Leto LXXn, St. 212 Poitnlna plačana t gotovlnL -> Di« FoctgeDOhf ><■»*■«■■ I tnhMonk _____ Ur»Jntft»o • apravsi Ljubljana, Kopitarjeva 1 Telefon fc-M-B tl Uti«iu naroinln« (S Ur, u ln» lematvo <» U*. - Cei rat. Ljubljana 10.650 as naročnine U 10.88« lneerat«. liklJnCne laatopat*« u ogla«« •» Italije to lnoiem»tvai DPI 8. A. VIliano. Rokopisov n* iiiiimo. Feindliche Briickenkopfe am Albert-und Maas-Schelde-Kanal weiter eingeengt Einbriiche in Vorleldstellungen des Weslwalls — Rucksichtsloser Feindeinsatz in Italien — Erwarteter sowjetischer Grossangriff im Nordabschnitt der Ostfront Aus dem Fiihrorhauptquartier, 15. 9. DNB. Das Oberkominando der Wehr-marht gibt bekannt: Am Albert- und Maas-Schelde - K a n a 1 wurden feindliche Briik-kenkopfe durch erfolgreiche Gegenan-griffe unserer Truppen weiter eingeengt. Znischeu M a a s t r i c h t und A a -rhen setzten die Nordamerikaner ihren mn starken Panzerkriiften unterstiitzten (irossangriff fort. M a a s t r i r h t ging lerloren. Siidlich und siidostlich A a -rhen gelangen dem Gegner Einbriiche in Vorfeldstellungen des Westwalles. Die schweren Kampfe. bei denen am gestrigen Tage 40 feindliche Panzer ab-geschossen vvurden, daucrn mit unver-minderter Heftigkeit an. Auch iin Raum von Nancv nnd vor der Burgundischen P f o r t e n ird «eiterhin erbittert gekampft. Von den befestigten Hiifen und Stiitzpiinkten an der Kaual- uud Atlan-tikkiiste vverden auch gestern schwere aher erfolgreiche Abwehrkampfe gemel-det. Vor dem brennenden Brest, vor Bo u I ogne und am Cap G ris Ne z crlitten die Angreifer besonders hohe Verluste. Seit mehreren Tagen liegen die na-fenstiidte an der englischen Siid-n s t k ii s t e im srhweren Feuer dcut-»cher Fernkampfbntterien. Sicherungsfahrzeugo eines deutschen fieleits versenkten nordlich der west-friesischen Insel Texcl ein britisches Schncllboot. In Italien setzte der Gegner im Arlriaabsclinitt seine Versuche lort, unsere Stellungen am Ap e n n i n n orli vor Kintritt der Schlerhtwetterpe-riode zu durchbrechen. Unter riicksichts-losem Einsatz von starken Infanterie-und Panzerkriiften rannte er bis in die (•pateii Abendstunden gegen unsere Ab-ivchrfront an. Im Verlauf der harten Kampie konnte der Gegner bis auf einen Einbruch bei Coriano nur gerin-jren Gelandegewiiin erzielen. Auch niird-lich Florenz scheiterten alle von starker Artilltrie unterstiitzten Angrifie. Ortliche Einbriiche wurden im sofor-ligen Gegenstoss bereinigt. Im sUdliehen Siebebiirgen und im Mordteil 'Bes S z e k 1 e r Zipfels wurden zahlreiche sowjetisclie Angriffe zerschlagen. Bei S a n n k und K r o s n o scheiterten ernoute Anstrengungen der Bolsche-wisten, unsere Front zu durchbrechen. Eiue Einhruchsliicke wurdo im Gegenangriff geschlossen. An der YV e i c h s e 1 nordlich San-d o 111 i e r z heseitigten Grenadiere und Pioniere, unterstiitzt von Hoeres-Sturm-artillerie und Werfern in mehrtiigigen harten Aiigriffskanipfen einen feindlichen Briickenkopf und vernichteten die Masse von zwei verstarkton sowjetischen Schii-tzendivisjonen. Zahlreiche Gefangene >vurden eingehracht und 161 Gesrhiitze sowie zahlreicho soustige Waffen erbeu-tet. Im Kampfraum von Warsrhau ging Praga nach harten Hauser-kiimpfen verloren. Nordostlich der Stadt vvurden heftige feindliche Angrifie abg«-wiesen. Nordnestlirh Lom seli a setzten sich unsere Truppen nach schweren Kiimplen aut das Nordufer des Narew ab. Im Nordabschnitt der Ostfront Iraten die Bolschevtisten mit iiber 40 Schiitzendivisionen und zahlreichen Panzer- und Schlachtfliegen erbanden auf breiter Front zum erwarteten Grossan-griff. Trotz des iiberlegenen feindlichen Einsatzes an Menschen uud Material ver-eitelten unsere Truppen in harten Kampfen, von der Luftwaffe hervorragend unterstiitzt, alle Durrhbruchsversurhe der Sowjets. IOinhriiche vvurden in sofortigen Oegenangriffcn aulgefangen und abgeriegelt. Deutsche Kampf- und Schlachtflieger-kriifte bekiimpften bei Tag und Nacht mit gutem Erfolg sowjetische Marschko-lonncn linil Verkehrsziele an der Ost-Iront. Sie zerstbrten vor allem im Kampf-gebiet der Karpathen nnd bei M n -d o h n zahlreiche Panzer und Geschiitze und iiber 100 motorisierte Fahrzeuge des Feindes. In lieftigen Luftkampfen und durch Flakartillerie der Luftwaffe wurden am gestrigen Tage 09 sowjetisehe Flugzeuge abgeschossen. An der Kandalakseha - Front wehrten unsere Nachtruppen auch gestern wjeder mehrere sowjetischo Angriffe ab. Sovražna predmostja ob Albertovem prelivu in prelivu Maas-Schelde nadalje zožena Vdori v prednje postojanke zapadnega zidu — Brezobzirni sovražni napadi v Italiji — Pričakovani sovjetski velenapad na severnem odseku vzhodnega bojišča Na bojišču pri Varšavi smo po hudih bojih od hiše do hiše izgubili Prago. Sevemovzhodno od mesta smo zavrnili silovite sovražne napade. Se-vernozahodno od L o m ž e so se odmaknile naše čete po težkih bojih na severno obalo N a r e v a. Na severnem odseku vzhodnega bojišča so pričeli boljševiki s preko 40 strelskimi divizijami in s številnimi oklepniškimi in letalskimi oddelki na široki črti s pričakovanim velenapa-dom. Kljub mnogo močnejši sovražni uporabi ljudi i ngradiva so naše čete v hudih bojih, v katerih jih je sijajno podpiralo letalstvo, preprečile vse sovjetske prebijalne poskuse. S takojšnjimi protinapadi smo prestregli vdore in jih zajezili. Nemška bojna in borbena letala so ponoči in podnevi z dobrim uspehom napadala sovjetske kolone in prometne cilje na vzhodnem bojišču. Na k a r-p a t s k e nt bojišču in pri M o d o h n u so uničila številne oklepnike in topove ter preko sto sovražnih motoriziranih vozil. V silovitih letalskih bojih in s protiletalskim topništvom v sestavu letalstva smo sestrelili včeraj 99 sovjetskih letal. Na bojišču pri K a n d a I a k š i so odbile naše zaščitnice tudi včeraj več sovjetskih napadov. Fiihrerjev glavni stan, 15, sept. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja; Ob Albertovem kanalu in ob kanalu Maas-Schelde so naše čete z uspešnimi protinapadi nadalje zožile sovražna mostišča. Med Maastrichtom in Aache-n o m so nadaljevali Severnoamerikanci s svojimi, močnimi oklepniškimi silami podprtim velenapadora. Maastricht smo izgubili. Južno in jugovzhodno od Aachena se je posrečilo vdreti nasprotniku v prednje vestialske postojanke. Z nezmanjšano silovitostjo se nadaljujejo težki boji, pri katerih je bilo včeraj uničenih 40 sovražnih oklepnikov. Tudi na področju N a n c y j a in pred Burgundskimi vrati se nadalje ogorčeno borimo. Z utrjenih luk in oporišč ob R o -kavskem prelivu in atlantski obali poročajo tudi včeraj o težkih a uspešnih obrambnih bojih. Pred gorečim R r e s t o m, pred Boulognem in oh Cap Gris N e z u so utrpeli napadalci posebno visoke izgube. Nemške daljnostrelne baterije že več dni močno obstreljujejo pristaniška mesta ob angleški jugovzhodni obali. Zaščitne ladje neke nemške spremljave so potopile severno od zahodno f r i -z i j s k e g a otoka Tezel nek britanski hitri bojni čoln. V Italiji nadaljuje nasprotnik na jadranskem odseku s svojimi poskusi, da ,bi prebil naše postojanke v A p e -n i n i h še pred pričetkom slabega vremena. Z brezobzirno uporabo močnih pehotnih in oklepniških sil je napadal do poznih večernih ur našo obrambno boino črto, Med hudimi boji Je nasprotnik razen vdora pri Corianu le prav malo napredoval. Tudi severno od Florence so se izjalovili vsi z močnim topništvom podprti napadi. Krajevne vdore smo očistili s takojšnjimi protisunki. Na južnem Sedmograškem in v severnem delu Szeklerskega roglH-ča smo razbili številne sovjetske napade. Pri S a n o k u in K r o s n u so se iz-'"lovili nonovni poizkusi boljševikov, da bi prebili našo bojno črto. Neko vdorno vrzel smo zaorli s protinapadom. Ob V i s 1 i severno od S a n d o -mjerca so grenadirji in pionirji, ki rih je podpiralo vojaško napadalno topništvo skupaj z metalci, v večdnev-"ih hudih napadalnih boiih odstranili sovražno predmostje. Uničili so večino dveh ojačetjili sovjetskih strelskih <11-vWj. Privedli so mnogo ujetnikov, zaplenili pa 161 topov ter številno ostalo orožje. Kratka poročila Berlin. Reichsfiihrer SS je imenovat SS-Gruppenftihrerja iu generalnega poročnika policije Kurla Koehruma za višjega policijskega vodjo nemškega glavnega mesta in mu istočasno poveril izvrševanje poslov policijskega predsednika. Poveljnik varnostne policije v Berlinu SS-Gruppenfiihrer in generalni poročnik policije Otto Klinger je stopil v pokoj. Reichsfiihrer SS je imenoval kot naslednika SS-BrigadefilhreTja in generalnega majorja policije Erika von Helm-burga za poveljnika varnostne policije v Berlinu. Madrid. EFE javlja iz Washingtona. da je ameriška admiralitela znova objavila izgubo velike podmornice. Gre za 1450 tonsko ladjo, ki se je s 65 možmi potopila v Tihem oceanu. Solun. Ankarski radio je danes objavil, da je bil kot naslednik ministra Fuada Agralija imenovan za finančnega ministra poslanec Nurullah Ezat Sumer. Stockholm. Kot javlja londonska poročevalska služba so nemški daljnostrel-ni topovi v noči na četrtek obstreljevali Rokavski preliv. K bojem na zahodnem kolišču Berlin, 14. sept. Na zah. bojišču se težišča v sredo niso izpremenila. Sovražnik je ojačil svoj pritisk proti utrjenim postojankam ob Rokavskem prelivu, vsled česar je prišlo na vzhodnem in južnem območju prvih črt pred Dunkerquom do hudih in uspešnih obrambnih bojev. V Flandriji je sledil sovražnik korak za korakom odniikajočim se nemškim četam. Njegovi molilni napadi pri Brugesu, Gandu in Anversu so se izjalovili. S protinapadom so zajezile nemške čete sovražno vdorno področje ob Albertovem prelivu severno od Hasselta med veliko Netho in prelivom Maas-Schelde. Posebno hudi so bili boji zopet ob železnici Ličge-Aachen, kjer 60 pritiskali močni deli prve severnoameriške armade proti severu in severovzhodu. Nadaljnji sovražni oddelki so se pomaknili v vzhodnih Ardenih na široki črti proli vzhodu. Spričo žilavega odpora nemških čet, ki so vedno prehajale v protinapade, je sovražnik le prav malo napredoval. Na področju Melza 6o zbrali Amerikanci močne sile ter pričeli pripravljati svoj nameravani napad z najtežjim topniškim ognjem. Južno od Nancvja so nemške čete silovito napadle sovražnika, ki je prodiral v smeri proti Lunevillu. Na področju Burgundskih vrat postajajo hoji vedno silovitejši. To velja zlasti za odsek med Doubsom in švicarsko mejo. Tu se je razvil silovit nočni oklepniški boj. Neki četi težkih nemških oklepnikov, ki naj bi podpirala protisunek pehotnega bataljona, je uspelo, da se je na 80 metrov približala ameriškemu oklepniškemu krdelu. Poveljujoči nadpo-ročnik je razsvetlil sovražne oklepnike s netimi izstrelki iz svoje svetilne pištole. Le dve minuti so svetile magnezijeve rakete nad sovražnimi oklepniki. A to je zadostovalo, da jih je bilo pet takoj uničenih. Ob gorečih bojnih vozovih je na- padla pripravljena pehota ter jo vrgla popolnoma presenečene Amerikance z neke višine. Ob zapornicah v švicarski Juri in ob gorenji Meusi se vrše na črti Gra'y-Vesoul ter pri Neufchateauju iu južno od Mirecourta hudi boji s prodira-jočimi sovražniki, ki hočejo zapreti pot nemškim, s področja pri Langresu in I)i-jonu odniikajočim se oddelkom. S protisunki iu z žilavo obrambo pa je Nemcem vedno znova uspelo, da so sovražnika prestregli in v skladu s povelji izvedli svoje premike, Berlin, 15. sept. Strateška celotna slika na zapadnem bojišču se v teku 13. septembra ni bistveno spremenila. Potrjena je Eisenho\verjeva namera, da bi z osredotočenjem svojih sil prodrl na obeh straneh Maase proti severu in obšel severno krilo Westfalske ter nameravano razširjenje ameriškega bojnega območja. Novouporabljeni ameriški oklepniški zbor se nahaja pod poveljstvom generala Simpsona. Po izjavah nekega ujetega štabnega častnika bodo dodelili generalu Sitlipsonu sile, ki bodo postale proste po zaključonju bojev za trdnjavsko cono v Bretaniji, s čimer bo ustanovljena nova armada kot 9. ameriška armada. Težišče bojev je bilo tudi včeraj na črti Maastricht do jugov/hodno od Aachena, kjer se bijejo ogorčeni U)ji za prednje \vostfalske postojanke. Medtem ko so bili odbiti severno od trdnjavo nadaljnji napadi proti mostišču pri Metzn, se je |K>srečilo neki iz 48 oklepnikov sestoječi ameriški izvidniški osti, da je južno od Pont-a-Mousuona prodrla do področja Cha-lenii Salinsa. V teku so nemški protiukrepi za zajezitev vrzeli in s tem za odrezan je teh oklepniških sil. Nadaljuje so tudi močan pritisk proti Burgundskim vratom. Omembe vredno jo, da Amerikanci vedno bolj pošiljajo v prednje črto francoske plačaniške čete. Preprečeni so bili vsi probojni poskusi na črti Langres —Vesoul ter vsi sovražni napori, da bi pridobili nadaljnje ozemlje ob švicarski meji. »ia vse pripravljeni in k vsemu odločeni« Najnovejši članek ministra dr. Gobbelsa v »Reichu« Berlin, 14. septembra. »Vsaka generacija, ki živi v dobi velikega zgodovinskega preokreta in mora prenašati težko in najtežje stvari, so mora odločiti, ali bo poslušala klic zgodovine, ali pa sledila trenutnim potrebam,« piše minister dr. GObbols v najnovejši številki tednika »Das Reich«. Kdo danes še govori, nadaljuje minister, o ogromnem trpljenju, ki ga je prinesla sedemletna vojna pruskemu narodu? Zgodovina zaznamuje le dejstva, da je iz vsega tega izšla Prusija kot velesila in lako dosegla prvenstvo, da Rovi ukrepi za totalno mobilizacijo Berlin, 15. 9. Državni opolnomoče-noc za totahio mobilizacijo držav, minister dr. Goebbels sporoča: Finančni minister jo izdal uredbo o poenostavitvi davkarstva, zaradi katere ne bo le osvobojenih mnogo de-lovnih sil pri državni finančni uprav, marveč bo milijonom davkoplačevalcev močno olajšano delo ter bo odstranjenih mnogo uradnih potov v gospodarstvu in upravi in več milijonov formularjev in pisemskih pošiljk. Uredba pravi med ostalim: 1. Dohodnina se bo v letu 1944-45 pobirala v isti višini kot v davčnem letu 1943-44. Ista poenostavitev je uvedena pri plačevanju osebnega in prometnega davka. Prometni davek, za katerega so do danes obstojale 4 postavke, se bo plačeval v bodoče po povprečni postavki posameznega pod-jetja. Odpade večje število manjših vrst davka. Število plačilnih rokov posameznih davkov bo zmanjšano. Obračunavanje plač bo poenostavljeno. Vsi trgovski obrati bodo razdeljeni v dve kategoriji, in to v takšne, ki so za vojno potrebni in ki bodo po osebju močno omejeni, vendar ščiteni, in v takšne, ki bodo v smislu totalne mobilizacije opuščeni. Tudi vojno važna podjetja naj ob nadaljevanju svojega dela odstopijo v veliki,meri svoje uslužbenstvo, ki je sposobno za vojsko ali za delo v oboroževalni industriji. Te delovne sile ie trebn nadomestiti z onimi, ki so bile doslej pri vojno nevažnih podjetjih, ki pa niso sposobne niti za vojsko, niti za oboroževalno industrijo. V ojnčeni meri se bodo ustanovila vojna združenja mod posameznimi trgovskimi podjetji, če bi se s tem dosegla boljša preskrba uporabe nli racionalnejša izraba delovnih moči. One delovne silo, ki bodo ostale v trgovinskih podjetjih in ki v teh službah ni popolnoma izrabljena njihova delovna moč, bodo pritegnjene k voj-no-doniovinskemu clelu. Poenostavljene bo tudi razpošiljanje, s čimer Ivo prihranjenega mnogo pogonskega goriva in delovnih sil. Na območju državnega komisarja za cene so bile podvzete daljnosežne omejitve, ki bodo zmanjšale osebje v teh uradih ter bodo poleg toga prinesle občutne olojšave za vse gospodarstvo. Prošnje za dovolitev višjih cen bodo brez nadaljnjega odklonjene, ker mora biti predvsem v gospodarstvu zahtevano, aa se med vojno ne ugodi željam za zvišanje cen. Nadzorstvo cen ostane, da bo tudi nadalje ohranjena stabilnost vrednosti denarja, bo pa tudi močno poenostavljeno. Po uredbi šefa državnih zdravnikov bodo sprejemali zdravniki bolnike v onih urah, da bo s tem dana delovnemu prebivulslvu možnost, obiskuti zdravnika tudi v večernih urah. Druga faza bitke za Padsko nižino Berlin, 15. septembra. Ker se desnemu krilu osme britanske armade doslej ni posrečilo, da bi razpršilo spretno izmikajoče in nenadoma napadajoče nemške čete, da bi na ta način z boka in s hrbta zavzeli vse apeninske postojanke, so zavezniki sedaj prisiljeni, da skušajo izvesti frontalni napad na močno utrjeno cono razklanega visokega pogorja, Na vsem bojišču od področja severno od Florence do jadranske obale so se razplamteli izredno težki boji. Istočasno so pričeli z napadom severno od Lucce in Pistoie močni ameriški oddelki, da bi s tem vezali nemške sile. Težišče nove veleofenzive se nahaja severno od Florence in na visoki planoti zahodno od jadranske obalne ravnine. Severno od Florence je na skrajnem levem krilu nek ameriški zbor zamenjal Angleže. Ta ameriški zbor ima nalogo, prodreti ob avtomobilski cesti Florenca—Bologna proti prelazu Futa, medtem ko napadajo Britanci vzhodno od tod na cestah v smeri proti Forliju, Na obeh težiščih so osredotočili močne oklepniške oddelke in motorizirano topništvo, Napade podpirajo številna letala. Prvi dan boja se je končal s popolnim obrambnim uspehom nemške obrambe. Ob cesti k prelazu Futa, kjer zadržujejo napadalce prostrana minska polja in cestne zapore vseh vrst, so nemški protitankovski topovi in protiletalske zaščit-nice uničile ameriške oklepne osti. Napad angloameriške pehote, ki je skušala obiti cesto preko prelaza, se je zrušil v nemškem zapornem ognju. V dolinah vzhodno od tod je prišlo do ogorčenih bojev iz bližine, v katerih so bili prestreženi vsi britanski sunki. Vzhodno od odseka pri Sievi se je posrečilo Angležem po štirikratnem napadu zavzeti neko gorsko postojanko, proti kateri so v teku nemški protinapadi Na jadranskem odseku so po dve in polurnem bobnečem ognju iz sto topov, v več valovih brezuspešno napadli britanski oklepniški oddelki, Na nekem oz- kem odseku je bilo zbranih preko 150 oklepnikov. Na povsem majhnem napadalnem področju so držali nemški oklepniški lovci Britance tako dolgo v šahu, dokler niso prispela ojačenja, ki so vrgla sovražnika zopet nazaj na izhodiščne postojanke. Britanci so izgubili tu 43 bojnih voz, veliko količino orožja in preko 200 ujetnikov. Med Corianom in Ric-cionom so se zrušili vsi napadi še pred nemškimi postojankami. Finske težkoče v Moskvi Bern 15. 9. Švicarska poročevalska agencija javlja iz Stockholma, da delajo Sovjeti finski delegaciji v Moskvi takšne težkoče, da bo finski ministrski predsednik Hackzell v naslednjih 24 urah zapustil Moskvo in se vrnil v Helsinke, kjer 6e bo posvetoval z maršalom Man-nerheimom. Stockholm 15. 9. >Svenska Dagbladet« poroča, da so izjavili poučeni krogi v Londonu, da so sporočili Sovjeti pri razgovorih s Finci, da bodo tudi za Finsko uporabili tako imenovano ^romunsko smernice«. Kaj to pomeni, kažejo pogoji ravnokar objavljenega sovjetsko-romun-skega boljševizacijekega pakta. Značilno jo, da nameravajo Angloamerikanci tudi Finsko izročiti boljševizmu in da so poučeni londonski krogi, iz katerih izhaja ta informacija, istočasno izjavili, da z ozirom na sovjetske zahteve Finski ni »vzroka za pesimizem«. * Na Slovaškem ni madžarskih čet Budimpešta, 14. sept. Madžarska poročevalska agencija MTI javlja: V nasprotju, ki so jih razširile tuje poročevalske agencije in tuje radijske postaje in po katerih naj bi se madžarske čete borile na Slovaškem ali pa naj bi prišlo do nemirov ob madžarsko-slovaški meji, poudarjajo z uradnega madžarskega mesta, da so ta poročila brez vsake nodlage in nikakor ne odgovarjajo resnici, je poslala jedro nove Nemčije. Vsi vemo, da živimo danes v dobi najodločil-nejšlh in najtežjih prookretov v zgodovini človeštva. Pričela se je s prvo svetovno vojno in so bo verjetno končala a koncem sedanje. Sprožilo jo jo obdobje stroja. Široke ljudske množice hočejo priti do države in hočejo kol enakopravni člani v skupnost svojih narodov. Toda kol vse revolucijo, tako potrebuje tudi ta svoj čas. Mi smo prvoborilci te revolucije. Ako je ne bomo mogli privesti do zmage, polom se bo izgubilo človeštvo v najtemnejši reakciji, ako pa bo zmagala, potoni bodo zavladali mir. sreča in blagostanje. Moramo skozi dolino bolečin, da so bomo lahko dvignili na vrh naše zmage. Trenuten vojaški položaj lahko pravilno razumemo le, ako ga gledamo s toga stališča. Ako nam jo v prvih treh letih te vojne uspelo vdreti v življenjske prostore naših sovražnikov, potem ne moremo tega pripisati zgolj junaštvu naših čet, temveč tudi posebno ugodnim okoliščinam, za katere pa smo morali pričakovati, da ne bodo večno trajalo. Po pre-tehtanju koristi in neprijetnosti, ki so združene z zasedbo obsežnih sovražnih ozemelj, prihaja minister do naslednjega zaključka: Naša Človeška zaloga ni zadostovala za dejansko prepojitev zasedenih področij, ki bi nam šele na ta način lahko popolnoma koristila v vojaške namene. Bili smo prisiljeni, da smo močno razcepili 6voje vojaške sile, tako da od določene točke vojnega razvoja skoraj ni-61110 več mogli preiti k obsežnejšim ofenzivnim nastopom. Vso to se bo k mala spremenilo, zlasti še, ker smo bili na vrč mestih bojišča potisnjeni na neposredne nemško meje. Dobro vemo ter 6i tudi no delamo nobenih utvar, da so bile nušo krajevne izgube zelo težJ^e in da nas bo stalo največjih naporov, da jih vsaj kolikor toliko izravnamo. Toda iz tega smo potegnili trdne zaključke, predvsem pa. da se lahko najbolje bojuješ, ako se za-noseš na samega sobe in na svojo lastno moč ter svoje vojskovanje tako urediš, da v primeru potrebe lahko sam izhajaš. Sioer obžalujemo, da so nas v kritičnem obdobju te vojne zapustili nekateri naši bivši zavezniki ter da eo se zatekli k popuslljivosli in k brezznačajnosti, doloma pa celo k izdajstvu. Toda to ne spreminja našega trdnega sklepa, da bomo zmagovito končali lo vojno, pa naj 6lane kar hoče. Sedaj točno vemo, pri čem smo in kaj moramo branili, kje so naše neodsvojljive življenjske pravice in katere narodne sile moramo uporabljali, da si jih bomo ohranili. Branimo svojo deželo in svoje življenje. Trdno smo odločeni, da se bomo pri toin paslužili vseh možnih sredstev ter da ne bomo niti v najskrivnejših mislih nikdar pomislili na podlo kapitulacijo. Ponosni 61110 na to, da smo doslej zmagovito obvladali vso krizo te vojno in nihče no more omajali našega trdnega prepričanja, da bo tudi v bodoče tako. Nemški narod koraka v tem tednu k ogromnemu osredotočenju 6voje narodne moči. Naši nasprotniki so izjavili, da smo bili morali načeti žo svoje poslednje ohromelo rezervo, da bi se z muko držali na nogah, a da nam tudi to no bo nič pomagalo. Bližnja bodočnost bo pokazala, kdo ima tozadevno prav. Ali naši prehitro se veseleči nasprotniki, ali pa mi. Vojaški uspehi naših nasprotnikov, ki 60 nastali spričo sedanjega položaja, nas ne bodo hipnotizirali, zakaj mi ne sdičimo zajcu, ki čaka brez odpora, da ga bo požrla kača. Mi so borimo, kjer stojimo in kjer se pomikamo ter bijemo ljudsko vojno s stalno menjajočimi se metodami, a vedno z istim ciljem. Nismo si izbrali časa, v katerem živimo in v katerem moramo izpolnjevati svoje dolžnosti, toda ker nas |o postavila vanj višja odločitev, smo preželi z žarečim ponosom, da v njem vztrajamo in da damo svetu in zanamcem primer junaštva, vztrajnosti in vzdržnosti. Ljudska vojna za naš,i življenje je stvar vsega naroda. Od Fiihrerja pa do zadnjega moža in zadnjo žene, da, do zadnjega otroka je narod pripravljen na vso is k vsemu odločen. Novi 6vet, ki snio si ga zasanjali, ni izgubljen, Io rodi se med groznim trudom ir » nn' no odstopimo od njega ničesar, dokler nat ne bo blagoslovili usoda. Sestava nove bolgarske vlade Berlin, 15. sept. Nova nacionalna bolgarska vlada, ki je biia sestavljena 9. sept. 1944 pod predsedstvom Alexandra Zankova je sestavljena takole: Ministrski predsednik: prof. Alexan-der Zankov, notranji minister in vojni minister: prof. Cantardijev; zunanji minister in minister financ: Asscn Zankov; delovni minister in minister za delovno službo; generalštabni polkovnik Ivan Rogosarov; propagandni minister in minister za ljudsko izobrazbo: Kristo Statev. Prof. Aleiander Zankov je vodja ljudskega socialnega pokreta v Bolgariji. Od leta 1932 do 1936 je bil ministrski predsednik in dolgo vrsto let predsednik sobranja. Prof. Zankov, prijatelj nemškega naroda, je znan kot prvoboritelj politike ozkega in odkritega sodelovanja na političnem in gospodarskem področju med Nemčijo in Bolgarijo. Prof. Assen Cantardijev je vodja bolgarske narodno-socialistične stranke (imenovane »ratnici«). Je prof. poljedelske fakultete sofijske univerze. Kot prostovoljec se je udeležil treh poslednjih bolgarskih vojn, je imetnik najvišjih bol-garsih hrabrostnih odlikovanj in znani vojaški pisatelj. Asscn Zankov je ugleden odvetnik v Sofiji, dolgoletni poslanec v sobranju ter znani narodno-socialistični pisatelj. Generalštabni polkovnik Ragosarov šef štaba bolgarske delovne službe, je znani osnovatclj bolgarske delovne službe ter urednik pri tej ustanovi. Ragosa-rov se nahaja že S let v najožjih zvezah z vodstvom nemške delovne službe in nosi tudi njen zlati častni znak. Kot frontni častnik se je udeležil vseh bolgarskih vojn od leta 1912 ter je nosilec visokih bolgarskih in nemških hrabrostnih odlikovanj. Kristo Statev, dolgoletni poslanec sobranja, je bivši minister in znani narodni pisatelj. Vsi ministri so znani v Bolgariji kot odločni nasprotniki boljševizma. Ze dolga leta so svarili bolgarski narod pred bolj-ševiško nevarnostjo in ga pozivali k odporu proti tej nevarnosti. Oni so nosilci najožjega sodelovanja z veliko Nemčijo ter so odločeni izvoje-vati uvrstitev bolgarskega naroda v novo pod nemškim vodstvom stoječo skupnost samostojnih evropskih narodov. Hov val rdečega nasilja gre po Dolenjski Romunija kapitulirala pred boljševizmom Berlin, 14. 9. Moskva je objavila sedaj podrobnosti o tako imenovanem premirju, ki ga je Sovjetska Rusija med ploskanjem Anglijo in Amerike diktirala Romuniji. Ta pogodba, ki predvideva v prvi točki nadaljevanje romunskega vojskovanja pod vrhovnim sovjetskim poveljstvom, no predstavlja dejansko nič drugega kot nadaljevanja vojne. To jo pogodba, o popolni kapitulaciji Romunije pred boljševizmom, pogodba o za-sužnjenju romunskega naroda in vsega njegovega javnega življenja. Ta pogodba predvideva uničenje vseh suverenih romunskih državnih funkcij in sploh odstranitev vseh znakov samostojne države. Ne uničuje le romunske suverenosti, ampak tudi romunsko samostojnost glede razpolaganja z oboroženimi silami. Ustvarja vse predpostavko za brezpogojno uničenje romunskega gospodarstva in romunskih financ. Ukinja nedotakljivost romunskega ozemlja in ne dopušča Romunom niti skromne soudeležbe pri lastni upravi. Vsaka točka te pogodbo o nadaljevanju vojne predstavlja ogromno nasilstvo nad voljo romunskega naroda. Romunski vojak no 6me, kot pri pravem premirju, položiti orožja, temveč je prisiljen, da 60 da uvrstiti v boljševiško armado in da so bori za moskovske cilje. Dočim niso dobili Romuni nikakih zagotovil o vrnitvi romunskih vojnih ujetnikov, mora Romunija takoj izpustiti vse ruske ujetnike. Poleg toga mora brezpogojno staviti na razpolago ves prometni sistem. Vsa industrijska podjetja, prevozne naprave, elektrarne, javne naprave, rudnine, zalogo goriv, živil in »ostalega materiala« na romunskih tleh bodo izročene bojjševikom. Finančne obveznosti Romunije predstavljajo popolno uničenje romunskega gospodarstva. Tudi vse duhovno življenje v Romuniji bodo boljševizirali. V bodoče ne bodo smeli tiskati, objavljati, oddajati po radiu ali igrati ničesar, kar bi ne odgovarjalo boljševiškim nazorom. Takoj so odpravili tudi vsa določila, ki so odstranila Žide iz njihovih močnih postojank v Romuniji. »Vzorec za vse ostale dogovore« Stockholm 15. 9. Vodja romunske delegacije za premirje v Moskvi, komunistični pravosodni minister sovjetsko po-i-lušne romunske vlade Petrascanu je podal na neki tiskovni konferenci 6voje mnenje o sklenjenem dogovoru o premirju, ki predstavlja resnično samo pogoje in obveznosti Romunije za nadaljevanje vojne ob strani boljševikov. Ime-Hoval je ta dogovor kot vzorec za vse 'hodoče dogovore, ki bodo sklenjeni z Moskvo. V ostalem je izjavil ta boljševiški poglavar, da je pripravljen mobilizirati vee ljudske sile za nadaljevanje vojne in je mnenja, da bo izšla iz te vojne »nova Romunija, ki bo svobodna, demokratična n neodvisna, kakor si to Romuni želijo«. V ostalem je mnenja, da bo moral biti sklican nov parlament, ki bo napravil novo ustavo in končno odločil, ali ostane kralj Mihael ali ne. Petrascanu je s tem natančno tako označil bodočnost Romunije, kakor srno jo mi napovedali romunskemu narodu, ko 6e je prodal Moskvi. Zaenkrat 6e skriva od Moskve postavljena vlada pod demokratskim plaščem. Potem pa bodo nastopili po isti taktiki, ki jo uporabljajo Sovjeti v vseh deželah, ki so ee podvrgle njihovi oblasti. V baltiških državah so nastopali po istih metodah. Po baltskem vzoru pričenjajo vedno z tako imenovano »demokratsko« vlado. Potem so vršijo pod najostrejšo sovjetsko kontrolo in pod ogromnim pritiskom sovjetskih agentov in GPU odposlancev volitve, na podlagi katerih dajo nato deželi sovjetsko ustavo. Kot zaključek toga postopanja včlenijo nato deželo v Savez sovjetskih socialietič-nih republik kot novo sovjetsko republiko. Romunija jc na najboljši poti, da postane nov primer za boljževizacijske me-tod8 Moskve. Krvava igra Moskve Stockholm. švedski časopis »Upsala« piše o poljskem vprašanju: Tu igra Moskva krvavo igro, igro, v kateri predstavlja Poljak kmeta, ki je zalo tu, da je žrtvovan ... Nobenega dvoma nI, da bi Stalin, ako bi hotel, lahko podprl Varšavo, toda to se ni zgodilo, kor so se v poljskem glavnem mestu uprli napačni ljudje. Grozovitosti v dolgih letih le svetovne vojne so nas napravile trde, toda kljub temu se moramo zgražati nad cinizmom velesil, ki ga tu vidimo. Stockholm. Londonska poročila švedskih časopisov ugotavljajo soglasno, da ie prebivalstvo prod zapfsdnim zidom ležečega ozemlja Eupen-Malmedy prežeto s srdom in z globokim prezirom napram ameriškim četam. Amsterdam. V londonskih krogih pravijo po Reuterjevlh vesteh, da pričakujejo v kratkem v Quebecu britanskega zunanjega ministra Ederaa. Bcrn. »Eschange« javlja iz Bombaya, da trajajo razgovori med Gandhljem in Jinnahom lo tri dni. Obe stranki sla zelo optimistični o poteku razgovorov. Budimpešta. Uradno objavljajo, da je 13. septembra v poznih večernih urah nekaj sto sovražnih letal priletelo s severa in s seveTOzapada nad madžarsko področje ia strahovalno napadlo prestolnico. Pri tem je nastala škoda. Madrid. Severnoameriški novinarji poročajo Iz Pariza o novih aretacijah. Da bi preprečil te samovoljne aretacije, je odredil pravosodni minister, da sme v bodoče aretirati le še policija. Pariški prehranjevalni položaj prikazujejo kot izredno napet. Zadnja avtokolona iz Kočevja je pripeljala v Ljubljano 15 izgnanih družin. To so najnovejše priče komunističnega divjanja po Dolenjskem. Izgnanci so doma iz vseh dolov Dolenjske, a komunisti so vise izgnali proti Kočevju. Družine, ki so prišle v Ljubljano, stanujejo v Akademskem kolegiju in v šoli na Ledini. Vse družine skupaj štejejo 68 izgnancev. Izgnane družine Košek Ignacij, roj. 27. julija 1873, Gabrovka, obč. Zagradec; žena Kristina, roj. 12. iebr. 1912 in 5 otrok: Ignacij, star 10 let, Marija stara 9 let, Ana, stara 7 let, Kristina, 6tara 5 let, Rczika, 6tara 8 mesecev. Bobnar Andrej, roj. 1882, Ajdovec pri Žužemberku; žena Marija, roj. 1884 in otroci: Ivanka, stara 19 let, Anica in Doroteja, stara 23 let. Pust Franc, roj. 18S6, iz Ajdovca pri Žužemberku; žena Marija, roj. 1895 in otroci: Terezija, stara 25 let, Ana, stara 23 let, Jožefa, stara 17 let, Ivan, star 14 let, Veronika, stara 8 let. Pnst Alojz, roj. 10. maja 1894, Gor. Globodol pri Novem mestu; žena Uršula, roj. 27. sept. 1897 in otroci: Marija, stara 19 let, Rozalija, stara 17 let. Krevs Albin, roj. 25. nov. 1895, Brusnico pri Novem mestu, in Neža, roj. 5. decembra 1896. Gnitlovec Antonija, roj. 1889, Ajdovec. pri Žužemberku in otroci: Marija, stara 83 let, Ana, stara 30 let, Jožef, star 16 let, Ivanka, stara 11 let. Zupančič Jožef, roj. 4. Jan. 1891, Potok pri Novem mestu; žena Frančiška, roj. 3. maja 1894 in otroci: Marija, stara 24 let, Frančiška, stara 19 let, Vida, stara 16 let, Alojzij, star 13 let, Cvetka, stara 12 let, Slavka, stara 6 let. Frantar Zinkn, roj. 1907 pri Stični. Cerne Matilda, roj. 1899, Ajdovec. južnič Neža, roj. 21. jan. 1927, Fara ob Kolpi. Ktižnik Leopold, roj. 1891, Mirna peč; žena Marija, roj. 1903 in otroci: Malilda, stara 21 let, Marija, stara 20 let, Oto, star IS let, Jožef, sitar 11 let, Rudolf, star 8 let, Ludvik, star 7 let, Anica, stara 2 leti. Pust Marija, roj. 1892, Globodol pri Novem mestu. Golob Ann, roj. 1903, Smihel-Stopiče in otroci: Marija, stara 15 let, Jožef, star 1-1 let, Ivan, star 11 let, Ana, stara 13 let, Slavko, star 8 let, Frančiška, stara 5 let, Slavka, stara 3 leta. Lavrič Marija, roj. 1921, Ložki potok in Lavrič Ivam, star 1 leto. Giinpel Marija, roj. 1904, £mihel-Sto-piČe in otroci: Ljudmila, stara 9 let, Ana, roj. 19-14. liro vat Janez, roj. 1891, Zagradec pri Žužemberku in Hrovat Jožefa, roj. 1917, Knžman Marija, roj. 1904 ia otrok Jožef, star 16 let. Kaj se godi na Dolenjskem Ti ljudje vedo mnogo povedati o trpljenju in stalnem strahu, v katerem žive Dolenjci. Komunisti se ustijo, da imajo sedaj oni oblast po teh vasicah. A lahko je tako »gospodovati«, ko samo ropajo, dati pa nimajo in nočejo ničesar. Razcapana ln utrujena tolovajska krdela se vlačijo po vaseh. Vsaka hiša jih mora določeno število hraniti. Ce se kmet opravičuje, da jim nima kaj dati, mu obrnejo predale vseh omar. Ljudje se trudijo na vse načine, da ohranijo hrano zase. Pri nekem izgnancu so kruh skrivali na vrtu pod čebrioo. Žit ne poznajo, pa hočejo kmeta učiti Komunistični agitatorji vsiljujejo kmetom nove nauke, kjer le morejo. Njih usta so vedno polna lepih besed o enakosti, bratstvu in svobodi. S posebnim veseljem pa ljudem raalagajo svojo zamisel o kmetovem življenju v bodoči komunistični družbi. Toda ti ljudje v večini nimajo pojma o kmečkem delu. To nam pove tudi naslednji primer, ki ga je pripovedoval v Ljubljano pribegli izgnanec. Nek mlad komunist, — ki ga je že odvratna izgovarjava izdajala, da je iz mesta — se je v času mlačve kar naprej sukal okrog njihove hiše. Hotel je pokazali, da se za kmeta zanima, in je začel raztogati. kako bo i>o vojni pri nas, ko bo zavladal komunizem. Žito bodo sejala letala, travo bodo kosili 6amo stro- ji. Gospodarju se je to zdelo že preveč, začel ga je zavračali: »Hej, ti tovariš, ampak pri nas bodo morali aeroplani hudo skakati gor in dol po zraku, če bodo hoteli povsod enako gosto sejali. To se morda posreči v ravninah, toda po naših gričih je roka najboljša sejalka. — Tudi tega ne boš pravil, da zmore stroj kositi tudi po kamnitih strminah med grmičjem, kakršne so pri nas senožeti.« Komunist se je začel izgovarjati: »Oblast bo že poskrbela, da bomo vsi prišli v dolino.« Ul — No samo v dolino, ampak celo pod zemljo, dokler bo to komunistična »oblast«. Ob drugi priliki se jo isti mostni iz-prijenec šo bolj izkazal. Pr! hiši so takrat mlatili Ječmen. Ko pride komunist na pod, vpraša: »Kaj pa danes mlatite, pšenico ali rž?« Gospodar ga je zavrnil: »Debelačo« (t. j. koruzo). »A, tako.« Potem nam bodo pa taki ljudje govorili o kmečkem gospodarstvu f Komunisti uvajajo tlako Komunistični tirani so po dolenjskih vasicah dobro pokazali, kaj jim pomeni besoda enakost. Starejši moški in ženske iz onih družin, kaiterih mišljenje 6e ne more preleviti v komunistično, morajo hoditi zastonj delat na polja in posestva onih družin, ki so bile izgnane. Pridelki pa gredo v tolovajska skladišča. Se večl Komunistični pomen besede enakost se je pokazal v mnogih primerih, ko so družine komunističnih veljakov dobile od komunistov po 2—3 glave živine, naše družine pa morajo s sadovi lastnih žuljev kar naprej hraniti tolovaje. Tlaka jim ni dovolj Tlaka naših ljudi jim ni bila dovolj, niso jih mogli več prenašati, prič poštenosti in vernosti, zato so jih začeli izganjati. Srca naših družin 6o zopet zatrepetala, kdaj bo ponoči potrkalo: »Oblecite se, gremo!« Odganjajo jih od doma, a jih ne puste iti, kamor družine hočejo. Skoči gozdove Jih vlečejo do najoddaljenejših domobranskih postojank, češ: »Od tam se ne boste več upali priti naaaj.« Za kraj, kamor izganjajo naše ljudi, 60 si komunisti izbrali Kočevje. »Pojdite z nami!« Te družine, ki so sedaj prišle v Ljubljano, so bile med prvimi izgnanci. Do sedaj je bilo v Kočevje izgnanih že nad 300 ljudi. Zgodbe vseh teh družin imajo pečat preživelih strahot. Družina, zbrana okrog svojega očeta, je pripovedovala: Pred desetimi dnevi j« v mraku prišlo 30 do 40 tolovajev. Niso povedali, čemu so prišli. Dejali so le: »Pojdite nekam z nami! Prav vsi!« Otroci 60 zaslutili nevarnost, začeli so jokati in se stiskati okrog matere, ki je hotela najpotrebnejše vzeti s seboj. A tolovaj je pristopil, ni? ni t*, ba vzeti, takšni greste z nami, kakršni ste. Med potjo so na polju vzeli še oče|a in ga odpeljali. Tisto noč je bilo iz nji. hove vasi izgnanih 22 vaščanov. Ho-dn so vso noč po 6krivnib gozdnatih poteh V Hinjah so počivali. Nok politkomisat jih je še zasmehoval. Hodili so nepre. stano celo noč in ves naslednji dan. Je^tj jim niso dali prav nič. Otroci 60 obirali ob poti šipkove jagode in si z njimi te. šili glad. Med poljo jim je neka usmilje. na ženica na skrivaj dala mleka in kruha. Sprevod izgnancev je bil vso pot do^ bro zastražen. Tolovaji, ki so se med potjo menjavali, 60 gledaL;, da so se kolikor mogoče izogibali naselij. Pred Kočevje so prišli v mraku. Pol ure hoda pred mestom 60 tolovaji zagnali izgnanco naprej: »Ko bo če« dve uri prišla naša patrola, bo vse postrelila ki ne bodo šli v Kočevje!« Izgnanci heže v Kočevje Izgnanci so zaradi utrujenosti komaj prišli do bloka. V Kočevju so jib meščani izredno lepo sprejeli. Občinski urad jim je takoj pre6krbel stanovanja. Ljudje s« Jim prinašali jedila, na cestah so jih pri-jazno pozdravljali in otrokom dajali bonbone. Domobranci so jih pozno v noč obiskovali. Izgnancem Je pritekel na pomoč tudi zdravnik, ki je obolelim olro-kom nudil prvo pomoč. Ko so Kočevarji naslednji dan zvedeli, da se bližajo me-slu novi izgnanci, so jim šli z vozovi naproti. Tolovaji sami so slutili, da bomo lepo sprejeli one, ki so bili zaradi ljubezni do naroda jn vere izgnani. Nekaterim družinam so zato sabičevali: »Pazite, kaj boste govorili. To bomo takoj zvedeli.« Prepad med nami in komunisti se veča Nekateri nas hočejo pregovoriti ra spravo s komunisti. Sprave med nami nikdar ne bo! To nam poleg vere in naroda branijo tisoči mrtvih, branijo pa nam to tudi strahotna doživetja teh izgnancev, ki so morali na to žalostno pot samo zalo, ker no marajo komunizma. To nam priča kmečki očanec, ki nima nobene družine. Izgnali so ga zato, ker se je zaradi svoje zdrave pameti odločil proti komunizmu in bil brez branja jučeniht knjig kos vsakemu komunistu. Res je, mnogim družinam 60 komunisti govorili: »Sinove pripeljite od domobrancev, pa lahko pridete nazaj.« A na te besede je izgnanec s sivimi lasmi na Ledini odgovoril: »Seveda, a jaz nisem sinove zredil za komuniste.« Zaradi komunističnega barbarstva danes gori vsa Evropa, zaradi njih trpimo mi in trpljenju nas vseh se pridružuje veliko trpljenje naših izgnancev. In tega trpljenja ne premosti}si-ho«. Nato pa stopi k oknu in |>okaže na dolg, ozek nastavek z zrcalom v srodi, ki je bilo veliko kot človek, češ, glej, France, to jo pa psilia! Nace pa še pristavi: »Veš, France, psihe bi ti ne bila nobena prinesla, ker je to nekaj posebnega, t »Lo poglej,« se vtakne Liza, »človek se v jkjhi vidi od glave do nog, eč, Liza pa: »Kaj, da bo naša Nežka šla brez psfhe od hiše? Dano« boljšo hiše ne more biti brez pslhe. Naš N-ce je bil ▼ Ameriki, on ve, kaj je p6lha, ln vaša hiša bo dobila kredit, ko bo prva Imela psjho. Od krave ali telice nobeden Se Mm\ ni pri zmernimi Mi ji damo psiho, telice pa ne!« Nace zarentači: »Kakšna telica, kakšna krava?« Videč, da nista kos hudi vihri, jo poberela ženin in Tomaž brez slovesa domov. Spotoma je ubogi France naprosil Tomaža, da bi vse to razložil šuštarjevi materi. »Kaj«, je vzkipela mati nad ubogim ženinom, »kaj Je treba pri nas «špegla», v katerem se človek od zadaj in spredaj vidi? Kdo iz kmečkega stanu pa gleda na to, kdo ima čas? Za to Je vsaka razibita šipa dobra. Kaj nas ni več pri hiši, da lahko drug drugemu jioverno, ali »i nisi prav srajce zapel? In čo so jo rokava kaj prijelo, ali če Je na hrbtu kaj počilo, ali Čo si se pri ognjišču kal olišil, ali čo si ee ob kravo obdrgnil, ali če se nisi čisto umil? Kaj ni okno tudi za to? Jaz ne maram v hišo tiste »dolge šipo«, da bi se otroci spakovali prod njo! France, ali telico, ali naj se pa razdrel« Kaj je hotel ul>ogi France? Sam si nI upal tja, stric Tomaž jo tudi odrekel. Napisal jo drobno pisemce in naprosil Kaj-zerjevo Marjeto, da ga odnese Nacetovlm. Kako zmagoslavno je Marjeta nesla uso-depolno pisemce k Nacetoviml Liza je že slutila in strašansko zažela, ko je začel Nace v [tri 00 družine odpirati drobno pisemce. Najprej začne brati sam zase, ali LIzi se ne da čakati, zgrabi papir jn bere na glas. »No, pa beri ti, no,« zamo je tako prodrobno pisano!« Liza bere: »Naš stric Tomaž, naša mati ln jaz smo sklenili, da vam povemo še enkrat in to zadnjič, ali dajte telico za balo, ker tiste črepinjo, ki ji pravite pslha, nobeden noče v hišo. Ce se pa za telioo ne vdasle, naj se pa razdere.« Nežka zajoka, Liza zakričl, Nace zabenti, IV>pa udari ob mizo, češ, »pa naj se raaderei« »Popa, prav imaš, pa naj se razdre, brez psihe naša ne bo šla od hiše!« Nace zdaj bled zdaj rdeč vstane in za-renči: »Tiho babe!« Kot da ne sliši uboga nevesta razjarjenega očeta, se približa k njemu in milo zaprosi: »Pa dajte oboje, psiho in telioo!« »Jaz pravim, tiho babe! Ve lahko govorite, ki imate snmo jezike. Ali jaz imam pa skrbi za vsel Vpijete pa naj se razdre! Kaj ni za Nežo žo Čas, da gre od hiše, kaj ne vidite, da Vida že tudi Čaka? Pa naj se razdre 1 JKaj bo pa s to kramo, ki jo vlačite že tri tedne iz vseh »štacun«? Kaj mislite, da sem jaz v Ameriki kopal dolarje? Kar strah me je, koliko smo že znesli za to balo! Pa naj so razdere, kaj bo pa svet rekel? Tri faro bodo govorile!« MarjMa se počuti kakor v samih nebesih. V»a srečna piči vmes: »Suštarjeva mati samoto trdijo, da tiste dolge »šaj-be», ki ji pravite psiha, ne pustijo postaviti v hišo za noben denar ne, ker bi se vsa vas smejala. Oni trdjjo, da Je kaj takega za gospodo, na kmeta pa ne. Ce no daste telice, naj se pa poroka razdere!« To je bilo pa za Lizo preveč. »Marjeta, mi ne bomo nič pisarili, samo to povOm, da naša brez peihe ne gre od hiše, rajši naj se razdere.« »Pa šo to povek« dostavlja ves razburjen Nace, »da naj r ranče prekliče, kar je pisal, in da hočem do Jutri opoldne vedeti, ali zmenek drži ali ne. Pojutrišnjem zjutraj sem v sodnlji, za vso stroške, ki nam jih Jo naredil, od najmanjšega žeblja, ki ga zabije mizar, p« do zadnjega gumba, ki Jih šivala dve šivilji.« — »Pa še koliko je pri nas pojedel,« dostavlja vsa razdražena Liza, »in popil, takrat, ko emo se zmenili, saj Je do polnoči pri nas sedel, on in tisti slinasti Tomaž!« »Dve kokoši,« pribija Pepa, »smo zaklali«. »Prav imaš, Pepa. Pa še vso drugo premisli, kaj smo porabili. Vse to naj gre v račun, vse bo plačal ta modri Ženin!« >Oče,< zalhti nesrečna nevesta, »vse, kar sem dobila za gobe in lipovo cvetje, dam zraven, pa dajte še telico. Pomislite, kaj bo govorila fara.« Takrat pa skoči Liza k Marjeti, jo zagrabi za ramo in ji zakliče: »Zdaj si zvedela vse, pa pojdi, do jutri opoldne bomo čakali, če ne bo nič odgovora, gre pojutrišnjem Nace k odvetniku, zato, da bo več stroškov.« Marjeta ošvrkne s hitrim pogledom že pripravljeno balo in že |e na cesti k šuštarjevi m. Spotoma si pa prizna: »Pa le nisem prav imela, ko sem mislila, da je psiha taka telica 1 Sedaj sem šele videla to novo reč, tega jaz pa res nisem imela v bali in ludi prav nobena še ne pri nas. Ampak, kakor je videti, psihe ne bo pri Šustarjevih.« Pri ženinu so bili že zbrani Tomaž, mali, France, pritegnili so v posvet šo teto Cilo in soseda sjmena. Marjeta opiše ves potek razgovora in sporoči sklep Nncetove družine. »Kaj misliš, Tomaž,« da Suštarjeva mali kot prvemu besedo. »E, kaj mislim, če Nace Že sedaj prosu-kava besede, kaj bo pa So pri denarju ln drugje I V tako hišo se ni mešati. Raz-derlte!« Slmen, ki je imel že odraslo hčer za možitev in so Že dalj časa mislili, da bo France pri njih vprašal, Je pa malo po svoje zasukal, češ, »če Nace ne primakne telice. že mora biti na koncu, saj ima vendar tri krave I (Dalje.) začeli v okolici Novega mesta in Žužemberka. 29. avgusta so pojjolnoma i7.-ropali in Izgnali družino Zupančifa Henrika iz Jezera. Oče je star 70 let, trije otroci pa v starosti med 8 tedni in 4 leti. Iz Vel. Brusnice je bila izgnana družina trgovca Krevsa. Iz občine Mirna peč so morali svoje domove zapu-etiti Kastelie Antonija iz Blške vasi s sedmimi otroci, katerih najmlajša dva sta stara 7 mesecev. 16. avgusta so odpeljali Pusta Joieta iz Gor. Globodola rt, ostala družina pa je morala zapustiti dom 25. avgusta. Izgnana je bila tudi Rnvafič Jožefa, kuharica x Malega vrha. Neznano kam eo komunisti odvlekli tudi družino Mrvar Iz Zabukovja in družino Peternel iz Trebeljnega. Nekatere družine niso smele vzeti prav ničesar s seboj. Komunisti nI jo nobenemu Izgnancu puBtili Iti prosto pot, ko je odšel iz svoje vasi. Po več družin so zbrali, jih obdali z močnim spremstvom in Jih odvedli ali proti Gorjancem ali pa proti Kočevju. V Novo mesto jih niso pustili oditi, ker bi bili domobranci prehitro obveščeni in bi tolovajske tolpo motili pri plenjenju zapuščenih domov. < Dne 28. 8. so komunisti vzeli v vasi Podbukovica pet ljudi, jih zvezali z žico in odpeljali proti Golem. Malo prej so vzeli Uidi družino do domače imenovano Kovirovo, Družino eo zaprli v klet in io tako pretepali, da so nekateri padli v ne7Jivest. Iz Velike Račne so vzeli v noči od 2. na 3. sept. posestnika Palfarja. Isto noč so iz vasi Kompolje pobrali štiri družine in jih odpeljali proti Strugam. Kočevje se zdi tolovajem dovolj oddaljena postojanka, od koder si izgnanci ne bodo upali vrniti domov. Sem so komunisti izgnali precej družin tudi iz okolice Fare pri Kostelu. Med temi !» prišel v Kočevje iz vasi Potoka Bukovec Matija z devetčlansko družino. Tolovaji so tudi izgnali bivšega župana Marinča Jožeta in celo njegovo družiiio. Iz Dukičeve žage ie tudi izgnan Ikovitf s svojo družina Novi pribežniki vsak dan prihajajo. Tolovaji^so začeli divjati tudi v vasi Kot. V noci na 6. in 7. september so odpeljali Sllca Martina, njegovo ieno Angelo in rfijenko Mico. Izropali so mu vse imetje. V Zimaricah je VDV odpeljala Matjaževo družino, v Jelovcu pa Koširjevo. Komunisti hočejo našim ljudem po deželi uničiti vse veselje do dela in do prave narodne zavednosti. Zato med njimi kar naprej širijo čislo izmiSljene laži. Ker vse to ni nič pomagalo, so sedaj začeli z izgoni. Mislijo, da bodo na la način ljudi prisilili k poslušnosti. To ti je komunistična taktika! Doma nasilje, od zunaj pa vabila za »združitev«. Nasilje bomo štrli, vabil pa nismo slišali, ker so jih prevpili kriki nedolžnih Slovencev, ki nas rote, naj jim pomagamo in preženemo rdečega sov raja z naše zemlje. Klic trpečih bratov js za nas bojno povelje za j>oho4! Zopet trije duhovniki v komunističnih ječah Dne 7. septembra popoldne so komunisti odpeljali g. dekana Antona Gornika 7. Gore in njegovo gospodinjo. Gospodinji se jo posrečilo, da je v zadnjem trenutku spravila nekaj malenkosti v nahrbtnik ki ga je vzel g. dekan s seboj. Vse ostalo — do zadnje žlico — pa so komunisti izropali, naložili na tri vozove in odpeljali. Tudi opremo, ki so jo farani posodili g. dekanu, so komunisti skoraj vso pobrali. Vaščanom, ki Po s skrbjo gledali to komunistično početje, 6° komunisti zasmehljivo govorili, da Gora do sedaj še ni nič trpela in da bodo že pokazali, kaj so pravi trpeti. G. dekana so odpeljali proli Loškemu potoku, kjer so ga pridružili žalostnemu sprevodu šestinpetdesetih nedolžnih Slovencev, med katerimi so bili ludi otroci in stare žene. Tudi tem 56 so komunisti vse pobrali in jih odvedli v Draga Tu je vsa ta uboga raja prenočevala v skednju. G. dekan je ljudi tolažil in jim vlival zaupanje. Te izgnance so komunisti drugo jutro po pozdovih gonili proti Kočevju, kjer so jih pustili. G. dekana pa so posebej zastraženega odpeljali najbrže proli Beli Krajini. V Belo Krajino so po pripovedovanju Potočanov ponovno odvedli g. svetnika Pravharja, ki so ga pred kratkim javno »sodili« v Dragi. Svetnik Pravhar že 4 mesece nI smel preobleči perila in je ves ušiv in oslabljen, saj dobiva z nekim drugim svojim faranom vsak dan le nekaj neslanega močnika. Ljudje pravijo, da je že večkrat prosil svoje nečloveške mu-čitelje, naj ga ustrele, da bi bil rešen strašnega trpljenja. V torek. 5. septembra, pa so komunisti nasilno odvedli župnika Stareta iz Fare. ZupniŠče so do zadnje malenkosti popolnoma izropali, kuharico, ki je služila v župnišču, pa so popiali v Kočevje. Kje jo sedaj župnik in kako 6e mu godi, ni znano. Pretekli teden eo dobili v Ribnico najmanj 150 izgnancev, po večini otrok, od katerih je najmlajši 2 meseca star. Vse družine so komunisti pognali iz mihovih domov, domove pa popolnoma izropali. Zdi se, da gre pri leh izgonih komunistom samo za to. da si za zimo naikradejo vsakovrstne zaloge. Saj so med izgnanimi in izropanimi družinami tudi take, ki nimajo niti enega pri domobrancih in so vedno dale komunistom, kar so od njih zahtevali. Najhujše je gledati te male ubogo in izgnane otroke. Vsi so bosi, v lahkih poletnih oblekcah. Kaj bo še na zimo? Ribničani pomagajo kolikor morejo, vendar je revščina in trpljenje, ki ga povzroča komunistično nasilje nad ubogimi Slovenci, tolikšno, da je vsa ta pomoč, čeprav je izdatna, le kapljica dobrote v neizmerno morje trpljenja in revščine. Kolikšno je trpljenje teh nedolžnih otrok, si težko predstavljamo. Res je, da dobre družine store vse, da bi njih bedo olajšale, vendar je v Ribnici še nekaj družin, ki imajo za revščino teh otrok samo zamičljiv posmeh. Neka iz-guana deklica pripoveduje: »Lani so mi v Ambrusu Lahi ubili mamico, ko so metali mine. Pred tremi dnevi pa so prišli komunisti in nas brez vsega pognali iz hiše. Zapustiti smo morali našo kmetijo in oditi, ne da bi nam povedali, kam nas ženejo. Jaz sem najstarejša — imam 13 let — poleg mene pa so še trije bratci in dve sestrici. Vsi smo brez hrane. Oče ni jedel že tri dni, ker vse, kar dobi, da za nas. Sedaj pa nas nekatere ribniške matere gledajo kakor razbojnike, njihovi siti otroci pa se nam posmehujejo.« Če je že blazna misel, da bi poza-bili na komunistična zločinstva v Krimski jami, v Pudobu, Turjaku. Grčarieah, Mozlju in drugod, bi bila vsaka rahla misel na »združenje« v sedanjem času zločin nad temi nedolžnimi Slovenci; nov grd, ostuden zločin, osludnejši, kot so komunistični zločini, ker bi bilo to ne le izdajstvo nad bratom po krvi, marveč izdajstvo tudi nad bratom po mišljenju in trpljenju. Ne, nikdar, nikoli 1 Če že nekateri koristolovci zahtevajo, da pozabimo na 39 poklanih slovenskih duhovnikov, ali naj sedaj še mi pljuvamo na 3 nedolžne slovenske duhovnike, kot pljuva nanje komunistična drhal? Ne, med komunizmom in slovenstvom, med brezboštvom in vero je boj, 6prava nikolil Nikdar, nikolil —II' NOVI GROBOVI + France Svetek. V najlepši dobi življenja je umrl France Svetek, delovodja mestnih delavcev. Dragega pokojnika bodo spremili k večnemu počitku danes, v soboto 16. t. m. ob pol treh popoldne z Žal, kapele sv. Janeza na pokopališče k Sv. Križu. ...... + Milan Zeleznik. V Ljubliani ie »mrl Milan Zeleznik. Pogreb pokojnika bo danes, v.soboto 16. t. m. ob treh popoldne z Zal, kapela sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. t S. Roza Otilifa Sabeder. V četrtek, 14. t. if. ob osmih zvečer je umrla v Vincentlnumu v Ljubljani Marijina sestra s. Roza Otilija Sabeder, roj. 3. novembra 1879 v Jarenini pri Mariboru Kot bolniška strežnica je delovala v domovini, na Hrvatskem in nekaj let tudi v Carigradu. Pogreb drage pokojnice bo danes, v soboto, 16. t. m. ob pol štirih popoldne z Žal. Na mrtvaškem odru leži v mrtvašnici Zavetišča »v. Jožefa. Naj rajni počivajo v miru in naf ffm uveli večna luči Njihovim dragim noše iskreno sožaljel ZGODOVINSKI PA6ERKI 16. kimavca 1512. leta je bil Sulejman II. pred Mariborom. Po bitki pri Mohaču ae je sultan vrnil v Turčijo, ne da bi v Ogrski uredil razmerje do svoje države. Tega leta se je Sulejman v drugič podal na vojni pohod, sedaj proti cesarju. Preko uničene Ogrske, kjer so divjali strankarski boji o mrvi ievolitvi kralja, je bolel nenadoma priti pred Dunaj. Njegovo namero pa je preprečil junaški nastop Nikolaja Jurišiča, poveljnika v trdnjavi Kieek. Sicer bi lahko turška vojska brez nevarnosti nadaljevala svojo pot, ker ji mala posadka, čeprav za hrbtom, ne bi mogla Škodovati. Toda ugled sultanu tega ni dopustil, zlasti ker je Jurišič prvi napad zavrnil. Po večtedenskem brezuspešnem obleganju se je Sulejman zadovoljil s tem, da je Jurišič obesil na trdnjavo turške zastave v znak navidezne predaje in turška vojska se je vrnila. Dunaj je bil rešen. Na poti domov 6o dosegli Turki tudi Maribor in pleneč po Hrvatski in Slavoniji so pri Beogradu zopet prekoračili Donavo in Savo. 1736.1. je umrl Gabriel Daniel Fahrenheit, fizik. Rodil se je v Danzigu 14. maja 1686. Po dokončanih študijah je prepotoval Nemčijo in Anglijo ter se nato 6lalno naselil na Holandskem. Tu se je spoznal s slavnim fizikom Gravestan-deom, ki mu Je bil istočasno učitelj in prijatelj. Zo 1. 1714. je prišel na idejo, da bi uporabil za termometer živo srebro namesto vinskega cveta, Šele a to zamenjavo je dobil termometer natančnost, ki je potrebna. Njegova 6kala od ledišča do vrelišča je razdeljena na 180°, dočim pri Celsiju na 100° Ln pri Ržaumurju na 80°. Toda pri Fahrenheitu je led išče zaznamovano z 32° in vrelišče z 212°^. Tako torej imamo pozitivne stopinje še pod le-diščem. V evropskih deželah je sedaj v rabi izključno Celsijev toplomer, ki ima zaznamovano ledišče t 0° in označujemo stopinje pod z — in stopinje nad s +. Fahrenheitov toplomer pa je še danes v rabi v Angliji in v Sov. Ameriki. Nekatere nadaljnje posestne spremembe Maljan Frančiška, posestnim v Zgornji Šiški, Vodnikova cesta št. 77, je prodala prvič Franu R a v n i h a r j u, tesarskemu mojstru v LJubljani, Linhartova cesta št. 25, zemljiško parcelo z novo št. 184/4 kat. občine Zgornja Šiška v Izmeri 1099 m» za 315.500 lir. Dalje je ista po-sestnica prodala 3pelci Pirkmajer-ievi roj. Bretl, inženjirjevi soprogi v Ljubljani, Vrtača, parcelo št. 184/5 travnik iste kat. ohč. v izmeri 1112 m3 za 315.500 lir. — Škofljanc Franc, posestnik v D. M. v Polju, je prodal dve zemljiški parceli v vlož. št. 745 kat. občine Zndo-hrova v skupni izmeri G85m' za 20.550 lir. i i Noben resnično katoliški narod ni propadel. (Zgodovinar Wei*$.) Koledar Sobota, II. kimove«: Kornelij, papež In mučeneo: Ciprijan, Ikof, cerkveni učenlk ln mučonoc; Evfsmija. mučenica. Nedelja, IT. Vlmovca: 1«. pobinkoštna; Rano Frančiška Asiškega: Lambert, škof in mučeneo. Lunina sprememba: mlaj ob 13.57, Her-schel napoveduje dež. Dramsko gledališče »Matiček «e toni«. Izven. Ob 18. Kino Matica »Proces CsalUa« ob 16 ln 19. Kino Union »V senel gora« ob 16 in 19.15. Kino Sloga »Sln&aj Deroča« ob 1< in 19. Lekarniška služba No« no • 1 o I b o Imajo lekarne: mr. Sninik, Marijin trg 5: mr. Deu, Oo-sposvetaka cesta 4, ln mr. Bohino ded., Rimska cesta 31. Zdravniška služba Nedeljsko adraraliko ilužbo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do ( »J mestni viljl »dravnlk dr. Fran Ciber, Ljubljana, Štefanova 7, tel. 56-41- Od 17. septembra dalje do nove odredbe se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi od 20 do 6 Obvestila Prevoda Prodaja mesa V soboto, dno 16. septembra 1»44 dobo meso samo bolniki na bolniške dodatno karte, bolnišnice in sanaloriji. Vsi razdeljcvalci krompirja naj prineeo nalepljene odrezke ta vun do sedaj izdani krompir najkasneje do 18. t. in. na Prevod, Gosposka ul. 12-1, »oba St. 11. Dramsko gledališče Sobota, II, septembra, ob 18: »Matiček so leni«. Izven. Nedelja, 17. septembra, ob 18: »Dona Dlana«-Izven. A. T. Linhart »MaMiek se leni«, komedija v 5 dejanjih. Osebe: baron Naletel — Eorošoo, Božala, njegova gospa — Pugljeva, Matiček, graščinski vrtnar — Bevor, Neika, hišna — Svetolova, Tonček, Študent na va-kancah — Jamnlk, Zmešnjava, advokat na deželi — Lipah, Zuiftk, graščinski tajnik — Raztresen, BudaJo, njegov pisar — Brezigar, Jerca, županova hči — Goliova, Jaka, lakaj — Dolinar, Gašper, delavoo — Blai 1. dr. — Igra ee godi na grada na Gorenjskem blizu vaai. Iiožlser dr. Uilan Pavlovčič, eeena arh. V. Gajšek, kostumi D. Kačarjeva, glasba, ki jo Izvaja Prevorškov kvintet, Jože Osana. — Predstava je Izven abonmaja. Moreto »Dona Dlana«, voseloigra ▼ 5 dejanjih. Po O. A. Wosto»l predelavi ln pro. vodu Jos. Oimpermana. Poslovenil Fr. A. Osebe: don Diego. vladajoči knez r Barceloni — VI. Skrbinšek, dona Diana, dedna prine<*a. njegova hči — Razbergorjova, dona Lavra in dona Fenisa, njegovi nečakinji — V Juvanova ln Ukmar-Boltarjeva, don Cezar, prino iz Urgela — Gregorin, don Louia. prino iz Bearne — Bilonc, don Gflston, prino iz Fcxa — Verdonlk, Perln, princesin tajnik ln zaupnik — Jan, Floreta, princesina hUua — Pugljova. Režiser prof. O. Sest. Gadbo zložil St. Prek in Izvajajo glasbeno točke gojenci prof. Preka. Prod« ta v a jo Izven abonmaja. Cerkev sv. Janeza v Trnovem rešena 0b ogleda je bilo ugotovljeno, da bo za popravilo strehe potrebnih 1,350.000 lir še izza časov pred prvo svetovno vojno; od tod tisli mogočni dim in Čuden vonj. Deske, na katerih je bila strešna lepenka V četrtek ob 10.33 je zapel na ljubljanski reševalni postaji v Mestnem domu telefon in neka gospa je sporočila, da se je iz stolpiča vrh kupole cerkve sv. Janeza v Trnovem pokazal plamen. Poklicni gasilci so takoj planili v svoje gasilske avtomobile, a ko so prišli pred cerkev, je bilo že vse ostrešje nad ladjo v plamenih. Minevale so dragocene minute, ko je bilo treba najti ključ za na podstrešje, nato pa se je začel naskok na mogočne ognjene zublje. Tri cevi 60 bile napeljane skozi cerkev in po stopnicah na podstrešje. V strašni vročini se je začel boj e požarom v njegovem leglu. Le malo časa so vzdržali požrtvovalni gasilci pa že je morala priti zamena. Marsikateri mož se je vrnil iz podstrešja z ožgano obutvijo in raztrgano obleko. Ukaz je bil namreč, da je treba z vodo čimbolj štediti, da ne bi ta uničila, čemur bi požar prizaneeel. Tako so morate seklriee marsikaj opraviti. Ena cev. je bila napeljana v podstrešje zakristije, ki se je tudi že začelo vne-mati. Ker je tukaj strop lesen, bi .ostalo le gole stene, če bi se gasilcem ne posrečilo pogasiti plamenov. Pet curkov, ki so_ sekali po ognju z Magirus lestve, z župnišča, z ostalih dveh lestev in z vrta, je imelo le ta namen, da bi omejili razširitev plamenov. Kdor zleze po stopnicah k trnovskim zvonovom In si od tam ogleduje pogorišče, ta si bo lahko predstavljal, da ni šala viseti na lestvi med nebom in zemljo in se v neznosni vročim boriti s plameni. . Vseh teh naskokov na ogenj seveda ljubljanski poklicni gasilci ne bi zmogli sami. Z vso požrtvovalnostjo so jim pomagale prostovoljne gasilske čete v Viča, Zgornjo in Spodnje Šiške ter gasilska stkupina iz Tobačno tovarne. Da reševalnih del ni moglo motiti radovedno občinstvo, po poskrbeli naši vrli 6tražniki, ki so bili takoj ob začetku požara prvi na svojih mestih in ves čas vzorno skrbeli za red. Ko je število gledalcev naraščalo, je prišla pozneje še okrepitev na kolesih. Se nekaj je močno oviralo gašenje. Trnovska cerkev jo bila krita s okriljem, ki se ob ognju lomi, zlasti še, kadar pride zraven voda. Kosi škrilja naito lete s precejšno silo tudi na večjo razdaljo. Pod škriljem je bila trpežna strešna lepenka pribita in tramovjo ostrešja, preeušeno v dolgih letih, je dajalo ognju 6ijajno netivo, da se je razvijala strašna vročina. Popoldne so začele pridne Trnovčanke čistiti opustožono notranjost božjega hrama. Sicer ni bilo v njej ožganega čisto nič, vendar so je širil po cerkvi vonj po pogorišču. V6a tla so bila črna od zoglenelih drobcev, ki so jih prinašali v cerkev reševalci. V strahu, da bi se vdrla kupola ia bi plameni zajeli tudi notranjost, 60 bili iz cerkve odnešeni vsi predmeti, ki jih je bilo mogoče sneti. Žalostno so gledali prazni oltarji, šo bolj žalostno kot za tihi teden. Pa ob šestih so ie začeli romati iz župnišča v cerkev oltarni prti, tudi svetniki eo se vrnili na svoja mesta in danes zjutraj se jo brala pri sv. Janezu Kretniku eveta maša. Niti odprtina, skozi katero je bil spuščen v cerkev glavni lestenec pa vidiš sedaj skozi njo prav v nebo, ni nič motila, saj so imeli tudi rimski atriji v sredi stropa odprtino. Komisija, ki 6i je ogledala škodo, nastalo ob požaru, Jc ugotovila, da se ni za kupolo cerkve prav nič bati, ker je zelo trdno zidana iz opeke in ker zaradi izredne štednje z vodo pri gaženju malta ni preperela. Postaviti bo treba seveda popolnoma novo ostrešje in ga prekriti z opeko. Co so povzpneš po stopnicah k zvonovom, si misliš, da ni zvonik utrpel nobene škode in vendar so včeraj gledalci videli, kako streha desnega zvonika gori. Res ee je začela vnemati zaradi neznosne vročine, ki Je besnela pod njo. Ko pa je. bilo leglo požara na corkvenom podstrešju uničeno, jo bil rešen tudi zvonik Le nekateri tramovi 60 malo počrneli In vendar je včeraj marsikateri Trnovčan tožil: »Kaj če nam zvonovi zgrme iz stol pa?« Sedaj pa bo še vedno veljalo: »Pre lepo mi poje ta trnovski zvon...« Da bo cerkev spet pod streho, bo Ireba potrošiti skorajda poldrug milijon. Komisija je naračunala 1,350.000 lir. Ker so bliža čas jesenskih nalivov, bo treba z obnovitvenimi deli na vso moč pohiteti, kajti neodpustljiv greh bi bil, da bi deževnica razkrojila cerkveni obok, ko ga plameni niso uničili. novice. Marijina kongregaclja akademskih starešin pri oo. franči&kuuib ima rodno pobož-nast zopet v ponedeljok, 18. I. m., ob 18 v kapeli. Kongregnclja gospodlčcn In kongregarlja učiteljic pri »v. Jožefu Imata v nedoljo. 1". septembra, ob 6.80 skupno sv. obhajilo, v ponedeljek pa rodni shod. 1'ridito vse! Mi*tni gospodarski urad zaradi snaJe-nju uradnih prostorov v ponedeljok, 18., iJ> torek, 19. t. m„ no bo posloval ta stranke, pač pa bo ta dva dneva kmetijski odsek sprejemal naznanila za zamenjavo krompirja. Preberite rakovniško knjižico o frsmazonstvu: HUDIČEVA SHODNICA« (Mladinska založba; cena L 1.50) Na šoli Glasbene Matice bD tudi let«« začel z vajami Šolski zbor, in steer vsako sredo ln soboto od 17.30—18.S0. Prijavo ta šolski tbor sprejema pisarna Glasbene Matico do konca tekočega meseca, pouk bo vodil ravnatelj Mirko Polič in prva ura bo v do, 4. oktobru. V šolskem »boru so vadi petjo » žeiutkcm in mešanem »boru ter je prodstopnja »a konoerlnl zbor Glasbeno Mati o*. Bela vrtnice — Sestra Draglra — se dobi v upravi Vlgrodl. Slomškova 1. Davčna potrdila t svrho odmere Šolnine. Osebo, ki bodo potrebovale davčna potrdila ob vpisu svojih otrok v šolo, naj t s k o j prosijo pri davčni npravi m izstavitev potrdil, kor se bo vpisovanje začelo ie začetkom oktobra. Da ne bo zadnjo dni prrd vpisovanjem nepotrebnega navala, prerivanja in čakanja, naj nihče ne odlala > vložitvijo prošnje, temveč naj vsakdo po možnosti vloži prošujo vsaj do 27. t. m. Obrazci prošonj so dobo pri davčni upravi na Vodnikovem trgu 5-II., soba 7. Kino Union: Od danes dalje popoldanske predstave ob delavnikih xopet ob 16. ari MM Iz pisarne odbora za »Socialno pomoč« smo prejeli: »Socialnu potnoč, jo prejel« prispevek 200 lir v poravnnlnl zadevi mod duntlstoui g. Bevcem Jožkom In g. Oorcn-com Ivanom. — Zn informacijo glodo »Socialno pomoči« kličite 32-92 in 39 011 Prostori »Socialno pomoči« so nn Gosposvetski c. 2-1, Denarna prispovko pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Socialna pomoč — čok. rač. 16.580. Kopališče Ilirija bo predvidoma v ponedeljek, 18. septembra, zaprto. Abonente sezonskih kabin naprošamo, da do due odnesejo svoje stvari. Za »Dom slepih« so namesto ovetja na grob pok, g. Alojzijo Polanjka st. In pok. g. Josipa Olupa st. darovali stanovski ko-losi In kolegice znesek 705 lir. Za plemeniti dar se Iskreno zahvaljujemo. Stari I, kisov dvomn, sil naj svojec* otroka vpišejo v srednjo ali strokovno šolo, ali naj ga rajo dajo v iik h kakemu obrtniku ali pa t kako drugo isposlltev, nsj tcKa pripeljejo na brezplačno prelzknšnjo njegovih sposobnosti na PokrsJInsko poklic do svetovslnlco na Aškerčevi cesti tl-II. (v poslopju šolske poliklinike), kjer dobe tnril vsa potrebna pojasnila In navodila te Trste Preizkušnje so vrše samo dopoldne. Šolske vesti Ns dekliški meščanski Soli pri uršullnkith t Ljubljani bodo popravni Izpiti ta I., II In III, razrod dne 18. soptembra oh 8, za IV, razred bodo razredni in popravni izpiti dne 19. septembra ob 8. II. moSka meščanska šola v Ljubljani — Bežigrad. Popravni izpiti za IV. razred bodo 20. septembra, od 23.-28. septembra bodo končni Izpiti, dne 29. in .10. septembra pa popravni izpiti za I., II. in III. rnzred. Vpisovanje bo 2,, 3., 4. in 5. oktobra od 8—13.90. Natančnejša navodila so razvidna iz razgl i sa v Soli. Rokodelski oder »Oder mallli« Nedelj«, 17. septembra, ob 17i »Desetnik Ii strotlca. (Pepelka). Frančiškanski oder Nedelja, 17. septembra, ob 18: »PodrU kril«. KULTURNI OBZORNIK Dve mladinski knjigi Julij Slapšak: »En starček je živel« Pravljice in legende. Ilustriral France Potirekar. Uvod napisal dr. Tine Debelfak Mižjakovemu Julčku je za 70 letnico Zimska pomoč priredila izbor treh najznačilnejših del, kakor jih je uredil in jim uvod napisal Tine Debeljak. Urednik govori v svojem esejističnem uvodu na drobno o Mišjakovem Julčku, njegovem življenju in delu, pri čemer je treba posebej poudariti novost, ki jo je urednik ugotovil jflede rojstnih podatkov pisateljevih. Temeljiteje govori o Slapšakovem pomenu in načinu njegovega dela pred prvo svetovno vojno, ko je slovenski knjižni trg prejel izpod njegovega peresa Je do trideset del, in poslej. Posrečeno prikaže Deibeljaik Slapšaka kot izvrstnega učitelja, prosvetnega in organizacijskega delavca, pa tudi kot pisatelja mladinskih spisov. Mišjnkov JulČek ie sprva v naši mladinsiki književnosti pomenil nadaljevanje šmidove tradiej-je racionalistično vzgojnih ln pa poučnih povostie, opisanih najvefkrnt kar z realistično nazornostjo in močno tendenco. In v tem je Slaošak boljši kot v resnični umetniški globini, kajti uvodničar je ugotovil, cla mnogo Slaip5_ako-vih del priča, da mu manjka stvaritve-ne oblikovne siie. Po prvi svetovni vojni. 5e posebej v zadnjih letih, pa se je Mižjafcp* Jnicefk odmaknil od orosvet- Ijenega realizma in se približal romantiki in pravljičnemu svetu, ki ju je prej vseskozi zanemarjal in odklanjal. In prav v pravljici, legendi in romantiki se jo umetniško mogel tmko dvigniti, cla nam je prav ob svojih sedemdesetih letih napisal svoja najboljša dela, objavljena v naši ljudsiki izdaji Zimske pomoči, in sicer Zgodbo O pasti,riti Pavlu iz Vrtca 1939-44), še ne objavljeno pravljico Po svetu je šel sretVi iskat in zopet Iz letoSn.jep Vrtca Fn starček je živel, ki je najboljša in je dala obenem ime naši knjigi. Zgodba o pastir ju Pavlu je prisrčna povestica s pravljičnimi in tudi legendarnimi motivi o najdenčku, nezakonskem sinu nekega grofa in lepe vrats-rice. Kakor tudi so mu bajeslovna bitja naklonjena in se mu ponuja lepota in bogastvo nn vseh koncih in krajih, vendarle Pavel raje ostane revež, pošten in socialno čuteč človek, da pomaga svoji po pol sestri, navideznemu bratcu in Še ]>osebno — svoji materi. Zgodbica je polna vzgojnih tediidenc in vdano pobožnih misli in čustev ter svetopisemsko dobrih del. Podobna je prvič objavljena Po svetu je šel sreče iskat. Tudi to delo je izrazita pravljica z zakletimi kraljeviči ii\ princesami in grdimi čarovnicami, je pa v bistvu samo obširna ilustracija podobe na grajskem grbu. Na zadnje mesto je uvrstil urednik najboljšo En starček je iiveL legen- darno zgodbo, obenem pa humoresko o dolenjsikem starčku in veseljaku, toda poštenjaku do dna, Andrejcu, ki stopa v svoje devetdeseto leto in je po smrti prišel k sv. Petru podajat se za vstop v nebesa, ki jih je bil s trdim delom v svojem dolgem življenju zaslužil. čeptav se sv. Peter in Pavel pa Še učenjak sv. Avguštin upirajo njegovemu sprejemu v nebesa, vendarle nazadnje najde milost. Zgodba je v svojem jedrii himna dolenjski zemlji in veselemu človeku na nji; klasična podoba, kakor je Andreje bi utegnila zrasli samo Se pri Levstiku ali /.oreu (Trlep je v predlanskih Večernicah in letošnjem Zborniku Zimsike pomoči podobno upodobljen!). , , , Vse zgodbe i e r inioi.ilknmi in številnimi podobami na celih straneh ilustriral z umetniško roko akademski slikar France Pocfrekar v svojem značilnem. tu in tam kar precej karvkirn-nem stilu. Tako je knjiga Misjakoveg«. Julčka izvirna s svojo srednjo pravilno in ilustracijami, slovstveno poniem«linn zaradi temeljitega Debelinkovega uvoda. obenem pn dostojna proslava pisateljeve 70 letnice. Jože Tomažic: »Botra vila« Bajka. Slike narisal Jože Beranek. Ljubljana 1944. Samozaložba. Jože Tomažič, pesnik pohorske pokrajine in njene folklore, jo sedmim svojim dosedanjim knjigam pridružil osmo z naslovom Rotra vila, ki je, kakor večino prejšnjih, slikanica s podobami njegovega tovariša ložeta B*-ranetka. Pisatelj nam v ti bajki pripoveduje o mladem drvarju in mladi pastlrici, ki so ljubita in uživata naklonjenost dobrih bajnih bitij, jiohorskih vil s Turiškega gradišča pri Htinjah, pesnikovem rojstnem kraju. Vile pomagajo mladima zaljubljencema do kocke in kravice in ena izmed njih poslano celo botra njunemu sinku in da ime vsej bajki. Toda divji lovec, za>kleta duša nekega drvarja, ki jc s puško streljal na Kristusa na križtt, je mlndi dvojici sovražen, zato pošlje nad družino svojega pomočnika škopnlka, da bi jih zadušil. Tedaj jih botra vila komaj še reši gntove smrti. Zato pa divji lovec naščuva vihar in strelo, da ngonobe mladega drvarja. V žalosti z ti možem mlada žena prekolne dobre vile, ki se zato odselijo v drug krnj. Vendar pa je n jenemu sinku srečn mila, do gre kot mlad pastirček v globoko jamo na gradišču in stopi v službo k bogatemu zakladniku, in ker je bil čistega srca, reši prekletsvn zakladnika, divjega lovca in njegovo mater, ki je bila zakleta v kačo. Z zlatniki obložen se vrne Iz podzemlja na svet. toda n!!n*e ga ver no pozna. Mislil jo, da je bil v podzem-Iju trikrat tri dni, pa je bil devetdeset let. Medtem mu je umrla mati, katere svoje umetniško oblikuje. Tudi Botra vila je s tega sveta. Pisatelj jo je na/val bajko, knr v bistvu tudi je, vendnrlc pa ji ne manjka tudi pravljičnih motivov in značilnosti narodne pripovedke. Tomažič zim pripovedovati zelo mikavno, zgodbo zna napolniti z bajanjam o naj rn/.ličnejših dogodkih, ki bodo ob Be-ranekovih podobah budili v naši mladini prav živahno zanimanje, saj z napetim nizanjem čudovitih dogodivščin obdrži pisatelj mladega bralca budnega od kraja do konca. Botra vila je tudi jezikovno izčišče-na in vso bolj dognana kot so bila prvotna TomažiČeva dela. pri katerih ie prevelika gostobesednost močno kvarila književno vrednost njegovih pravljic in legend. Nove slikanice / Botro vilo bo naša mladina nrav lahko vesela, snj živahno pripovedovanje lepo in nazorno tolmačijo čisto slike. Z Botro vilo se je pohorsko folklorno blago zopet !>ognto pomnožilo. 1/ vsega pripovedovanja z vsake strnili nnm veje naproti čisti vonj jiohorskih dobrav in gozdov. Delo temelji kot v«e narodno blago na etično moralnem načelu, da _Bog dobro plačuje in hudo kaznuje. Za človeka se bojuje boj med dobrimi in hudobnimi bajnimi bitji. Čisto človešiko srce pa zinacn nad zemeljsko in mitološko hudobijo in opero vse kazni in krivdo hudobnih ljudi. Zaradi teh idejnih vrednot bodo To-mažičevo bajko r. zanimanjem in užitkom brali ne samo uu.ši Otroci, inarvr3 tudi odraslu F. J. Kaj je novega pri naših sosedih? Na bojišču ko padli. 18-letni grenadir llutlokiin Kilo iz. Orelika; 18-lelni Franci Slapar, grenadir iz Tržiča; dalje 21-letni grenadir Franc Kaline 7. Bleda. 28-ietni oklepni grenadir .ložcf Kcrn iz Orehovelj iii višji desetnik Karel tiregorif, star 88 let. iz Celovca. Iz Šmohorja pa je bil doma .lo^ep .lurkovjč, ki je kot desstnik padel na vzhodnem bojišču. Družinske novice i* kranjskega in radovljiškega okrožju. V Medvodah so se rodili v agustii: Mihael Ponikvar iz Svetja; Emil Belec iz Sore; Peter Sever iz Svetja: Vladimir Avgust Petrovec i/ Medvod; Alojzij Wester iz Medvod; Marjeta Tehovnik iz Žleb; Marjeta Puh iz Vač in Stanislava Jereb iz Vač. — I mrli pa .so: Lovrenc Omejec iz Te-Iiovca; Marija Bukovec iz Topola; Barbara Kafer iz Preske, Rudolf Jakopič iz Žleb in Marjeta Tehovnik iz Žleb. Na Uledu so bili v agustu rojeni: Ma-ri'a Vidjc, Jauez Lebar, Emil Potočnik in Vladimir Švegelj. — Umrla sta : Elizabeta Gogola roj. Zima in Janez Lebar. — Poročila sla se: Leopold Korošec in Majda Kenda roj. Jug. V Sv. Križu so bili v avgustu rojeni: Frančiška Umar, Janez Perko v Velikih Dupljah in Janez Mali. — Umrli so: Marija Žibert roj. Sajovic, Pavla Rozman roj. Jeglič, Katarina 2ebot iz Gazda 111 Franc Kern iz Sp. Tenetiš. Celovška poklicna šola. Pouk na celovški poklicni šoli za šolsko leto 1 »44/45 se je začel 15. septembra. Pouk na celovški državni gospodinjski in obrtni šoli za ženske za šolsko leto 1044/45 se v vseh oddelkih začne 19. septembra. * S/>otin jf Sta iorshonn Pogačnikov« tovarna lepenke blizu Brezna ob Dravi je pred časom zgorela. Uničenje tega lepega podjetja, kjer je našlo kruh več sto domačih delavcev, imajo na vesli nespametni gošarji. Nedavno so pogorela še zadnja poslopja, ki to pri prvem požaru ostala. Oblina Hrenca — Sv. Peter pri Mari* boru je ostala samostojna kmečka občina. Vse krajevne občine župnije Sv. Peter — razen Ruperč in Grušove — so spadale od leta 1031 dalje pod okoliško občino Košaki. Tej skupni občini je žu-panoval od leta 19S5 do svoje smrti profesor Ivan Vesenjak. Sedaj pa so krajevni občini Košaki in Krčevino priključili mestni občini mariborski. Severna meja občine Maribor poteka po novem ob slovenjgoriški rečici Pesnica. Župnija Sv. Peter pa je (»ostala zopet samostojna občina. V to občino spadajo krajevne občine: Hrenca, Malečnik, Metava, Gru-šova, Ruperče, Gorca, Nebova in Cele-strina. Ta občina nima nobene industrije in malo trgovin. 90% prebivalstva tvorijo kmetje iu viničarji. Za župana občin® Št. Ilj v Slov. goricah je bil imenovan H. Gordon, bivši učitelj na društveni šoli islolatn. On je zet nekdanjega župana Franca Fischerderja. V Framu pri Mariboru je umrl bivši tamošnji župan Ivan Petek. Bil je zaveden kmečki mož. Njegov sin se je posvetil duhovniškemu poklicu. Rajni Petek je bil svoj čas oskrbnik na vinogradnem veleposestvu mariborskega vinotržca Rozmana. S svojo marljivostjo, poštenostjo si je postavil pred vhodom v to ponosno vas lep doni. Pečal se je tudi s sadno trgovino. Dobremu možu bodi domača žemljica lahka I V občini Velka — Marija Snežna je postal župan mladi gostilničar Franc Scheff iz Sladkega vrha. Prejšnji župan Ivan Nikl pa je umrl lansko ieto. Schelf je sin bivšega poslovodje velike tovarne lepenke in papirja na Sladkem vrhu. Župna cerkev Marija Snežna stoji na najvišjem griču Slovenskih goric. Grič se imenuje Velka. Svoj čas so od vseh strani romali prvo nedeljo v avgustu k Mariji Snežniški. 85-Ietnico mašništva obhajajo lefos sledeči g;:, duhovniki: Erhatič Franc, župnik pri Sv. Jakobu v Slov. goricah; Lasbacher Anion, župnik v Vojniku; Ško-fič Marko, župnik pri Kapelj,'in dr. Žagar Ivan, stolni kanonik v Mariboru, roj. v Št. Petru v Sav. dolini. Življenje ptičev kot si ga mislimo, in kakršno je zares Konec marca se vrne štorklja iz južnih krajev v svoje 6laro gnezdo. To je navadno samec in pride skoraj zmeraj sam. Le malokdaj in za prav malo časa zapusti gnezdo. Boj: se, da 6e ne bi v njegovi odsotno>ti naselil kak tekmec v njegovem udobnem bivališču. Nekega dne pa ga je slišati, kako na ves glas klo-pota: zagledal je bil 6amico, ki jo radostno pozdravlja. S prav takim klopo-lajpčim glasom inu da ona razumeti, da sprejme njegovo snubitev — in s tem je 2-zakan« sklenjen. Lahko ee pripeti, da se na la način dobita" samec in samica, ki sta bila že prejšnje leto skupaj, vendar 6e to redkokdaj primeri. Nasprotno pa utegne kak na novo poročeni par doživeti presenečenje, da najde tudi »odstavljena«: samica staro gnezdo. Tedaj se vname laka bitka, da perje kar tako frči naokoli. A samo obe samici se tedaj 6te-peta, »zvesti« soprog brezbrižno stoji ob strani, češ, saj je vseeno, kako se bo bilka končala, ena samica mi bo gotovo ostala! S preživelo samico nato nemoteno nadaljuje 6voje zakonsko življenje. Zatorej ni res. da bi bile štorklje lahko za zgled zvestobe v zakonskem življenju, kot to ljudje doslej mislili. Še 6labše pa 6e tozadevno vedejo ru-šeuci, ki živijo brez svojih kokoši v nekakšnem »klubu samih gospodov« in stopajo po svojem »revirjut,, ki je ločen od bivališča kokoši, in živijo svobodno življenje zagrizenih samcev. A čim se približa čas svatovanja, si sleherni ruševec izbere svoj kotiček zase in začne s posebnimi kretnjami iu značilnimi glasovi vabiti samice k sebi. Ženinov željne samice se koj ujamejo na ta »oglas«, prihitijo k snubcu in uslišijo njegove prošnjo. Časih je isti samec celo pri več samicah uslišan. Brž ko je »zakone sklenjen, pa ruševec pri priči zapusli svojo ženko, ki mora zdaj sama samcata leči jajčeca, izvaliti mladiče in jih odgojiti. Samec se dela, ko da se ne bi bilo nič zgodilo in se spet vrne v svoj klub. Ni- koli ne vidi niti ne sliši svojih mladičev. Čudno je, kako živali zanesljivo spoznajo druga drugo po »obrazu*, kar se celo pri človeku ne primeri zmeraj točno in zanesljivo. Spomladi lahko večkrat opaziš, kako se po nebu podi trojica divjih rac. Prva je tedaj zmeraj samica, ki prav zateglo kriči. Kak opazovalec 6i bo dejal, da pač dva racmana zasledujeta isto raco. V resnici pa tuj racman zasleduje raco, drugi racman je pa njen lastni mož, ki hočeš nočeš mora leteti zraven, če hoče. dobiti svojo ženo nazaj. Nadležni tujec skoraj nikoli ne doseže svojega cilja in se slednjič skesano vrne k svoji lastni ženi, ki si kje prav brezbrižno išče hrane. Ce boš opazoval to dogodivščino, se boš jako začudil, videč, kako že od daleč spozna 6vojega gospodarja. Medtem ko se vse druge race skrbno izogibajo tujih racmanov, pa ona mirno počaka, mu ne »napravi nobene pridige« in ses, takoj spet zedini z njim. Prav nič se ne zmeni za njegov »skok čez ojnice«. Najnežnejši in najvljudnejSi med vsemi ptičjimi zakonci pa 60 brez dvoma golobje. Goloba, ki 6padata 6kupaj, spoznaš že po tem, da te6no sedita drug pri drugem. Tudi golobje sedijo vsaj za »dolžino kljuna« drug od drugega. Golobji pari ostanejo prav tako kot gosji ves čas skupaj, tudi potem, ko so mladiči že godni. Pri valjenju se vrši pri golobih vse lepo v redu. Samec sedi na jajcih dopoldne, samica pa oslali čas iu ta red se vsak dan točno obnavlja. Nekatere vrste golobov pa imajo še 6voje posebne navade, ki pa jih natančno držijo. Tako je neki znanstvenik opazoval, kako je samec domače vrste »dvoril« samici divjega goloba. Veliko si je prizadeval in samica je bila tudi že voljna, da ga usliši, vendar se ni6ta mogla sporazumeti, ker donfači golob ni vedel, da spada pri divjih golobih k vljudnosti, da mora samee svojo izvoljenko s kljunom pobožati po hrbtu. In tako ni vedela, ali resno misli in se je branila. (Der Neue Tag, 1941.) Nekaj prizorov s požara ostrešja trnovske cerkve »MdalflBka skupina Jadranka prlasrti« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored ta II. september: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozilrav, vmes 7,30-7.40 Poročila v slovenščini — 7.50 Prenos osrednjega nomAkega sporeda: Jutranji koncert — 9 Poročila v nemščini — 1J Trcnos osrednjega nemškega »poroda: Glasba za premor, vin« 12.30— 12.45 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved« sporoda — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vaška godba in brata Lumbarja spremljava: A. Stanko — harmonika, Stanič — kitara — 17 Poročila v nemščini in sloven. ščini — 17.15 Prenos osrednjega nemškega sporeda — 18.30 Pregled športnih dogodkov v nemščini in slovenščini — 18.45 Gospodinjsko predavanje: Bizjak Vida: O šivanju, pletenju in ročnem delu — 19 Fantje na vasi — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Aktualno predavanje .Haiuia Fritischea — 20 Poročila v nenjščini — S0.15 Slovenska slikanica — 22 Toročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Prenos osrednjega nemškega sporeda. SP0RT Službene objave turnlrakeg« odbora. Odbor je 6klenil, da se s tekmami začne prihodnjo nedeljo dne 17. t. m. Prijavilo se je za tekmovanje 6 sonlorskih in 7 junior-skih moštev. V prvem kolu, dne 17. sept. t. 1. so bodo srečali tile pari: JunlorJI: Mladik«: Zabjak ln Ljubljana : Vič, senlorjt: Iztok : Zabjaji, Ljubljana : Vič in Hermes : Mladika. Vse tekme so v nedeljo na igrišču Ljubljane. — Začetek dopoldanskih juniorskih tekem bo ob 10. — Začetek popoldanskih seniorski h tekem bo ob 14. — Junloreke tekme trajajo po 2 X 30 minut, seniorske 3 X 45 minut. Iz zbora nogometnih sodnikov. Za nedeljske tekmo dne 17. sept delegiram naslednje gg. sodnike: Ob 10 Mladika — Zabjak, ob 11 Ljubljana — Vid (po 2 X 30 minut), obo g. Safošnik, ob 14 Zabjak — Iztok, g. PušenjaJt, ob 15.30 Ljubljana — Vič, g. Dolinar, ob 17 Hermes — Mladika, g. Ko« (vso po 2X45 minut.) — Predsednik. G U N N A R GUNNARSSON: NJI BREGU ŽIVLJENJA Roman 10 »Če lioste komu jiovedali, se bom umorila!« je zavpila med jokom. Iztrgal se je iz svojih misli. »Nobenemu človeku ne bom povedal,« je rekel. »Lahko si mirna, nikomur ne l>om povedal.« A tedaj se boin morail lagali im se delati, ko da na bi nič vedel, je j>omi-slil. In ta pošast bo odšla svoji kazni! Toda nič ni omahoval, saj je razumel, da ne bi jircneslo. če bi se zvedelo. Tega ne bi preživela, pa bodi. kakor koli že v zveiz.i, da ji je vprav to največja sramota. Bog mu mora odpustiti, da je sedaj postal sokriv, če je to 6pIoh greh, da v taki zadevi molči. Res je, sleherna laž je greli. A Bog mu bo že odpustil, saj je niorol ravnati tako, kot mu je srce velevalo. Kaj noj stori? Tu je ne more pu-»titi... Le eno mu je preostalo... in brez oklevanja se je odločil. »Proč moraš,« je rekel. »Lahko dobiš pri meni služibo: boš moji ženi jx>-magala v kuhinji. Ali bi?« »Bi,« jc hvaležno odvrnila. »Toda nobenemu človeku ne smele povedati — nihče ne sme tega vedeti: ne vi, ne moja mati, nihče ne sme vedeti, obljubili ste mi.« »Sem.« je dejal, »in nikomur ne bom povedal.« Čutil je, da so ji mora vkloniti. Pa je gotovo narobe, je pomislil. Imel je namen, da bi povedal svoji ženi, in to bi tudi lahko storil — to je vedel. In sam bi se okrepil ob tem. A to je bila pač slabost, polovičarstvo, in če hoče pomagati, mora to storiti popolnoma. »Bo že Bog jiomaga.l.« jo dejal in ji v slovo segel v roko. »Zdaj Iiora govoril s tvojo materjo in tako enkrat čez (fan pa lahko prideš.« Govoril je z Lougo. Ni ji bilo la>h-' o dopovedati, da ne sine ničesar zve- creti, vendar jo je malo potolažilo, ko je slišala, da bo župniik vzel njeno hčer k sobi v hišo. čeprav je bila takšna. »Res je, on je bil i,n je služabnik l)Ožji!< Nato je sklonjene glave odšel domov. Tako je bil potrt in strt. da mu je bilo kar telesno slabo. V koči je bil že komaj prenašal tisto nzrnrjp. A čim je prišel ven, mu je zasmrdelo po šepniti halogi in {»okvarjenem ribjem drobovju in ta smrad je v mirnih tihih dneh, ali kadar je pihalo od morja, zmeraj kakor kuga razikrajal ozračje vsega kraja. In to, da bo moral nekaj skrivati pred svojo ženo, da bo moral Mclgi prvikrat nekaj zamolčati, mu tudi ni olajšalo duše. Danes je dobil tak gloliok vpogled v umazanijo in bedo, da je bil sam kakor umazan. Celo čisto in sveto nastrojenje prejšnjega dne in večera je bilo nenadoma v dvomljivi luči pred njim. Im kakor da bi bil pogledal v brezno, ki bi ga skoraj pogoltnil. Ko je še dalje premišljal, je začel, hodeč vzdolž poti, glasno moliti, moliti, moliti, kar koli mu je prk-lo na mar. Šlo je le za to, da bi Boga priklical na pomoč. Slednjič je le še ponavljal: »Ne zapusti me, Gospod, no zapusti me!« Pogovor z. njegovo ženo je bil lnžji, kot si je mislil. Talko je bil razburjen zaradi notranjih bojev, da še mislil ni na to, da se laže ali kaj skriva. Ker je nanjo vplivala njegovo žalost, se ji je uboga, izgubljena deklica tako zasmilila in je čutila tako potrebo, da bi sodelovala za njeno rešitev, da ji je bilo kar ljubo, da bo mogla to sto-riti celo dejansko, ko jo bo vzela v hišo in pod svoje nadzorstvo. Ko je odšla in jo bil spet sam v sobi, mu je odleglo. TiL KINO »STjOGA« ™ »Slučaj Deruga« V glavni vlogi: Willy Birgel. Geraldine Katt. P r t d 11 a v e ob 1( ln 1». ,EL KINO »MATICA« Helnrlch George v moderno režiranem filmu »Proces Casilla« Dagny Servaes. Juta Freyhe, Albert Hehn PREDSTAVE ob It in 191 IEL KIIVO »UmOA« u" Frekrasen alpinski film »V senci gora« Attila Horbiger. Hansi Knoteck. Predstave ob 1( ln li.15. 1 Službe 1 dobe | ~POSTREžNICO iščem za čas od 7 do 4 popoldne ozir. po dogovora. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8181. (b Prevajalec ki popolnoma obvlada nemščino in slovenščino v besedi in pisavi, se takoj potrebuje za Trst. Javiti se: Delovnemu uradu v Ljubljani. MODISTKO sprejmem. Solon Stegnar, Stritarjeva 9. Gospod. POMOČNICO takoj sprejmem. Vprašati v delikatesi, Wol-lova 12. (b j Vajenci g VAJENCA za soboslikarsko in pleskarsko obrt sprejmem. — Mam Josip, \Volfovn ulica 12. t* VAJENCA(KO) sprejme trgovina Iv. Knnovar — Vodnikov trg 1. (v VAJENCA sprejmemo za elektrotehnično obrt. Adamič, I.undrova ulica 12 — Ljubljana._(v I Kupimo [ ELEKTRIČNO HLADILNO OMARO malo, domačo, kupim. Domobranska 7. (k RJUHE, KAPNE posteljno perilo, brisače. razno moško in damsko perilo kupim stalno in plačam najboljše cene. - Kujiim tudi druga razna oblačila event. prevzamem isla v komisijsko prodajo. Iliako Privšek -Ljubljana, Kolodvorska 7. __ I Sobe li£eio OPREMLJENO SOBO v centru mesta iščem. Ponudbe na upravo »Slov.c pod »Center« 6161. (s | Prodamo | DAMSKI PLAŠČ lep, skoraj popolnoma nov je naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8139. (1 100 DUCATOV sortiranih glavnikov poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6167. (1 MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, ščurke. molje, miši, podgane, voluharje in bramorje zanesljivo Pokončate • strupom, ki ga dobite v droge, riji KANC. Židovska 1. Od 17. septembra dalje do nove odredbe se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi od 20 do 6 W£,ZDPAVILNA ZELIŠČA VSEH VRST „ SIMl/il " REDNO KtlPUjeillO- jT ^rz'^01, A L PA LHUBLJAH PISARNA'- SKLADIŠČE VIDOVDANSKA CESTA it.16 KUHINJSKE OPRAVE kompletne, kakor tudi posamezne »tole in itokerle, knpltr najugodneje pri mizarstva KRŽE — VRHPK^ Ogleda se v skladišču Ljubljana -- Ciril Metodova 4Tb — poleg kavsine Majcen. JEDILNI KIS »t lahko sami pripravite. Z navodilom v drogerijl KANC, Ži-dovska I. |l 1 TONER Z GENERATORJEM r. velikim kasonom v najboljšem stanju za izredfto nizko ceno na-prodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Nujno rabim gotovino« 8189. (1 PEGE IN IISAJ vam zanesljivo od-strani >AI.BA« krema DROGERIJA KANC. Židovska ulica 1. (1 JPoizvedbe | DAMSKO URO* srebrno, čedno, starega sistema sem izgubila iz ročne torbice, najbr/e v nedeljo na Poti iz St. Vida-Drav-Ije v Ljubljano, fili v mestu. Poštenega naj-ditelja prosim, da jo odda proli nagradi v upravi »Slovenca«. |_JilasbaJ PJANINO knpim n li vzamem v najem. Naslov v upr. >Slov.c pod >Pianiuo< 8136. (S | _ Stroji STRUŽNICI malo in velika, kompresor in nov tricikelj za izredno nizko ceno naproHnj Merkur, Puha rjeva 6. ZAHVALA Zahvaljujem se za izraženo so-žalje, za poklonitev cvetja in spremstvo na zadnji poti mojega moža, gospoda Trbovc Gustava Posebna zahvala finančni kontroli in pevcem, čč. duhovščini, gg. zdravnikom prsnega oddelka za lajšanje trpljenja in čč. sestram za postrežbo. Ljubljana, 16. septembra 1944» GLOBOKO ŽALUJOČA ŽENA. Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja ob bridki izgubi našo ljubljene mame, stare mame, tete, tašče, gospe Frančiške Schley roj. Resch izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. -Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, gg, zdravnikom, čč. sestram »Jožcfišča« za skrbno nego, vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni poslednji poti. Ljubljana, Celje, Kranj, 15. IX. 1944. Dr. Franc Schloy v imenu sorodstva. riir »Ljudska tiskarna« - Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramar* - Herausgeber. izdajatelj: in*. Jože Sodja - Scbriftleiter. urednik: JanU Hafner."