedno prikupen, toda sedaj začuden)
Ona: (tudi užaljena, še vedno lepa, toda vedno manj pričakujoča): Kaj ni lepo to ime?
On: (še vedno prikupen) Nikakor ne, dušica. Veš, zadnjič mi Je neka vedeževallta prerokovala, da bom imel v življenju še dosti opravka z milico. Nisem JI verjel. Saj ni mogočo. Jaz sem pošten in dober... Zdaj pa vidim, da Je baba le resnico povedala...
Ona: (igra, kot da Je presenečena in hvaležna).
Oba: (se smejeta).
Vsi: (namreč — publika — se sicer ne smejijo, pa so kljub vsej duhovitosti vendar ostali živi... Op. ur.)
Zadeva
Rompompom
kfldfa proti hlačam ▼ naši literaturi
V	um napeto literarno-detektivtko
Modbo:
Z*pi«*so pm podatkih tajna korespondenca a *adeai Roinpontpoa, vrkoToe^a poveljnika tokaj-J*j«k literatov Din Beliča a nekaterimi strnili ritni ■ndieidatuni. ki ja priiU po aohunakik kanalih n »radniilTo »Totega tttta«.
L POGLAVJE Simpatična junakinj« se pojavi
Do tedaj neznana avtorica Irma Rompom-rJMn j« nenadoma stopila v areno slovenske »rature » svojo »Nevihto« Prispevek j« bil •Jo objavljen in je vzbudil dokaj zanimanja P* tenkočutnih petoSolkah — ki nasploh ridko pogrešajo sentimentalnih limonad v na-•® povojnem pisanju — vzbudil pa je zani* ***!• tudi pri literatih.
IL POGLAVJE
Simpatična junakinja postaja središče •animanja, vendar te vedno varnje •voj inkognito,
*V Pa samo povečuje pikantnost okrog novega r”*Pevka. ki ga je prejel prav liste dni prijetno ^•senečeni Din Belič, poveljnik naših literatov. ^ *vojo revijo »Stari horizonti«.
^Tako j« pričela pravzaprav zadeva Rom-9o»»poni!
Ul. POGLAVJE
prinaj« nekaj zanimivih podrobnosti ■ eaaledovaai« skrivnostne junakinje,
toda nihče ne ve ničesar o misteriozno-intere-
**ntni pisateljici-artorid prispevkov, pisanih v •ojlasno priznanem virtuoznem sloga Vsa Poizvedovanja in informacije v metropoli niso Prešla nič novega Junakinja očitno živi »eki zakotni dolenjski vasi In tja ji tudi ^kavalirsko gesto vošči urednik Din Belič »gnu novo leto. Potem pa je čakal na nov Pr*Pevek v znanem virtuoznem stilu.
IV. POGLAVJE
ki bi naj prineslo višek zapleta, naj-•sanj kakšno viharno ljubezen, zahrbten strel, zakrinkano fensko....
s tem našim bralcem na ialost ne moremo ^••či, ker je skrivnostna pisateljica bila...
V. POGLAVJE
•	«, odkrita nenadoma v hlačah
^ to v solo prozaičnih hlačah nekoga, ki “teraturni naši srenji ni bil niti znan niti J^nan kot dober stilist. Din Belič je bil Z^Prijetno presenečen posebno še, ker je blesk s krilom vred izginil Zato je Din Belič j.°iakarju tudi povedal, da je bil kot Irma ^®>pompom stilistično mnogo boljši Tako w*«emo tndi do zaključka v
VI. POGLAVJU
b
•onča z znano ljudsko popevko:
Vse zanič)
Ni več krila, ni več stila —
Din Beliči
. Zavesa pozabljenja pa naj milostno pade *»o zadevo...)
TOTO VPRAŠANJE
Motto: »Na stotine slavistov, pa ne ene knjige o stilu in nobene frazeologije!«
Tožba prizadetega.
Slovenec se sprašuje: »Kdo med mnogimi slavisti napiše nam stilistiko? Slavisti so — stilisti?« Premišlja stil — naprej — nazaj — pa si poreče v šali: »Bo tu kdaj stopnjevanja kaj iz kvantitete v kvali?« B. R.
Zelja.
V	»Filmskem svetu«, tam je neki »Ado« spustil v Brenka hudo kanonado, ga namazal a kritično pomado, temnorjavo — kakor s čokolado.
»Ado«, to se prav prikupno sliši.
Kje te bora lovil kot mačka miši?
Taka naj navadn bo pri hiši:
»Kadar koga trgaš, sc podpiši!«
Udo.
Mariborski obraz
EPITAF
Umetnost mu bila je le obrt, on vztrajno st je za množino gnal. Z globino /se življenje bil jc sprt, na koncu pa je !e v globino pal.
ŠPEKULANTOVA PESEM
(Prosto po Zupančiču;
Pojdem čez mejo, čez mejo, saj domovina ne mara me več, pojdem čez mejo, brž ko izvejo kaj sem počenjal, svoboda je preč. Pojdem čez mejo, čez mejo, tu goljuf uti ne da se nič več, pojdem, še preden me v luknjo zaprejo, kar je bilo, je za vekomaj preč. Ljubček, ne poj deš čez mejo, saj te ne mara sreča nič več, zdavnaj razkrili tvojo so prejo, 6anje so krasne — a sanje so preč!
Pri vsakem nakupu se sreča smeji,
Za sreiolov srečko vsak kupec dobil
Zakaj izgubljaš svoj lep čas in tekaš po lokalih?
Saj VSAK dobi VSE pri nas in to po cenah malih.
Veliko izbiro vsakovrstnega blaga po nizkih cenah najdete v
VELEBLAGOVNICI
trgovskega podjetja
(ta
V	MARIBORU, GOSPOSKA ULICA 20
Na odru ni povzpel se do prvaka le kakšno manjšo vlogo še dočaka. Zato pa vse, kar zmore glas mu silni, brezplačno daje publiki — v gostilni.
BAR-ETKI!
Da ne pozabimo na naš balet, še eno »Toti list« omen-ja spet: zvečer na koru poje, če so litanije, po službi božji — plesat v bar zavije ,.
EPITAF Tu počiva Janez Kljun. Pojedel je hrenovko. Oba sta bila že zelo stara.
POET
Mladi poet prebira svoje verze tovarišem. Na koncu zaneseno vzklikne:
»V mojih verzih ste videli podobo mojo ljube!«
Eden od tovarišev: »Torej šepa?«
KMEČKI KES
(Prosto po Murnu)
V skrinjo pamet vso sem del, ko iz zadruge sem šel, pamet, oj, ta pamet moja!
V zadrugi vsa vas živi, dobro vasi se godi,
pamet, oj, ta trda pamet moja!
MED HUMORISTI
»Kako gre kaj Pepetu?« »Slabo. Vedno bolj propada. Pomisli, sedaj že piše »rafale« za vesele večere Radija
st.
V	CASU upokojitev
Novi načelnik oddelka se strašansko razburja zaradi lenobe nekega nameščenca. Ta pa ga čisto mimo posluša in nato pravi:
— Veste kaj, za teh 400 dinarjev, ki jih tukaj mesečno zaslužim, delam ravno dovolj!
— Menda mi ne mislite tveziti, da zaslužite samo 400 dinarjev na mesec!
— Seveda! Moja plača znaša sedaj 5000 dinarjev, če pa grem v pokoj, dobim 4600 dinarjev. Razlika je ravno 400 dinarjev!
DVE LJUBLJANSKI MOŽNOSTI
—	Nobene vrste pred blagajno? Potem je samo dvoje možno: ali je kino zaprt, ali pa igrajo »Dečak Mita«.
ieklsnia za reklamo
Halo, halo! Podjetja, tovarne, založbe, privatniki in drugi, ki bi se radi iznebili denarja Tukaj Peter Klobasa, bivši to in ono, povsod vržen iz službe, ker ne hodim v službo, kradem, popivam, zabavljam, dajem otroke krstit in ker nisem v Partiji. Če bi radi dali kak reklamni oglas v časopis, kamor koli, se obrnite name, da vam ga naredim. Prt naročilu na debelo popust Po potrebi bi tudi hodil po cestah v škatli s reklamnimi napisi.
Izvolite si prebrati v sledečem prospektu nekaj primerov za različne prilike. V njih boste spoznali moj slog, ki je zelo raznovrsten in vabljiv.
ZA ZALOŽBO (uvrstiti je treba med male
oglase):
Levo plavolasko, mlado, prav tako kot je junakinja v romanu N. (navedite najslabši roman, ki se najslabše prodaja), želi spoznati mlad plavolasec, dobro situiran, akademsko izobražen, iz bogate rodbine predvojnega tovarnarja, z več hišami, bogatim sorodstvom v Ameriki in lastnim enosobnim stanovanjem. Ponudbe pod »Takoj*.
ZA GOSTILNO (uvrstiti med članke):
KDAJ BO KONEC NEMORALI?
Že dalje časa se šušlja v dobro poučenih krogih, da je v Ljubljani gostilna, kjer se dogajajo prizori, vredni Šanghaja. Po policijski uri se vrata sicer zapro, toda zaupni gostje še vedno prihajajo skozi zakamuflirana stranska vrata tn skozi zavešena okna slišijo pozni pasanti čudne reči.
V	isti gostilni — gotovo ste v njej že »si spoznali gostilno Pri nebeškem paradajzu (soc. zakup) — se tudi vršijo plesi za mladino. Na teh plesih se zbira cvet najbolj pokvarjene ženske
Naj te ne moti hiša razbita!
Noter lepota modna je skrita!
Saj po vsem mestu že govorijo, kje je dobiti galanterijo, kje se kupuje modno blago, kje je solidno, ne le za oko.
Trgovsko podjetje MODA Maribor
priporoča svojo prodajalno na Partizanski cesti 25 (bivši Industrijski magazin MTT>
mladine celega mesta. Godba igra zelo nemoralne komade Včasih je tudi na sporedu nemoralen program: razni baleti in podobno. Baletk« se nato udeležujejo tudi plesa. Cene niti niso
preveč visoke. Včasih celo med plesom ugasne luč, toda ples se nadaljuje.
Skrajni čas je že, da se neha ta nemorala, ki jo med drugim pospešuje tudi zelo dobra postrežba.
ZA ADVOKATE (uvrstiti med objave): JAVNA ZAHVALA Podpisani kmet Tone Čebula se čutim dolžnega, da se javno zahvalim odvetniku dr. Kozo-glavu, ki mi je napravil izstopno izjavo iz zadruge. Zaradi te izstopne izjave sem ob ves inventar in še 300.000 dinarjev davka moram plačati, advokat pa mi je zanjo računal samo 200 dinarjev, čeprav je moral sam zaradi nje plačati 3000 dinarjev kazni. Zahvaljujem se mu tudi v imenu svoje družine in ga vsem priporočam.
ZA CENTRALNO PLESNO ŠOLO (v verzih, ker so plesalci sentimentalni)!
»Dekletce mlado in poskočno,
za zakon kot nalašč, priročno,
bi našel rad, ker nočem več hoditi solo.*
»Potem se vpiši brž » Centralno plesno šolo, ker tamkaj na Šenpeterskem nasipu zaljubil se boš kar v prvem hipu.*
POZORI	POZORI	POZOR!
Ježeft najden med inserati!
Lov za Ježkom končal brez smrtnik žrtev?
Celo Ježek sam se je uganil!
Podrobnosti: Na naš nagradni natečaj se je odzvala ogromna množica reflektantov na razpisano tisočdinarako nagrado. Vseh odgovorov nam zaradi obilice inseratov ni mogoče priobčiti, nekaj jih pa vendarle objavljamo: Štirn Daniel iz Ljubljane nam paše: Sicer je balo to tik pred prvim aprilom, vendar zaupam vaši »resnosti« ter vam, čeprav malo pozno — prepozno še ne?! — zaupam naslov zakonsporiranega Ježkovega prispevka. Konkurentov se ne bojim — razen Ježka (če bi se mu zahotelo dvojnega honorarja). Torej! Po Svengalijevi metodi iztegnem rake, gledam frau Muršec v oči, krčim prste in roke, »Toti list« številka tri. Je res? Dobro! Stran... stran... listam od začetka: nič, listam od zadaj: aha, kaj je tu? Na strani 15! Je točno? Da! Gledam, voham, tipljem, zadenem! (mimo — op. ur.) Skratka, »Halo, govori Planica!« — Nastavim roko! Nagrada je moja! (Figo! — op. ur.)
— Očka, zakaj pa je to zadnja večerja? So njim tudi povišali menzo?
Vseh odgovorov, ki niso zadeli, ne moremo objaviti, preveč bi jih bilo. Verjetno vas b° pa zanimalo, kaj vse so ljudje pripisoval Ježku: Razen zgoraj omenjenega se jih j® našlo še več, ki so ugotovili, da je »Halo, Planica« Ježkova. Nekaj je takih, ki so Ježku pripisali »Zapiske slavnega detektiva Sherlocka Holmesa. Tudi za »Interview s svetim očetom« so se nekšfteri kratkovidneži odlo-Sili, pa celo »Ljubo doma, kdor ga iirna« i® »Meanento« bi naj bila Ježkova. Vsi ti so seveda pri tem razburljivem lovu na Ježk* streljali mimo.
Dobili pa smo tudi nekaj pravilnih rešitev. Uganili so, da se je Ježek skril med inserato s sledečim prispevkom v reklamne svrhe:
Lahko rečem: »Puhla hrana, da Neptunova je hčerka, kadar zablešči se zbirka na reviji modni v ,NA - MA'!*
sledeči izredno bistroumni poznavalci Ježkovega stila:
Miran Bohinc iz Škofje Loke,
Boris Kočevar iz Središča ob Dravi, Anica Mačus iz Ljubljane in Sergej Vošnjak iz Ljubljane.
Srečnega dobitnika je bilo torej treba žrebati! Po vzorcu Državne loterije je uredniški zbor zavrtel — ne sicer šest, temveč le eno kolo sreče in žrebanje je izpadlo v korist Sergeja Vošnjaka iz Ljubljane. Pozanimali smo se, kdo je ta srečni dobitnik in uspelo nam je dognati, da je to sam tovariš odgovorni urednik »Slovenskega Poročevalca«• Takoj po tej ugotovitvi smo mu s tovariškimi pozdravi nakazali nagrado. Na zdravje!
‘Berite mariborski
VESTNIK,
' ki je brez šale najcenejši slovenski dnevnik 1
Pozna situacijo!
Teviek perpodfavle
■Honokret sn biv pa v Morpogi. Sn si htev ^ gvant kupit, ko mojo v nožih štacunah ?°m cajg. Te sn pa šou v no štacuno, tam 0 mojo sila dosti blaga no štofov. Frda-aiano. pa sn že tak gir pločau; koma sn per J^otih noter prešo, se je tasta cena, ko je Wa v auslogi zapisana, za dvo jurja po-“fožla. Pa či pomogala jeza, sn si mogo ku-Pit gvant, ko sn v Morpog prešo, da bi lehko no molo po bircauzih pogledau. Pje, koj *8ln v tasti nobl kleti pred frančiškanersko Cll’ko sn se preobliko. Pal sn pa šprancirav ^ ulicah, da so vse pože za meno špegale. . a jaz se čisn vstrošo jihove pomladanske lakote, sn koj gledau ke bi našo ni bircaus, ®a bi no molo vina meli, pa da bi se za "°žji lan tepli. Dougo cajta sn nucau, cili ^ečer sn okol hodo. Nazodno sn se pa le '•stavo pred nim bircauzam, ko se mu je *®klo »V partijah-seri«. Koj noter sn se za-~^tav, ko je muzika tak Spilala, no je biv *°k kraval, ko včasih per nas na sejmu, ko kramari lecat no medico predojali. Pje, je biv rejen h ec. Ko sn noter prešo so tofci šajnale, enkrat bile, plave no rdeče, so lodi tak zglodali enkrat ko angelci pol |>a ko mrtvaki Tosti ta glavni muzikonter, Je pa lodom za hec žleht rikau. Jaz sn se fcudo, da mu či kiri gospud zaimiro. Pje, biv J® p« intrasantn. Dvo kurbusa je v rokah **au pa tak moihau z jima, da je ropotolo
•Oh, kako lepo diši Tvoja nežna kota,* reče on zaljubljeno dečvi in jo boia Ona pa takoj na to *»u takole pravi:
»Z ,yZLATOROGOM" umivam te, pa tem vsa v diSavi!«
TOVARNE
Kozmetika Je znak kultureI — Kupujte kozmetične preparate ZLATOROG, ki garantirajo svežost, mladost ln lepoto!
^ v Pungra tnikovem mlinu kado koruzo llla&nijo. Zravn je pa furt no furt Srojau:
*Kumfoa.. Kum. . baaaac...
Lodi so mu pa nazaj rikali:
»Ta hojla drija... driti... Ta hojla diija <*«ti«...
Pje, koma sn plac naša No, pa me je le ^gledau en fejst kelner v imem fraki, no ^ je pelau k eni mizi.
»Tale mote mizo, Tevžek,« je reko. »Glej-**> da me nobote noter v Toti list zapisali!«
No ja, sn si mislo, najprvo bom tvojga vina no molo koštau, pal boma pa naprej govrila. Te mi je pa začev naštevati pijoče, da bi lehko že od tostega naštevanja pijan grotau. Jaz sn zafrimav za prvokret en glaž pijoče, ko se ji je reklo »Marela«, pa en glaž »Klofteja«. Meu sn pa fajn družbo. Zravn men je sedela na intelegantna ženska, ko me je furt no furt s škomami v nage žo-kala. Je najbrž mislila, da bom šou z jo plesat. Pa jaz tokih mordernih plesov kena znom, ko me je stroh ža kurje očise. Te sn pa gledau kak so drugi plesali. Pje, edn moški je tak zavijav-okol miz, da si je cila rebra ob stolih znucau. Edn je pa eni z jezikom z glave smitje pobi ra v, edn stori se je pa tak držau ko telegrafnštonga. Ga je najbrž krajcšlog trofo. Pje, najbol čudn je biv pa en por. An je biv tok ko špila per klobasah, ana pa debela ko praunšvajgerca, pa mola, da mu je koma do lajbiča segla. Te mu je pa švedrola s škomami po nagah, an jo je pa od jeze gono okol tastih stebrov, da sn se bau, da se nobo velb dou na mene zrušo.
Od začetka sn slobe vole biv, pal je pa lužno grotalo. Muzike čisn več slišau, ko sn si tosto melodijo že koj na pomet zapumno, ko so jo špilali. Pje, zmirom, ko nas je honi muzikonter falakau s kumbo, sn mu še jaz začev nazaj rikat: »Ta hola drija driti« ...
Pje, k sreči me je božja previdnost ob štirih na nage sprovla, da sn še lehko po jih hodo. Težek tak čisn biv, ko me je na levi strani, tam ko sn meu priftošl, no molo dou vzelo.
Te sn pa reko: »adijo«, no sn jo začeu klotiti douta proti žtacjomu, da jni nebi cug vžou. Tam per frančiškanerski čirki me je pa srečau tosti guspud, ko je včasih per nas na Poharji predavanja o forških kuharcah držau.
»No Tevžek,« je reko, »a še zmirom po bircauzih hodiš? Vidiš, jaz sn se pa zej po-bolšau, vsak den hodim za odpušča je prosit.«
»Vida«, sn ga potroštau, »jaz tak z as topim, da more todi za vas bit no molo: Ta hojla drija... driti!«
Pje, kak me je foliš pogledau. Te mi je pa reko, da sn jaz asi. Vida, jaz sn mu pa za Ion eno na zobe stisno. Ko te, bešterga, tepo se tak čisn čilo nuč, eniga sn pa mogo no molo, drgoči bi pa gvSšno balen nazaj na Poharje prešo.
Mari6ors£e plešaste glave
Nekdaj kodre sem uporne brez pričeske nosil v kras.
Danes skrbno češem borne *i ostanke svojih las.
Trikrat dnevno jih masiram . z vrsto maž in tekočin, k Zavadiliku marfiram, on pa, žal, je sam trpin!
Res, poznamo mast za gnide in obliž za kur/e oči,
Se za barvo las — okside, le masti za plešo — ni!!/
V	temni noči premišljujem: znašli so penicilin.
Včlike načrte kujem, da odkril bom — las o lini
Sotid»a in hitra postrežba to naša je prva odlika,
•	druga: prehrambenih sredstev zaloga pri nas je velika.
Ime naše tvrdke je: »HRANA«
Oglejte si naše predale!
Med drugim na prodaj imamo: uvožene koloniale.
Trgovsko podjetje
•HRANA«
MARIBOR
Z VSEMI SVOJIMI PRODAJALNAMI
SKRIVNOSTEN POJAV V MARIBORU
V	bolnici pa takšnih-le nimajo nič radi in.zato jih vsak dan več je na promenadi.
MILO ZA DRAGO
Prvi kmet: »Miha, ti si pa res neumen!« Drugi kmet: »Zakaj lc?«
Prvi kmet: »Pet kilometrov daleč neseš pismo na poito, ko pa imamo sami nabiralnika Drugi kmet: »Res je! Pa veš zakaj to delam? PismonoSa noče kupovati od mene jajc, zalo pa jaz ne mečem pisem v njegov nabiralnik...«
PRED POROKO Ona: »Ti niti ne veš, kolikokrat so me prosili, naj grem pred oltar, predno sem tebi obljubila zakon.«
O n : »Res? Kdo pa?«
Ona: »Moji starši.«
POTNI LIST ZA ŠVICO
Dobim na tretjo prošnjo potni list do Švice Ko zve se to, vse tetke moje in vse strice prižene sla po ščetke, kline, v moje stanovanje ...
za koga, vraga, potni list dobil sem? Zase ali zanje?
Prispevek iz Kočevja
Dragi Reiccl Objavljamo tri iti«, ki »le njun jik po* riali. Priporočamo le tudi ta aaaledsj« ttevilke. Ce bo IU. prispevajta tadi kaj bol| aodoborga U Kočevja
Uredaiitva.
POD TIVOLIJEM
»Vidiš,« je rekla tetka nečakinji, »na tole tivolsko klopco vedno zelo rada sedem; pred leti sem imela tukaj svoj prvi sestanek.«
»Ljuba tetka.« je rekla nečakinja, »o tem mi moraš pa nekaj povedati!«
»Oh,« je zavzdihnila tetka, »kaj naj bi ti povedala? Tistega falota namreč takrat sploh ni bilo.«
OPTIČNO-ALKOHOLNA PREVARA
Neki večer je sumljivo krivo taval po Tivoliju starejši moški ln se pri vsakem dotiku z nosilcem svetilke vljudno opravičeval: »Pardon, tovariš! Oprostite tovarišica!« Končno se Je ves obupan sesedel na bližnjo klop in sklenil počakati konec bakljade.
NAPREDEN OTROK
— Poznam otroka, ki vsak mesec pridobi 4 kilograme.
— To ni nič. Jaz poznam otroka ki ga hranijo s slonovim mlekom in pridobi tedensko 8 kilogramov, torej 20 mesečno
— To Je nemogoče! Čigav otrok pa je to?
— Slonov.
O LUNI...
Osemnajstletna hčerka stoji pozno zvečer na dvorišču; pa jo, pokliče mati, naj vendar pride noter, ko je zunaj tetko iuadno. »Oh, mati,« je dejala hči, »kaj bi hodila, ko pa luna tako lepo sveti!«
Čez nekaj čnaa je mati precej osorno zavpila: »Zdaj je pa dovolj, reci tisti luni, naj vzame svoj bicikl in. se odpelje domov.«
GROZEN RED »Na na-ši pošti je groeen red.«
»Kaj se je pa zgodilo?«
»Pred tremi tedni mi jc dala žena pismo, naj ga vržem v nabiralnik. Včeraj sem ga pa zopet našel v svojem žepu!«
Ženske Kuli-jopice, plašče za pomlad, za otroke oblekica, kam ffrei kupovat?
Kje je polno moikih oblek? Kje hubertus plaši?
Pridi k nam, mi smo za to tvrdka kot nalaščI
>VARTEKS<
PRODAJALNA KONFEKCIJE MARIBOR
GOSPOSKA ULICA 5
V	KUPEJU
— Ali sc sme kaditi v tem kupeju, tov* sprevodnik?
— Ne sme se!
— Odkod pa potem toliko dima?
— Od kadilcev, ki me niso vprašali!
Lc prisluhni govorici:
»Dobro kupil boi v »Planici«/
Tam prehrambene predmete si kupuj — in na pakete inozemske boš takoj kar pozabil, ljubček moj!
Da ta tvrdka k »BRAZDI« spada, to se kar takoj otipa, nekdaj tam lokal imel je neki. Se pokojni Crippa.
Danes pa, če tja zaideš, točno do »Planice« pridešl
TRGOVSKO PODJETJE
vam priporoča ogled novo urejenih Izložb prodajalne »Planica« v Slovenski ulidl
JURIJ OB PESNICI: Pri nas nimamo zgudu-vinskih znamenitosti, mamo pa dU9ti takih ludl, kiri radi pijejo. Najbul se držijo v zadružni gu-stilni no pa se sučejo kulu bilarda. Ko so ša trajznl, jih še kugle baugaju, nah pa s palco Stokajo kulu sebe, da bulši ni stati blizu jih. Ker nimajo krede, da bi mazali palca, z ju kuj pikajo po stojni, tak da je že čist flekasta. — Zaj smo mili že tri tečaje prutiavionske zaščite Najbul hajc Je bil po tem drugem, ko smo naredil Izpljte Mili smu muziko nu pa dusti j isti nu vijna. Naš pretsednik Marko se ga je tak fajst natrlsku, da 1e daugu z ritju na tla j lil brisu prašne deske. Zato pa ni trlba misliti, da so pr nas pijanci. Čl bi rajs bli, ne bi mili tiko Iger. Naši ludl znaju 3'platl na odri, še bul pa pr buči Pa 8e na radio se naši ludl zastopiju. Samo v glavo jim kane gre, ker posluša ju samu na5u lublansku radiu, marajo pa dlih tiko plačat, ko tisti, klrl poslušaju več štacionov.
MOSKANJCI: V Moškanjcih na postaji že vso ?tmo čakata na odrešenje dva mostova Prvi namenjen za Pesnico pri Moškanjcih, drugi pa za Ledavo pri Murski Soboti. Železnica je te mostove postavila v Moškanjce menda zato, da vlaki vozijo mimo njih, kajti če bi vozili po njih, bi verjetno ne trajali tako dolgo...
RUSE: V eni Izmed ruških gostilnic Je zagledala beli dan vest, da nameravajo ruška krajevna trgovska podjetja uvesti takozvano živo reklamo Pri vsaki prodajalni bosta dva (ali dve) zaposlena (če ne bo preveč!) z direktno prodajo, eden bo v prodajalnah za pozdravljanje in zabavanje kupcev, eden bo stal pred vrati in vabil mimoidoče, eden bo hodil od hiše do hiše in tako propagiral, po dva pa bosta nadzorovala in vodila trgovine (če bi bil en sam, bi lahko »ivinglal«). Vse tri krajevne trgovine Imajo za to že potreben kader — skupno 21 sedaj pa le še čakajo ukaza od zgoraj za začetek sodobnega poslovanja
SELCE: Tukajšnji uradni krogi zanikajo kot neresnične, lažne, izmišljene in zlobne klevete tiste vesti, let govore, da je tamkajšnja uslužbenka kmetijske zadruge v kakršni koli tajni zvezi z mišjo četo v skladišču, po policah ali kje drugje. Nameščcnka ima v svojo obrambo tudi jasne dokaze, ker razen mišjih sledi v prahu po policah ln predmetih ni nikjer'človeških stopinj. Tudi ni nobenih tozadevnih javnih ali tajnih zapisnikov, ker še niti redno poslovanje ni urejeno ln ker sestanki v zatohlih prostorih sploh □e bi bili mogoči.
SPODNJI DUPLEK:	Ml	— upravni odbor
kmetijske zadruge — smo sklenili, da bomo dvignili zadružne deleže le na 300 din, zadružniki pa na zboru meni nič tebi nič dvignejo deleže kar na 500 din. Mi smo ta sklep po svoji uvidevnosti ponovno korigirali na 300 din, zdaj pa pravijo, da naše korigiranje ne velja. Kako k vragu pa naj potem še vodimo zadrugo!
TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH: Izvedelo se Je, da Je tistih 13 trojiških reakcionarjev tajno sklenilo, da bodo bojkotirali vse kmete, ki so se odločili za škropljenje sadnega drevja ln sicer tako. da bodo gledali na drugo stran, ko bodo šil mimo tistih sadovnjakov če bt pa drevje res obrodilo (potem so tu zraven čarovnije in sam hudič), pa bodo sadovnjake izžvižgali Kakšen bo protiukrep Trojičanov, še ne moremo točno zapisati Menda bodo točno pregledali, komu bodo darovali Jabolka ali Jih dali po polovični ceni. Morda pa bodo trinajsterici (ln še komu) iz dobrohotnosti posodili orodje, da bodo lahko čimpreje izrull svoje stare štore.
PROFESOR ZGODOVIN":
»Predvčerajšnjim je moj mož izgubil klobuk, danes se pa že ne spominja več!«
»EJ gospa ako bi se to zgodilo 1000 let pred našim štetjem, bi se tega sigurno spominjal...«
Prisotnost duha...	...	odsotnost	telesa
V nrisol(no*iti in odsotnosti
.c
O KRITIKI
Shaw Je pdeal gledališke kritike. V njih Je ^ rad ironičen in je pisal najslabše kar o povprek. Pii tem pa Je le mislil, da J* telo kavalirski in dobrohoten. Ko so ga napadli, da Je preveč brezobziren, je
~~ O, če bi ljudje vedeli Se tisto, česar
napižem!
KAKO SE JE SHAW OŽENIL?
Poslušajmo njega samega:
,	Nekega dne ob koncu	prejšnjega ato-
*®*ja sem se vozil s kolesom	mimo hiše go-
*j>°di6ne Sarlote Payne. Padel sem in si j“Otnjl nogo. Gospodična me je vzela v svojo *~° in me nekaj tednov potrpežljivo zdra-Z'*4 — ves čas, ko sem moral biti v po-Položaj je postal neroden In zavedal se, da se moram z njo	poročiti; nisem
imel za to prav nobene	volje. Odločil
se, da bom zjutraj naslednjega dne za-hišo. Res sem zgodaj zjutraj vstal in *“*fcrivaj pobrisal. Toda že na prvi stopnici JjPfrišča, ki je vodilo na vrt, mi je izpo-/®dlo in padel sem po tleh. Sarlota je ta-™ pribrzela iz svoje sobe in me dvignila, jifm sem videl božji prst in sem ee od-da se z njo poročim.
NEUSLIŠANA LJUBEZEN
^djntelji so razpravljali o tem, ali je da nekdo umre zaradi neuslišane Shavv je bil mnenja, da je to dokaz temu je pripovedoval zgod-
o svojem prijatelju, ki se je do blazno-
sti zagledal v deklico, ki se ni hotela z njim poročiti.
— Ali je vaš prijatelj umrl od žalosti? je vprašala neka deklica, ki Je bila zraven ki ki jo je ta pripoved do solz ganila.
— Gotovo, je odgovoril Shaw — umrl je čez petnajst let.
BO PA ADVOKAT
Bernard Sha\v je sedel v kavarni v družbi z advokatom in kirurgom, ki sta pripovedovala dovtipe na račun pisateljev dram. Shavv je poslušal in molčal.
— Zakaj pa še ti katere ne poveš? sta mu dejala prijatelja.
— Vem samo eno, je odgovoril komediograf — in jo bom povedal v nekaj besedah. Kirurg, ki ga poznam, je pri neki operaciji izgubil živce in namesto, da bi bolniku izrezal bolni organ, mu je izrezal vest.
Shaw je umolknil in prijatelja sta ga debelo gledala.
— No! je dejal advokat. — Ali je to vse?
— Ne, je odgovoril Shaw. — Bolnik je vkljub temu ozdravel, ker pa ni imel vesti, je šel za advokata.
A L I — A L I
Bernard Shavv je nekoč dobil od neke svoje oboževalke naslednje pisemce: »Gospod, vi ste naj inteligentnejši moški na svetu in jaz najlepša ženska. Sin, ki bi se nama rodil, bi bil vzor popolnosti.« Shavv ji je odgovoril: »Kaj pa, 6e bi podedoval lepoto po meni in inteligenco po Vas?«
Z naših elitnih plesov
Ali si slišal, da je stala ta toaleta 12.000 dinarjev? No, saj ni čudo! Je tudi kaj videti,,.
* nekem dobrodelnem koncertu je pel tudi z manj lepim kakor močnim glasom. Hubad Je po sporedu stopil k pevcu in Vprašal:
No, kaj mislite, tale dvorana ima gotovo slabo akustiko?
XT-sprotno, gospod Hubad, celo Izvrstno ima!
Zakaj, k vragu, pa se potem tako derete?
V Detroitu je nek čudak zažgal svojo lastno hišo. Ko so ga vprašali zakaj, je rekel: »Ni mi bila po godu soseščina!?«
V Peniju so prijeli nekega vročekrvneža, ker Je streljal na gručo, ki Je pod njegovim oknom igrala podoknico. »Saj ni bil moj rojstni dani«
se je branil.
—	Vedno manj verujem, da so naši predniki kdaj živeli samo od lova in ribolova.
Trije veseljaki pridejo na železniško postaje v Brighton in eden med njimi vpraša železničarja:
— I»rosim, kdaj gre prvi vlak proti Londonu?
— Pravkar ste zamudili enega, naslednji gr« ob 0.00 uri.
Vesela trojka sc odloči, da počaka to urico v železniški restavraciji. Tam so sedeli ob litrčku.
Točno ob 9. uri pridejo na peron in vprašajo železničarja, kje stoji vlak.
— Rekel sem vam, da odhaja točno ob 0.00 uri. Pravkar je odšel.
— Ah, kaj bi, — pravi eden med njimi, — počakajmo naslednjega.
— Naslednji vlak gre ob 11.00 uri, — pripomni železničar.
Spet so odšli možakarji v restavracijo, vendar se je ob 11.00 uri ponovilo isto.
— No, — jih opozori železničar, — naslednji vlak ob 12.00 uri je pa zadnji vlak proti Londonu to noč. Če tega ne dobite, potem ne boste odpotovali nocoj proti Londonu.
Nekako točno ob 12.00 uri skočijo iz restavracije trije veseljaki, hitijo kot kura brez glave po peronu in zasopihano vprašujejo železničarja, kje je vlak.
—Evo ga, pravkar je odrinil.
Res, vlak je pravkar odhajal iz postaje. Vsi trije pričnejo teči, kolikor so imeli moči. Dva sta skočila še na zadnji vagon, medtem ko je zadnji ostal na peronu. Vino mu je stopilo namesto v glavo v nogel Toda, ta sc je naenkrat začel smejati in ni mogel ničesar povedati od smeha, ki mu je potisnil solze v oči.
— Kaj je na tem smešnega? — je vprašal železničar že drugič ves začuden.
— Ha, ha, ha! Ta dva možakarja sta me prišla samo spremiti na postajo, jaz bi pa moral odpotovati!
—	Ko bi v tej samoti imel vsaj kakšno res zanimivo knjigo, bi tole robinzonado mnogo laže prenašal. Na primer — Fra«*-ceta Brenka ZAPISKE O FILMU, ki jo fm izdala mariborska založba •Obzorja« in ]o prodaja po nizki ceni 365 dinarjev!
Mladi
DOBRA RAZLAGA
Kovač razlaga novemu učencu:
»Pazi, Tonček! Najprej bom podkev raz-aril, nato jo bom položil na nakovalo. Ko ►okimam z glavo, udari z velikim kladivom o njej.. .*	'
Kovača- so nato prepeljali v bolnico...
st
NADEBUDNI PRVOŠOLEC
»Danes si pa bil dolgo v šoli, Mihec.«
»Veš, mama, s Frančkom sva se posveto-ala, kam greva krokat po veliki maturi.«
ŠESTNAJST LET (Prosto po Murnu)
Moja ljubica je stara šestnajst let, oj šestnajst mladih, lepih let, obraz, oči krasne in udi, že nylonke ima tn pleše vugi-bugl.
ja*
Očka, ah ni prelepo?
Toti“
@3 r&i
■— Poglej, poglej, halto »e je Milanček postaral! Že skoro vse lase ima ..,
UGANKE
»Kaj je to: nič ni tako skrito, da ne bi bilo oči to?«
»Zenska večerna obleka z dekoltejem.«
st.
ŠOLSKA
Učitelj: »Kje je bil Napoleon prvič poražen?«
Janezek: »Na strani 215.*
— Kaj pa delaš, Peterček?
— Ali ne vidiš, Floki mi liže krožnike, tako da jih potem samo obrišem.
IZGOVOR
»Kako si le drznete govoriti moji hčeri o poroki?«
»Oprostite, saj nisem mislil resno.«
DANES NI VEC TAKO!
Profesor: »To je zmeraj tista stara pesem: — Ce paglavec ni za nobeno rabo, ga pa dajo v šolo.«
Študent: »O ne — zdaj ni več tako, kakor je bilo v vaših časih!«
— Joco —* POMLADANSKI RODBINSKI IZLET
Na} bo mrzlo ali vroča, spomni se na »SANA* — Hoče! naj bo sonce, dež al’ sneg.
naš produkt gre vedno v tek!
Naročajte pri nas: izvrstne bonbone, vanilij-sladkor, Čokoladni .desert in raznovrstne druge pudinge
Hoče pri Mariboru
PREVIDNOST
»Janezek, nikar ne božaj tega leva...«
»Očka, saj je vendar nagačen!«
»Človek nikoli ne ve! Kaj pa, če je slo*’* nagačen?«
PROFESOR
Profesor: »Zakaj me pa niste včertJ pozdravili na cesti?«
Dijak: »Oprostite, tovariš profesor, s«* namreč kratkoviden.«
Profesor: »Prav, pa bi bili malo bli** stopili!«
<— rAli si neumen, da si plačal deset & narjev za takšno ropotuljo?
— Molči, bedak! Moj stric mt bo
doma zaiijo takoj vsaj petdeset dinarjev .*»
KAZEN
Veroučitelj: »... in potem je Bog kaznoval kačo s tem, da se bo vse večne čase plazila po trebuhu...«
Jožek: »Prosim, po čem pa se je prej
plazila?«
K O N T R A
»Učiteljica se mi pritožuje, da večkrat izostajaš od pouka.«
»Vidiš, meni pa se pritožuje, da tebe ni nikoli na roditeljske sestanke...«	st.
RAZUMLJIVO
»Kaj bi ti rekel učitelj, če bi se takole vedel v Soli?«
»Vedi se dostojno, saj nisi doma!« «t
MLADEMU LITERATU
— V vašem delu je mnogo novega In mnogo resničnega; toda, kar je novega, ml resnično, in kar je resnično, ni novo.
Hojanček, telefonski pogovor za teb*>
Stari znanec gospodinj Jarčeva j« sladna kava.
Zdaj zahtevajte povsod: »Naj bo sveža, vedno prava/«
Edino pravo JARČEVO SLADNO KAVO proizvaja
Industrija ttii/ilsUiU pcaizvodai/
MARIBOR, PARTIZANSKA CESTA »
Nekega dne pride stara ženska v hotel v London in zahteva sobo s kopalnico. Vratar, vljuden kot vedno, takoj opravi formalnosti in ji da v spremstvo malega dečka.
Le-ta ji pokaže vrata, jih odpore in zaprosi naj vstopi
— Te sobe pa že ne bom vzela Saj nima niti umivalnika, niti oken ne. Pa tudi premajhna je!...
— Madame, to ni vaša soba, temveč lift!
John Buli Faruka
Faruk Mahaš pašo ..,
(konec prvega polčasa)
(Risorgimento Socialista)
Predilnica	in	tkal
Kupujte naše kvalitetne, zelo okusne desene. Odlikujejo se po živahnih, izbranih barvah in vzorcih! Za letošnje poletje smo izdelali marsikaj novega! Za vsakogar in za vsak čas smo poskrbeli. Za delo: delovne obleke in srajce, za zabavo in veselje obilo živahnih in lepih vzorcev.
PREDILNICA IN TKALNICA Maribor
italijanska specialiteta,
»OGROMNE« MNOŽICE DEMONSTRANTOV V TRSTU
Nove desene, preljuba, dekleta, naša tovarna vam letos obeta: viliki karo sedanja je moda, zanj prav gotovo denarja ni škoda! Kaj pa še drugega vse mi imamo, tukajle spodaj na znanje vam damo:
w^hnn kirurg Je operiral mesarja in mu poslal jJJ^ten račun. Čez nekaj časa se je ta popravil srečal zdravnika na cesti.
A, kako je, bolnik? Ali ste bili z operacijo a°voljni? Kajne, da nisem mesar?«
^tesar, ki ie ni pozabil računa. Je hitro od-"JVorii;
ne, ker Jaz naprej zakoljem, Sele potem
Tako se smejejo po sveiu
(Risorgimento Socialista)
... ne: zbogom, dragi brat. Ampak: ^ »videnje pri volitvah ... I
(Risorgimento Socialista)
PREPOZNO
Mož v letih dobi nove (umetne) zobe in se f^Pelje na letni oddih na morje. Po njego-5®® odhodu se žena spomni, kako lahko bi soprog med kopanjem, v razburkanem °riu zgubil svoje nove zobe. Zato mu takoj Ne nosi svojih novih zob na kopanje, pa ji je odpisal:
' Zakaj nisi telegrafirala?
ZMOTILA SE JE
NI MESAR
Henrik Ibsen je bil nekoč povabljen na veliko svečanost. Prišel je ves obložen z raznimi odlikovanji. Neki prijatelj ga začudeno vpraša:
— Čemu pa ste se tako obložili s temi odlikovanji?
— Veste, včasih rad popijem več, kot lahko prenesem, če pa imam na sebi vsa ta odlikovanja, mi v takšnem kritičnem času nihče več ne nataka.
•
Ko je Mark Twain izstopil iz cerkve, J« to povzročilo veliko senzacijo. Nekoč je kmalu nato Twaina srečal v družbi neki škof, ki je bil znan kot prepričevalen govornik, škof je skušal uporabiti priliko in je pričel Twainu pripovedovati o lepotah raja v najbolj pestrih In krasnih barvah. Skratka, prikazal mu je raj, kot najlepši kraj, ki sl ga kdo sploh more zamisliti.
Twaln je potrpežljivo molčal, potem pa le dejal:
— Oprostite, povejte mi potem, zakaj ste pa letos pozimi zaradi pljučnice klicali okrog sebe cel zdravniški konsilium, če je v raju tako lepo?
NI RAZUMEL
Neik dan je skozi Oxford Street v Londonu Mlel človek, ki je bil škilast. Ker je bilo na rpri polno ljudi, je naenkrat trčil v človeka, M je hitel v nasprotni smeri.
Čemu, za vraga, — je izbruhnil jezno, gledate kaim greste?! drugi pa prav tako žolčno:
Zakaj pa vi ne greste kamor gledate!?
OB ITALIJANSKIH UPRAVNIH VOLITVAH
— Premlatim te do kosti!
— Zato morajo bili trije!
— Saj tudi bodo, če prišteješ tista dva ki te bosta odnesla.
ŽOGOBRC V ORIENTU
Dolinar: »Nekam nerazpoložen se mi zdii pri
Odbojka ja lepa igra. Odbojkaši so čudni ljudje. V ViSnji gon ali Žužemberku (ne vem točno) so izbirali državno reprezentanco, ki nas bo zastopala 19. aprila na odbojkarskih tekmah v Parizu Predhodno je bilo treba prirediti medrepubliške tekme, da ljudje in strokovnjaki vidijo najboljše igralce. Rezultat je bil sledeč: Hrvatska je premagala Srbijo 3:2, Slovenija pa Je premagala Srbijo 3:1. Moštvo Srbije je torej Izgubilo obe tekmi. Pa so rekli strokovnjaki v ViSnji gori ali Žužemberku: »V inozemstvo je treba poslati liste, ki manj znajo, da se bodo nekaj naučili!« In tako so postavili v reprezentanco 4 igralce iz Srbije, 3 iz Hrvatske in 3 Iz Slovenije — Iz Slovenije so prišli v reprezentanco 3 igralci. Tik pred izbiro je bila medmestna tekma med Mariborom in Ljubljano, ki se je končala z zmago Maribora 3:2. Pa so zopet rekli v Višnji gori ali Žužemberku: »V reprezentanco naj pridejo oni, ki manj znajo, da se bodo v Parizu več naučili!« In tako so prišli v reprezentanco: 2 igralca iz Ljubljane in 1 iz Maribora. Zaključek:
nov se bodo namreč lahko odslej vržili treningi medpotoma (glej spodnjo sliko).
Kljub novatorski ideji je Harangozo v prvenstvu poedincev izpadel v polfinalu. Baje je poraz že slutil:
Pred prvo svetovno vojno je bil v Ljubljani} drami igralec po rodu Čeh. Težko je govori* slovenščino, vendar si je mnogo prizadevaj bi govoril slovensko. Ker so bili Usti ča» s10' venski Igralci dokaj mesecev v sezoni bre* plače, je režiral po deželi s posebnim veselje1* »Kristusovo trpljenje« in je obenem tudi s®*11 igral Kristusa. — Nekoč je nekje na Gorenjske*4 v poletni vročini zrežiral tak »Pasion«. Ker JjJ bil obenem prijatelj žlahtne kapljice ter tu<* zaradi vročine. Je pač režiser in igralec Kristus* visel tisti popoldan na križu ves poten. Potel! pa je bil prvič zaradi vročine, drugič zarad* žlahtne kapljice in tretjič, ker ni popolnon1* obvladal besedila poslednjih Kristusovih besed, ki jih je moral izgovoriti. Obenem je bil »P6: na novo žejen. In to se je pojavilo baj, ko moral s križa zastokati svetopisemsko besedo1 »Žeja me«. Sepetalec mu zašepeta: »Žeja me*' Igralec-Kristus ne razume, malo težka je b* soda za Čeha! Nastane mučna pavza. Spet & oglasi Sepetalec, topot ne šepeče, temveč k8* zavpije. Igralcu stopijo vse bolj pristne potn® srage na čelo. Spet mučna pavza, v kateri ^ Sepetalec zdaj s kretnjo zvračanja kozarca ln* terpretira, kar bi moral Kristus zastokati: »2el* me!« Tedaj Čeh-Krlstus zelo prepričevalno glasno zavpije: »Hergot, Ja bih pili...«
Trener (svojemu moštvu): »Hudiča, kaj pa tako dobro igrate? Pustite vendar nasprotnika zmagati, sicer ne dobimo nobenega našega igral-ca t> reprezentanco*.«
*
Odred je visoko premagal ljubljanskega Železničarja s 5:0. Vzrok je najbrže v tem, da so Železničarji prihajali do žoge z veliko zamudo.
Branik je premagal Nafto z 2:1 kljub temu, da je Nafta s svojim eksplozivnim napadom večkrat ogrožala Branikov (v Kranju omadeževani) oltar.
Rudar je z zmago nad Slogo začel izpodkopavati tla vodečemu mariborskemu Železničarju, ki na svojem Igrišču z veliko težavo zmaguje. To pa baje zaradi tega, ker je blizu igrišča železniški tir, po katerem med tekmo vozijo lokomotive, ki tako pritegujejo pozornost vestnih Železničarjevih igralcev, da streljajo mimo gola. *
Že v petek, 4. aprila, se je vršil šahovski dvoboj med Ljubljano In Mariborom po teleprinterju. Vprašal sem merodajne šahovske funkcionarje (statistika, gospodarja itd.), zakaj se niso šahisti osebno srečali. Zaupno so ml povedali, da jih je večina poročenih in da jih žene ne pustijo na potovanje, ker prihajajo baje po vsakem tekmovanju en dan pozneje domov ter se izgovarjajo, da so bile partije prekinjene in da so morali ostati čez noč v Ljubljani.
*
Harangozo In Dolinar sta postala mednarodna namizno-teniška prvaka Anglije 1952 kljub temu. da sta po pisanju »Narodnega športa« šla na prvenstvo brez vsakega treninga Po vrnitvi Iz Anglije sta mi izdala tajnost, zakaj ni bilo treba trenirati. Namizno-teniška zveza je namreč prlSla na Idejo, ki bo prihranila našemu športu težke tisočake. S posebno opremo vago-
18. in 23. aprila je žrebanje siečk Državne loterije FLBjI
Izbiro velika — vse kot želite/
Kakovost in moda — pri nas to dohitel Poceni, solidno — pri nas ni problem!
V postrežbi precizno — to nai je nameni
Novo ustanovljeno grosistično-detajlisticno trgovsko podjetja
Harangozo: »Občutek imam, kot da se mi bliža nesreča.«
*
Anglija je premagala v nogometu škotsko s 2:1. Škoti so spočetka hoteli zmagati. Ko so jim pa povedali, da bo moral zmagovalec igrati v inozemstvu, so iz strahu pred prevelikimi stroški zgubili vsako veselje do zmage.
*
»Polet« piše, da so še vedno surovi izgredi med igralci na rokometnih tekmah. Tik ob tem poročilu pa je objavljena notica o začetniškem tečaju jlu-jltsa. Morda bi bilo bolje inserirati ob tem poročilu nadaljevalni tečaj jlu-jltsa.
Velikega pianista Liszta so povabili v neW norišnico, da bi priredil koncert norcem. Misli" so namreč, da bo glasba nanje blažilno vplival®; Ko pa se je Liszt vsedel za klavir In udari* nekaj akordov, se Je zaslišala strahovita kako* fonija. Neki norec je namreč klavir nalašč kvaril. Llsztovo neubrano igranje Je med n or® vzbudilo viharno veselost, ki je že skoraj n»*J jlla na delirij. Plesali so okrog Liszta In krlča*1 vsi divji: »Liszt Je znoreli Liszt Je znorel!«
Izdaja Novinarsko društvo Slovenije, PoverjB' ništvo Maribor — Ureja uredniški odbor, odgo' voren Ciril Kavčič — Uredništvo in uprav* Maribor, Kopališka ulica 6/II — Telefon 29-®J
—	čekovni račun Narodne banke 6401-90-332-“* Rokopisov in risb ne vračamo — Tiska Mari' borska tiskarna
LJUBLJANA — VVOLFOVA ULICA 1/11
Poštni predal 320 — Telefon uprave 43-fi l, 30-92 Vam nudi v svojih prodajalnah
Z OBUTVIJO veliko izbiro vseh vrst cenene, kvalitetne, trpežne, specialne modne obutve; Z USNJEM vse vrste usnja, čevljarskih in sedlarskih potrebščin.
V	GROSISTIČNEM ODDELKU nudimo trgovskim podjetjem poseben popusti Obiščite nas — in prepričali se boste o solidni in strokovni
postrežbil
USNJE - LJUBLJANA