Stev m. Posafncžna številka stane 1 Din. V LHiilimi, v nefleljo dne M. ofclotira 1521 Naročnina za državo SHS: •) po poŠti mesečno Din 12 b, <1os'avljenon dom meseino.....«10 za inozemstvo: »eaetao.......Dtn 20 es Sobotna izdaja: s v Jugoslaviji.....Din 15 t iBOZSmStVO ..... „ 35 II nwn> ni|p> ss Gena inseratom: sat Baostslpaa petitaa mta malt/ oglasi po Dia. t'— Ia Din. t'60,1 ▼sliki oglasi nad 4» mm ti-f sine po Dtft. 2 —, poslana Itd. po Dib. 3'—s Pri večjem naročilo pepoat U Izhaja vsak dan tarmmtf ttonadeljka in dneva po pK«*r nikm ob 5. uri zjutraj. tw OrednlitTO Ja T Kopitarjevi nliol iter. 6/HL Rokopisi se ne vračaj«; netr&nkirana pisma s« ae sprejemajo. Uredn. telof. žtv. 60, npravn. Str. 328. Oprava je t Kopitarjevi al. 8. — Radon peitae hran. Ijobljansko it. 650 sa aarofialao ia fit 349 sa oglasa, zagreb 39.011, anrajer. 7563, praSke ln dnnaj. 24.767 Belgrajsko pismo. Dne 26. oktobra 1922. Vse, kar dela politiko, je na Kuma-novem. V parlamentu in ministrstvih vlada sveti mir. Nemoteno in mimo lahko pogledamo nazaj v polpretekle dneve razburjenja in intrigiranja. Narodna skupščina je dobila novo predsedstvo, predsednika in dva podpredsednika. Kot neinteresirani opazovalci lahko rečemo, da avstrijakantstvo zmaguje. V predsedstvu imamo sedaj dva avstrija-kanta, dr. Lukiniča in dr. Karamehmedo-viča, tretji je po mišljenju velesrb, po stranki radikal. Dr. Lukinič je še 1. 1918. v imenu Njegovemu cesarskemu in kraljevskemu apostolskemu Veličanstvu vsi-kdar pokorno udane večine hrvatskega sabo-a nesel udanostuo adreso v Reichen-au, kjer se je takrat mudil pokojni cesar Karel. V adresi se zatrjuje, kako so Hrvati presrečni, da so smeli stoletja in stoletja živeti pod mažarsko hegemonijo, in kako hočejo še nadalje uživati to srečo. Avstrijski cesar je dr. Lukiniča za to lepo izjavo nasitil in napojil ter mu pripel na prsi visok avstrijski red. Danes je dr. Lukinič zaupnik velesrbske večine v našem parlamentu. V Kumanovem se veseli zmage, ki jo je njegova avstro-mažarska diplomacija tako težko prenašala, a v Pragi govori sla-vospev na osvobojenje avstrijskih in ogrskih Slovanov, katerim je dalekovidni in pogumni dr. Lukinič še 1. 191S s svojimi udanostnimi izjavami streljal v Reichenauu v hrbet, 6ehi morajo z obrazom prizanesljivega zaveznika prenašati netaktnost jugoslovanskega parlamenta, da jim pošilja nekdanjega neprijatelja za svojega repre-zentanta! Toda avstrijakantstvo je dobilo dostop do našega narodnega salona, in samo to smo hoteli konstatirati! Slovenski »kmetijack so izjavili, da imajo v predsedstvu rajše Turke, kakor pa kakega Slovenca iz Jugoslovanskega kluba. Njihov Turek je zmagal. Sami niso mogli postaviti kandidata, ker so se po ponesrečenem Urekovem poizkusu sami. in ž njimi cela vladna večina prepričali, da ci med njimi nobeden sposoben za to mesto. Hvala Bogu, sicer pa je slovenski narod >častno« zastopan v vladi! Med Pašičem in Pribičevičem je bila ie vnaprej dogovorjena igra za Ribarja in Lukiniča. Še le ko je Pašič zapretil z demisijo, se je >pod silo razmer« Pribičevič na ta dogovorjeni signal udal. Davidovič pa se je zopet pokazal kot zelo neodločnega politika, ker s skiepom kluba, v katerem je imel očividno večino, ni preprečil te »udaje« in pripustil smešno ulogo demokratskega kluba z dvema kandidatoma M skupščinskega predsednika. Zemljeradniki so tudi tokrat pokazali, da so slabi politiki in nezanesljivi zavezniki. S svojo lastno kandidaturo so oslabili akcijo za Ribarja, pri volitvi podpredsednikov so se zedinili v zadnjem trenutku za skupno opozicionalno listo, a potem volili proti dogovoru. Ali so jih to za časa skupnega političnega mešetarjenja naučili »kmetijack, ali pa je ia lepa poteza tudi njihova pristna svojina, se ne ve. Popolnoma je odpovedala pri volitvi predsedstva tudi takozvaua Protičeva stru-jd v radikalnem klubu. V borbi proti Paši-čevi-Pribičevičevinakani, da udari zagrebške kongresiste, ni prišla ves čas pregovarjanja in razgovarjanja za predsedniško mesto niti z eno potezo na dan. To je treba povedati odkrito, da si ne bo nihče delal kakih iluzij o jakosti in okretnosti Proti-čevih pristašev v radikalnem klubu. Kaj sedaj? Očividno stojimo pred dvema krizama, pred »molo« in jvelikoc krizo. Mala kriza bo rekonstrukcija kabineta, pri kateri bodo upognili Davidoviča ali pa ga vrgli iz demokratskega kluba. Z ukročenim Davidovičem ali pa tudi bre,t njega bosta Pribitevič in Pašič rekonstruirala sedanji kabinet, ki bi imel tudi v slučaju, da se Davidovič ne da upogniti ter se odstrani, blizu 170 glasov, torej kvorum in večino v parlamentu. Rekonstruirani kabinet bo moral na zahtevo Francije kupili od nje večjo množino orožja, "'-aterega ona ne po trebuje več, ker je za&larelo, zraven pa bo smel tudi v >odštcto povišati našim urad- nikom dodatke. Franciji se tako mudi, da nam no ponuja samo starega orožja, ampak tudi kredit za njegov nakup. Srečna Jugoslavija! Ko se ; oborožimo« in za silo jx>tola-žimo uradnike, invalide in ua odškodnino čakajoče Srbijance, potem pride velika kriza, ki nam bo dala volivni kabinet V njem bodo samo možje železnih pesti, da se bodo lahko v »miru in svobodic izvršile volitve osobito na Hrvatskem. Tudi ta ka- binet bosta po načrtu Hrvatom in Slovencem tako »naklonjenega« Ljube Jovanovi-ča sestavila Pešič in Pribičevič. Vsaka druga kombinacija je nezrela, ker nemogoče, dokler Hrvatski blok sedi v Zagrebu in sklepa papirnate izjave. Toda »hrvatska frontam se ne sme prebiti in za to moramo vsi klečati pred velesrbsko fronto. Kdaj bodo Hrvati spregledali, da je Radič vede ali nevede najboljši zaveznik Pribičevičev? Bojimo se, da prepozno. fcie neodvisnosti češkoslovaške. Praga, 28. okt. (Izv.) Češkoslovaški tiskovni urad poroča: četrta obletnica neodvisnosti češkoslovaške republike se je po celi državi praznovala nad vse slovesno. Poseben sijaj je dajala slovesnostim v Pragi navzočnost 77 delegatov jugoslovanskega parlamenta pod predsedstvom skupščinskega predsednika dr. Lukiniča in 3 jugoslovanskih ministrov. Vse hiše so slavnostno okrašene z zastavami. Dopoldne se je vršil na gradu slavnosten sprejem pri predsedniku republike dr. Masaryku. Najprvo je v imenu diplomatskega zbora papežev nuncij Mons. M i c a r a izrazil častike v imenu vseh državnih poglavarjev. V odgovoru je naglašal predsednik Masarvk med drugim: Nas narod bo z vsemi sredstvi deloval za ohranitev miru tet' vestno vršil svojo nalogo za obnovo Evrope, posebno Srednje Evrope, da se ohrani mir za dolgo dobo, če že ne za vedno, in da se tHko uresniči ta veliki ideal človeštva. Na pozdrav predsednikov obeli zbornic je odgovoril predsednik Masarvk med drugim: »Nam vsem mora biti ležeče na tem, da se ohrani avtoriteta narodne skupščine. Demokratični parlamenti morajo čuvati svojo avtoriteto le s stvarnostjo in načelnostjo. To ne velja le za stranke opozicije, ampak tudi za vladne stranke.« Na častitke praškega nadškofa dr. K o r d a č a in pomožnega škofa G r o s s-a u e r j a je predsednik odgovoril, da so z državno svobodo postale svobodne tudi vse cerkve. S to svobodo ima prava po-božnost in nravnost le pridobiti. Nato je sprejel predsednik dr. Masa-ryk jugoslovanske poslance, v katerih imenu sla mu izrekla častitke predsednik skupščine dr. Lukinič in finančni minister K u m a n u d i. V svojem odgovoru je naglašal predsednik Masaryl<: »Vi in ini imamo nalogo z vzgledno upravo uvesti v državi red. Oboji imamo veliko odgovornost za to radi predsodkov o državniški nezmožnosti Slovanov. Oboji moramo z delom dokazati, da smo Slovani sposobni ustvarjati in voditi države.« Skupne slavnostne seje ob navzočnosti vlade in jugoslovanskih delegatov, ki se je vršila v poslanski zbornici, so se udeležili poslanci in senatorji koaliranih vladnih strank. Komunisti in čl a ni češkoslovaške ljudske stranke niso bili navzoči. Govorila sta predsednik T o m a š e k in K1 o f a č. Jugoslovanski delegat predsednik dr. Lukinič je v govoru povdaril: '»Držali se bomo gesla: Zvestoba za zvestobo! To bomo storili tudi tedaj, če bi to ne bilo morda simpatično ali popularno, in tudi, če bi se na videz zdelo, da to nasprotuje interesom enega izmed nas. Mi moramo imeti oči odprte v bodočnost in delati.« Nato se je enaka slovesnost vršila v senatu. Kaj se podi v italfji VLADA PROGLASILA IN - PREKLICALA OBSEDNO STANJE. - 5PLOŠNA MOBILIZACIJA FAŠISTOV. - FAŠISTI NEOMEJENI GOSPODARJI POLOŽAJA. - ZVEZE MED SEVERNO IN JU2NO ITALIjO PRETRGANE. - DOSLEJ VLADA POVSOD MIR IN RED.' Trst, 28. okl. Kakor se vidi, je razvoj dogodkov vse odgovorne činitelje v Italiji popolnoma presenetil in našel nepripravljene. Nova vlada še ni imenovana. Nacionalisti in fašisti so proglasili mobilizacijo svojih čet, ki se z vso naglico razvija. Fašisti zasedajo oblasti in urade, a povsodi nastopajo doslej proti njim tako javne straže kakor tudi vojaštvo. V Pisi, Florenci, Cremoni, Piacenzi, Neaplju, Rimu in drugih mestih je železnice in uradna poslopja zasedlo vojaštvo, a ponekod je fašistom vendar uspelo, da so se polastili oblasti. Tako v Florenci, Piacenzi, Sieni in manjših krajih. V Cremoni je došlo do krvavih nastopov, ker so javne straže na lastno pest naskočile prefekturo, katero so bili zasedli fašisti. Fašisti so imeli 3 mrtve in 12 ranjenih. V Mantovi so se fašisti predvsem polastili arsenala in, razdelili orožje. Fašisti so izdali letake, na katerih izjavljajo, da se bore za veličino Italije in za to, da bo kralj res kralj, ne pa orodje v rokah malopridnih parlamentarnih vlad. Njih geslo je: Živela armada! Živio kralj! Živela Itn lija! V Rimu in Milanu je doslej mir. Rim, 27. (Izv.) Agenzia Štefani poroča: Ko ie ministrski svet natančno premo-tril politični položaj, je ministrski predsednik Facta podal demisijo celokupne vlade. Rim, 27. (Izv.) Kralj je sprejel ministrskega predsednika de Facto v avdienci. Rim, 28. (Izv.) V nekaterih mestih srednje Italijo so fašisti poskušali izvajati pritisk na javnost, da se brezpogojno uklo- K0NGRI5S INVALIDOV. Belgrad. 28. (Izv.) Danes se je vršil kongres invalidov iz cele države. Med drugim so sklenili? da prirede invalidi jutri ni njihovim poveljem. Mir se ni kalil nikjer. Rim, 28. (Izv.) Glasom uradnih poročil je vlada proglasila danes opoldne nad celo Italijo obsedno stanje. Rim, 28. (Izv.) Od danes popoldne dalje zboruje ministrski svet v permanenci, da kontrolira poročila, ki prihajajo iz province. Rim, 27. (Izv.) Fašistovske organizacije so proglasile splošno mobilizacijo, v Pisi pa delno. London. 27. (Izv.) Po poročilu >Time-sa : so fašisti sklenili započeti velikopotezno enohio akcijo. Danes so fašisti gospodarji vseh večjih mest v srednji Italiji, tako v Florenci, Pisi in Cremoni. Vse zveze med severno in južno Italijo so pretrgane. Vladne oblasti so fašisti odstavili in so neomejeni gospodarji položaja. V Milanu se doslej mir iu red ni kalil. Iz drugih mest še ni poročil. Rim, 28. okt. (Izv.) V Rimu in vseh ! ostalih velikih mestih Italijo vlada popoln ; mir in red. Le v srednji Italiji so posku-j šali fašisti vprizoriti gibanje, s katerim so hoteli pritisniti na vlado. Toda vlada je energično nastopila in vpostavila mir tudi tu. Rim, 28. (Izv.) V popoldanskih urah je vlada preklicala ukrep, s knterim se razglaša obsedno stanje. Belgi id, 28 .(Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o položaju, ki je nastal vsled fnšistovskega prevrata v Italiji. I velik demonstraujski sprevod pred Narodno skiipščiiio in pred vladno j>oslopje, kjer bodo zahtevali, da se čimprejc sprejme invalidski zakon. Brezkončna vladna kriza. Belgrad, 28. (Izv.) V tukajšnjih poli> tičnih krogih se trdi, da je vlada mišlje* nja, da ne pride do demisije, ampak samo do rekonstrukcije kabineta, to pa še le tedaj, ko bodo sprejeti invalidski in uradni« ški zakon ter zakon o vojni odškodnini. Belgrad, 28. (Izv.) Danes dopoldne je imel demokratski klub sejo, na kateri je: razpravljal o stališču kluba povodom pred-stoječe vladne k-;ze. Belgrad, 28. (Izv.) ^Beograjski Dnevnik«, ki ima ožje zveze z Davidovičem in dr. Veljkovičem, piše, da Davidovič ne bo popustil od svojega stališča. Zahteval bo brezpogojno odstop demokratskih ministrov. Vsled tega bo nastala kriza, ki bo gotovo povročila razpad radikalno-demo-kratske koalicije. List meni, da iz sedanje krize ni drugega izhoda kot volivna vlada, katero bi sestavil g. Davidovič ali g. Stojan Protič. Belgrad. 28. (Izv.) Predsednik demokratskega kluba je sklical za 4. novembra: ob 10. uri dopoldne sejo, ki bo zelo važna. Sklepali bodo o ostavki vlade in o razcepu koalicije. Kakor se čuje, bo Davidovič trdovratno ostal na svojem načelu ln na danih obljubah, da morajo demokratski ministri odstopiti. Trgovinska pogodba s Poljsko. Uvoz našega vina na Poljsko. — Poljski sladkor v Jugoslavijo. Belgrad, 28, (Izv.) Danes zjulraj se }d vrnila iz Varšave naša delegacija, ki je sklenila s Poljsko trgovinsko pogodbo. Delegati so izjavili, da je bila trgovinska pogodba podpisana 23. oktobra. Velja za eno leto in se ne bo avtomatično podaljševala. Po tej pogodbi je zagotovoljen uvoz našega vina na Poljsko, ki je bil doslej prepovedan. Dogovorjen je tudi uvoz poljskega sladkorja v našo državo. Poljska je leto« pridelala 100.000 vagonov sladkorja, ki bo pri nas za nekaj dinarjev cenejši, kakor je češki ali drugi sladkor. Kumanovski borci prezrti. Belgrad. 28. (Izv.) Jutri se bo vršila konferenca kumanovskih bojevnikov, ker vlada ni povabila na kiuuanovske slavnosti niti enega od še živih borcev, ki so se udeležili kumanovske bitke. Na konferenci bodo sklenili, da se skliče shod, na katerem bodo protestirali proti vladi in njenemu postopanju. Sporazum z Italijo podpisan? Belgrad. 28. (Izv.) Vlada je dobila iz Rima poročilo, da sta naš poslanik Antoni-jevič in italijanski zunanji minister Schan-zer podpisala sporazum o konvencijah in o izpraznitvi tretje cone v Dalmaciji. Rim, 27. (Izv.) Kakor javljajo listi, vlada ni ratificirala dogovora z Jugoslavijo, pač pa je skleni) ministrski svet, da se predloži besedilo pogodbe italijanskemu parlamentu v odobrenje. Vsled tega Italijani ne bodo izpraznili tretje cone v Dalmaciji, kakor to določa pogodba in ravno-tako tudi ne bo imenovana skupna komisija za upravo reškega teritorija. Stamholijski v Bukareštu. Belgrad, 28. (Izv.) Bolgarski ministrski predsednik Stamholijski je danes prišel v Bukarešt. Sprejela ga bosta Bratianu ir Duca. Glavni namen tega obiska je zbli« žanje med Bolgarijo in Romunijo. Sovjetska vlada in Besarahija. Moskva, 28. (Izv.) Včeraj se je vršila seja vojnega sveta, na kateri so razpravljali vprašanje osvojitve Besarabije z vojaško silo, če bi ostala diplomatična pota brezuspešna. VENIZEL0S NA ORIENTSKI K0N-FERENCI. Atene, 28. (Izv.) Vcnizelos bo Grčijo zastopal na orientski konferenci v Lau-swme. strm & StOVENEC, dne 29. ofctofira 1921 Shrf. 289. Obračun z nasprotniki delovnem ljudstva. (Govor urednika Kremžarja na shodu v Unionu 27. oktobra.) Prijatelji in tovariši! Pozdravljam ta lepi zbor delovnega ljudstva v imenu krščanske socialne delavske zveze. Govoril bom v imenu vsega krfčansko mislečega ljudstva. Obenem se Vam predstavljam kot eden zmed tistih, o katerih piše >Slov. Narod«; iu drugi taki listi, da smo krščanski in katoliški boljše-viki. (Smeh.) Ne bora se opravičeval nad lem izrazom, zakaj kogar ti listi naše kapitalistične buržoazije zmerjajo, je na pravi poti. Ta gospoda je brez dvoma poslala tudi danes svoje zastopnike sem, da bi videli, kaj bo s to Zvezo delovnega ljudstvo. Videti morejo, da stoji v taboru »Zveze delovnega ljudstva« vsa poštena Ljubljana. (Viharno odobravanje.) 0 »klerikalnem zmnjn«. Naša kapitalistična liberalna burzo-azija, ki je skozi 40 let po Ljubljani ubijala klerikalnega zmaja, se nas je tudi sedaj spomnila in rekla: Kako pa to, da ste »e vezali s takimi ljudmi? Trpela bodo vaša katoliška načela! Odgovarjamo njim in vsem, da se od tistih gospodov, ki izzivajo prav sedaj kulturni boj in provoci-ra o farško gonjo, samo zato, da medtem lahko skrbe za svoje žepe, ne bomo dali učiti, kako naj ce borimo za naša katoliška načela. Nam je veliko bližji tisti, četudi je morda drugega prepričanja kot tni, ki pošieno pove, kaj je, kakor pa pobeljeni grobovi liberalne buržuazije, ki pod geslom finih manir uganjajo farško gonjo ter vozijo za seboj klerikalnega zmaja kot otroci lesene konjičke pod Ti-volijem. (Smeh.) Mi smo si na jasnem, kaj smo in kaj hočemo! Skrh za zatirane©. Danes se je že govorilo o programu, Iti ga ima Zveza delovnega ljudstva. Obsežen je v par besedah: Skrb za tiste, ki so zatirani in za katere se v Ljubljani dosedanji kapitalistični gospodarji nikdar niso brigali. In skrb za zatirane, posameznike in sloje, je ena izmed glavnih nalog vsakega krščanskega človeka. To stoji zapisano v Krekovem »Socializmu«. V političnem, verskem, kulturnem, socialnem in drugih naziranjih gremo vsak svoja pota. Na program pa, ki smo ga sestavili, smo vezani, na tem programu gremo skupno v boj in bomo tudi zmagali. (Odobravanje.) Varstvo in razširjenje občinsko avtonomije. Že predgovornik dr. Perič je povedal, zakaj je prišlo do razpusta občinskega sveta. Varstvo in čuvanje občinske avto-nomi e je ena prvih točk na našem programu. Mi hočemo, da se občina v smislu modernih zahtev gospodarsko in socialno razvije, da se občinska avtonomija razširi, da se naj da občini večja svoboda in da se naj občina osvobodi izpod kuratele vlade in njene birokracije I (Odobravanje.) Vlada namreč izvaja nad občino nekakšno nadzorstvo in ima pravico potrditi ali pa zavreči izvoljenega župana. To se pravi, da je s tem že omejena občinska avtonomija. Stojimo na stališču, da naj občino vodijo tisti l'udje, katerim občina vodstvo zaupa. Mi nismo ustvarili programa, ki bi imel kake revolucionarne namene. Že 1. 1876. je voditelj nemških katoličanov Windhorst v Prusiji, ko so tam preganjali socialiste in katoličane po nekakem >zakonu o zaščiti države«, rekel nastopno: »Prišel sem do prepričanja, da vlada z izvajanjem svoje pravice potrditve na avtoriteti veliko več izgubi, kakor more kdaj pridobiti. Če je kaka občina izvolila koga v občinski svet, potem imamo voliti le med dvema možnostim«: Ali občina sploh ni zmožna voliti, zakaj so ji potem dali pravico voliti svoje zastopnike? Potem naj vlada imenuje sama župana in občinski odbor. Potem pa naj se ne govori o občinski samoupravi. Ali pa je občina sposobna prav voliti, potem pa nikar misliti, cla bo birokracija boljše znala razsojati kot občinarji. In taka razsodba birokracije je vedno dana, če vlada odreče potrdilo možu, ki mu je občina izrekla svoje zaupanje. Jaz za svojo osebo ne poznam nobenega hujšega teptanja občinske samouprave, kakor je ta, če vlada more brez pravega razloga zavreči moža ljudskega zaupanja.« Razveljavljenje mandatov ali razpust občinskega sveta pa spada v isto vrsto. Na tem Ftališču, kakor ga je označil VVindhorst, stojimo btdi mi. Če misli gospoda, da ljubljansko prebivalstvo ne zna voliti, zakaj nam pa pošilja skoro vsak teden nove volivne rede? Ljubljansko prebivalstvo zos moliti in bo znalo vsak dan bolj, ker rr bo vsak dan bolj učilo, kako ie treba voliti. (Odobravanje.) Dolgo časa smo trpeli, predno smo prišli do prepričanja, da je treba zrušiti sedanji sistem in ga nadomestiti z novim. Današnje zborovanje nam je porok, da gredo tisoči, ki so navzoči, in drugi tisoči, ki niso navzoči, za tem, da se ustvarijo pri nas druge razmere. Povem javnosti, ki ni navzoča in ki stoji v drugem taboru, da je nam krvavo resno z našim programom in da bomo ta program tudi krvavo resno izvedli. (Veliko odobravanje.) Obračati t nskoki. Zgodilo se je, da smo v zadnjem občinskem svetu nastopili kot en mož za varstvo občinske avtonomre, kakor tudi za razne obče koristne predloge, proti demokratski stranki Človek bi pričakoval, da bomo nastopili kot en mož tudi pri občinskih volitvah. Uskočili pa so tisti, ki so glasovali za zakon o zaščiti države, ki so šli sedai tja, odkoder so prišli, k svojemu kapitalističnemu očehi, kjer je več belega kruha in tudi več veega tist-ga, česar delovr.o ljudstvo ne more dati. To je NSS. (Gromki rcrdklici.) Ti ljudje si sedaj upajo očitati drugim breznačelnost. Za seboj vlačijo klerikalnega zmaja. Na fraze o klerikalnem zmaju ne da noben pameten človek nič, kajti vsakdo ve, da je to samo sredstvo tistih, ki hočejo profiti-rati na tujih žuljih in s tujo neumnostjo. (Odobravanje.) Ti ljudje so sedaj nastopili za avtonomno Slovenijo. Izdali so proglas, da so za strašansko veliko avtonomijo Slovenije, medtem ko so bili še predvčerajšnjim za popolno narodno edinstvo, kar se pravi, da Slovenci sploh nismo narod. Danes po njihovih naukih res ne vemo, ali smo sploh še narod ali ne, ali smo pleme ali ne. Prej so narodni socialisti nastopali proti kapitalistom, danes pa se nahajajo v njihovih vrstah, kjer se silno dobro počutijo. Ti ljudje so tudi glasovali za zakon o zaščiti države in dali svo e pritrdilo k temu, da se svobodnim državljanom vzamejo državljanske pravice. Ti ljudje so imeli potem drznost nastopiti proti temu zakonu in reči: Ja, zmotili smo se! (Ogorčenje.) Vsak sili v družbo, v kakršno ga vleče srce. Zato tudi oni iščejo tiste, ki jim lahko kaj nudijo, zakaj delovno ljudstvo jim ne more drugega nuditi kot pošteno delo. Nekje se je zgodilo, ne vem več kje, ali v Porenju, katero imajo Francozi za- sedeno z zamorskimi četami, ali kje drugje. Zgodilo se je tedaj, da se je nekdo ženil. Zvedel pa jc, da jo imelo dekle prej enkrat že zamorčka. Fant se ju začel obotavljati. >Kaj,« mu je rekel oče neveste, »ne boj so, saj je imela pozneje že belega.' (Smeh.-) In poroka se je izvršila ob veliki dot«. S tem bi z narodnimi socialisti lahko opravil. Stranka, ki so tako premetava iz enega v dr>g kot, je podobna človeku, ki ga meče božjast. (Smeh) Božjast pa m za politiko, ampak za Spi-tal. (Smeh.) in božjast je tudi šla v špi-tal, zdravila ji pa dajeta Jadranska in pa Kreditna banka. (K!!c: 3. decembra bo pa ' pogreb!) In s tem sem končno z NSS opravil. Nekatere to?ke našega programa. Naš program, ki ga imamo, zahteva med drugim tudi uvedbo splošne iu enake volivne pravico za oba spola. Tisti, ki so se temu uprli in že od kralja podpisani zakon odpravili, nastopajo danes proti nam na dveh listah. Z nasprotniki tega programa in ž njihovimi zavezniki bomo obračunali tudi v imenu naših žena. Stanovanjsko vprašanje je pravzaprav temeljno in glavno socialno vprašanje v občini, zakaj od tega je odvisna morala in pa zdravje prebivalstva. Proletarijat propada rad' slabih stanovanj. Naše delovno ljudstvo mora stanovati v premajhnih, prenapolnjenih stanovanjih (Klic: V vagonih!), v slabem zraku. Iz teh stanovanj, j kotišč jetike in skrofuloze izhaja o prole-tarski otroci. Kdor je prijatelj delovnega ljudstva, bo šel in hi zastavil prvo delo. 40 let se ni nihče brigal za to delo, ker so bili gospodarji v občini sami preskrbljeni. Ko je dr. Krek ustanovil delavsko stavbinsko društvo, ki je hotelo zidati v Trnovem delavske hišice, je prišel sedanji protektor narodnih socialistov in starih bankirjev ter tedanji despot v Ljubljani ter rekel, da naj gredo delavci ven iz me-pta. Vseeno so se zidale delavske hiše, čeprav izven Ljubljane. Mestna občina pa ni storila drugega, kakor delo drugih ovirala. Na našem programu ;e zapisano tudi varslvo otrok. Poglejte otroke v naših predmestjih, pa tudi v sredini mesta! Žive v prenapolnjenih stanovanjih, vsled zaposlenosti očeta in mater brez nadzorstva. Kakšni bodo ti ljudje? Občina je velika družina in zato je poklicana kot družinska skupina skrbeti za svoje otroke. Na programu imamo tudi delovne šole. Zahtevamo, da naj se šola preosnuje, da bi se otroci učili tudi delati enega ali drugega ročnega dela. Šola se mora pre-osnovati, zakaj šola je danes taka, da se že v njej ustvarja prepad med otroci pro-letarcev in otroci buržujev. (Res je!) Izvesti nameravamo vse tiste sklepe, ki so bili sklenjeni že v zadnjem občinskem svetu. Občinsko gospodarstvo se mora vršiti v lastni režiji, ki naj nese toliko profita, da se zmanjšajo davščine. Tega principa se bomo držali, odvisno pa je od volivcev, v koliko ga bom mogli izvršiti. Poglavje o nagajkf. >Slovenski Narod« je vprašal, ali hočejo ljubljanski volivci, ki bi volili >Zvezo delovnega ljudstva« priti pod klerikalno palice ali pod boljševiško nagajko. Ne vem, ali v Rusiji še vlada nagajka, gotovo pa je, cla je vladala pod cerizmom. (Res je!) In sedaj vlačijo v Jugoslavijo odrez-ke ruskega carizma (smeh), ki imajo nalogo ,r pomočjo nagajke ustvariti pri-nas razmere ruskega carističnega režima pod firmo carja Pribičeviča in cesarja Janeza. (Pritrjevanje.) Povedati moram, da caristična nagajka pri nas že deluje. Če vprašamo državne nameščence, bodo lah- ko povedali, da so Jim nagajko že pokazali in zagrozili, da bodo ž njimi postopali p< ne vem katerih paragrafih zakona o zašci ti države, kdor bi volil »Zvezo delovnega ljudstva«. Mi pa vemo, da je to terorizem in da bo prišel čas, ko bomo ustvarili nov zakon o zaščiti države proti sedanjim teroristom. Tedaj bomo klicali na odgovornost tiste, ki danes kažejo nagajko — in marsikatero visoko glavo bomo takrat terjali Ne a starimi »šembiljami«, ampak s fanti! Naš slovenski narod je v svojih na« rodnih pesmih vedno lepo povedal, kako jo bilo v starih časih. V tistih časih je bilo v Ljubljani prijetno. Tako poje pesem: Stoji, stoji Ljubljanca, sredi nje lipica, pori njo je mizica, okoli nje dvanajst stol čkov, na njih sede pa fantje! V starih časih so bili občinski odborniki LJubljano — fantje! Če ste pa gledali občinske od bore zadnjih 40 let, ste videli, da so bila to samo gola okostja, oblečena v liberalno kapitalistično suknjo. Oblečeni so bili v najboljše sukno, toda bili so brejs idej, sploh brez vsega mozga. V LJubljani je vladala pasivnost. Sedeli so na stoleh kakor stare '.šerobiljet, kakor jih je že dr. Krek svojčas nazival in ne kot možje. Te Šembilje prorokujejo sedaj, kaj bodo vse naredile, ako pridejo v občinski svet Noj bi bile delale takrat, ko so imele Sm za to, zakaj sedaj ne bodo mogle več. Mi hočemo ljudi, ki bodo delali. M| hočemo ljudi poštenega dela, zdravega po guma in korajže. Delovno ljudstvo naj s« sedaj odloči, Ljubljančani naj se odloČijo, ali gredo v fronto z »Zvezo delovnega ljudstva« ali gredo s fanti, ali pa s starimi »Šembiljamk! (Burno odobravanje.) Politične novice« >s "~f Protidržavnl elementi naraščaj«. Da so komunisti protidržavni, kdo bi H tem dvomil. Tudi vse avtonomistlčne stran* ke so protidržavne. Po najnovejših podatkih v demokratskih listih so sedaj proti-državni tudi dr. Triller, dr. Ravnihar, Davidovič, dr. Veljkovič, dr. Ribar in vse; kar ž njimi hodi. Prišlo je tako daleč, da so še samo kridatarji, goljufi, oderuhi is slični lumpi - državotvorni«. + Pribičevič pod Pašičevim okrilje«! Vesti, da se namerava Pribičevič s svojimi najzvestejšimi »podrepašk, med katere prišteva sinočnji »Slov. Narod« tudi df. Žerjava, popolnoma odcepiti od demokratske skupine odnosno od Davidoviča, se pojavljajo vedno pogostejše. Stvar nt iwfj no neverjetna, če pomislimo, da PribKej v!6 vsa dolga štiri leta po ujedinjenju tu bil prav nič drugega kakor najbojevitejSi pobornik velesrbskega hegemonizma, v čemer se od Pašiča razločuje samo v toli. ko, da Pašič svojih velesrskih načrtov nI preveč skrival, Pribičevič pa je hinavsko stopil v »jugoslovanski« volčji koži med prezaupne prečanske ovčice in jih je rr» tudi nekaj preslepil s svojo masko. Danes pa tudi večina teh krotkih ovčič spregledala in obrača volku hrbet. Pribičevič« preti vsled tega velika osamljenost Zatoi skuša najti pot, ki bi ga javno združila t radikali. Stvar pa ne gre tako enostavno Radikali namreč prav dobro vedo, kake zelo ie Pribičevič čislan in priljubljen meri Hrvati in Slovenci, in oni vedo istotako do bro, da bodo tudi oni osamljeni, če sprej-mejo Pribičeviča v svojo sredo, ker bi se dvignile v tem slučaju vse stranke proti njim kot močna opozicija. To pa radika lom nc bo všeč in zato/možnost ni izklju čena, da ostane končno na cedilu — Pri' bičevič sam. -f Predvojni dolgovi Črne gore. Leta 1913 je sklenila tedanja črnogorska vlada Packa. s« Francoski napisal Renfe Bazin — Poslovenil A. B. IDalie.l »Predobri ste, gospa Plumetova, ali vsega je konec, ona se bo poročila z drugim.« >Z drugimi To vendar ni mogoček Mislil sem, da je postalo gospe Plu-melovi slabo. Ne prestrašila bi se bolj, če bi ji kdo rekel, da ji je Peterček za smrt zbolel. Prsa se ji dvigajo. Sklene roke in me gleda z izrazom bolestnega sočutja: »Ubogi gospod Mouillard!« Dve solzi, dve resnični solzi ji steče-ta po licu. Hotel bi ju zajeti: to sta edini, ki jih je pretočilo zame človeško bitje po smrti moje mntere. Povedati ji moram vse, celo Ime mojega tekmeca. Ko zasliši ime Dufilleul, njena ogorčenost ne pozna meja: vzdihuje, da je Izvržek, da ve o njem toliko! — ali ga sploh pozna? — da te poroke ne sme biti, da je ne bo, da jo Plumet gotovo istega mnenja... »Gospa Plumetova,« pravim, >daleč sva zašla. Vrniva sc k vaši zadevi, moje so žalostne in vi ne morete nič zato.« Vstnne razburjena in objokana, nekoliko užaljena. »Moja zadeva? Ali mislite, da se bom danes zanimala zanjo! Kal mi mar «wvJa; menica! Kar ste mi povedali, me jo globoko užalostilo. Drugič, gospod Mouillard, drugič!« Poslovila se je skrivnostnega obraza, stisnila mi je roko, kakor cla mi hoče reči: Računajte name! U božiča I V vagonu 10. julija. Utrdbe so za mano. Čuvajnice, tovarne, gostilne ln mrke razvaline, vse so samo svetle točke, ki ostajajo daleč zadaj. Vlak brzi z divjo naglico. Zeleni travniki in z.lata polja so razvijajo pred mojimi očmi kot trakovi. Zdaj pa zdaj zažvenketa železje, za hip se pokažejo stebri in napisi: to je kolodvor, preko katerega drvimo zaviti v oblak prahu; blisk prereže cesto: prešli smo preko reke. Odpotoval sem, odpotoval zares, nihče me ne bo zadržal, ne Lampron, ne gospod Boule, ne Plumet. Stare sanje se mi uresničujejo: videl bom Italijo! Oh, samo en kotiček, pa kakšna radost, kakšno nepričakovano veselje! Osem dni je od tega. Gospod Boule me pokliče k sebi v kabinet. »Gospod Mouillard, vi govorite dobro laški, kajne?* »Res je, gospod.« »Ali ne bi hoteli potovati nn stroške neke stranke?« »Prav rad kamorkoli.« »V Italijo?« »Še rajši * :;>To sem si že mislil in zato sem vas določil vnaprej pri sodišču, ne da bi vas bil vprašal. Treba je izvršiti v Milanu preiskavo, treba je pregledati listine civilnih oblasti in še nekatere druge, ki sc nanje sklicuje noki italijanski dedič, ki hoče na ta način dokazati svojo upravičenost do neke ne baš male dediščine. Ali se še spominjate procesa Zampini contra Vel-dou in tovariši?« »Zelo dobro.« ^ »Dognati morate na licu mesta, ali je ta Zampini res opravičen do svojih zahtev. Spremljala vas bosta uradnik Narodnega arhiva in tolmač. Peljati se morete preko Švice ali ob obali, kakor se vam zdi. Dam vam šeststo frankov in 14 dni počitnic. Ali ste zadovoljni?« »Lahko si mislite!« »Pripravite se torej na pot! V Milanu morate biti osemnajstega zjutraj.« Z veliko novico pobitim k Lampronu, ki se nemalo začudi in razvname pri spominu na Italijo. Sedaj sem na potu, zlb-ljem se v brzovlaku proti Lijonu, ne da bi mi bilo žal za Parizom. Vse moje misli hite naprej, proti Švici, ki jo bom videl jutri. Izbral sem si lo zeleno pot do dežele sinjega neba. Do zadnjega trenotka sem b!l v strahu, da me kaka ovira ne zadrži, da me smola, ki mi je stalno za petami, ne ustavi, čudim se, dn mi ie tokrat prizanesla. Prav i«hko bi bil zamudil vlak, res je, kajti konj, ki ga ima izvošček št 7382, je gotovo star dirkač iz Longchampa, da se mu je posrečilo nadomestiti čas, ki sem ga izgubil z gospodom Plumetom. Uro pred odhodom me je gospod Botl-le še nekam uradno poslal. Ko sem se na-zajgrede peljal po Opernem trgu, me nekdo—ne vem od kodi — pokliče: »Gospod Mouillard!« Ozrem se na desno, ozrem se na levo in glej, na zavarovanem prostoru zapazim okvirarja, ki si na vse načine prizadev« vzbuditi mojo pozornost. Ustavim voznika. Zadovoljen nasmeh preleti Plumetovo obličje. Z eno nogo stopi z varnostnega prostora, jaz pa odprem vratica. Naenkrat pri-drdra mimo voz, konj z gobcem zapre vratica. Odprem jih znova, pa pride drugi, pride tretji in tako dalje, da me naposled dvoje vrst voz loči od Plumeta, ki mi glas no nekaj pripoveduje. Ropot koles in šun množice onemogoča sporazumljenje, to na znanim z znamenji Plumetu. Stopi na prste pa 'uspeh nič boljši. Pet minut zamude! Ne morem čakat dalje. In kaj vem, mogoče pa bi me t< zadržalo. Mogoče se je smola preoblekli v prijatelja Plumeta. Pri tej misli se stre sera in zavpijem: »Voznik, kar najhitreje na Lijonsk kolodvor!« Uboga me. Tjakaj prideva v zadnjen trenutku, ko je vlak že pripravljen za od hod. Jaz sem poslednji, ki dobim listek. štev. ______ ..........A z nekim finančnim sindikatom pogodbo glede posojila v znesku 40 milijonov frankov. Od te vsote je dobila izplačanih 8 milijonov. Med svetovno vojno in po ujedi-njenju pa se ni nihče več brigal niti za odplačilo dolga niti za izplačevanje obresti. Nedavno pa so prišli v Belgrad zastopniki upniških bank in imeli dolgo konferenco z generalno direkcijo državnih dolgov glede ureditve tega vprašanja. Seja v\$lm šolskega sveta dne 26. t. m. (Konec.) Samostojni predlogi: Ukinitev samostanskih učiteljišč. Podelilo se je nekaj razpisanih služb, med njimi g. Fr. Kogeju katehetska služba v St. Vidu nad Ljubljano. Potem so prišli na vrsto samostojni predlogi. Kan. Nadrah predlaga, naj se razveljavi sklep višjega šolskega sveta, s katerim se je list »Slov. učitelj« izločil iz šolskih knjižic. Predlagatelj omenja, da ni prav, če se VTŽejo vsi letniki iz šol. knjižic. Če je katera štavilka po mnenju večine nepravilno pisala, naj bi se tista prepovedala. Tako malo imamo didaktič-no-pedagoške literature, pa še tej se zapira pot v šolske knjižnice. Nadzornik Wester podpira predlog: Pravico, naročati liste, ima krajni šolski svet, ki naroči, kar sam hoče. Tudi je proti demokratskemu načelu na ta način kak list zatirati. Če bo pisal kaj protidržavnega, ga bo že državna oblast zasegla. — G. Jelene meni, da list zato ne spada v šolske knjižnice, ker še vedno prinaša politične no-tice. — Predlog je bil odklonjen z 8 proti 5 glasovom. Ravn. Jelene predlaga, naj se razveljavijo dosedanji sklepi glede oddaje nad-učiteljske službe na šoli celjske okolice. Kan. Vraber predlaga, naj se izvrši zadnji tozadevni sklep in naj se služba znova razpiše. Sprejel se je z večino glasov predlog g. Jelenca, ki je nato predlagal, naj se na podlagi prvega razpisa te službe in dotičnega tropredloga imenuje za nadučitelja Voglar. Predlog sprejet z večino glasov. Isti predlaga ukinitev vseh zasebnih učiteljišč. Pokrajinska uprava se naprosi, da predlaga ministrstvu prosvete, naj z začetkom šolskega leta 1923—24 ukine zasebna učiteljišča v Sloveniji. Predlagatelj. utemeljuje svoj predlog tako-le: Imeli bgmo kmalu preveč učiteljic in tako učiteljski proletarijat. Imamo že sedaj preveč učiteljic; treba skrbeti, da jih zame-trimo z učitelji. Nadzornik Wester poudarja, da bi bile treba najprej statističnih podatkov, koliko učiteljskih moči bo treba v prihodnjih letih; potem se bo šele videlo, če so nam zasebna učiteljišča potrebna. Tudi bi se ta ne smela ukiniti naenkrat, ampak mkcesivno, začenši s I. razredom. Kan. Nadrah pripomni: »Čemu ta hi-Irica? Člen 16. ustave določa, da se bo z zakonom odredilo, pod kakšnimi pogoji naj bodo privatne šole in njih posamezne vrste dopuščene. Ta zakon bo kmalu izšel; saj so načrti za razne vrste šol že do-gotovljeni. In dokler tega zakona ni, velja avstrijski državni zakon z dne 14. maja 1869., ki v § 73 določa, naj se zapro tista zasebna učilišča, v katerih se ne izpolnjujejo zakoni ali v katerih se prikažejo nravne napake. Ministrstvo ne sme ukinjati zasebnih šol iz drugih vzrokov kakor iz v zakonu omenjenih. Iz naših sa- Mislim, da se je gospodu Plumetu posrečilo uiti z varnostnega prostorčka. Na potu. Genove. — Prvo, kar zagledam, je 8tražnik v komični obleki, ki čuva pri izhodu. Pri nas bi morali njegi čuvati pred pocestnimi dečaki, tukaj čuva on. Tako sem orej prestopil tujo zemljo. Dve uri imam časa, da si ogledam mesto. Kaj naj si ogledam? Okolica je vedno lepa, doeim so v mestu mogoče stavbe, o katerih se tega ne more trditi. Pojdimo torej h kraju jezera, kjer 6e mu izvija Ro-na in odteka proti Franciji. Voda je čista in globoka kot v morskem prelivu. Sinja masa valovi v ozkem prostoru med zidanim obrežjem na eni in hišami na drugi strani. Bistri valovi me vlečejo s seboj. Skupaj zapustimo mesto, kmalu smo sredi vrtov z zelenjavo, kjer je mladi Topffer preplašen v samotni noči spoznal, kaj je strah. Ogromna kolesa, s pomočjo katerih namakajo zemljo, mečejo orjaške sence na gredice s solato pod vrbami. V dalji se smejejo porastli gričk! in vabijo na vesele nedeljske izlete. Rona pa skaklja in prepeva nad gladkimi kremeni. Dvoje ribičev, ki love tu postrvi, žene čolnič ob strmem bregu proti vodi. Mogoče nisem storil prav, da nisem Počakal na novico gospoda Plumeta. On ni eden tistih, ki zavoljo malenkosti naprav-liajo dosti vpitja. (DaljeJ ._ 5C0VEKEC, dne i mostanskih učiteljišč so izšle ravno tako j dobre učiteljice kakor iz državnih, če ne boljše, imajo pa to dobro na sebi, da državo veliko inanj stanejo, kot državna učiteljišča. Če bo g. Jelene zaradi nad-produkcije zatvarjal privatna učilišča, bo iz doslednosti kmalu moral priti s predlogom, naj se opusti polovica slovenskih gimnazij, in čez nekaj časa se bo moral lotiti še vseučilišča. Saj šolska uprava ni dolžna vsem učiteljskim kandidaticam dati služb, če teh ni na razpolago. Sicer pa g Jelencu ni tako pri srcu, da bi zabranil nadprodukcijo; on in njegovi somišljeniki streme za tem, da bi zatrli vse samostanske šole. To je razvidno iz raznih opazk »Učiteljskega tovariša« in iz načrtov novih šolskih zakonov. Skoro gotovo bodo dosegli svoj namen, pa le za kratek čas, končno bo pa zmagalo ljudstvo, šola, katero hoče imeti naše ljudstvo, je verska (konfesijonalna) šola in to šolo si bo tudi izvojevalo. V tej šoli se bo prelepo izvrševal didaktični nauk o koncentraciji pouka: ves pouk bo imel en centrum in ta centrum bo — Bog. Nikogar ne bomo silili v to šolo. Krščanski stariši jo zahtevajo samo za svoje otroke, puščajo pa isto prostost brozvercem, da si ustanove šolo brez Boga. Obžalujem, da je ta predlog stavil zastopnik učiteljstva. Učitelji Cerkve in duhovnikov ne bote nikdar uničili, pač pa bote uničili sami sebe. Ljudstvo vas sedaj zaničuje, kmalu vas bo sovražilo kot svoje sovražnike. V nekem kraju so pokopali župnika. Vsa župnija je prišla k pogrebu in točili so solze moški in ženske. Izkušen nadučitelj vpraša mladega učitelja — kulturnobojno razpoloženega: »Ali ste že videli, da bi bili ljudje za kakim učiteljem tako jokali?« »Še nikoli.« »Zato bodite pametni, pa pustite boj proti veri in duhovnikom.« Gospod kolega iz Maribora in jaz sva tukaj neoficijel-na zastopnika velikanske večine slovenskega naroda in kot taka svariva slovensko učiteljstvo pred takimi kulhirnoboj-nimi poskusi. Dr. Poljanec da;e samostanskim učiteljiščem najboljše spričevalo: Pouk je jako vesten, učiteljice so vse kvalificirane. Zahteva se na teh šolah veliko, uči se veliko in dosega se tudi veliko. Izpolnjujejo vse zahteve. Nato dokazuje iz raznih dokumentov, da ministrstvo teh učiteljišč ne more ukiniti. Bilo bi tudi proti senžer-menski pogodbi. Treba počakati, da se ta zadeva uredi s postavo, ki jo omenja člen 16. našo ustave. Prosi, naj predlagatelj ta predlog umakne. Dr Beuk omenja, cla sc je poslal svoj čas točen seznam vseh zasebnih šol v Belgrad. Vse so mornle znova prositi za pravico javnosti. Do sedai na tisti akt še ni nobenega odgovora. Gotovo smatra ministrstvo zadevo za ne še dozorelo. G. Ribnikar predlog priporoča. Treba je učiteljev. Učiteljic se ljudstvo samo brani. Zato je treba zasebna učiteljišča ukiniti. Tudi ni res, da bi bile privatne šole ceneje kakor državne: si že znajo na kak način dobiti denar od ljudi. Samo državna šola more dati ljudem državno zavest in narodnega duha. Kan. Nadrah se čudi logiki, ki je izražena v Ribnikarjevili in Jelenčevih trditvah: Zaprimo zasebne ženske šole, pa bomo imeli dosti moškega učiteljskega naraščaja. Zavoljo samostanskih šol se ni še noben deček odvrnil od moškega uče-teljišča in zavoljo njih ni niti en učitelj ostal brez službe. Zavrača tudi napad na samostanske šole, kakor da bi te šole nc vzgajale dobrih državljank in zavednih Slovenk. G. Jelene dokazuje slabo narodno in državljansko vzgojo tako-lc: : V neki samostanski šoli je letos neka samostanska učiteljica učila tako-le: Slovenija se deli na tri kronovine: na Kranjsko, Štajersko in Koroško. Glavno mesto štajerske je Gradec, Koroške Celovec, Kranjske Ljubljana. Naš kralj je Peter, ki ima dva sina, princa žorža in Aleksandra.« Dokaza, da je ta zgodbica resnična, g. Jelene ni dal nobenega. Predlog ravnatelja Jelenca je bil sprejet s 7 proti 4 glasovom. P. n, naročnikom! Opozarjamo vnovič na položnice, ki smo jih v minulih dneh poslali posameznim p. n. naročnikom z označbo zastanka do konca oktobra 1922. Razlika, ki je za-bilježena na tej položnici, je nastala vsled zadnjih poviškov naročnino, na katere se nekateri p. n. naročnikov tekom leta niso ozirali. — Ker pa je mogoče, da se je izgubila katera teh položnic, naj oni, ki se Čuti prizadetega, reklamira: "»Slovenca« s položnico —, da ne bo prihodnji teden neprijetnega ustavljanja. Istodobno opoznrjamo, i a stane »Slovenec« do konca leta 1922 za Jugoslavijo Din 118.50, za inozemstvo pa Din 194.—. To "elj"- med drugimi posebno za naročnike ki so plačali svojedobno samo po 60 oziroma 90 Din naročnine, pa niso do-noslali poviškov. Uprava »Slovenca«. 29. olčtoEra 1922. — Pozabljena obletnica. Danes, dno 29. oktobra je obletnica osvobojenja Slovencev, Hrvatov in Srbov izpod avstrijsko-mažarske hegemonije. Vlade, niti centralna niti pokrajinske v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Splitu ne čutijo potrebe, da bi se ta obletnica slovesno obhajala, še le naša pot v Belgrad, dne 1. decembra, se sme slovesno praznovati kot dan ujedinje-nja. Državniška medrost to ni, in narodi niso tako slepi, da bi ne videli namena. Ker pa vlade nočejo, se naj vsaj narod tiho in skromno spominja danes zgodovinsko tako važnega dogodka! — 25 letnico dušnega pastirstva kot žnpnik na Suhoru je obhajal dne 22. t. m. semiški dekan g. Jakob Pavlovčič. K temu izvanrednemu dogodku so osebno čestitali domači g. župan Franc Štubler v imenu občine, g. nadučitelj Stanko Vrezec v imenu šolske mladine, g. kr. narednik Svitoslav Jenko v imenu orožnikov in drugi. Bog ohrani tako blagega, delovnega in vsem slojem priljubljenega župnika še mnogo let! — Recepcija v proslavo obletnice »28. oktobra". Generalni konzul Češkoslovaške republike v Ljubljani, g. dr. Otokar B e -n e š, je priredil včeraj ob 11. uri dopoldne v srebrni dvorani hotela »Union« recepcijo ob priliki obletnice »28. oktobra«, dneva osvobojenja češkoslovaškega naroda. Zbralo se je toliko zastopnikov civilnih in vojaških oblasti, korporacij in društev ter odličnih prijateljev češkoslovaškega naroda, da je bila srebrna dvorana pretesna. G. generalni konzul dr. Beneš je govoril v proslavo četrte obletnice »28. oktobra« v slovenskem jeziku, pozdravil pred vsem zastopnike oblasti in avstrijskega, francoskega in italijanskega konzula ter nazdravil predsedniku Češkoslovaške republike dr. Masaryku ter kraljevi dvojici krallju 'Aleksandru in kraljici Marioli. V češkem jeziku je pozdravil navzoče češke rojake in v francoskem jeziku francoskega konzula. Pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar se je zahvalil g. generalnemu konzulu za lepo prireditev in je povdarjal veliko bodočnost Češkoslovaške države, katere uprava je vzorna. — Ob zakusku, ki je bil pripravljen, se je razvila nato prav prijetna zabava. — Nepristranski državni svet. Belgraj-ska »Pravda« javlja, da je državni svet nedavno izbiral apelacijske sodnike za Skop-lji mažarskih legitimov pa trdijo, da je opo-svojo listo, toda radikali so glasovali preko tega predloga za svoje radikalske kandidate. — Tako izgleda objektivnost upravnega sodišča. — Vlada »ima pare«, ampak ne za vse. Tako je odobrila te dni naknadni kredit za vsesokolski zlet v Ljubl jani v znesku 1 milijona kron. — Za uradniške draginjske doklade pa mema pare«. — Koruza za prehrano pasivnih krajev. V dalmatinska pristanišča je prišlo 600 vagonov koruze na račun ministrstva za socialno politiko. Koruzo bodo dobili v prvi vrsti v Črni gori, v Hercegovini in v Dalmaciji. — 51/j milijona dinarjev ali 22 milijonov kron je dovolil minister za javna dela za dovr-šitev kraljeve palače v Belgradu. — Sanatorij za delavce so te dni otvorili v Novem Sadu. Sprejemali bodo tudi druge bolnike. Sanatorij je moderno urejen in je stal 750 tisoč dinarjev. — Kot potnino za udeležnike svečanosti v Pragi je določila vlada pa 300 čeških kron na dan za osebo. — 0 pomanjkanju tobačnih izdelkov. Ali res manjka tobaka, smodk? Niti najmanj. Vsega je dovolj in bi bilo dovolj, če bi bila za kaj monopolna uprava. Nekdo, ki ima točen vpogled v pošlo- anje, nam je pripovedoval, da tobaka ne le ne manjka, marveč, da so prenapolnjena vsa skladišča. In vendar je odpustilo ravnateljstvo tob. tovarne v Ljubljani sedaj na zimo in prepustilo svoji usodi in stradanju tako veliko delavk. To je eno. — Druga stvar je pa ta: Država (uprava monopolov in oddelki za socialno skrbstvo) je oddala povečini vso tobačno prodajo invalidom, velikim državnim revežem in njihovim vdovam ter vdovam padlih mož. To bi bilo že hvalevredno, če bi ti reveži in reve imeli sredstva za plačevanje tobačnih izdelkov. Kje pa naj vzamejo denar? Saj jim ne izplačuje država niti tistega, kar jim gre. Tako pa iztržijo nekateri od tedna do tedna komaj po par tisočakov, — preživljati se morajo seveda tudi —, a kakšno »zalogo« pa si morejo nabaviti s par sto dinarji? Potem seveda manjka blaga, četudi so polna skladišča. In delavke morajo »nfi polje«. Ali država in uprava monopolov ne more tem državnim revežem kreditirati nekoliko blaga? — Beg iz državne službe. Minuli so tisti časi, ko so se ljudje za državno službo trgali. V današnjih dneh je število prosilcev največkrat prav minimalno, ali pa ni sploh nobenega. Kdo bo pa v državno službo silil, ko je splošno znano, da ie državni nameščenec na slabšem ko vaški pastir. Tako n. pr. beže iz državne službe postni odpravniki in odpravnice. Kaj ču- Sfam 3 da! Plača komaj komaj zadostuje za hrano in stanovanje, o obleki niti ne govorimo, pavšal (prispevek za razsvetljavo, kurjavo in pisarniške potrebščine) 30 kronic na mesec, pa zima je pred vrati. Kdor se je naveličal stradati in zmrzovati, beži drugam s trebuhom za kruhom. Tako bo prišlo do reduciranja državnih nameščencev tudi od te strani. Ali kam bo vse to privedlo, je pa drugo vprašanje. — Na slavnott v Pragi je odpotoval tudi g. minister Pucelj. V Južni Srbiji pa se je pojavil Hussein Boškovič, odmetnik. — Iz Novega mosta. V nedeljo dne 22. oktobra 1922 je priredilo prosvetno društvo »Soča« v družbi s katoliškim društvom rokodelskih pomočnikov Gregorčičev večer z deklamacijami Gregorčičevih pesmi, s petjem, tamburanjem in z govorom. Deklamacije: »Mojo srčno kri škropite«, »Mavrici« (lika dr. Gorjančeva), »Oljki« (gdč. Gričarjeva), »Soči« (gdč. Mi-lačeva), »Naš čolnič otmimo« (g. Žefran), »V pepelnični noči« (g. Cigler) so bile podane s čustvom in nekatere z dramatično silo. Mešani zbor pod vodstvom g. Grada s pevskimi točkami »Domovini«, »Nazaj v planinski raj«, >: Ujetega ptiča tožba«, »Čol-niču« je žel pohvalo. Tamburaški zbor pod vodstvom g. Bardorferja je s svojim prvim nastopom pokazal, da bo po vztrajni vaji nudil še marsikateri lep večer občinstvu. G. prof. Kovač je v svojem slavnostnem govoru z znano govorniško eleganco opisal Gregorčiča kot človeka in pesnika. Želimo, da bi nam »Soča« in Kat. dr. rok. pomočnikov priredili se kaj tako lepih večerov, kot je bil ta! — Nered na železnici. Z ozirom na notico pod tem naslovom v »Slovencu« od 12. oktobra nam je inšpektorat drž. železnic poslal naslednje pojasnilo: Zadevo smo preiskali in ugotovili, da Vas dopisnik ni točno informiral. Sprevodnik osebnega vlaka 916 z dne 5. oktobra t. 1. ni bil pijan, kar sta ugotovila vlakovodja in vlakovni preglednik. Po železniških predpisih je radi vsebine in obsega nedopustno vzeti kot ročno prtljago mernik pšenice in polno 15 1 pletenko seboj v voz. Zato je bil sprevodnik opravičen, da je zahteval doplačilo. Potniki pa se ne protivijo le doplačilu, temveč še napadajo sprevodnike, ki vrše le svojo dolžnost. Da je v takih položajih večkrat težko ohraniti mirno kri in prenesti vse zbadljivke, je razumljivo. Vkljub temu pa zahtevamo z vso strogostjo od svojih uslužbencev, da občujejo mirno in uljudno z občinstvom. Tudi v tem slučaju smo zadevo primemo obravnavali. — Inšpektorat državnih železnic prosi, naj se vse pritožbe radi nedo-statkov na železnici sporoče naravnost inšpektoratu, ki jih bo preiskal in strogo obravnaval. O izidu obravnave pa bo osebo, ki se bo pritožila, vedno pismeno obvestil. — Karlov testament. Nemški listi so nedavno objavili besedilo Karlovega testamenta, ki vsebuje tudi nekako politično oporoko, važno zlasti za Mažarsko. Voditelji mažarskih legitimov pa trdijo, da je oporoka prost falzifikat. — Kmečki slrah. Kakor smo svojedobno poročali, je ljubljanska policija aretirala Franceta Žagarja, Črnuški orožniki so prijeli Alojzija Meserka, litijski orožniki Angelo Ovardijo, oblasti so zaprle tudi Marijo Koretič. Po večtedenskih poi7.vedbah je ljubljanska policija izsledila glavarja vlomilske tolpe Janeza Meserka in njegovo prijateljico Tončko šorn in oba aretirala. Meserko je popisal okrajnemu policijskemu nadzorniku Habetu svoje roparske pohode. V štajerskih hribih nad Sv. Jurijem ob južni žel. je tolpa ukradla nekje uro z. verižico, nad Laškim so ukradli uro, ženske čevlje in nekaj obleke. V St. Juriju ob juž. žel. so pokradli nekaj ženske obleke in rjav ženski kocek. V trebeljskem okraju je lolpa v neki hiši ukradla 2 rjuhi, 2 predpasnika in dve glavni ruti. V Besnici pri Prežganju so ukradli harmoniko. Pri Sv. Trojici nad Krtino pri Dobri so pokradli žensko obleko, mast in čevlje. Blizu Moravč so v neki samotni hiši v bližini neke cerkvc ukradli pet prstanov, brošo s tolarjem Marije Terezije, srebrn goldinar, štiri srebrne krone in žensko uro z verižico. V Klečah so ukradli 7 bankovcev po 400 K, srebrno uro z verižico, hlače in telovnik; v nekem mlinu pri Dobrunjah so ukradli 2 ženski obleki iu več moške obleke. Pod Presko pri Tihaboju so vzeli tri krila, več jopic, sipastega sladkorja in kruha. Svoji lastni materi je Janez Meserko ukradel več obleke, ko jo je s komočjo Sornove na Migovcu, kjer je doma, izvabil iz hiše. V okolici Višnje gore je tolpa izpod nekega kozolca ukradla dve moški srajci, žensko krilo in glavno ruto. Ženi nekega finančnega kontrolnega organa pri Prežganju so ukradli več obleke, odejo in moko. V Gorici nad Stično jc pri vulgo Roj-cu Janez Meserko ukradel 600 K, srebrno uro z veri žico in rjavo moško obleko. V tnoravški okolici so ukradli nekemu kmetu 5 moških oblek in uro z verižico. Na Jančah so ukradli nekemu kmetu suknjič, nikeljnasto in srebrno uro. V neki hiši, kjer se križajo pota v Krtino, Moravče in Sv. Trojico, so ukradli nekaj ženske obleke. V hribih nad Železniki so ukradli nekemu kmetu dve moški obleki, usnjate do-kolenicc, črevlje, srajce, tri ponošene obleke in podplate. V neki hiši nad Ljubnem pri Gornjem Gradu so ukradli dve srajci in par črevljcv. Skupno jc Me serko priznal 20 tatvin in vlomov. — Dvakratnega morilca Schrotta so na Dunaju aretirali. Schrott je iz Zagreba potoval v etapah, preko meje je šel peš. Prišedši na Dunaj, jc takoj obiskal svojega prejšnjega mojstra Stran % SE0V15N15C, dna 20. olrtoSra 1932. Stev. 239. v Neubauu in tu so ga prijeli, Schrott je dejanje takoj priznal brez najmanjšega kesa; trdi samo to, da obeh krojaških vajencev pri Stipetiču v Zagrebu ni imel namena ubiti, ampak samo omamiti, da ga ne bi ovirala pri tatvini. Ko so mu povedali, da je oba vajenca ubil, ni to napravilo na zločinca nobenega vtisa. Schrotta so zaprli in pride pred avstrijsko sodišče. Dunajski detektiv, ki ga je prijel, dobi nagrado zagrebškega policijskega ravnateljstva v znesku 5000 dinarjev, kar znaša v avstrijski valuti 6 milijonov kron. — Pri Schrottu so našli 1000 dinarjev, par milijonov avstrijskih kron in vstopnico — v gledališče. — Napačna vest o mobilizaciji. Te dni se je po Zagrebu raznesla govorica, da se vrši mobilizacija. Dejansko gre za običajno evidenco vojaških obvezancev. — Sava je izstopila v okolici Zagreba. Odnesla je več oral zemlje, 9 hiš je v veliki nevarnosti, a prebivalcem nihče ne pride na pomoč. g Ljubljanski trg. Padanje cen se vrši nadalje. Moka št. 0 se prodaja po 21 do 22 K kilogram na drobno. Izgleda, da se bo za kratko dobo ustalila cena na 20 K za kilogram št. 0. Kasneje smemo pričakovati zopetnega padca močnih cen. Slanina na drobno 100 do 106 K po kvaliteti, na debelo 90 do 95 K kilogram, domača mast 120 K, amerikanska 106 K. Smemo pričakovati, da bo cena slanini kot masti v kratkem še bolj padla. Debeli prašiči se plačujejo v Ljubljani pri oddaji v posameznih komadih po 58 do 64 K kilogram žive teže po kvaliteti. Mesa vseli vrst je na trgu dovolj; kvaliteta povoljna. Cene so ostale na prejšnji višini vsled nenavadnega padca cen surovih kož. 15. oktobra so se plačevale težke goveje kože še po 70 K kilogram, lahke po 60 K, telečje po 75 K, današnja cena težki goveji koži 50 K, lahki 40 K, telečji 60 K. Poceujenje kož bo imelo za posledico pocenitev usnja. — Današnje cene špecerijskega blaga 60 sledeče: kristalni sladkor 60 K, v kockah 70 K, namizno olje 88 K, jedilno olje 78 K, kava Portoriko 192 K, Santos 128 K, Rio 116 K, riž I. vrste 38 K, II. vrste 32 K, testenine I. vrste 56 K, II. vrste 48 K. - g Žitni trg. Cene žitu so bile na novosadski produktni borzi sledeče: pšenica 13.20—13.28 kron, ječmen 9.60 K, fižol 12.00 K, pšenična moka (št 0) 18.00 K, (št. 6) 14.40 K. lj Ljubljanske volitve in liberalne tinte. — Pripravljeni moramo biti na to, da bodo naši nasprotniki — eni kot drugi, saj v tem nasprotstvu se ne ločijo, — poskušali vsa sredstva proti nam in proti kandidatom Zveze delovnega ljudstva. Dolžni smo že sedaj opozarjati volilce, naj se nikakor ne dado begali od raznih liberalnih trobil, ne papirnatih ne ustnih po ljubljanskih oštarijah. — Tako je nedavno plašil volilce nek bivši občinski svetnik JDS, obenem gostilničar, češ da imajo (oni — je-deesarji namreč) že zagotovilo, da bo razveljavljena kandidatna lista zveze delovnega ljudstva. To je popolnoma izključeno in je le premišljen manever, da bi napravili zmedo v vrstah volilcev te liste. Mi bi radi poznali tisto vlado, ki bi se drznila poskusiti, kaj šele storiti kaj takega. Razveljavljenje celotne kandidatne liste ne more izreči nobena inštanca v državi, niti minister Gro-ga. Ni nemogoče dalje, da bodo poskušali liberalni zgagarji manevrirati tudi s termi- nom glede vlaganja kandidatnih list. Že v naprej jim povemo, da si bodo opekli svoje prste tudi tu, če bodo kaj poskušali. Pustimo sicer to vprašanje pri miru, ker smo hoteli le opozoriti na razne poskuse liberalcev, da bi ostala avtonomija mesta Ljubljane še nadalje — kolikor mogoče dolgo — v vladnih kleščah pogažena in poteptana v tla. Uverjeni smo pa tudi, da bodo naši volilci izbili te klešče vladi iz njene pesti in izvršili temeljito operacijo z njimi na zobeh onih, ki grizejo. — Vse liberalne finte pa bodo ostale bezgove flinte za strašilo vrabcev. Oni naj streljajo z bezgovim strženom, mi bomo pa s — krogljicami na voliščih. lj Razdeljene vloge. Združeni staroli-beralci -j- narodni socialisti = Jugoslovanska Zajednica = nekdanja magistratna gospoda se silno trudi, da dobi Ljubljano zopet v svojo oblast. Nočejo jim pa dati Ljubljane liberalni »mladini« in »Zveza delovnega ljudstva«. Da te nasprotnike uženo, so očividno napravili bojni načrt, naj starikavi »Narod« napada nedorastle liberalne »mladine«, mlada ^Jugoslavija« pa naj se zaletava v čvrsto »Zvezo delovnega ljudstva«, oziroma v »klerikalce« in ^komuniste«. Pred vsem naravno v »klerikalce«. In glej — »Jugoslavija« je res izvlekla odnekod starega, lesenega, zaprašenega klerikalnega zmaja in ga kot znanega konjička prepeljava po svojih predalih kakor so prepeljavali stari Lubljanča-nje na pustni torek po Poljanah tja do klavnice velikansko — bnio! — Zmagali pri volitvah seveda ne bodo stari magi-stratovci. ker bi jim brna ravno toliko pomagala kakor »klerikalni zmaj«. lj Klerikalnega zmaja je pričela pobijati liubl anska »Jugoslavija«. »Jugoslaviji« svetujemo, naj naprosi dr. Žerjava, da prestopi v klerikalno stranko. Če dr. Žerjav to stori, bo klerikalne stranke čisto gotovo takoj konec. lj Kakšne grožnje so to? »Danes je strah pred »Jutrovimk bogovi ie — prazen. In če se je do sedaj (podčrtano v originalu) vsled znanih pritiskov polnih razmer še kdo tresel pred močno roko in vse-gamogočno voljo političnih in duševnih aristokratov, se danes vsakdo ... (podčrtano v originalu) že smeje brez vse skrbi pred različnimi grožnjami, o katerih se je ta teden sem in tja še govorilo po naši sicer dobro informirani Ljubljani.« Tako stoji zapisano v včerajšnjem »Slov. Narodu«. »Narodu« bi bila neinformirana Ljubljana jako hvaležna, če bi jasneje povedal, za kakšne grožnje gre. Pri tej priliki bodi omenjeno, da e včasih tudi »Narod?: sam prav nepremišljeno — grozil. Ljubljančane pa prosimo, naj vsakega ^grozečega« fantalina obdarjenega s par brcami povsod in brez izjeme postavijo pred vrata. Pravi Ljubljančan se še policaja ne boji, pa bi se praznih besed in skrivnostnih groženj I lj »Srečna Ljubljana!« »Slovenski Narod« piše o sijajno uspelem shodu Zveze delovnega ljudstva in pravi: »Srečna Ljubljana, če pride v take roke!« — Ampak nesrečen »Narodi, če pride on v naše. lj Nove klerikalne zmaje je naročila ljubljanska »Jugoslavija , ker je stara zaloga pri »Slov. Narodu« že pošla. Zmajčki so krasno delo znanega domačega umelni-ka. Kdor pa želi nekaj posebnega, naj na- roči takega s piščalko v ozadju. Na takega piska tudi »Jugoslavija« vsak dan v dobi občinskih volitev. lj Shoda >Zveze delovnega ljudstva« v Uni-onu v petek se je udeležilo nad 3000 ljudi. Shod je nasprotnike naravnost konsterniral kakor se jasno vidi iz poročil nasprotnih listov o tem shodu. Našim ljudem pa je shod vlil nepremagljivega ognja. lj Umrl je včeraj popoldne g. Josip Satter, invalid. Pogreb bo v pondeljek ob 4. popoldne iz hiše žalosti Kolizej, Gosposvetska c. Naj v miru počiva! lj V Rokodelskem domu bo jutri zvečer ob 8. uri drugo letošnje predavanje Stolne »Prosvete«. Društveni člani in somišljeniki, posetite to predavanje v prav obilem številu! ij Tovariši, tovarišice! Prijatelji delavstva! Danes vsi v Ljudski dom na prireditev > Krekove mladine«, ki priredi igro >Slari in mladi*. Vstopnice se dobe celi dan v prostorih JSZ. Stari trg 2, I. Zvečer eno uro pred predstavo v Ljudskem domu. Pri predstavi svira orkester dravske divizije. lj Slovenska krščanska ženska zveza ima I. od-borovo sejo v pondeljek, dne 30. t. m. ob 5. uri popoldne v posvetovalnici KTD., Jugoslovanska tiskarna, I. nadstropje. Za odbornice je udeležba obvezna, vabljene so pa k seji tudi članice Zveze. lj Prosveta frančiškanske župnije priredi v ponedeljek 30. t. m. točno ob osmih zvečer skioptično predavanje. Predava g. kanonik Sušnik. lj Poselska zveza ima danes ob pol petih popoldne shod v dvorani Rokodelskega doma. Članice so povabljene na obilno udeležbo. — Načelstvo. lj šentjakobska prosveta. Danes zvečer ob pol osmih bo nadaljeval mons. Viktor Stcska svoje predavanje »o stari Ljubljani« (Ljubljana v srednjem veku). Takoj po predavanju odborova seja. — V nedeljo 5. novembra ob pol osmih bo redni občni zbor prosvetnega društva v navadnih prostorih. lj V šenipeterskein prosvetnem društvu se v [x>nedeljek 30. t. m. ob pol osmih zvečer nadaljuje nad vse zanimivo predavanje s slikami o izletu v Brno. Vstopnina kakor zadnjič, dani in prijatelji dobro došli! —■ Po predavanju kratka odborova seja. lj Znan.-fveno-politični klub ima v ponedeljek 30. oktobra ob osmih zvečer v Akademskem domu predavanje o državnem ozemlju. lj Ženski zbor moravskih učitcljic iz Brna, ki nastopi v nedeljo, dne 5. novembra v dvorani hotela »Union«, šteje 30 članic pod vodstvom genijalnega dirigenta proL Vaclia. Zbor je do sedaj v dobi desetletnega obstoja nastopil v 80 koncertih in dokazal, da sc da z ženskim zborom doseči ravno tako lepe uspehe, kakor z moškim zborom, kajti krasota in milina ženskih glasov je isto toliko vredna, kakor vznešena moč moškega zbora. Ženski zbor sicer ne vpliva na poslušalca po svoji moči, vendar pa ga popolnoma pritegne nase vsled svoje miline in ljubkosti. Sedeži za ta koncert so v predprodaji v trgovini Glasbene Matice na Kongresnem trgu. lj Pevska vaja v Zvezi včlanjenih zborov se vrši v nedeljo 29. okt. 1922 dopoldne v pevski dvorani Glasbene Matice, in sicer za I. in II. tenor točno ob desetih, za I. in II. bas točno ob tričetrt na enajst Nove nagrobnice! Polnoštevilna udeležba nujno potrebna! Odbor Zveze slov. pevskih zborov. lj Avtomobilni promet na pokopališče. Avto-mobilna prometna d. d. v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da bodo vozili za časa praznikov, t j. v nedeljo in torek popoldne in v sredo cel dan avto-omnibusi iz mesta na pokopališče. Postajališča: kavarna Evropa, mitnica na Vidovdanski cesti, ob mitnici na Zaloški cesti pri sv. Petra cerkvi. Cena: od kavarne Evropa na pokopališče ail obratno 5 Din, od Vidovdanske ceste oz. Zaloške ceste na pokopališče ali obratno 4 Din za osebo. Vozilo se bo vsake pol ure. — 4576 lj Ogenj v Komenskega ulici. Včeraj zjutraj ob pol šestih je bil alarmiran mestni gasilski urad potom policijskega stražnika, da^e izbruhnil požar v Komenskega ulici št 26. Čuvaj na gradu je dal znamenje z dvema streloma. Na lice mesta je odšla takoj mestna poklicna gasilska 6traža, broječa osem mož, ki pa je stopila le deloma v akcijo, ker so domači požar še pravočasno opazili ter z vsemi močmi lokalizirali. Iz kuhinje v drugo nadstropje je vodilo posebno stopnišče v podstrešje. Pod tem stopniščem je imela stranka najbrže spravljen pepel, ker se je našla posoda in pepel v posodi. V istem prostoru so bile razne cunje in nekaj drv. Ogenj je vžgal stopnice, ki so zgorele ter vrata in prešel v podstrešje. Začutil je požar tamkaj stanujoči dijak, ki je slišal okoli pete ure prasketanje in pokanje v kuhinji ter opozoril stranko na to. Na alarmne strele se je takoj odzvalo ljubljansko prostovoljno gasilno društvo, ki je stalo, broječe 12 mož, pripravljeno v gasilskem domu, da v slučaju potrebe stopi v akcijo. lj Policijska kronika. Ljubljanski vlomilci, katere je vodil Cimžar Jakob (družba je štela 10 članov in ki so vsi zaprti) so dosedaj priznali, da so izvršili 60 vlomov. Narodno rledlšče. DRAMA. Nedelja, 29. oktobra ob 3 popoldne HLAPCI. Izven. Ob 8 zvečer 21VI MR1VEC. Izven. Ponedeljek, 30. oklobra HEDDA CiABLER. Gostovanje gospe Marije Vere. — Red D. Torek, 31. oktobra. — Zaprto. OPERA. Nedelia, 29. oktobra LAKME. — Izven. Ponedeljek, 3(1. oktobra. — Zaprto. Torek, 31. oktobra PRODANA NEVESTA. Red B. pr »Bogoslovni Vestnik* za 1. 1923 se že tiska. V kratkem bo izšla 1. št. 1. 1923. Prejeli jo bodo samo tisti stari naročniki, ki so že plačali zaostalo naročnino za lanski letnik (20 Din; podporna članarina 25 Din.) Račun za lanski letnik izkazuje ogromen primanjkljaj. Zato prosimo, da zaostali naročniki brez odlašanja poravnajo naročnino za L 1922. pr Finžgarjcv roman »Iz modernega sveta« je ravnokar izšel kot III. zvezek Finžgarjevih zbranih spisov. To veledobro pogodeno povest iz socijalnega j življenja je pisatelj objavil prvotno v »Dom in Svetu« v letniku 191$ Kot samostojna knjiga bo našla pri-: meren prosjpr v vsaki zasebni in javni knjižnici. — i Cena za broširan izvod znaša 30 Din, za vezan izvod 44 Din. pr Ravnokar je izšla v samozaložbi: Marica i Stepančičeva-Grcgoi ič, Siovenskc-italij.mska slovnica. Cena knjigi je Din 24. Knjiga se dobi v knjigarni | »Nova Založba«, Ljubljana, Kongresni trg št 19. Orlovski vestnik. Odborova seja Šentjakobskega Grla se vrši v pondeljek ob 8. uri v prostorih Prosvete. Turssti&a m spert. Ilirija : Slovan. — Na športnem prostoru Ilirije pred državnim kolodvorom se vrši danes ob 15. uri nogometna tekma med Slovanom in kombiniranim moštvom Ilirije. Ob deževnem vremenu tekma odpade. Reven učenec je zgubil torbico z vsemi šolskimi potrebščinami pred sv. Jožefom. Pošten najditelj naj jo odda pri ravnateljstvu I. deške mešč. šole proti dobri nagradi. Ura se je našla pret. dni v Kopitarjevi ulici. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v našem uredništvu. Nosile zarasli n j i hovih velikih r ednosii Okrožni zdravnik dr. Viktor Gregorin ordinira stalno v NOVEM MESTU vsak dan od 9. do i?., in od 16. :lo 17., razen nedelj in praznikov. f Visii častnik v pok., ABSOLVENT TEHN. VOJAŠKE AKADEMliE NA DUNAJU, 38 lef siar, zmožen slovan., nemšk. in |QQQ primerne, če mo- ital. jezik« goče vodilne SlUŽfj6 »Zaupno mesto« na upravništvo. fao perilo za dame, gospode in deco priporoča tvrdka l S E. ItaM Kifto to iščemo osebo Strokovnjak v LESNI STROKI z dolgoletno prakso IŠČE primernega mesta v večjem podjetju, če mogoče koi vodja žage. Ponudbe pod »Vodja« na upravo »Slovenca«. 4619 EnonacSstropna hiša je NAPRODAJ v bližini tobačne tovarne, z vrtom, poleg Grada-ščice. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 4603. za snaženie društvenih lokalov. — Zglositi se je: Akademski dom, pritličje, Miklošičeva cesta štev. 5. Absolvent trgu tečaja išče službo zo pisarniškega pomočnika. Ponudbe na upravo lista pod »Absolvent«. 4615 Razpisana ie služba organista-cerkvenika na Bledu. Plača mesečno K 3200. Stanovanje prosto. IANEZ OBLAK, župnik. ?yiizar išče stanovanje; prevzel bi brezplačno mnla hišno popravila ev. kot hišnik. Več po dogovoru. Ponudbe na upravo »Sloven-pod -MIZAH«, 4554 s r e j m e m o samostojno in teligentno in trezno moč, ki je popolnoma izvežbana v MIZARSTVU IN STOLARSTVU kakor v lesni stroki. Samo resne ponudbe pod šifro »Stanovanje, luč in kurjava v hiši« na upravo lista. žensko, ki zna dobro piesti na pletilni stroj, j sprejmem. Plačam tedensko K 700 i aH K 400 in hrana v hišL Ponudbe j pod »PRIDNA DELAVKA 4569« na upravništvo »Slovenca«. ra za visok pritisk, sistem PELTON, 35 PS, 2 DINAMO, tipa Brown m drugo za kompl. centralo NAPRODAJ. - Pojasnila do 2. nov. Ing. Rudolf TREO, Gosposvetska cesta št. 12, II. nadstropje. 4620 isnsiinKiiscisBfBsigitamRansia? NAPRODAJ JE PRITLIČNA HIŠA z obširnim dvoriščem na zelo prometnem mestu v Brežicah, pripravna za vsako obrt, tudi za trgovino. Odda se iudi nekaj zemljišča travnikov in njiv. — Prodaja se vrši v nedeljo, 5. novembra 1922 v Brežicah. - Natančnejše podatke daje interesentom VIKT. PETAN, trgovec v Brežicah. 4629 Pavla % Del Linz roj. Litnder Vinko Del Linz trgovec in posestnik poročena. Tri Hiše — Hrušev/c prt Postojni, OBRTNA HRANILNICA m POSOJILNICA, KRANJ IKrojaški odsek) se priporoča za naročila na ^ usnjate obiske ^ za moške {suknjiči, hlače, čepice) tel domske jope. — Cene zmerne, delo solidno! NAPRODAJ laoBBnis&aii nova lahka KOČIIA, napol krita in več VOZIČKOV na peresih in na proste osi ter več VOZ za kmečko j delo. MIHAEL HROMEČ, kovač, SNEBRJE pri Ljubljani. 4616 GOSTILNA KAJFEŽ !lll=lll=lllsm=lllsl piincscjo vzorce. A. KAJIEZ. J Pritlična hiša naprodaj po uguoui ceni v Stužicah si. 53, pol ure od Ljubljane. 4612 KROMPIR GRAH SENO OVES kakor tudi drugo dež. pridelke kupujem. Ponudbe prosim samo z označbo cene na NOVAK, Zagreb, Maksimirska cesta 64. - Telefon 20-60. Opekarno in zanfo pripraven prostor, najraje blizu kolodvora, vzamem v nafem. Naslov in pogoje na upravo Usta pod Stev. 4600. Kupim 800 V 800 tur 2—3 IIP ali zame*Iam za enega od 5 PH Točne ponudbe na poStnl predal 18, Ljubljana Opeke ca. 100.000 kom. ml ie preostalo pri zidanju. Prodam jo po nizki ceni, tudi v partijah. lnteresentje naj blagovolijo pisali na upravo »Slovenca« pod Šifro »OPEKA« 4631. Učna vila (enodružinska) v Ljubljani, ravno dograjena, vsled preselitve zelo ceno NAPRODAJ Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod Številko 4635. STANOVANJE obstoječe iz Z sob, predsobe in kuhinje, z električno razsvetljavo, v sredini mesta, zamenjam ^ s stanovanjem s tremi ali Štirimi sobami in pritiklinaml v mestu, ali v najbližji okolici Naplačilo po dogovoru. lnteresentje naj pišejo no upravo »Slovenca« pod Šifro: »ZAMENA STANOVANJA« 4362. RAZGLAS. KROVSKl MOJSTER FRAN FUJAN LJUBLJANA, ILOVCA STEV. 48 OB DOLENJSKI CESTI zvrSuJe vsakovrstna nova krovska dela I koranltom, eternilom, skalco, opeko, lepenko in lesnim cementom itd. — Sprejema popravila raznih starih streh. Na zahtevo tudi zalaga z zgoraj na ved. blagom. DELO PREIZKUŠENO SOLIDNO IN PO NAJNI2JIH DNEVNIH CENAHI Prodam hišo z vrtom v bližini Liubliane, ob državni cesti, ki je prikladna za vsako trgovino ali obrt. Naslov pove uprava »Slovenca« pod Številko 4501. Nagrobne svetilke in PEČI nudi po zmerni ceni tvrdka O. ZAJEC, že-leznina, Ljubljana, Florijan-ska ulica štev. 23. Sirarna v češkoslovaški iSfce za SHS odjemalcev na debelo. Dopisi na SIRARNO ARNOLD WEISZ, Vetkč Sar'uhy. 4260 POLNO JARMENIKI! Stroje za Sage in obdelavo lesa, vsakovrstne, najnovejše konstrukcije dobavlja takoj po najnižji ceni s jugoslovanskega skladišča t|SULWERKE", Le pzig Kleinzscb, Dieekaustra se c8. Zastopnik in skladišče ima Wel er-Werke, Vien XIIL, Breitenseer-airas i 5j. Pojasnila daje s|.edicija »BALKAN", Ljubljana. -• -'v '-'.v Naznanjamo fužno vest vsem prijateljem in znancem, da ie naš iskreno ljubljeni oče VENEDIG MAKS vSfl nadzornik južne železnice v pokoju po kratki, mučni bolezni, v petek 27. t m. ob pol 7. uri, previden s sv. zakramenti, v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 29. okiobra ob 4 uri pop. od deželne bolnice na pokopališče k Sv Križu. Sv. maše se bodo darovale v več cerkvah Ljubljana, dne 28. oktobra 1922 2ALU)OČA RODBINA: Vilibald, Maks Venedig, Hedvika Krainar roj. Venedig, Ml TORBIC I ii dobijo najceneje ključavnice in okove prvorazrednega izdelka Brtider Deutsch Metali-waren-Fabrik Wien pri trgovina Jenaenaisklh, sedlarskih in tapetniških okovov ln proizvodov. ZAGREB — Duga ulica 12. Telofon 14 - 96 Brzojav!: LORUM. Vara prenovi in strokovno shrani preko zime ob malenkostni pristojbini tvrdka 3. GOREČ, Gosnosvetsha c. 14. DR. PHIL poučuje v nemškem jeziku one, ki so v tem Jeziku že napredovali, posebno v stilistiki, poetiki in liteiarni zgodovini Blag. vprašanja pod »DR. PHIL« na upravništvo lego lista. 45/0 Prodam malo hišo z vrtom v Ljubljanski okolici pO ugodni ceni Poizve se pri Heleni CII.AR, Dravlje št. /0. Pletene jopice roka po n:j rokavice, nogav.ee • 1 V • ' I illj.ll VUi H Mnkovic iissl. K. Sdss Ljubljana, Mestni trq štev. 19. Suhe gobe in kumno kuouje SEVER & Komp„ Ljublnna, Wolfova ulica 12. IStem Ponudbo pod „gozdovl~ na npravo iir.ta. ■/M--' • •: ' V- ^ ZAHVALA, Za mnogobrojne dokaze izraženega nam sočutja m sožalja ob priliki prebriike izgube našega nepozabnega ate, starega ate in lasta, gospoda LOVRENCA BLAZNIKA za poklonjene krasne vence in cvetje ter zu mnogoštevilno, čaščeče spremstvo nti blagopokojmkovi zadnji poti, izrekamo tem polom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. ŽALUJOČI OSTALI. Mi. Holondslii Uood iiiiiiiiiiiii:iiii)iiiiiiiiiniiiiii:iiiiii>i:iiiiuuii!i!iiiKi.,>i Opalograph razmnoževalni aparati so svetov-noznani Zahtevajte ponudbe I • ■*•• ■-*■!*- -^m-m »—^imriii-im jin mi fin rtird* * Ht * ifi ~ i1 i ■ Lr - — • • ■ *• ■.....» ' ■ - » .... M Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni usadnik Mifaael Mofikere s I^jubljttoL -luaoslovanska tiskarna v IJubljanL Zahtevajte ponudbe I