Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi «e ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328. Političen list za slovenski narol Uprava Je v Kopitarjevi nlicl 6. Čekovni račun: Ljubljano 10.630 in 10.349 (za Inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga ln Dunaj 24,797. siev, 55. Naročnina za drŽavo SHS: M mesec......Din 20 sa pol leta ..... .120 aa celo leto .... „240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno T Jugoslaviji .... Din 60 V Inozemstvu. ... » 80 Slovenec " J LMim, t sraft, Ure n. Binirii m p«««™ h«!*« sbm vso or« Lelo lin Cene inseraiom: Enostolpna petifna vrsta mali oglasi po Din 1*30 ln Din 2*—, večji oglasi nad 43 mm višine po Din 2*50^ vetiki po Din 3-— ln 4'—, oglasi v nvedniS&em dolu vrsiica po Din 6'—. Pri večjem naročita popust Izhaja vsak dan izvzemSl ponedeljka ln dneva po pravniku ob 4. uri zjutraj. PoSiiiaa Mm v eolevSnl Volivcem S. L S.! Trd boj je bilo slovensko ljudstvo 8. februarja za svoj obstoj in svojo samostojnost, Tri časopise so nam ustavili, plenili naše glavno glasilo, blatili naše kandidate, izvajali teror, kakor ga ne pozna naša politična zgodovina, toda naše ljudstvo je vzdržalo in priborilo sijajno zmago! Slovenska zastava vihra po tem boju bolj ponosno kakor kadarkoli, in svet ve, da se slovenski ii»rod ne da ukloniti i nobenim nasiljem! Tudi bela Ljubljana, glava in srce Slovenije, jc določno izpovedala, da misli in Čuti enako kot ves ostali narod. Volivci! Izkazali ste naši stranki zaupanje. Hvala vam! Obljubljamo, da bodo izvoljeni poslanci vztrajali tako, kot vi v volivni borbi, v delu za ljudske pravice in boljšo bodočnost slovenskega naroda. Ljubljana, 10. februarja 1925. NAČELSTVO SLS: Dr. Anton Korošec 3. r., načelnik. »Naprednjaki« s Mmi V »Jutru-:: 10. t. m, pretaka nek demokratski prvak solze nad dejstvom, da je večina ljubljanskega meščanstva 8. t. m. volila stranko, »ki odreka vsakomur pravico svobodnega mišljenja«. Tako piše g. dr. Dinko Puc na 3. strani »Jutra«. Takoj na naslednji strani tega »Jutra« pa beremo pod zaglavjem »Intere-eantni volilci« sledečo notico: »Med onimi, ki so prihiteli v nedeljo klerikalcem na pomoč, da je mogel nad Ljubljano zmagati črni separatizem, je cc!a vrsta zanimivih imen. Zelo interesantno za široko javnost je n. pr. dejstvo, da je vrgel svojo kroglico v klerikalno skrinjico tajnik SKS g. Bukovec, skupaj z naprednim kmetijskim prvakom dr. Marušičem. Tudi Se klerikalci hvalijo, da sta med njihovimi volivci vseučiliška profesorja gg. Šerko In M. Dolenc, ki sta torej za program »oa Triglava do Sotlc«, nadalje profesorja Mašera in Novak ter pisatelj Albrecht. Te in druge slučaje napredne in nacionalne vneme, ki jih bomo še objavili, je treba že javno pribiti.« Vsak napreden in svobodomiseln človek bo priznal, da pomeni ta notica skrajno nesramnost. Še večja pa je nesramnost, da se ljudje, ki so to notico zagrešili, imenujejo »naprednjffiki«, in »svo-bodomiselci«, Slovenski ljudski stranki pa očitajo, da »odreka vsakomur pravico svobodnega mišljenja«. Glavni znak vsakega naprednega in svobodomiselnega človeka je, da spoštuje svobodno politično mišljenje in svobodno odločitev vsakega človeka. Kdor pa hoče postaviti javno na pranger ljudi samo zato, ker so volili po svojem svobodnem prepričanju, ta je nazadnjak in nizkotna duša obenem. Ni čuda, da napredna in svobodomiselna Ljubljana ni volila stranke, ki zastopa taka nekulturna načela. Mi ne vemo, kako so omenjeni gospodje, ki spadajo med odlične slovenske kulturne delavce, volili niti smo po tem spraševali. »Jutro« po svoji navadi laže, ako pravi, da se mi hvalimo s temi gospodi. »Jutro« je to izvedelo pač po svojih potih, ki so vse kaj drugega nego poštena. Če pa so volili SLS, je to le čast zanje kakor za vseh onih 4366, ki so se odločili v nedeljo za dr. Korošca. Da je med njimi pretežna večina slovenskih kulturnih delavcev, to je samoposebi umevno, ker jc slovenskim kulturnim de-lavccm na srcu slovenska kultura, ki jo »Jutrova« družba negira. Da pa »Jutro« imenoma napada dva slovenska vseučiliška profesorja, to je znak najnižje kulture, ker izvira ta napad iz nizkotnega sovraštva in ima namen omenjenima go- spodoma škodovati kot profesorjema državnega vseučilišča. Je prosta denuncia-cija, naslovljena na »prosvetnega« ministra Pribičeviča, obenem pa izraz mašče-vanjaželjnosti, kakor je je zmožna samo klika, ki pozna svobodo samo zase in za svoje namene, ne pa za druge. Ta klika je snoči zbrala v »Narodnem domu« vse svoje pristaše uradnike, da se ugotove oni kolegi, ki po njihovih domnevah niso volili za SDS, da bi jih potem PPŽ režim preganjal. V »Jutru« pa se ta družba še pritožuje nad Ljubljano, ker da je 8. februarja izdala »svobodno misel in naprednost!« To ni samo hinavščina, to je popolno, absolutno pomanjkanje vsake trohice sramu. Ljubljana je volila svobodno, po svojem prepričanju. Izrekla se je za politiko sporazuma, za zakonitost, mir in red, za kulturni ter gospodarski napredek slovenskega naroda ter za njegovo politično svobodo. Zato jo hočejo sedaj kaznovati oni, ki so si vzeli patent na svobodo, ki imajo polna usta o naprednosti' in ne iz-pregovore deset besed, da ne bi devetkrat omenjali »klerikalnega nazadnja-štva«. Ljubljani grozijo, da jo bodo za kazen izstradali in njene potrebe bojkotirali oni, ki se ponašajo v »Jutru« vsak dan s svojo »nesebičnostjo«, narodno vnemo« in »domovinsko ljubeznijo«! Ljubljanske volivce hočejo preganjati ljudje, ki pravijo, kako »ljubijo to lepo mesto in njega napredno prebivalstvo!« To so »na-prednjaki« in »svobodomisleci t, ki smrtfso sovražijo vsakogar, ki se jim ne -— preda in rz zataji svojega svobodnega mnenja! Mar mislijo ti »naprednjakt«, ki imajo vedno pripravljen ko!, da udarijo po onem, kateri ni njihovega mnenja, da bodo sedaj Ljubljančani pokleknili prednje, ker jih v »Jutru« napadajo? Mar mislijo, da se bodo zdaj slovenski kulturni delavci pokesali in vrnili v naročje SDS, ker jih v »Jutru« trgajo? Slabo pozna ta gospoda Ljubljančane, posebno pa še kulturne delavce. Le tako dalje, če hočete, da vam poslednji ljubljanski meščan obrne hrbet! Ljubljana je natsredna in svobodoljubna, zato naj družba z Miklošičeve ceste opusti vsako nado, da bi še kdaj nad njo zavladala s svojim bičem. 8. februarja se je Ljubljana te nazadnjaške in nekulturne klike za vedno osvobodila. Zagreb, 10. febr. (Izv.) Danes dopoldne in popoldne je glavni volivni odbor za zagrebško županijo nadaljeval svoje delo. Končnega rezultata še ni, ker manjka z vseh volišč poročil. Na teh voliščih sta bila upravnim potom imenovana predsednika komisije, teh dveh pa sedaj ne morejo najti. Vložene so številne pritožbe. Varaždin, 10. febr. (Izv.) Glavni volivni odbor nadaljuje svoje delo. Predsedniki volivnih komisij so vložili pismene proteste proti nasiljem, ki so se dogajala na voliščih. Neki član volivnega odbora je izjavil, da je na lastne oči videl, kako so po končanih volitvah vzeli kroglice iz Trumbičeve skrinjice in jih vrgli v skrinjico dr. Krizmana. Na vseh voliščih, kjer so bili aretirani predstavniki Trumbičeve lisic, je dobil dr. Krizman večino. Posebno huda nasilja so se vršila v Vi-dovcu, Jalzabctu in Tomazincu. DR. TRUMFIč IN DR. KGšUTIč IZVOLJENA. Zagreb, 10. febr. (Izv.) Danes sta bili izročeni poslanski poverilnici dr. Trum-biču in inž. Košutiču, ki sta izvoljena v Zagrebu. Na notranje ministrstvo je bila poslana zahteva, da se inž. Košulič izpusti na svobodo. KULTURNI ROJ NA ČEŠKEM. Praga. 10. febr. (Izv.) -Prager Tacr-blatt: poroča, da je dala vlada zapreti v Koščicah več krščansko-socialnih voditeljev zaradi, protidržavne agitacije. Vladne in naše ugotovitve. Belgrad, 10. febr. (Izv.) Igra z voliv-nin.i rezultati se nadaljuje. Javnost je še verno navezana na poročila notranjega ministra, ki se neprestano menjajo in dajejo večino drugo sliko. Vendar so si v eni stvari emlca: da ima vlada 160 mandatov, opoziciji pa da ima le 154—155 mandatov. če k tamu dodamo še platonične izjave ministrov: > Zmagali smole je ta igra popolnoma jas ia. Vlada gre v svojih metodah do skrajnih konsekvenc. Sedaj, ko ji je znana pora: ia sodba ljudstva, se nc plaši nobenega sredstva. Gre preko vsega. Uporabna vse, kar ima na razpolago, da uresniči svoje želje in zahteve, izražene v navedenih poročilih ministra za policijo in v izjavah ministrov, to je, da mora imeti vsaj en glas večine, pa naj jo stane to, kar hoče. Tako postopanje izziva v javnosti največji odpor. To delo ima to dobro stran, da v javnosti utrjuje prepričanje o popolni zmagi zavesti poštenega prebivalstva in popolnega poraza sramotnega, režima. Ne sme ne tudi prezreti dejstvo, da vlada dosedaj objavlja samo število mandatov, nikakor pa ne števila volivcev. To je z njene strani razumljivo. če to stori, padejo rezultati; število volivcev bi bilo pa tako porazno, da bi preko tega nc mogel nihče, ki ima besedo pri odlocevanju usode naše državne politike. Iz dosedanjih izidov je razvidno, da ro stranke nerednega sporazuma dobile povprečno — po en mandat na 10.000 in še več volivcev. Skoro vsi PribiČevicevi man- dati so posledica malenkostnih volivnih rezultatov in milosti volivnega zakona napram manjšinskim strankam. Radikali so dobili mandat na dva do tri tisoč glasov, ker je bilo volivcem s silo preprečeno izvršiti državljansko dolžnost. Iz rezultatov, ki jih je ministrstvo za policijo objavilo, je razvidno, da so režimovci narastli na račun narodnih manjšin, džemijeta in Nemcev, katerih po teh poročilih sploh nc bi bilo, če bi se ta poročila upoštevala. Tako je izginil džemijet. Kjer je pri prejšnjih volitvah dobil še 8 do 10 tisoč, so jim danes pustili le še kakih 10 glasov. V nekem okraju, kjer so imeli prej 9000 glasov, so jim pustili sedaj še en sam glas. Tako govore poročila. Kam so šli ti glasovi: ali so se preselili v drugo skrinjico, o tem poročila molče. Najbolj pa vzbuja pozornost dejstvo, da iz Macedonije in moravskega ter drugih okrožij sploh ni nobenih podrobnih poročil. Toda mandati teh krajev so že vsi prištevajo režimovskim strankam, časniki, ki so z največjo žrtvijo dobili zasebna zanesljiva poročila iz nekaterih okrožij in so ta poročila objavili, so bili zaplenjeni, ker se številke niso vjemale z vladnimi. Zato je treba s končno sodbo počakati še dan ali dva. Resnica ne more ostati prikrita, razen če ne pride do iznenadenj, ki bodo volivni izid — znamenje odločnosti srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda — prikrila pred zgodovino. .Vsevednost notranjega ministra. Belgrad, 10. febr. (Izv.) Današnje »N o -v o s t i« komentirajo volivne rezultate, ki jih daje v svet notranje ministrstvo, in pišejo: »Notranje ministrstvo je objavilo nove rezultate, za katere trdi, da so definitivni in da se ne bodo veliko spremenili: Radikali......140 samostojni demokrati . 22 Davidovičevi demokrati 36 Korošec......20 Spaho ......15 Radič .......63 Ncmci............5 zemljoradniki .... 5 črnogorski federalisti . 3 džemijet 1 Nemogoče je govoriti o značaju volitev in njihovih posledicah, dokler ne dobimo točnih rezultatov, dokler ne pridejo ii notranjosti poročila in dokler se ne izvrši resnična revizija uradnih številk, s katerimi dela uradno prognozo oziroma katerih si želi vlada, da ustvari potrebno večino. Knkor Maksimovič, tako tudi mi mt-slirno, da nima smisla objavljati lažnive rezultate, če se resnica danes ali jutri mora zvedeti. Zakaj pa jc homogena radikalna vlada mcseca marca 1922 objavila tenaen-ciozne rezultate, češ da jc dobila 130 po- slancev, dočim jih je pozneje imela samo 107. Kar je dosedaj delal Boža Maksimovič, niti malo ne vliva zaupanja ne v njegova poročila niti v njegove izjave. Sicer pa je Maksimovič izjavil, da ne bi bil za notranjega ministra, ako bi ne bil siguren da dobi vlada večino. Imamo polno razlogov, da sumimo o resničnosti uradnih številk. Najzanimivejša je ta okolnost, da je notranji minister že v nedeljo ponoči ob-, r.vil rezultat, glasom katerega so radikali dobili 141—144 mandatov. Znano je, da so v Bosni, Črni Oh, kako to doni! Tako ne poje noben navaden ptič!« Pri tem je pa vendar čutila, da pevec še ne poje iz vsega grla, da bo slišala ščasom še čisto drugo glasove. Tega je čakala nekaj časa. Kmalu potem je zapel vrabec nekoč o betlehemskem Detetu. Veter je prinesel pesem k vrani, ki je sedela žalostno in potrto v svojem gnezdu. Ko je zaslišala mehki, voljni napev, so se ji orosile oči, razveselila se je in utihnila, kot bi bila sama še na prostem, brez vezi, ptič, ki sedi na veji in mu doni srce v nebno modrino. Od tedaj je pel vrabec še druge pesmi, ki so bile prav tako lepe kakor betle-hemska. In vrana se je tega zelo, zelo veselila. Potem je pa nenadoma utihnil. Zahodnik je pihal ob vranjem gnezdu, toda njegova krila niso prinašala več sladkega petja. »Zakaj mi no poveš nič več o Gospodovem vrabcu?'!; ga vprafa vrana. »Bolan je,« vzdihne veter in odhiti mimo. Vrana se silno i: žalosti n si misli: »Tako mlad je še, zlate pesmi so mu obtičale v prsih in grlu, zakaj mu naj usahne tako zgodaj veselje do petja?« Zdaj se ji zdi, da, more zopet premikati glavo in peruti in da leti zopet prosta kot nekoč skozi zrak. Odleti v ono smer, odkoder so prišle vrabčeve pesmi, in dospe do lopepa, tihetra gaja. Na nobu gore zvezde in blešč6 tako jasno kot še nikoli in stara drevesa v gozdu delajo dolge, ta-jinstvene sence. Na nekem trnovem grmu sedi bolni Gospodov vrabec. Oči ima zaprte in glavo napol skrito pod perutmi kakor ptič, če spi. Vrana je prišla z majhnim šumom in hoče zdaj vedeti, kako je vrabcu in kaj dela. Toda vrabec se ne gane in od vseh strani se slišijo glasovi: »Tiho, tiho, pojek Zdaj šele zapazi vrana, da stoje angelci okrog grma. Vsi imajo obrnjene glave proti vrabcu in prisluškujejo, nekateri med njimi pa pišejo nekaj na velike, bele papirje. Vrana vidi v svetlobi lune, da so same note. Priplazi se malo bliže k pišočemu angelu in vpraša, kaj zapisuje. Angelček ne dvigne oči, tudi glave ne obrne, ampak samo tiho zašepeče: >Pišem, kar poje Gospodov vrabec.«: »Kako? Jaz ne slišim nič,«' odvrne ; prav začudeno vrana in se ozre zopet na j vrabca, ki še vedno sedi na trnovi veji, kot bi spal. Nekako nevoljen strese zdaj angel kodrasto glavo in pripomni: »Tiho, tiho! Ali no vidiš, da trpi? To je najlepši spev, ki ga pošilja Gospodu. Mi zapišemo vsako noto in pojemo napeve pri nebeški pojedini, ko sedi Kralj pri mizi in pije iz ke-liha, ki mu ga pripravlja dan za dnem njegova nevesta, sv. cerkev. Le bodi zadovoljen, vrabec bo pozneje zopet tako pel, da ga boš lahko slišal.;: Vrana pa zaprosi: »Rada bi pa tudi slišala, kai sedaj poje.« >Tega ne moreš, tega no more nihče na svetu,« odvrne angelček, »niti sam vra- Vrana pa vendar še ni zadovoljna: j »Daj, da vsaj malo pogledam na list, na katerem pišeš k Angel se nasmehne in pravi: Od tega boš mogel prav malo brati.« Vendar pa porine list nekoliko bliže k radovedni vrani. Kar miglja ii pred očmi, ko vidi ne-broj krasnih not, ki so se dvigale in padalo v zavitih sozvokih, zdaj hitro, zdaj počasi. Skozi vso pisavo se pa vleče kot nit v krvavordečih črtali vodilna misel, v katero se zaletavajo zdaj s silo drugi glasovi, zdaj se pa strnejo z njo v ponižen glas: »Fiat volunlas tua k1 Zdaj potegne angel list zopet k sebi in vrana culi, da jo prav, da zdaj odide. Počasi dvigne peruti in gre domov skozi tiho poletno noč, ln ves čas poskuša, da bi pela vodilno misel, katero je slišala, in neki vonj jo spremlja — vonj angelskih kodrov in not na njegovem listu. Nič več ni žalostna zaradi vrabca, ampak neka sladka, tajinstvena tolažba jo obdaja. Zdi se ji, da je postal trnov grm jaslice, bolni in speči vrabec jo pa spominja na betle-hemsko Detece. Ali ni moralo tudi to De-tece molčati in biti zvezano, dasi je bilo od vekomaj »polnost in bistvo vse modrosti:? bec nc sliši, kako lepo je njegovo pelje.« Zgodi se tvoja volja. ta mir v državi. Priznati moramo v čast našim volivcem, da so se v tej volivni borbi sijajno izkazali. — Ko je bil zvečer znan izid volitev je nepopisno navdušenje zavladalo med našimi pristaši. Ves glavni trg je donel od živijo-klicev dr. Korošcu in SLS ter je zadušil hripavo kričanje Zerjavovih orjuncev. Ti so v svoji onemogli jezi bruhali psovke, s katerimi zna le demokratska mladina dokumentirati svojo inteligenco. Demokrati pa naj vedo za bodočnost, da se z nasilnimi metodami ne izvojujejo pri kulturnih ljudeh politične zmage, kaLkor se tudi ideji svobode in pravice ne dasta ubiti z bikovliami in gorjačami. Vrhnika. (Vrhunec kulture.) Dne 9. februarja pri večernem vlaku, se je nudil do-šlecem na našem kolodvoru prizor, ki presega višek kulture vrhniških žerjavovcev. G. Josip Jelovšek, posestnik, tovarnar, najvišji boritelj za ideje SDS ua Vrhniki, predsednik Orjune itd., je pripeljal s svojim vozom na kolodvor svoj oijunski naraščaj, ki je g. dekana Keteja sprejel z godbo s kravjimi zvonci in t mahanjem s svetilkami. Ko se je g. dekan vsedel na svoj voziček ter zdirkal s svojim konjičkom proti domu, se je tudi orjunska četa naložila na Jelovškov voz ter začela udrihati po konjih, da bi tvorili spremstvo s svojo godbo. Pri vsem trpinčenju uboge živali pa to ni uspelo, ker je bil voz pretežak, tako da je g. Jelovšek delal godbo skozi Vrhniko edino le sebi in svoji enakovredni družbi. Vrhničaui pa smo se seveda smejali tein zastopnikom demokratske kulture. Begunje (Gorenjsko). Pri volitvah je dobila SLS 140 glasov, dr. Žerjav 80, Pucelj 19, druge stranke skoro nič. Kako je to, da ja glasovalo za Žerjava toliko volivcev? Plača, ni agitatorji so hodili okrog in obetali naravnost neverjetne stvari. Podgorcem so obljubili državno podporo pri speljavi deželne elektrike, Begunjcem pa da bo »Planinca« izvzeta iz agrarne reforme. Kako je načelnik | odbora pridno skliceval sestanke! Na večer | pred volitvijo je zopet .vabil deležnike in jim razkladal veliko skrb Žerjava za Begunje, ki je brzojavil, da je zadeva ugodno rešena. Zadnje dni so dobili volivci in nevolivci — samo par naših odločnih mož ne — po pošti vabila, naj volijo z demokrati. Na dan volitev pa se je liberalni štab vrgel na volivce kot volkovi na čredo ovac. Agitatorji neslavne preteklosti so imeli svoj lokal v Tavčarjevi gostilni poleg volišča. Bilo jih je vedno nekaj na cesti zraven volišča. Obdelovali so volivce z lažmi in pretnjami. Žerjavovci so mislili s svojim velikim aparatom več doseči, a naši zanesljivi volivci so jim pokazali fige. St. Ilj pri Velenju. Udeležba pri volitvah je bila sijajna. Volilo je 94 odstot volivcev; če odštejemo 5 težko bolnih, dobimo 96 odstot. SLS je dobila 156 glasov, Radič 5, Pivko 4, Makuc 1, Schauer 1, Korun 9, MSderndorfer 13, 7 skrinjic je bilo praznih. — Slava zavednim slovenskim korenjakom v Št. Iljul Slovonjgrndee. Županstva v okolici dobivajo od vojaške oblasti ukaze, da bodo morali vojakl-kcnjeniki pripeljati s seboj v vojaško službo lastnega konja z opremo vred. Ko se je to razglasilo, je dobil slaščičar in medičar A. Giinf-er v Slorenjgradcu toliko naročil od fantov, da bo moral svoj obrat znatno razširiti. »Domoljuba«. Ljubljanska policija je nastopila čudno pot. Tretjič je razsodilo sodišče, da je bila ustavitev »Domoljuba« neveljavna, tretjič je sodišče dokazalo, da je po ustavi ustavitev »Domoljuba« docsla nepostavna, toda policija se je postavila napram sodi-iču na stališče Prešernovih verzov: Kranjec moj mu osle kaže. Včeraj je izšla četrta številka »Domoljuba« — čez pol ure ja >il že policijski zastopnik pri upravi z nalogom, da zabrani nadaljnje razširjanje če-t»te številke »Domoljuba<-, zato — ker je ui tavljen. Stvar pa je začala dobivati drugo lite. Policija se po tretji sodni razsodbi ne mi re več izgovarjati na dobro vero — za-de'a je več kot jasna: ustavitev »Domoljuba ; je bila očitno proti ustavi in zato proti-pos.tavna. Če policija kljub temu še vztraja na jasno dokazani nepostavnosti, se bo držami pravdnik moral vprašati, če ni to zloraba uradne oblasti in bo moral ovaditi na sodišče vse gospode, ki so pri tej stvari prizadeti. Skrbeli bomo, da se bo to zgodilo. * * * — Vsem naSim zaupnikom! Od vec strani nam poročajo, kako so nekateri liberalni predsedniki volivnih komisij nagajali našim volivcem. Prav tako so poskušali nekateri nasprotniki s sleparijami. Zgodilo se je, da so nekateri zagrizeni liberalci volili v dveh krajih. Najnujneje prosimo, sporočite nam takoj vse take in podobne slučaje x natančnimi navedbami prič, da naznanimo vse Žerjavove priganjate, ki so kršili zakon v svoii strankarski zagrizenosti, držav. pravdništvu. Prosimo tudi, da nam sporočite imena onih, ki so širili lažn ive letake o naši stranki. — Tajništvo SLS. — Domoljubovim naročnim sporočamo, da bo še ta teden izšel »Novi Domoljub« in ga dobijo vsi Domoljubovi naročniki. Naročnina ostane ista, istotako bo imel vsak mesec prilogo s slikami. Izhajal bo vsako sredo, le ta teden bo nekoliko zapoznel radi ovir v tiskarni. — Nov razpust občinskega odbora. »Temeljem § 99 občinskega reda razpušča gosp. veliki župan ljubljanske oblasti z odlokom z dne 6. t m. S. br. 713 občinski odbor občine Trebeljevo, ker je s svojim posljevanjem (? kaj se to pravi; cp. ur.) in postopanjem prekoračil svoj delokrog in odreja, da se morajo občinski posli najkasneje v soboto dne 7. t m. dopoldne Izročiti Ivanu Cveku ...« itd. — Dopis ima datum sreskega poglavarja v Litiji 6. II, 1925 štev. 1950 in je bil dostavljen županu Josipu Galetu v noči — med dnem 6. in 7. svečanom in sicer pol ure po polnoči po orržniku. To je točno uradovanje! G. župan Josip Galo je bil priznano eden izmed najvestnejših in najsposobnejših županov v litijskem ekraju. Imel je vse v popolnem redu in ravno uradni gospodje pri litijskem okrajnem glavarstvu so bili ponovno dali županu Galetu laskavo pohvalo o vzornem njegovem poslovanju. — V čem pa se je le pregrešil? Povejte no, gospod veliki župan! Kajti v odloku prav občutno pegrešamo utemeljitve, k: kšne nerede v poslovanju ste opazili, ko ste napravili izjemo in razpustili občinski odbor celo brez famozne revizije. Torej sploh niste niti mogli vedeti, če je kak nered v obče bil mog^č. Mi Vam povemo pa nekaj drugega. Zupan Gale je znan naš pristaš iu vnet delavec v naši stranki ter kot tak na poti Vam in Vašim tukajšnjim mamelukom, sicer tako i redkim. — Zato ste morali ne le odstaviti župana, ampak celo razpustiti občinski odbor, do česar že sploh niste bili opravičeni. In to se je po Vaše moralo zgoditi neposredno na dan pred volitvami, češ, obglavimo občinski odbor z županom na čelu in čreda se bo razkropila, če udarim pastirja in odstavim od obč. odbora izvoljene člane v volivno komisijo. — Zato je bilo izvršeno (seveda po kurirj;h) vse na en dan: odlok o razpustu: 6. II., odlok sreskega poglavarja: 6. II., in dostav itev po orožniku: pol ure po 6. II. — Zakaj pa se druge stvari ne rešujejo v 12 urah?! — Občan. — Vsem členem vodstva JSZ in zvezam. V nedeljo, dne 15. februarja 1925 točno ob 9. dopoldne se vrši seja vodstva Jugoslovanske strokovne zveze v prostorih JSZ na Starem trgu šL 8-1. — Da dnevnem redu je razgovor in sklepanje o denarnih zadevah zveze in nje organizacija. Z ozirom na važnost in nujnost seje poživljamo vse člane vodstva kakor tudi vse one Zveze, katere še niso imenovale zastopnike v vodstvo, da se te seje, katera se sedaj nepreklicno vrši v nedeljo, ja 6igurno udeleže ter prinesejo seboj tudi pore čila o delovanju sveje Zveze. — Ježe Gostinčar, t. č. predsednik, Srečno Zumer, L č. podpredsednik. — Firaceri delegaciji. Ko so se lansko leto ob tem času vršile redukcije nekaterih dižavnih uslužbencev, smo čitali v vseh listih ostre in upravičene obsodbe. Reducirani so bili uslužbenci, ki so ali bili na poti svojim predstojnikom ali pa jim riso bili v političnem oziru všeč ali pa taki, kcjih službena mesta so bila le začasna. Pri finančni upravi pa se jc uporabljala neka druga mera; reducirali so se namreč vsi davčni izvrševalci, kateri niso imeli še deset službenih let ali pa najmanj dva razreda srednje šole. Še danes nerešena uganka jc, zakaj se je edino pri davčnih izvrševalcih tako radikalno postopalo. Uslužbenci finančne kontrole spadajo v isto ministrstvo kot davčni izvrševalci in so se po starem zakonu rezervirali z ravno tako šolsko izobrazbo, in sicer so sc sprejeli kandidati, ki so s prilogami svojih prošenj najbolj dokazali usposobljenost za zaprošeno službo. Toda od njih ni bil radi pomanjkanja šolske izobrazbe, kot |e po novem uradriškem zakonu predpisano, nihče reduciran. Enako so ostali na svojih mestih tudi zva-nlčr.ikl drugih resorov. Nasprotno so postali iz služiteljev zvaničniki vsi, ki niso bili uradni služitelji, za kar jih seveda nihče ne zavida. Vprašanje pa je, kdo je imel od redukcije davčnih izvrževalcev korist? Nobeden; pač pa jc imela občutno škodo država sama za izdatek pokojnin in odpravnin in ker ni bilo izvršilnih moči, da bi pri nezanesljivih davkoplačevalcih predpisane davščine prisilnim potom pravočasno izterjali, škodo so imeli tudi reduciran-ci, ker niso mogli z nizko pokojnino ali odpravnino sebe in svoje družine preživeti. Da n! bilo za časa redukcije od davčnih izvrševalcev ničesar Citati po časopisih, je vzrok ta, ker sc jim je od vseh strani obljubljalo, da sc bo njih redukcija iz državno ekonomskega stališča preklicala- Toda če vzamemo r roke zadnjo številko glasila osrednje zveze javnih nameščencev, »Naš glas«, in »Jutro«, štev. 30 z dne 5. t. m., vidimo, da se je njih zadeva iz državno ekonomskega stališča v veliko škodo prizadetih res rešila. Žalostno pa je, da je ta način rešitve predlagala delegacija, ki bi moral-1. svoje podložnike pred vsako Škodo ščititi. Tako pa so prizadeti oškodovani na plnči, stanarini, draginjskih dokladah in na dopustu. Vsega tega so pa med nižjimi uslužbcnci ravno davčni izvrševalci najbolj potrebni, kajti oni opravljajo zunanjo službo v oddaljenih krajih svojega okoliša, odkoder se po celc tedne 1,e morejo vrniti domov. Izpostavljeni so vsem vremenskim nezgodam, posebno ker se njih vn&nje opravilo vrši v jesenski in zimski dobi. Umestno bi bilo, da bi delegacija, ki ima vso zadevo v rokah iz socijalnega čuta do svejih pedložnikov izposlovala, še preden izda dekrete, da se reaklivirajo v svoj prejšnji in edino primerni, t, j. zvaničnični položaj, za kar ji bodo vsi hvaležni —Pojasnilo. Z ozirom na naše poročilo o dr. Milanu Korunu kot zastopniku firme j Abel's S6hne v Hrastniku, smo prejeli od g. vodje steklarne v Zagorju sledeče pojasnilo: »Dr. Milan Korun ni in tudi ni bil zastopnik združenih steklarn, ki so se preje nazivale Abel's Erben, ne Abel's S8hne. Dr. Korun je pa zastopnik kemičnih tovarn ne steklarn, ki so popolnoma v drugih rokah.« - Ker je bila v našem poročilu zamenjena tovarna, odpadejo seveda vsa nadaljna izvajanja v našem poročilu o steklarni. — II. književna tombola Jugoslovenske Matico. Z izžrebaujem številk 45, 90 in 4 so bile zadete vse ambe in terne. Dne 7. t m. so bile izžrebane še sledeče številke: ^3, 66, 9, 65 in 48. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice prosi vse one, ki imajo na svojih tablicah v eni vrsti štiri izmed vs*h dosedaj izžrebanih številk, da mu iste vpošljejo v svrho razdelitve dobitkov najkasneje do sobote, dne 14. februarja. — Nabori češkoslovaških državljanov. Konzulat ČSR v Ljubljani poživlja tem potom vse češkoslovaške državljane, rojone 1905, ki stanujejo na ozemlju Slovenije, da se v svrho registriranja v naborno evidenco najdalje do 31. marca L 1. pismeno ali uslmeno pri njem zglase. Istotako naj se zglase letniki 1904, 1903 in starejši vključno do 1898, ki so bili pri zadnjem naboru spoznani za začasno nesposobne ali pa iz kateregakoli vzroka niso zadostili sveji naborni obveznosti. V prijavah je navesti točen naslov ter podatke o rojstvu in pristojnosti. Nabori ss bodo vršili sredi meseca aprila, kar bo pravočasno objavljeno v časopisih. — Osebne novice s pošte. Imenovane so: za uradnico 4. skupine II. kategorije bivše poštne odpravnice: Albina Rihteršičeva v Celju, Terezija Kendova v Zireh, Cecilija Plan-karjeva v Mež ci; za pripravnice nižjih uradnikov bivše poštne odpravnice Brigita Jurače-va v Kotljah, Frančiška Cinglova v Slivnici pri Celju, Marija Ravnikova, Zora Uršičeva in Jožica Bižalova v Ljubljani, Marija Kinklova v Štorih, Anica Kokolova, Pavlina Pavlinova, Zofija Majerjeva, Boleslava Komparetova in Danica Serojnikova v Mariboru, Anica Kra-šovičeva v Poljčanah; za pripravnika III. kategorije Evgen Cuderman na ljubljanski glavni pošti, za poštno odpravnico pa Lina Pete-linkova v Ortneku. — Premeščeni oziroma premeščene so: uradnik Anton Pavšek s Pra-gerskega v Radeče pri Zidanem mostu, pripravnice: Gabrijela Urataričeva iz Ljubljane na Ježico, Marija Levstekova iz Žužemberka v Ljubijp no, Frančiška škerlovnikova iz Kr-melja v Ljubljano, Ivanka Gradova iz Semiča v Novo mesto, Jezica Glažarjeva iz Radeč pri Zidanem mostu v Ljubljano, Elizabeta Zadol-šekova iz Ptuja v Mezo, Mara Podgornikova iz Ivanjkovcev v Ivriževce pri Ljutomeru, Anica Kosova iz Zidanega mosta v Loko pri Zidanem mostu, Pavla Anžičeva iz Rcjhenburga v Zidani most, Marija Slaparjeva z Vrhnike v Dolenjo Lendavo, Marija Peternelova iz Preddvora v Jesenice na Gorenjskem, Mara Koe-jančičeva z Viča v Ljubljano, uradnice Lucji Cudermanova iz Ljubljane v Šent Vid nad Ljubljano, Natalija Linglova iz Maribora v Ruše, Marija Verličeva iz Maribora v Orniolž, Mar ja Arhova iz Konjic v Ljubljano, Angela Eiseltova iz Trbovelj v Sombor, Lea Šotlova iz Laškega v Rimske topliee; uradniška pripravnika Ivan Vindišar iz Ljubnega v Ljubljano, Ivan Košiček iz Mute v Šmarje pri Jel-3ah; uradniški prpravnici: Marica Kališniko-va iz Velike Nedelje v Ptuj ter Angela Haupt-manova iz Cankove v Zagreb. — Odpuščena sta: poštni odpravnik Anton Tomažič pri Mariji Snežni, poštna odoravnica Marra Vodov-v"-ova v Framu. — Umirovljcna sta: p'srno- Fr. Knez pri Sv. Juriju ob j"žnl žel. ter brzojavni poduradnik Anton Kovačič v Ljubljani. — Finančna delegacija objavlja, da izide »Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knfžicah in v tekočih računih) pri regulativnlh hranilnicah v Sloveniji za IV. četrtletje 1924c v eni prihodnjih številk Uradnega lista. — Inžonferskn 7,bo*-n'ca t Ljubljani. Na temelju začasne uredbe o ustanovitvi 5nžo-njerskih komor od 8 oktobra 1924 se vrši v soboto dne 14. februarja t. 1. ob 2. uri 15 min. popoldne ustanovna skupščina inženjerske komore v LJubljani, ki to skl!ci'je Udruženje jugoslov. inženirjev in arhitektov — sekciia Ljubljnna. Na dnevnem redu je konstituiranje zbornice, volitev del "trn tov v glavno upravo inženjerskih zbornic v Belgradu in ustanovitev proračuna. Nenosredno pred skupščino zbornice se vrši občni zbor dosedan;e {nže-nhrske zbornice rndi pravilnega ra7pusla te /born'ce in Izročitve njenih ngend sekc'jl Ljubljana TT,TIA odnosno novi inžorjerski zbonvVi. Pismena vdMfl na obe zborovanji so se poplila vsem dosednni:m InS^-njorske zbornice ter prosilcem za novo po- oblastitev, kojih prošnje so pravilno utemeljene. — Zveza šoferjev Slovenije. V soboto, dne 10. januarja 1925 se je vršil v gostilni Novak na Rimski cesti redni občni zbor Zveze šoferjev Slovenijo. Iz poročil, ki so jih podali funkcijonarjl, je razvidno, da se je Zvezin odbor zavedal svejih dolžnosti, ter po možnosti storil vse v korist Zveze in njenih članov. Blagajniško poročilo izkazuje, da je imela Zveza v preteklem letu skupno 22.744 Din dohodkov in 1136 Din izdatkov, ostanek v gotovini zn- ša torej 21.G08 Din. Pri volitri odbora so bili izvoljeni po večini dosedanji odborniki. Od predlogov, ki so bili na občnem zboru sprejeti, opozarjamo člane zlasti na dva: 1. da se naj spremeni v § 4 točka 3-2. da se mesečna članrrina s 1. januarjem t. L zviša za 5 Din v ta namen, da se prične po preteku 6 mesecev t j. po 1. juliju 1925 izplačevati obvezna bolniška podpora obolelim članom. Tudi se je novemu odboru poverila naloga, da se naj člani opozore, da v bodoče po možnosti redno plačujejo mesečno članarino, ker se s tem obvaruje Zveza nepotrebnih stroškov, ki jih ima z razpošiljanjem opominov. Ob enem se Zvezin odbor podpornim članom iskreno zahvaljuje za poslane zneske, — Portroči© italijanskih konzulatov v Jugoslaviji. Rimski uradni list objavlja kr. odlok, ki opredeljuje sodnooblastni področji italijanskih konzulatov v Dalmaciji sledeče: — Področje dubrovniškega konzulata prve vrste obsega obalno ozemlje južno od Neretve, pripadajoče otoke in otok Korčulo; področje splitskega konzulata II. vrste pa obsega ozemlje severno od Neretve, pripadajoče otoke in otoka Rab in Krk. — Roparski napad. Dne 4 t m. je šla Poldka Sel j kova po takozvani poti Kamna-gorica. Ze prav blizu Rakeka jo zagrabi neznan, še mlad, masliiran ropar in ji vzame denarnico, v kateri je imela 300 dinarjev, žepni robec štv. 214 in šolsko spričevalo iz ženskega učiteljišča v Ljubljani, L letnik. Sedaj še podnevi ni varno hoditi proti Rakeku. — Predrzen ccstni napad se je izvršil pred par dnevi na cesti iz črne v Prevalje. Dva mlada neznanca, slabo oblečena, sta napadla posestnika Tomaža Posavca iz Zagrade. Vnel se je hud boj iu Posavcu se je posrečilo, da je potegnil žepni nož, s katerim je napadalca večkrat ranil. Enega je tudi ugriznil v lice, tal«) da je imel na enkrat polnu usta krvi. Po hudem boju se je posrečilo Posavcu, da je pregnal oba napadalca, ki morata imeti precej ran od noža tudi po obrazu. — PobsgHi slepar. France Ogorelcc, doma iz Sela pri Brežicah, ja poneveril svoji tvrdki. »Hrvatski mlin na čigre« v Karlovcu več tisoč dinarjev inkasiranega denarja in je neznano kam pobegnil. — Javna licitacija. Cestni okrajni odbor v škofji Loki razpisuje na dan 28. februarja t. 1. javno ofertalno licitacijo za oddajo zgradbo novega železo betonskega mostu čez Polj nsko Soro pri Puštalu. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa v Uradnem listu. !z Ljubljane. ij Iziava. Z ozirom na noiico v včerajšnjem »Jutru«, da se govori v klerikalnih krogih, da sem volil dr. A. Korošca, izjavljam, da sem ga r&3 volil, — Je sedaj ta stvar v redu? — Prof. dr. Alfr. Šerko. ij Nekaj pojasnil glede občinskih volitev. Za volitve 18. marca je bila Ljubljana razdeljena na 18 volišč. Razdelitev je ista kakor za dr/lavnozborske volitve s to spremembo, da ste VI. in VI. a volišče ter IX. in IX. n združeni v VI., odnosno v IX. volišče. Volivni lokali pa ostanejo neizpremenjeni, kakor so določeni za volitve 8. februarja 1925, Neizpremenjena je seveda tudi dosedanja pridelitev ulic, trgov in cest posameznim voliščem. Na Ccjzovem grabnu iu na L državni gimnaziji v Tomanovi ulici bosta torej VI. oziroma IX. volišče mesto sedanjih VI. in VI. a ter IX. in IX. a volišč. lj Klerikalnega zmaja v Ljubljani so v nedeljo slovesno pokopali. Cekinasto časopisje. poziva sedaj Ljubljano .na boj proti »klerikalnemu pozojuc Ljuhjančanje pa bodo postavili v mestni grb dne 18. marca namesto zmaja starega pezoja. Živijo pozoj! lj S pasjim bičem. Zelo priporočljiv je na-vsak način popoldanski natakar kavarne Emona. V nedeljo zvečer so bili gostje lahko priča surovega obnašanja, ki ga je Izvajal nad natakarskimi vajenci. Šel je nad nje s pasjim bičem. Za danes toliko v premišljevanje plačilnemu natakarju in lastniku kavarne, lcr.ko bi se moralo z ljudmi postopati in kako se gostje pridobe ali izgube. lj Iz gosti In ičarske sodavičarske zadruge. Vsi člani te zadruge so pozivajo, da pridejo polnoštovilno na zborovanje, ki se vrši dane? dne 11. t. m. ob treh popoldne, Na dnevnem redu £50 zelo važna vprašanja, med temi tudi vprašanje o likvidaciji zadruge. Nekateri Sla ni zadrrge, ki razpolagajo z velikim številom delnic, bi namreč radi svoje deleže za dober denar prodali velikim kapitalistom, ki bi gostilničarje potem lahko drli po mili volji. To je pa treba v interesu zadružništva na vsak način preprečiti. Zadruge so zato tukaj, da koristijo malim ljudem, ne pa velekapitalu. Pridite vsi, da se ubrcnimo nameravanega napada na nnee zadružno koristi z združenimi močmi. lj Umrla je včeraj zjutraj v Prečni ulici 4 gospa Marija G o 1 o b i č v 59. letu po dolgotrajni zelo mučni bolezni. Pogreb bo danes popoldne ob 4. uri. N. p. v m.! lj Slika ii ulic moderne Ljubljane. Zdaj v eri gospoda Pepeta Turka, me vodi vsako Jutro pot skozi MVolfovo ulico proti >Zvezdi« in tako dalje. Ta ozka spojilna ulica je zlasti v jutranjih urah, ko hiti ves mladi, delavski ln uradniški svet v svoje službe, poleg Šelen-burgove, ena najbolj živahnih. Med temi pa-santi pa je posebno številno zastopana naša šolska mladina. Redno vsako jutro pred osmo uro naletim tam na smetarja, ki pridno zvra-ča najrazličnejše posode v svoj zevajoči voz. Jz obširnega trebuha tega voza se dvigajo oblaki ne le pepela, temveč pravih smeti, nesnage in prahu, pobranega in zmetanega iz vseh obskurnih kotičkov naših »higijenskihc stanovanj. In če človek pomisli, kakšen prah je to, kakšna nesnaga. Od drobnega mrčesa do izsušenega jetičnega pljunka, vse to dobiš v teh oblakih. To zdravilno sredstvo, izredne kakovosti, ti bruha vsako jutro v obraz, v oči, nos in usta. Umevno, da je ta zajutrek neprecenljivo vrednosti naši mladini, delavstvu, uradništvu, ki tiči ves dan po itak zatohlih pisarnah, delavnicah in učnih sobanah. Tako je pod vlado žerjavovske deteljice na magistratu, dočim so se preje ulice pometale v rani dobi, kakor to zahtevajo higijenčna pravila. lj Za 13 urno nočao službo — iri dinarje dobivajo uradniške moči pri pisemski in paketni pošti v Ljubljani. Služabništvo je pa za naporno nočno službo v omenjenih oddelkih Se slabše plačano. Kaj čuda, da je prizadeto osebje sklenilo, da bo začenši z mcsecem februarjem odklanjalo sedanjo beraško noč-nino ter zahteva solidarno, da se mora i njim zvišala vsemu brzojavnemu Ln telefonskemu ; za nočno poslovanje kakor se je zadnji čas zvešala vsemu brzojavnemu in telefonskemu osebju. Tako napenjajo lok naše potrpežljivosti do skrajnosti. Pred letom dni so nam ukinili tantieme, ukinili so nam delež od ekspresnih pošiljk, z eno besedo, vzeli so nam vse priboljške, ki smo jih prej uživali. lj Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. Za leto 1925 izvoljeni odbor Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani se je konstituiral na svoji prvi seji dne 3. februarja 1925 sledeče: Predsednik: dr. Dergauc Franc, primarij spl-cš. bolnice v Ljubljani, podpredsednik: dr. Tičar Jože, šef-zdravnik državne ambulance, tu, tajnik: dr. Čremošnik Vinko, sekundarij; namestnik: dr. Kramarič Lojze, sekundarij; blagajnik: dr. Blumauer R., asistent; namestnik: dr. Slivnik Ante, sekundarij, knjižničar: dr. Mis Franta, sekund., namestnica: dr. Kenk Tekla, asistentka. Odborniki: dr. Ambrožič M., šef zavoda za zaščito dece, dr. Haus Oton. specijalist, tu, dr. Jug Riko, polk ovnik-zdravnik, dr. Minaf Fr., primarij splošne bolnice v Ljubljani, dr. Pire Ivo, šef higijenskega zavoda v Ljubljani. Revizorja: dr. Geiger Ivan, šef-zdravnik, dr. Prau.nseis Alojz, zobozdravnik lj Olepševalno društvo v Rožni dolini priredi v nedeljo, dne 15 .februarja 1925 popoldne ob pol 4. uri pri Končanu predavanje o sadjarstvu in cvetličarstvu, ki je velikega pridobitnega pomena za procvit na periferiji slovenske prestolice ležeče lepe vasi. Predava g. nadučitelj Čemagoj. Predavanje bo pomagalo ljubiteljem cvetlic pri poletnem, z nagradami spojenem tekmovanju za najlepše cvetlične vrtov e v Rožni dolini. Slovenske naselbine v imnesoti. Iz obširnega poročila o potovanju po slovenskih naselbinah v Minnesoti, ki ga jc priobčil »Amer. Slovenec - Edinost- v Chicagu, podajamo še nekaj bistvenih mest: Mesto Ely je zadnje večje mestece na severu železnega okrožja proti kanadski meji. Statistika leta 1920. kaže, da je mesto štelo tedaj 4902 prebivalca. Sedaj število prebivalstva gotovo prekaša 5000. Prebivalci sc večinoma žive od businessov in rudarstva. Naši ljudje so večinoma rudarji, kjer si služijo svoj kruh. Na Elyu ima svoj sedež Jugoslovanska Katoliška Jednota. Po narodnosti tvorijo Slovenci večino. Tudi politično nadkriljujejo druge narodnosti, kadar složno nastopajo. Mestni župan jc Slovenec Mr. Jenko, ki je jako agilen mož in vodi županstvo v zadovoljstvo vseh narodov. V drugih važnih mestnih uradih jc več Slovencev in nekaj drugih narodnosti. Preden gremo naprej, naj spregovorim nekoliko o Evelethu in Gilbertu. To sta dve slovenski naselbini, ki sta le par milj razdeljeni druga od druge. V obeh imajo svojo lastno župnijo. V obeh naselbinah se ljudje žive deloma od businessa in obrti, večinoma in v glavni meri pa od rudarstva. Na Evelethu, ki jc nekaka centrala vsega železnega okrožja, je več jako uglednih naših rojakov, ki vodijo z najboljšim uspehom svoje trgovine in obrti. Mesto šteje približno 7500 prebivalcev. Slovenska narodnost tudi tukaj ! tvori večino, vendar nimajo toliko političnega I vpliva, kakor ga imajo naši rojaki po nekaterih mestih na Rangu. Sedaj imajo menda lc par oseb v mestni vladi. Mr. Brine je mestni odbornik. Druga važnejša mesta so pa v rokah drugih narodnosti. Se eno je, kar moram omeniti. V mestih Eveleth, Ely, Chisholm, Hibbing, Virginia in menda tudi Aurora in Gilbert so pri denarnih zavodih t. j. bankah tudi večinoma Slovenci zraven, kar je z gospodarskega stališča zelo v čast našim podjetnim rojakom na Rangu. Slovenci so bančni direktorji, uradniki itd. Dne 24. julija sva obiskala Chisholm in Hibbing vozeč se proti Duluthu. Tu sva se mudila le par tn- in sva imela priliko srečati le Mr. John Sterleta, znanega navdušenega moža na Chisholmu in pa Mrs. Barbaro GIo-bočnik, vrlo in delavno zastopnico naših listov. Obiskala bi bila rada tudi č. g. župnika, ki ga pa slučajno ravno ni bilo doma. Mesto Chisholm se nahaja na jako lepem kraju in mesto se z vsakim letom, bolj širi. Pri zadnjem štetju L 1920. so našteli v Chisholmu nekako 9040 prebivalcev. Sedaj se sodi, da mesto šteje do 9300 prebivalcev. Slovenska naselbina je jako močna; tu imajo več slovenskih podpornih in drugih društev. Im&jT lepo urejeno slovensko župnijo sv. Jožefa, kjer pa-stiruje č. g. J. E. Schiffrer. Vem, da je bilo že v raznih mestnih uradih več naših rojakov, po čemer se lahko sodi, da tudi tukaj naši rojaki ne zaostajajo za drugimi naselbinami na Rangu. Slovenci vodijo tudi tukaj več jako dobroidočih trgovin in podjetij. Hibbing je bila zadnja naselbina, ki sva jo obiskala na potu preti Duluthu. Hibbing jc pa že večje mesto, ki šteje okoli 16.000 prebivalcev. Mesto leži na jako lepem kraju neknj milj zapadno od Chisholma. Tu sva se sešla samo z m!::dim Slovencem, ki je zaposlen kot bančni uradnik na neki banki. Prosveta. pr V. mladinsko mnzikalno predava: jc sc vrši v nedeljo, dne 15. t. m. dopoldne v Fil-harmonični dvorani. Na sporedu so glasbene tc.čke nordijskih skladateljev, katere predvsja godalni orkester pod vodstvom prof. Jeraja. Uvodno besedo govori ravnatelj dr. Josip Man-tuani. Sporedi v Matični knjigarni. pr Tkale če v komorni trlo (Humi, Tkal-čič, Ličar) priredi v ponedeljek 18. t. m. v Filharmoničiii dvorani svoj koncert s sledečim sporedom: SaLnt-Saens: Trio F-dur, Beethoven: Trio-B-dur, Dvorak: Dumki. Te tri skladbe svetovnega slovesa, izvajane po umetnikih najboljšega glasu, so nam porok da nam lo nudil veliki mojster na čelu Tkalčič z obema tovarišema najplemenitejši užitek na tem svojem koncertu. Posamezni sedeži se dobivajo v Matični knjigarni, abonentom se dostavijo vstopnice na dom. pr Razpis glasbenega natečaja. Državna šola za rezervne pešadijske in artilerijske clicirjs v Sarajevu razpisuje natečaj za en marš ali kolo. Nagrada za marš znaša' 3000 dinarjev, za kolo pa 2000 dinarja v. Skladbe je poslati na naslov šole najkasneje do 13. marca 1025. Nagrado prisodi poseben odboi, ki se sestane dno 15. marca v Sarajevu. Podrobni pogoji razpisa so na vpogled v pisarni Glasbene Matice. zr Socialna Misel, 1. številka IV. letnika (1925) je izšla in je v celoti posvečena temi: P.cakcija in demokracija. Prvi članek Pot v prepad se bavi s sedanjim političnim momentom. Drugi članek Ideja in nasilje obravnava s stališča krščanske morale sedaj aktualno temo. Fran Radešček je kot izvrsten poznavalec napisal izredno zanimivo štud jo o Zna-čaju oligarhije v Jugoslaviji. Dr. Engelbert Besednjak nam slika Italijansko ljudsko stranko v boju za demokracijo ter konča svoj članek z besedami: vNe v naklonjenosti posameznih mogotcev, temuč v ljubezni ljudskih množic išče Cerkev svojo moč, svojo svobodo in bodočnost.« Enako velezanimiva je študija Janka Kralja o Borbi med reakero in demokracijo med francoskimi kr.tolčani. Šele kdor prebere to razpravico, bo razumel problem katolištva na Francoskem. Kralj končuje svoje misli, naslonjene na zgodovino, z besedami: »Vendar je to stanje (katolištva na Francoskem) naravno in poučno: priča je, da je Cerkev vedno trpela, kadar je katoliška javnost vezala njene interese na reakcijo. In dokazuje nam, da svoboda Cerkve ni dar, ampak more biti lo sad, ki zraste iz dela katoličanov samih.« — Ta zvezek »Socialne Misli« lx> zbudil brez dvoma splošno pozornost in kaže, da bo ostala ta revija slejkoprej na svoji tradicionelni višini. Vabimo na naročbo! Cena je stara: 40 Din na leto. (Naroča se pri Upravi S. M., Jugoslovanska tiskarna, kolpor-tažni oddelek, Poljanski nasip 2. pr »Pozdrav iz domovine.. .<: Ta pozdrav je precej dolg in obširen. Kar 64 strani v osmerkl ga je. To knjižico, ki je pravkar izšla, bi lahko imenovali prvo poljudno apologeliko v slovenskem jeziku, z verskonravnimi ter vzgojnimi refleksi. '.Pozdrav iz domovine: — bolie ^Prijatelj slovenskih trpinov- jo spis, ki je sicer v prvi vrsti namenjen Slovencem v tujini, toda vsebina je tako času primerna in tako poučna, da bo brez dvoma veliko koristila tudi rojakom po domovini. Kar naravnost potrebno je bilo, da se je oskrbel ta spis, kajti čedalje večkrat slišimo razne nespametne predsodke in ugovore proti veri. Pisatelj >Pozdrava« jih pa kratko, umno in krepko ovrže. Zato naj ne bo nobene družine, zlasti če ima svojce v tujini, da bi si ne oskrbela te potrebne novosti na književnem polju. Gorka ljubezen do »oroja-kov. ki trpe. preveva ves spis, zalo ni dvoma, da bi ne ogrel srca čitateljevega. Naročite knjigo zase, za svojce, za knjižnice, za čital- nice. Na razpolago je v Jugoslovanski knjigarni, v Prodajalni KTD ter tudi v pisarni Dobrodelnosti v Ljubljani. Cena brez poštnine 5 Din. Torej so Marsovi kanali faktično posledica le nepravilnega videnja, kar je bilo astro, nomom že davno zuano, zdaj pa nanovo r strjeno dejstvo. Zanimivosti. Poc?a!J!a?iJe življenja. Takozvani lepi stari časi so bolj naša želja kakor pa resnica. Človek sc zmeraj veliko rajši spominja na vesele dogodke svojega življenja kakor pa na žalostne, zmeraj vidi preteklost veliko lepšo, kakor jc pa v resnici bila. Čc vzamemo vse skupaj, je bilo morda včasih iuto kakor danes, z nekaterimi izjemami seveda. Cisto gotovo pa je, da so bile zdravstvene razmere prejšnjih časov dosti slabše kakor so danes. Sicer za najstarejše čase nimamo nobenih zanesljivih statističnih podatkov, za zadnja pretekla stoletja jih pa imamo in vemo, da jc bilo njih zdravstveno stanje slabše, kakor jc danes. Iz razmer teh stoletij lahko sklepamo nazaj na druga. Zdravstveno skrbstvo in zdravniška pomoč sta brez dvoma napredovala. Sicer tudi oblikovanje moderne civilizacije v marsičem škoduje: velike množice so zaprte v velemesta, stanovanjske razmere so slabe, enostransko obtežujoče tovarniško delo je škodljivo, udomačila so sc kvarljiva dražila in živila; vse to gotovo škoduje in spodkpuje človeško življenje. Na drugi strani pa vidimo napredek novodobne hi-gijene, rastoče skrbstvo za široke sloje prebivalstva, rastoče poznavanje zdravstvenih potreb, potem pa tudi boljše orožje v boju proti velikemu številu bolezni, zlasti proti otroškemu prehranjevalnemu motenju in pa proti boleznim kužne narave. Epidemije, ki jim je še pred sto leti stalo človeštvo brez moči in z zavezanimi rokami nasproti, danes lahko omejimo in jih napravimo brezpomembne. Posledica vsega tega je podaljšanje življenjske dobe. Človeško življenje sc je tekom časa podaljšalo, kolikor moremo to statistično dognati. V Evropi je zaradi zadnjih vojnih let primerjanje prccej otež-kočeno; vendar vemo iz podatkov predvojnega časa, da se je tekom sto let poprečna doba človeškega življenja skoraj podvojila. Za Ameriko imamo pa natančne statistične podatke cd šestnajstega stoletja do danes. In ti nam povedo sledeče: Okoli leta 1800. je znašala povprečna doba življenja 35 let okoli leta 1900. se je dvignila na 45, leta 1921. je pa znaša 58 leti V teku 120 let se je torej človeško življenje pod?.'jšalo povprečno za 23 let! Od Šestnajstega stoletja se ja pa povprečna doba več kot podvoji a. In vse to kljub visokemu šlevilu bolnikov, ki jih ima Amerika še danes: vsak dan je v Zed njrnih državah okeli tri milijone bolnih, skoraj 3% prebivalo'va. leti vzreki, ki veljajo za Ameriko, veljajo seveda tudi za Evropo, le da je zadnj' čas celolno sliko malo skvaril. A na Ang'cškcm na primer jc primerjanje skoraj prav tako lah.':o kakor v A seriki, in imajo tudi prav dobre statistične podatke. Zaključek je pri- j bližno isLI kakor v Ameriki. Napredki higijene koristijo pač povsod najbolj krepkemu mlajšemu rodu. V zadnjem polstoletju se je število smrtnih slučajev v starostni skupini do pet let skrčilo za polovico, prav tako v naslednjih letnikih, v skupini 15 do 20 let celo za dve tretjini. Pa tudi upanje starejših ljudi na večjo starost sc je zbo'jšalo, življenjska meja je potegnjena visoko navzgor. To so zaključki, ki kljub vsemu dvomu jasno kažejo uspešno delovenja novodobne higijene in nam na podlrgi številčnih zaključkov dokazujejo, da uporabljeni trud in napor ni bil zastonj. Tako prihajamo zmeraj bolj do naravne smrti, da počasi ugasnemo. Proti temu pa seveda nimamo zdravila. PROBLEM MARSOVIH KANALOV. Na skupšični astronomske družbe v Leipzigu je predaval astronom Kuhi o Marsovih kanalih in prišel do sklepa, da jc že več desetletij stara trditev Cerulllja, da gxe le za optično prevaro, prava. Kanali se vidijo kakor ceste, Id vežejo lahko vidne temne ploskve hi male temne lise na motnem Marsovem ozadju. Izhajajo iz izrastkov onih ploskev, in čo imajo te obliko trikotnika, potem v podaljšanih smereh. Odločilno pa je da niso ravno največji in najboljše postavljeni daljnogledi na svetu še nikoli pokazali kanalov, pač pa samo manjši inštrumenti. Ta dejstva so napotila Kiihla, da je najprej na podlagi teoretične razlage pokazal, da se gre le za kontrastni učinek; rko se trudi spoznati podrobnosti motnega ozadja; kar jih pa ne more, jih pa spravi v zvezo s ; temuimi ploskvami in lisami. Pravilnost to | razlage jo dokazal potem s poskusom. Na okrogpl, tiskan list papirja je naslikal znano Marsove pokrajino (ne kanalov); dokler jo držal list tako oddaljen od poslušalcev, da se je videl tisk lo še kot sivo ozadje, tnko dolgo so so videli kanali, kakor na Marsu. Kakor hitro pa je dal list tako blizu očem, da se jo mogel lisk čitali, so kanali izginili. Struve jo pri.>omnil k temu da ni videl pr; velikem refraktorju zvezdarne Neubnbels-berg tudi pri čistem ozračju nobenih kanalov. Šele. ko jo zmanjšal odnrtino velike leče od 65 cm v premem na polovico in še mnnj, sq sc pokazali kanali. REKLAMA NA NEBU. Pojav, da ostane dim aeroplana v mirnem ozračju na nebu dolgo časa viden, je spravil angleškega majorja Savage na idejo, da izkoristi ta pojav za reklamo. Pričel je takoj s poizkusi in se uporabljal zato solno kislino in tekoč amonijak, ki ju je poseben aparat brizgal skupno skozi ozko odprtino v zrak. Iz teh dveh snovi se stvarja nova kemična spojina, znani salmijak, ki tvori goste bule megle. Z odgovarjajočim krmarjenjem je dal traku bele megle potrebno obliko velikanskih, na nebu dobro vidnih črk. Poskuse, ki zahtevajo «e-veda izredno veliko letalčevo spretnost, je prekinila vojska. Šele poleti 1920 so jih zopet j pričeli. Idejo je seveda takoj prevzela Ameri-! ka; ustvarila sc jc posebna družba, ki goji to j vrsto reklame. Te črke iz dima se »pišejo« v »mali" višini poldrugega kilometra nad mestom ter imajo v splošnem debelino 15 metrov. Pri mirnem ozračju ostanejo črke 5 minut do 1 uro vid^e, poprečno pa 15 minut, Za vsako črko rabijo povprečno >samo« 85.000 hI plinske zmesi. Črke se morajo napraviti v najhitrejšem tempu, da nastanejo kolikor mogoče jasne in ostre. DR JOHNSON IN MRS. THRALE. Dr. Johnson, eden najbolj učenih Angle- I žev, ki so kedaj živeli, se je strašno malo brigal za zunanjosti. Ko je bil prvič v družbi z Mrs. Tbrale, s katero je bil pozneje jako zaupen, je b;la lady silno ozlovoljena zastran njegovih manir. Med drugim je, kadar mu čaj ni bil dovolj sladak, šel kar s prsti v sladkor-nico in si je sam postregel brez ceremonij. Vsaka dobro vzgojena oseba v sobi je zardela od sramu, Mrs. Thrale pa je bila tako jezna, da je ukazala slugi, naj takoj odnese sladkor-nico z mize, kakor bi jo bil doktor s svojimi prsti umazal. Doktor se ni zmenil za to, ampak je mirno popil svoj tucat čaja kakor po navadi. Ko | jo nehal, pa je uamesto da bi postavil čašo in podstavek na mizo. mirna zagnal oboje pod ; kanyn. Vsa čajna družba je osupnila, Mrs. ; Thrale pa je zavpila: »Doktor, kaj ste napra-j vili? Pokvarili ste mi najlepši kitajski servis, ki so dobi na svetu!« '■Jako žal mi je, madam « je odgovoril dr. Jo3m?on, »toda bodite uverjeni, da sem to storil, ker nimam dobre vzgoje. Prej ste dali odnesti sladkornico, ker sem vtaknil ^oje prste vanjo, in zato sem mislil, da se nikdar no bosie dotaknili nobene stvari^ ki sem jo jaz umazal s svojimi rokami.«. , " P® svetu. sv Avstrijski zvezni predsednik iasbu doktor. Pravna fakulteta dunajskega vseučilišča je imenovala zveznega predsednika Mihaela Keinischa za častnega doktorja. Slovesna promocija se vrši koncem februarja 1.1. sv Italijanska propaganda. Italijanska organizacija >Enitr, katere naloga je, širiti v inozemstvu italijansko propagando, je preračunala za tekoče leto 1,200.000 lir za same nove publikacije, ki jih izda v raznih jezikih. Ilazcn tega razpošilja :>Enit« po vsem svelu filme, diapositive, iolografije in klišeje o italijanskih pokrajinah. »Enik zasleduje dalje vse Italiji neprijazne vesti v inozemstvu in jih sproti pobija. Predsednik društva jo sen. Itava. sv Za svobodno izbiro zdravnikov pri bolniških blagajnah. Te dni so zlorovali na nemški poPkliniki v Pragi nemški zdravniki. Sprejeli so rezolucijo, ki se izreka za to, da se pri vseh bolniških blagajnah uvede svo i bodna izbira zdravnikov. sv Odprava vizuma v srednjeevropskih državah. Med Avstrijo, Nemčijo in Češkoslovaško republiko se vrše pogajanja za medse-■ bojno odpravo vizuma. Nemčija in Češkoslo-' vaška sta že pristali na to; Avstrija še ni j dala končnovcljavnegn odgovora, vendar ni I dvoma,- da se pridruži odpravi, dasi ji nesejo i pristojbine za vizum letno 60 milijard kron. Prebivalstvo Berlina in Dunaja. Prebi-' valstvo Berlina se je v minolem letu pomno-1 žilo za 75.000 duš in šteje sedaj 4,078.G66 oseb. — Na Dunaju jo bilo 1. januarja t. I. ' 1,168.328 prebivalcev. sv Velik gradbeni načrt mesta Bratislave. Bratislavski občinski svet namerava kupiti na severni strani mesta 400.000 četv. sež-njev sveta, ki ga bo potem parceliral v stav-bišča. Stavbišča bo prodajal zasebnikom po 20 Kč četv. seženj. Na ta način bi se ustaao-vila naselbina 2000 hiš z vrtovi. sv Popularizacija brezžičnega brzojava in telefona. Državni tajnik nemškega državnega poštnega ministrstva Bredviu je to dni objavil podatke o razvoju brezžičnega brzojava in telefona v Nemčiji. V Berliuu je tačas 250.000 udeležencev, med temi 200.000 delavskih družin, v celi Nemčiji pa do 2 milijona ljudi- Navadni telefon je rabil 40 let, da jo zbral en mil jon naročnikov. sv Goreče lelnlo padlo v mesto. 6. t m. je padlo v Kromerižu sredi mesta iz višine 80 m goreče vojaško letalo. Ljudje so sc mogli pravočasno umakniti. Pilot je zgorel, opazovalca, nekega nadporočnika so pa težko-poškodovanega odnesli v bolnišnico. Gosp o darslvo. Naše banke 1923. Po uradni statistiki je bilo leta 1921. v eeli državi 583 denarnih zavodov, leta 1922. je njih število naraslo na 641; leta 1923. pa na 654. Vendar je treba že v letu 1923. konštati-rati večje število fuzij in slučajev, da so se manjše provincijalne banke izpremenile v podružnice velikih bank, ki imajo svoje sedeže v velikih središčih države. Vse te banke so imele 1922. 374 podružnic, 1. 1923. pa 357. (Pripomniti pa je treba, da v tej statistiki ni upoštevana Narodna banka. Ravno tako so vsi denarni zavodi v tej statistiki deln. družbe.) Srbija z Belgradom šteje 272 denarnih zavodov s 67 filijalami; Hrvatska in Slavonija (z Zagrebom) 154 zavodov s 130 filijalmi, Sloveniji z Ljubljano 11 zavodov z 28 podružnicami, Dalmacija 13 finančnih zavodov s 6 filijalami ter Vojvodina 124 bank s 48 podružnicami. Glavne aktivne postavke vseh bank v državi so: blagajna 335, žiro račun pri N. b. 94, terjatve pri bankah 435, eskont 1937, lom-bard 168, blago 27, hipotekama posojila 108, tekoči računi 5854, delnice v portfeju 809, nepremičnine 79, vrednost rez. fondov 61, konzorcijski posli 93, ind. podjetja 175, blago v skladiščih 104, ost. aktiva 465, skupaj aktiva 11.545 milijonov dinarjev napram 10.230 milijonom dinarjev na koncu leta 1922. Pasivne postavke so: vplačani kapital 1784, rezervni fond 374, ost. rezerve 128, vloge na knjižice 2078, na tek. račune 1504, tekoči računi 3882, reeskont 744, menice 70, hipotekami angažmani 64, račun podružnic 107, nedvignjene dividende 7, depoti 167, ost. pasiva 647, skupaj pasiva 11.545 milijonov dinarjev v letu 1922. Naše banke posebno v drugih krajih države razen v Sloveniji se še vedno pečajo z blagovno trgovino, kar dokazujejo tozadevne bilančne postavke. Za leto .1928. izkazujejo banke dohodkov 1057 milijonov, izdatkov pa 783 milijonov dinarjev. Čisti dobiček za leto 1923. znaša 285 milijonov dinarjev napram 199 milijonov dinarjev za leto 1922. V letu 1923. je zabeležilo 41 bank 11 milijonov dinarjev izgub, medtem ko je leta 1922. registriralo izgubo v zneski 2 milijonov dinarjev samo 27 bančnih zavodov. Kar se tiče obsega bančnega poslovanja, je Hrvatska in Slavonija z Zagrebom na prvem mestu, ker izkazuje 40—50 odstotkov obsega bančnega poslovanja v celi državi. Na drugem mestu je Srbija s približno 30 odstotki,na tretjem in četrtem mestu Bosna in Vojvodina s približno enakim deležem 10 odstotkov; nato sledi Slovenija z 8—10 odstotki. Delež Dalmacije dosega samo 3 odstotke. K tej statistiki je pripomniti, da so n. pr. sedeži zavodov, katerih ogromen del poslovanja se razvija v Sloveniji, v drugih pokrajinah naše države in so zato upoštevani v statistiki denarnih zavodov v drugih pokrajinah. Zato je tudi delež Slovenije po statistiki manjši kakor v Sloveniji. g Konkurz. O imovini Antona Kunstka, trgovca v Novem mestu, se je razglasil konkurz. g Poravnalno postopanje. O imovini Karla Baatiančiča, trgovca v Ljubljani, se je uvedlo poravnalno postopanje. g Občna ibora. Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani dne 27. februarja 1925; Posojilnica v Trbovljah, r. z. z o. z. dne 15. februarja 1925. g Likvidaciji, Živinorejska zadruga na Breznici, r. z. z o. z. je prešla v likvidacijo; istotako Kmetijsko-gospodarska zadruga v Oplotnici, r. z. z o. z. g Iitoi jajc ▼ 1. 1924. Poročali smo že, da je znašal izvoz jajc lani 20.128 ton napram 17.241 tonam v letu 1923. — Vrednost izvožene količine 1. 1924. je 619.5 milijona Din (1923 530.9, 1922. 321.2 milijona Din). Izvažajo pa se jajca največ v Švico (1924 za 271.5, 1923 za 338.4, 1922 za 221.9 milijona Din) potem v Avstrijo (za 188.1 ozir. 76.1, ozir. 7.2 milijona Din) in v Italijo (za 67.7, ozir. 30.8, ozir. 25.9 milijonov Din). g Carinjenje blaga pri iivoca r Grčijo. B!ago, ki se izvaža iz naše države v Grčijo, se carini po pogodbeni postavki samo ob predložitvi potrdila o izvozu blaga, ki ga izdaja v mestu produkcije pristojna trgovska zbornica, overujejo pa to grški konzulati v naši državi. g Jugoslovanski tobak ia Poljsko. Inozemski listi javljajo, da je sklenilo vodstvo poljskega tobačnega monopola z delegatom naše monopolske uprave kupno pogodbo glede 230.000 kg jugoslovanskega tobaka. Ta količina velja le kot poizkusna partija, nadalnje transakcije so bodo izvršile, če bo tobak kon-veniral. g Znižanje zakonite obrestne mere na Poljskem. Iz Varšave poročajo, da je finančni minister odredil zakonito obrestno mero na 15 odstotkov. Prejšnja zakonita obrestna mera je bila od konca avg. lani 24 odstotkov). g Svetovna produkcija petroleja v letu 1924. V letu 1924 je znašala svetovna produkcija petroleja 1013 milijonov barelov napram 1004 milijonom v letu 1923. Borze. Dne 10. februarja 19-25. DENAR. Zagreb. Italija 251.25-254.25 (253.50 do 256.50), London 290.75-293.75 (293.30 do 296.30), Newyork 60.65—61.65 ((61.04-62.04), Pariz 3.28-3.33 (3.305-3.355), Praga 179.50 do 182.50 (180.80—183.80), Dunaj 0.085150 do 0.087150 (0.0850—0.0879), Curih 11.73-11.83 (11.85—11.95). Curih. Belgrad 8.4750 (8.40), Budimpešta 0.0072, Berlin 1.2350 (1.234), Italija 21.45 (21.47), London 24.81 (24.74), Newyork 518 50 (518.70), Pariz 27.80 (27.90), Praga 15.30 (15.3125), Dunaj 0.0073 (0.0073), Bukarešt 2.6750, Sofija 3.7750. Newyork, 9. febr. Belgrad 162.50. London 478.37, Pariz 533.50, Rim 419.25, Curih 19.29, Praga 295.50. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7-odstolno invest. posojilo iz leta 1921. 64 (blago), 4 in pol odstotno Kranjsko dež. melioracijsko posojilo iz leta 1911. 22.50—22.50 (zaklj. 22.50), 2 in pol odstotna drž. renla za vojno škodo 130—132.50, Celjska posojilnica cfTM., ^!jo 209—212, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 235 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 115—118 (zaklj. 115), Prva hrvatska štedionica, Zagreb 892 do 900, Slavonska banka, Zagreb 75 (blago), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 132 do 146, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 390—405, Združene papirnice |Vevče 100 (denar), Stavbna družba, Ljubljana 280 do 290. Dunaj. Devize: Belgrad 1164, Budimpešta —, Kodanj 12.580, London 339.700, Milan 2934, Newyork 70.935, Pariz 3807, Varšava 13.600. — Valute: dolarji 70.460, angleški funt 337.300, francoski frank 3795, lira 2930, dinar 1157, češkoslovaška krona 2082. Praga. Devize: Lira 140.50, Zagreb 55.625, Pariz 182.50, London 161.80, Newyork 33.80. Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 108.25—109, Jugoslavenska banka, Zagreb 104—105, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 59.50—60, Ljubljanska kreditna banka, tu 240—245, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 890—895, Slavenska banka, Zagreb 75, Dio-ničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 56—58, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek 105, Guttmann 630, Slavonija 58, Vojna odškodnina 139.50—140, 7-odstotno drž. invest. posojilo 64. Dunaj. Efekti: Zivnostenska banka —, Alpine 428.100. Greinitz 139.000, Kranjska industrijska družba 740.000, Trboveljska družba 466.000, Hrvatska eskomptna banka 123.500, Leykam 148 000, Jugoslovanska banka 126.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 68.000, Avstrijske tvornice za dušik —, Guttmann 670.000, Mundus —, Slavex —, Slavonija 63.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Deske, 25 mm, fco meja 560 (blago). Hrastovi frizi, od 4 do 9, od 25 do 60, I. in II. vrste, fco Postojna 1340 (denar). Remeljni, 70-80, 80-80, 35-70, fco Podbrdo 580 (blago). Madrieri, 75 X 225 mm, paral, na živ rob, pričel j., fco Postojna 600 (denar). Bukova drva, 1 m dolž., napolsuha, fco nakladalna postaja, 2 vag. 19-20 (zaklj. 19). — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, par. Ljubljana 560 (blago). Pšenica domača, fco Ljubljana 475—510. Otrobi fini pšenični, ju-taste vreče, b-n, fco vagon Ljubljana 240 (blago). Otrobi pšenični, fini, pol-juta vreče, pol-papirn. vreče, fco Postojna trz. 250 (blago). Koruza nova, par. Ruma 215 (blago). Koruza nova, promptna, fco Postojna tranz. 275 (blago). Koruza nova, dobavitev marec, fco Postojna tranz. 290 (blago). Koruza nova, dobavitev april, fco Postojna tranz. 295 (blago). Koruza nova, def., umetno sušena, fco Ljubljana 250 (blago). Činkvantin. prompten, fco Postojni tranz. 340 (blago). Rž, par. Ljubljana 490 (blago). Oves srbski, par. Ljubljana 330 (blago). Oves bački, rešetan, loco Ljubljana 365 (blago). Proso prekmursko, fco vag. Dolenja Lendava 300 (blago). Krompir beli, fco dol. postaja 157.50 (blago). Krompir rudeč-kasli, semenski fco štaj. post. 185 (blago). Moka pšenična, fco Vel. Bečkerek, 0 baza 730 (blago). — Stročnice, sadje: Fižol koks, In, štaj b-n, fco vagon. Postojna tranz. 525 (blago). Fižol ribničan. čišč.. b-n, fco Postojna tranz. 340 (denar). Fižol mandalon, b-n, fco Postojna tranz. 465 (blago). Novi Sad. Pšenica 460--475. koruza 205 do 210, oves 325, moka bazis »0« 670—685. Newyork, 9. febr. Pšenica 211»/«, koruza 139*/a. Chicago, 9. febr. Pšenica za maj 190'/«, za julij 162, za september 1-18°/». Koruza za maj 133'/», za julij 135.50, za september 134'/». Narodno gledališče v Ljubljani. DRAMA: Zafctek ob 8. uri rre£er. Sreda, 11. febr.: 2Izgubljene duše«. Red D. Četrtek, 12. febr.: Zaprto. (Generalka.) Petek, 13. febr.: ^Rosmersholm«, premijera. Red F. Sobota, 14. febr.: »Stričkove sanje«. Red C. C^ERA: Začetek ob pol 8. uri svečer. Sreda, 11. febr.: »Jenufa«. Red C. Četrtek, 12. febr.: »Traviata«. Red B. Petek, 13. febr.: Zaprto. Sobota, 14. febr.: >Don Juan«. Red A. Premijera v ljubljanski drami. V petek, dne 13. t. m. ob 8. zvečer bo v ljubljanskem dramskem gledališču premijera Ibsenove drame v štirih dejanjih >Rosmersholm«, Sodelujejo gg. Marija Vera, Medvedova, Levar, Skr-binšek, Putjata, Rogoz. Režira gospa Marija Vera. Narodno gledališče v Mariboru. Sreda, 11. februarja: >Vdova Rošlinka« Ab. D. Krstna predstava. Četrtek, 12. februarja: »Mignon«. Ab. A. Petek, 13. februarja: »Pri čaju«. Ab. B (kup.). Krstna predstava Golarjeve komedije »Vdova Rošlinka« na mariborskem odru. Danes vprizori mariborska drama v režiji g. Bra-tine izvirno slovensko delo priznanega slovenskega pesnika in pisatelja, Golarjevo komedijo »Vdovo Rošlinko«. Snov je zajeta iz kmetiškega življenja, kjer Golar na humori-stičen, originalen način opisuje možitev ne preveč mlade, a bogate vdove Rošlinke. Je to delo nedvomno eno prvovrstnih, kar se tiče domače humoristične literature. Slov. marijonetno gledališče. Po enoletnem premoru se zopet otvarja »Slovensko Marijonetno gledališče«, ki ga je zdaj prevzelo telesnokulturno društvo Atena, in ki ho uprizorilo svoji otvoritveni slavnostni predstavi v nedeljo dne 15. febr. ob 3 in 6 po. poldne v ortoped, dvorani 5Mladike«. Na sporedu je poleg dr. Lahovega Prologa pravljična igra >Princ Rožen cvet in Lili. j a n a«, ki se odlikuje po čarobno pestri in slikoviti vsebini. Med odmori svira duet vijo» line in klavirja. — Tako ima zdaj naša deca in mladina spet svoje zatočišče, ki je bilo že tako priljubljeno in ki bo znova napolnilo svoj nov hram s pričakovanja polnim, umetnosti željnim mladim občinstvom. 0 misijonskih delavskih konferencah »Belega križa«. V dneh od 4. do 6. januarja t. 1. je imelo društvo za katoliške domače misijone »Beli Križ« v svojem središču v Gradcu zopet delavske konference, kakor se iste tam od poletja 1920 dalje redno vrše. Kakor poprejšnje, tako je tudi ta prireditev pokazala znamenja dela in oživljanja. Iz dela in življenja vzeta bi morala neposredno služiti delu in življenju in v tem smislu se je tudi vršila. Glavni predmet: to je namen, naloge in delovanje katoliškega domačega misijona se je v najrazličnejših smerah pretresavalo in obravnavalo. A povsod se je prišlo zlasti do Lfubezen in zlato. 13 Angleški spisal Jack London, prevel J. M. steurning daylight — dan se žari, burning day-light — dan se žari!« je nekdo zaklical opozarjaje. Kakor bi trenil, je Daylight odhitel k vratom, po-tegnivši ušesne krpe na ušesa. Zunaj je stal Kama poleg sani, dolge, majhne stvari, široke šestnajst palcev in sedem in pol čevljev dolge, s tankim dnom, šest palcev nad z jeklom okovanimi sanicami. Na saneh so ležale z vrvico iz jelenje kože privezane žakljevinaste vreče s pošto, živežem in opravo za pse }n ljudi. Pred njimi je v eni vrsti ležalo z ivjem pokritih petero psov. Bili so volčjaki, enaki po velikosti m barvi, vsi nenavadno veliki in vsi siv i. Od krutega gobca do košatega repa so bili popolnoma podobni volkovom. Bili so volkovi udomačeni, res da, ampak po zunanjosti in vseh svojih znakih pravi volkovi. Vrh tovora na saneh sta bila dva para snežnih čevljev, vtaknjena pod vrvi in pripravljena za takojšnjo rabo. Bettles je pokazal na spalno opravo iz kože severnega zajca, čije konec je bil videti v odprtini ene od vreč. s>To je njegova postelja,« je dejal. >Šest funtov zajčje kože. Najgorkejša reč, ki je kdaj spal pod nio, ampak vrag naj me, ako bi mogla mene greti, in jaz lahko nekaj prenesem. Daylight je živa peč, to 'je, kar jel »Jaz ne bi bil rad tisti Indijanec,c je pripomnil" Watson. "Umori ga, gotovo ga umori,< se je oglasil Bett-les. Dobro vem. Sem bil že z Daylightom na potu. Ta človek ni bil utrujen še nikdar v celem svojem življenju. Nihče ne ve, kaj se to pravi. Videl sem ga potovati z modrimi nogavicami pri petinštirideset stopinjah pod ničlo. Ni možaka pod solncem, ki bi mogel kaj takega storiti.« Med tem in takim govorjenjem se je I)aylight poslavljal od možakov, ki so se gnetli okrog njega. Devica ga je hotela poljubiti, pa čeravno je bil malo okajen od vlske, se je izmotal iz tega položaja, ne da bi se pobotal s predpasnikovo vrvico. Poljubil je Devico, a poljubil je tudi ostale tri ženske z enako pristranostjo. Nataknil si je dolge rokače, pognal pse na noge in zavzel svoje mesto pri vodilnem drogu sani. »Muš,1 kužkik je zavpil. V hipu so se živali uprle z vso težo ob oprsne jermene", počepajoč do snega, zagrebajoč vanj svoje tace. Željno so cvilili in preden so sani prišle pol tucata dolžin naprej, sta morala Daylight in Kama (ki je bil zadaj za sanmi) teči, da sta jih dohajala. Odhiteli so preko brega v zamrznjeno strugo reke Yukon in izginili v sivi svetlobi. Četrto poglavje. Na reki, kjer je bila pot utrla, in kjer so bile krplje nepotrebne, so psi vozili povprečno šest milj na uro. Da sta možaka mogla držali korak z njimi sta morala teči. Ker je bilo jako naporno voditi brzeče sani in biti vedno pred njimi, sta se Daylight in Kama redno menjavala pri vodilnem drogu. Tako zamenjani se je postavil zadaj za sani, včasih pa je tudi skočil nanje in počival. Trdo delo je bilo to, a vseeno tako, da je bilo prijetno, bodrilno. Leteli so, preleteli dobro daljavo in napredovali po utrti poti, kolikor največ so mogli. Pozneje so dospeli do neutrte poti, kjer je že nekaj bilo, ako so naredili tri milje na uro. Tedaj seveda ni bilo mogoče voziti se in počivati, pa tudi ne teči. Krmarjenje z vodilnim drogom je sedaj bila lažja naloga, in vsak se je vračal k drogu, da se odpočije z zamenjavo mesta, in je s krpljami delal psom gaz po snegu. Tako delo je bilo vse prej ko prijetno. Namerili so tudi na kraje, kjer so se morali nepretrgoma cele milje mučiti preko razruvanih ledišč, kjer so bili srečni, ako so naredili dve milji na uro. Vmes pa so bila tudi neizogibna slaba ledišča, resda, kratka, pa tako silno slaba, da je bilo za eno miljo na uro treba grozovitih naporov. Kama in Daylight nista govorila med seboj. Že 1 Mushi naprej! kakovost njunega dela je bila taka, da govora nista mogla, a tudi po svoji lastni naravi nista rada govorila med delom. V redkih presledkih, kadar je bilo prav potrebno, sta se obračala drug do drugega z enozložnimi besedami, Kama pa se je povečini zado voljeval z godrnjaji. Tupatani je zacvilil ali zarenčat pes, nasplošno pa so vsi bili tiho. Slišati j 3 bilo samo ostro, brenčeče drsanje jeklenih sanic po trdi poti in škripanje sani. Kakor skozi kako steno je Daylight odšel iz vrvenja in rjovenja Tivolske krčme v drug svet — svet tišine in negibanja. Nobena stvar se ni ganila. Reka Yukon je spala pod tri čevlje debelo ledeno odejo. Najmanjša sapica ni pihala. Premaknil se ni niti sok v srčju hoj, ki so pogozdovale rečne bregove na obeh straneh. Dr.: v je, obteženo s snegom, kolikor so ga veje le mogle držati, je stalo kakor oka-menelo. Najrahlejši tresljaj bi otresel sneg raz njega, a sneg ni odpadel nikjer. Sani so bile edina točka življenja in gibanja sredi svečanega miru in hreščeče škripanje sanic je samo še bolj podčrtavalo tišino, po kateri so se gibale. Mrtev svet je bil to, in pa siv svet. Vreme je bilo ostro, nebo jasno; v ozračju ni bilo vlažnosti, ne megle, ne meglice; in vendar je bii nebeški svod siv, ker ni bilo solnca, ki bi dajalo svetlobo, dasi na nebu ni bilo oblaka, ki bi zagrinjal dnevno svetlobo. Daleč na jugu se je solnce vzpenjalo proti poldnevniku, toda med njim in zmrznjenim Yukonom je bila zemlja. Yukon je ležal v nekaki nočni senci, dan sam pt je v istini bil dolg mrak. Malo pred dvanajsto uro je solnce na jugu, kjer je širok ovinek reke zagrinjal prostran razgled, pokazalo svoj zgornji rob nad obzorjem. Ni pa se dvignilo navpično izza njega, temveč je vzhajalo narahlo poševno, tako da jo opoldne komajda pridvignilo svoj spodnji rob izza obzorja. Njegovi žarki so bili brez toplote in človek je lahko zrl naravnost v njegovo svetlo oblo brez škode za oči. Komaj pa je dospelo v poldnevnih, se je začelo zopet poševno pomikati nazaj pod obzorje in četrt ure po poldnevu je zopet senca zagrnila pokrajino (Dali« sledi.) tega prepričanja, da zelo pogreSamo dveh utvari: 1. da je nujno potrebno, da se lajiki sistematično posvete apostolstvu, in 2. da je duševni misijon brez istočasne socijalne (telesne) pomoči nemogoč. — Zlasti o prvi točki, katero je posebno temeljito razložil glavni voditelj dr. Metzger, se je mnogo razpravljalo. Z nova se je pojasnilo velikansko pomanjkanj*; duhovnikov in vsroke istega. Ze z ozirom na število ljudi je danes duhovnikov mnogo premalo. Njih delovanje je zato sorazmerno tudi vedno težje in ni prav nič čudnega, da nravnost kljub vsem naporom duhovnikov vedno bolj pada in da se odpadi od vere na mnogih krajih vedno bolj rnnože. Kje naj vzamemo več novih duhovnikov*, katerih si povsod žele V Pa bi nu poskrbeli za duhovski naraščaj, tega no moremo. Tudi je šolanje za duhovnika predolgo in zelo drago. Duhovnik mora pa tudi mnogo poslov izvrševati, za katere bogoslovski študij ni neobhodno potreben. Za mnoge stvari zadostuje veliko manj-pa izobrazba, kakoršno ima marsikateri la-jik. Zlasti pa morejo in morajo drugi prevzeti nebroj zunanjih in podrejenih opravil, Id kradejo danes čas mnogi! tako dragocenim duhovniškim možem. Edino rešilno sredstvo aa duhovno pastirstvo je tedaj, da se sistematično nastavijo pomočniki lajiki, kojim bi bilo Jo plavui in stranski poklic. Kavno tako se je niglašalo, <1 amora bili Bocialna pora«' nujno zvezana z notranjim misijonom. Dr. juv. Cremer (Bazel) je pn i o (eni govoril. Mi ne moremo bednih in siromašnih ljudi hraniti z duševnim kruhom, ne da bi tudi po možnosti vsakdanji kruh ž njimi delili. Krščanska dobrodelnost ie nujen predpogoj za uspešen verski poduk. Mnogi misijonski pomočniki " Belega Križa« so mogli potrditi« kako velikega pomena je za apostolsko delovanje, ako ro sami z malim zadovoljni. Pri konferencah se v primeri s poprej ni nič posebno novega sklenilo, ludj so jih je občinstvo sedaj Ie v pičlem Številu udeleževalo. Vendar pa so dosegle to, da bo vzpodbujale in bodrile k del« in poglobile misijonsko misel, zato tudi uspeh pri delu gotovo ne bo izostal. Učiteljski vestnik. Slomškariee * Gorenjske pridemo v nedeljo .15. februarja na prijateljski sestanek v Žubnico. Dohod z vlakom ob 11. Za kosilo se /glasite naprej pri tovarišici Paplerjevi v Zabniel pri &kofji Loki. Dijaški vestnik. d 'TovarISi. Danes je kougregaeijtki sestanek v Akademskem domu ob četrt na devet. — Prefekt. Naznanila. IngoAlftveaska-SeSkmlovaika liga v Ljubljani. Občni zbor društva se vrši v torek dne 17. februarja °b 8. uri zvečer v reptavraciji > Zvezda«. — V smislu odborovega sklepa se bodo vršili po enkrat na mesec redni sestanki odbora, članov in prijateljev društva; na teh •est&nkih se Irodo obravnavale aktualne zadeve društva; prvi sestanek te vrste se vrši v torek, dne 10. februarja ob 8. uri zvečer , v restavraciji >Zvezdac. KOLIKO STAROST DOSEŽEJO LOKOMOTIVE, PREDEN POSTANEJO NEPORABNE? To vprašanje so razmotrivali v Ameriki in uupeb lega podaja • Machinnrifi . Povprečna življenjska doba lokomotive pcnusylvanskc železnice znaša 29.4 let, doba lokomotive neke čtkaSke železniške družbe pa 35.5 let.' Številke: ostalih železniških družb se gibljejo med lema mejama. : >: .Slovensko »dravniška društvo v Ljubljani vabi na svoj tedenski seminar v petek dne IS. februarja ob iričetrt na 6. zvečer na kirurškem oddelku splošne bolnice. Predavanje: Krakture in luksacije. Predava g. dr. Fr."Der-ganc. Odbor prosi za točnost. Krekova mladina. Seja športnega odseka f?e vrši v četrtek dne 12. t. m. ob pol S. uri zvečer v društvenih prostorih. Krekova mladina ženski odsek priredi tečaj ženskih ročnih del. Vpisovanje do nedelje 15. t. m. vsak dan v Jug. strok, zvezi, Stari hg 2/1. Sestanek vseh prijavljenih v nedeljo ob 10 dop. — Odbor. V Betefah pri Čkofji Loki vprizorimo 15. jebr. točno ob 3. pop. burko: '»V posredovalnici«; poleg tega pa na soglasno željo vseh ponovimo: r-fio ženska hlače nosi.. .«.• Orlovski <«d*«b na Ježiei priredi v nedeljo, dne 15. febr. 1025 ob S. popoldne v Društvenem domn na Ježici telovadno akademijo r slovo br. vojakom. Prijatelji orlovske organizacije vljudno vabljeni. — Bog živi t Darovi ftfoveunkft dijaška zadruga na Dunaja izreka vsem svojim dobrotnikom, ki so tie odzvali njeni prošnji najiskrenejšo zahvalo. Darovali so: po 1000 Din: Mestni magistrat Ljubljana; po 500 Din: mestna občina Kranj; mestna hranilnica Maribor; po 250 Din: okrajni odbor Brežice; po 200 Din: g. Jos. Javornik, lesni veletrgovec, Žalna; po 100 Din: tovarna Textilia Ljubljana; g. dr. Polajnšek, zdravnik. Št. Pavel pri Preboldu; g. dr. Ivaniševič, zdravnik, Kostanjevica; g. dr. Ješe, primarij, Ljubljana; g .dr. Tavčar, zdravnik, Radeče; g. dr. Božič, odvetnik, Celje; g. dr. Fettieh-Frankheim, odvetnik, Ljubljana; g. dr. Adle-šič, odvetnik, Ljubljana; g. Norbert Minibek, Dravograd; g. dr. Obla];, zobozdravnik, Ljubljana; posojilnica na Vranskem; po 50 Din: g. dr. Dereani, zdravnik, Kamnik; g. dr. Juro Krašovee, odvetnik, Celje; g. dr. Milko Kra-sovec, Celje; g. dr. Groseman, odvetnik, Lju- tomer; g. dr. Kramberger, zdravnik, Sv. Lenart; g. dr. Trampuž, odvetnik, Kamnik; g. dr. Benkovič, odvetnik, Ljubljana; g. dr. Ivan Jenko, Ljubljana; po 25 Din: g. dr. V. Bre-skvar, Ljubljana; g. dr. J. Zdolšek, Brežice; po 20 Din: g. dr. Franc Kogoj, Jesenice. — Ob tej priliki naj še spregovorimo besedo. Revni slovenski visokošolci ua Dunaju so ndruženi v zadrugi, ki jih gmotno podpira. Večina članov stoji pred zaključkom študija in brez njenih, čeprav malenkostnih podpor, bi bili mnogi prisiljeni svoj študij ukiniti ali za vleči v nedogleddost. Obračamo se torej na svoje darovalce s toplo prošnjo, da nam ostanejo zvesti, še iskrenejše pa prosimo ostalo slovensko javnost, da obrne na nas svojo po. zornost. Ne odtegujte rok! Ne gre za sporne, nike, gre za mlada življenja. Darovi naj se pošiljajo na naslov: Slavenska banka d. d. Maribor, Aleksandrova. IZJAVA. Ker se trosijo nekakšne vesti napram meni radi nekega incidentu v Verdu dne t. februarja ter se me dolži kot soudeleženca, izjavljam, da sera pri tej stvari popolnoma nedolžen, kakor tudi (J. Iv. Rosenwirtli iz Verda. — Zatorej svarim vsakega raznasalca te stvari, da se me pusti radi tega pri miru in ee me nc vmešava v zadevo, ker sem pri celi stvari popolnoma nedolžen, kar tudi lahko dokažem. AL, KOŠIR, Goričica—Preserje. Mefeorologlčno poročilo. Mnbijaaa 366 m n. m. vfš, Normalna barometerska višina TS6 mm. cas opat o. v tu-a t>ai u. ui«te v rnai leru.o-metsr * O t'aiur'>u ■ hiorone.i v « i etrov ffuiavim v mu 8./3. 21 h 7.9-8 ' 3*5 0-7 i jasno l jz- \ l i 0*0 10./2. 7 h 740-0 5-3 0-7 obl. 10./ \ 14 h 738-0 7-3 ■ 1-2 d. obl. je. MALI OGLASI Vsaka drobna -vršilca Din 1'SO ali vsaka beseda SO gsnr. Najmanjši 5 J>!n. Oglasi ned devet vrstic se računajo vise. Za edgoror znamkol Orožniškr narednik v pokoju, 'J2 let star, sa-tnec, vešč slovesžčinc in uemSčuKv IŠČE službe obč. Ftaslov pove ttprsr:, pod številko 804. r-FigOTCB': gorenjska ♦^jnika. -Ifeta STROJEVODJA 'Jugoslovan, izučen ključavničar, zmožen vodstva pri dtavbenih društvih, dobro tipeljan, IŠČE službo, tudi v druge kraje. — Ponudbe na upravo pod Strojevodja 803 Vdova srednje starosti iače mesto GOSPODINJE. Vzame tudi gostilno na Dolenjskem v najem aH na račun. Naslov pove uprava od stev. Na dvorišča pri Se prodaja prava ZIMA, bukovo OGLJE. MORSKA TRAVA rolo nizki ceni. Poizve v bsratrf pri FIGOVCU. po se !-Slovenca" poc 802. Prvovrstno ŠTEPARICO sprejmem takoj. Plača dobra. JOŠKO STEINMANN, Poljanska cesta 13. 739 V SLUŽBO SE SPREJME v Savinjski dolini k graščini VRTNAR ati VRTNARICA, DVA zanesljiva HLAPCA 1» konjem in KRAVAR. ki moru znati trdi molzti; slednji je labko poročen. Dalj'.; KUHARICA, ki bi kuhata isa posle. — Samski imajo prednost. — Ponudbe u. navedbo plače na upravništvo »Slovcnca* ped šilro ^Stel-na dailbs'- itev, 7%. Tovarna ANT. ŠINKOVEC d. d, Groscnlje — »prejme KLJUČAVNIČAR J A-ŠOFER J A, Reftek fantje, ki sc labko Izkažejo z dobrimi spričevali ie teh obeh strok, naj Se pridejo predstavit. ""SREBRN EKR ONE «e kupijo. — Ponudbe pod; »Srebrni fiovac* na upravo. trboveljski, ilbofskS, čnecmaljsk:, drva, tnozemci koks, oglje, šlec jske tmfcete dobavlja ILIMIJA Ljubljana Kralja Petra trg, 8. tel. 220 Fla&llo tjjftl ae obrok«. FIGE (smokve) v vencih po 10 Dia, v vrečah (raztresene! po 8 Din za kg dobite ediuo le pri Masko Kupec, Sarajevo, Bulhulin 5. Vinski SODI prvovrstni, od 15—22 hI, in vinska SESALKA sc ugodno proda. - Ponudbe na upravo lista pod »SODI«. 657 Kože divjačin: divji*? in dovoačih zsj.-.cv, lisic, kan, diharjev, polbog itd., kupuje (po »tstvišjih ca-rmh PETEK SEMKO, Ljubljena, Kripcvajfika tjlieu 7. Morska trava prirna. dobari NAJCENEJE »FRUCTUS<», Ljcbljana -Tabor 2. 328 PI ANINO storo nov, prodam za 14.000 Dic. Natflov v opravi. 806 Železo, ŽELEZNINO, portlandcimeut. potrebšŽlne sa stavbe in pohištvo, orodje za obrtnike :n poljedelce, štcdilcikc, vodovod.se ccvi, sesalkc itd., priporoča A. SUŠNiK, Ljubljana, ZaloSka cesin. —■ Velika zologa! — Nizke cene! Pohištvo! zelo trpežno in moderno nudim po jako nizkih cenah. — Izdelujem po naročilu iz vsakovrstnega lesa ter sprejemam popravila za vsako pohištvo. Izvršujem stavbena dela . po konkur. cenah, Reya, MOSTE, poleg Kern. tcv. ttfcK ORAČI JE I ZA VESELICE S fiirlaisde, ?ej»ie»>. ko(i!jene, konfeti. sei^penfinc, lam-}tijsue, ealepke. ifa Haljiv« pešto io »redolovpriperera KI. TIČBR, llDklJtns Draštrem popne?! GOZDAR-LOVEC IŠČE SLUŽBE, star 34 let, ofenjen, z večletno prakso, z drž. gozdnim in lovskim izpitom ter službenimi izpričevali. Nastop lahko takoj ali pozneje. — Ponudbe na upravo lista pod Stev. 787. POZOR! ~~~ POZOR! Ostanki za perilo so naprodaj po polovični ali aelo. znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! Reslje-Va cest« 30, 1. nad- deSno. Lisičje KOŽE in drugih dr-jkcin k « o u j e vedno D. ZDRAVIČ — trgovina usnja, LJUBLJANA, Sv. Fiorijaae nlica štev. 9. Parna žaga ŠE PRODA t 1 polnojarme-nikoro, 1 beneškim jarme-sikom, krožnimi žagami in drugim potrebnim orodjem. Obrat (Joni lokomobila 45 HP. Poleg se nahaja stavba, pripravna za kako tvorničo. Okolica je zelo bogata na hrastovem lesu. Eventuelpo se sprejme DRUŽABNIK s primernim kapitalom. - Ponudbe na upravo lista pod; ^Sigaren dohodek št. Avto i —.. t..*. s 4- eedeSi, znanike Waf(, 18 HP, skoro nov. lufeek, po ugodni ceni naprodaj. • Nas' upravi lista lov se izve v ped Stev. 658. DEKLICA 16 let. želi vstopiti kot UČENKA, k boljši Šivilji uli v menuiukturno trgovino. — Naslov pove uprava rSlo-vencas pod Številko 783. Pozor! Ženini, neveste! Lepa orehova, moderna SPALNA OPRAVA ceno proda. - Več se izve Pri Rudolfo RADOVANU -Krekov trg 5t, 7. 719 VOZ sarricc, l.iiiel:, skoro nov, PRODAM po ugodoi ceni. IVAN KONČAN, Dravlje, M. f>>. Št. Vid nad Ljubljano PODPISANI r RRANC AR H, LASTNIK OD POŽARA PRIZADETEGA HOTELA j M A N G A R Te NA REČICI PRI BLEDU. SE TOPLO ZAHVALJUJEM UGLEDNI ZAVAROVALNICI »SAVA« D- D. V ZAGREBU, KI JE PO SVOJEM GENERALNEM ZASTOPU ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI JAKO KULANTNO PRIZNALA ODŠKODNINO ZA ŠKODO V ZNESKU NAD EN MILIJON KRON, KI SEM JO DNE 26. JANUARJA 1923 I>0 POŽARU UTRPEL, ČEPRAV SEM BIL ŠELE MALO ČASA ZAVAROVAN PRI TEJ DRUŽBI. RADI TEGA SE ČUTIM DOLŽNEGA, DA SE 11 JAVNO ZAHVALIM IN JC PRIPOROČAM VSAKOMUR KAR NAJTOPLEJE. BLED. dne S. FEBRUARJA J9ffi. FRANC ARH. Turami sj-ceif naznanjava vsstn sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jr nnlin 'jubijeni oče, gospod Anton Lengar ▼pokojen! železničar dane?. ri zjufraj v starosti 73 let, previden *: tolažili svete vere mirno v GospiKlu zas-pal. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, due 11. februarja 1925, ob 5. uri popoldne m tukaj? nje ftokopališf*'. blagega jvikojnika priporočava v molitev in Masr spomin. Kraaj. dne 10. februarja IMo. FRANJO in ANTOK, sinara. Popolnoma varno naložite denar v LJUBLJANSKO POSOJILNICO registroma zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani Mestni trg štev. 6 — ki ima že nad — 10,000,000,- Din jamstvene glavnice Vloge na hranil, knjižice in tekoti račun obrestuje najugodneje Mm la icf za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kake« časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uveries, da jc tema ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato je neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo naSega dnevnika in zahteva podrobnih pojassil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in ec obvaruje češče večje Škodo. ___ Delikatesno trgovino zalogo, oddam v najem strokovnjaka, solidnemu in vest-nemu, pod ugodnimi pogoji. - Stanovanje, skladišče ia klet v hiši. Prevzeti je zalogo po dnevnih cenah proti takojšnjemu plačilu. Zaloge je za okrog 80.000 Din. Kraj večje mesto na Gorenjskem. — Po ponudbo je pisati na upravo ^Slovenca« pod šifro: -Delikatesni trgovec. Ze Vaš oče 5* vedno kupoval obleko, delavne hlače, perilo, kravate, fcostenino, nogavice, rokavice, robcc itd. e pri meni. _ Pridite in prepričali se boste, da Vam najceneje in najsolidneje postreže edino Ic tvrdka F. ČEŠN0VAR - Ljubljana STARI TRG ŠT. 16. Industrijska, obrtniška in trgovska podjetja, ki nudijo popolno varstro z vknjižbo in z zastavo ?alog Mng«, IŠČEJO -3BC. posojila ozir. družabnike a!i kupce. Ponudbe sprejema in pojasnila daje Gospodarska pisarna, družba z o. z. v Ljubljani, Wol!ova ul. IIU. TrOfi^iSlfl dobro vpeljana, v zelo prometnem kraju, II JJUTlild 8 Špecerijskim in kolonijalnim blagom, deželnimi pridelki ter mlinskimi izdelki, žganjem itd. SE ODDA V NAJEM zaradi selitve solidnemu, izvež-banemu trgovcu pod ugodnimi pogoji. — Kraj večje mesto na Gorenjskem, stanovanje in skladižče v hiši. _ Prevzeti je celo zalogo po dnevnih cenah, proti takojšnjemu plačilu Zaloge jc za okrog 150 do 200.000 Din, — Po ponudbe jc pisati na upravo f.cga Itsiu pod ŠSilro i SOLIDEN TRGOVEC-. Nafeč&j. Uprava Ljubljanskega velesejma razpisuje nagrade za plakatne osnutke, in sicer: I. nagrada ........ 1500.— Din II. nagrada 1000__Din ID. nagrada ....... 500.— Din in 5 nagrad po ...... 200.— Din Nagrajeni osnutki pridejo v last velesejmske upra»c, katere pravica je, uporabiti jih za izdelavo svojih plakatov. — Plakatne osnutke ocenjuje, posebna, v ta namen sestavljena strokovna komisija. Pogoji: Osnutek mora biti Izdelan v formatu 63X95. Izdelava kvečjemu v Štirih barvah. Osnutke je treba vložiti pod šifro in priložiti zapečateno kuverto ■t isto šifro, v kateri sc nahaja točen naslov. Osnutki sc morajo izročiti v velesejmskem oradn najkasneje do 23. februarja t. I. Nenagrajeni osnutki se na zahtevo vrnejo. Tekut na plakatu; V. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani, 29. Vin. - 8. IX. 1923. Ravnateljstvo velesejma želi. d« so osnutki enostavni. dobro vidljivi in učinkujoči, odgovarjajo mednarodnemu svojstvu velesejma, torej uporabljivi tudi v ..inozemstvu, napis razločno čitljiv. Vse event. informacijo se dobe v velesejmskem uradu. Ravnateljstvo velesejma. Izdaja konzorcij >Slovenca*, Odgovorni urednik: Viktor Ceiičle v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.