Posebna Izdela ob 7. url zjutraj. Posamezna Me vi lira 30 vinarjev. Šlev, 249 a. V Ljubljani, v sredo, dne 30. okioOra isn. Lefo XLVL ob Velja po po&th b aa oela leto aapro) I SO-— Ce ea aosoo „ .. n 4.80 Nemčlju oeloletno , 85*— ■a ostalo tnofematvo. r. M - ¥ Ljubljani na dom Ia eelo leto upre) K 48'— ■a me* o o „ .. K V qnn w|>a» anteni „ 4— 8-8« wa Sobotna Izdaja: =a Sa eele leto .1 10-■a loadijo oeioiotu 9 IV« ■a ostalo laoitmatvo „ 18 — pf Orodaiitro |e f Kopitarjevi allol itev. 8/I1L Bo opiti ae ao vračajo; nelraa^irana plima a* ae mm sprejemajo. — Uredniškega teleiona itev. SO. ea Političen list za slovenski narod. bbbhb Inserati i oh« Baoitolpaa petitvrata (M ■■ ilroka la 3 aus fiaeka ali a|a prostor) ca takrat . . . . po 50 v ia 4»a- ta večkrat . „ 45 „ prt »odflk aaroAlllii prtaaroa popoat po dogovora. Ot eobotak d volni tartt p Poslano: mmam Baoatolpaa petitvrata K I* hka|a vsak 4aa laviooiil m. Šl Peter na Krasu, Višnja Gora, Kamna Go i-ca in drugi. Mogočni pohod. Njim slede socialno demok atične strokovne organizacije s štirimi rdei ni zastavami. Pred nj'mi slika voditelja ocial: • stov pisatelja Etbina Kristana, ki se je preselil v svobodno A.meriko prisiljen že pred vojno. Za njimi korakajo poštni u acl-niki in uradnice v uniformah in brez 1un -forem. Njihova vrsta je neprer<' ednn. Sprevod zaključijo naše krVi/p !>o-soc;a!ne ergpnir.acijc z zastavami. Pr«cd njimi slika dr. Kreka, oza'išana s c vet em in jugoslovanskimi trobojnicaini. Nosijo io dekleta v narodnih nošah. Sledijo odbori katoliško narodnih prosvetnih društev, a to rokodelski pomočniki, miaden išk" društvo, društvo rokode's!-ih pomočnikov, mladeniško društvo, društvo rokodelcih inojatrov z zastavami. Kaiaajjeke ,IU delavci in dolavka. Obhod gre po Dunajski cesti, mimo glavnega kolodvora, po Resljevi cesti čez jubilejni most mimo Katoliške tiskarne, ki je okrašena z zastavami troimenega naroda SHS., nato mimo Mestnega doma, magistrata čez Stari trg, št. jakobski most pred Deželni dvorec, kjer se vsa množica uvrsti na Kongresnem trgu, tako da je trg veliko premajhen. Raz vsa okna in ob straneh ceste pozdravljajo manifestante brezštevilni gledalci. Sprevod se razvrsti na Kongresnem trgu. Ob Zvezdi konjeniki, pred njimi telovadci in narodne noše, okrog in okrog drugo občinstvo. V ospredju vojaštvo. Godbe igrajo, množica prepeva domo-rodne pesmi. »Živijo«-klici našim poslancem in zastopnikom Narodnega sveta, ki so zbrani na balkonu Deželnega dvorca. Ovac je nočejo prenehali. Ljudstvo zapoje Onam onamo, Slovenec sem, Hej Slovani. Nato spregovori burno pozdravljen zastopnik Narodnega sveta Ivan Hribar. Govor ravnatelja Hribarja, , Državljani in državljanke svobodne Jugoslavije! Naše življenje je polno dela in truda, polno vsakdanjih skrbi. Marsikedaj oma-gujemo pod njihevo butaro. Kljub vsemu temu pa prihajajo trenutki, v katerih se čutimo srečne, da živimo. Devet dni sem preživljamo take trenutke. Saj sc zavedamo, da smo stopili iz tamnice, v kateri so nas doslej imeli zaprte, na svetlo solnce. Naša srca, mile mi sestre in dragi bratje, prekipevajo vzvišenih čutil; vsaka naša žilica drhti doslej nepoznane sreče in radosti. Svobodni državljani ste, (Vihar navduršenja gre med množico; neprestani, dolgotrajni Živio!-klici.) Kot taki pa se dobro zavedate, da Vam bode ta največja vseh dobrin ohranjena le tedaj, ako bode Vaš državni ustroj redno funkcioniral. In prišli ste semkaj, da spoznate one, ki naj za to skrbe, Zalibog, danes ni med nami onega, katerega Ti, narod moj, najbolje ljubiš in častiš. Našega predsednika, našega voditelja, apostola jugoslovanstva in prvobori-telja za našo suverenost, dr. Antona Korošca (Viharni Zivio!-klici) pogrešaš i tukaj, A če ni telesno, v duhu je gotovo med nami. Saj je mogoče, da ravno v tem trenotju razpravlja v Švici, kjer se že ne-J,'aj dni mudi, o pogojih za zgradnjo naše celokupne države z velikim rodoljubom, predsednikom jugoslovanskega odbora dr. I • a n o m T r u m b i č e m (Viharni Zivic! >Jici) in genijalnim srbskim ministrskim predsednikom P a š i č e m. (Živio Pašič!) Narode! Prav je, da ob navedbi njunih imen' navdušenja prekipevaš. Saj sta ta dvr moža bila, ki sta z modrim, globoko premišljenim paktom položila prvi temeljni kamen samostojni in suvereni državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Temu temeljnemu kamenu sledili so drugi in hvaležnost zahteva, da se spominjamo njih polagateljev. Do črne zemlje se klanjamo Tvojim manom, Janez Evangelist Krek! (Ponovne, dolgotrajne ovacije spominu dr. Kreka. Klici: Slava Kreku!) Ko si spoznal, da ne bodeš klicar v puščavi, dvignil si prapor našega tijedi-njenja in zaklical si grom oglasno, da je odjeknilo po vsem svetu, da smo Slovenci, Hrvatje in Srbi narod istega jezika in iste krvi. Ko so nas obdol-ževali veleizdaje, nas zato metali v ječe in preganjali od domačih ognjišč, vrgel si jim v obraz nepobitno in poraz.ujočo resnico, da jc r o b s t v o veleizdaja. Tretji temeljni kamen ooložil si Ti, narod moj, ker si klic umel in veliko dobo spoznal. Pokazal si se zrelim. Slava Ti zato ! Četrti temeljni kamen položil je naš, od vseh spoštovani vrhovni dušni pastir, knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. (Bog živi našega primasa Jugoslavije! Vihar se par minut ne peleže.) Pred 20 leti sprejemali smo ga slovesnim načinom. Radostno razpoloženje, ki ie vladalo takrat po Ljubljani, zdelo se je, da ima globlje vzroke. In imelo jih je. Slovenski narod pričakoval je od svojega sina na stolici sv. Maksima velikega čina. Ne zastej. Ko je prišel čas, segel je škof dr. Jeglič vsem zvestim sinovom naroda v roke in se — njim na čelu — izrekel za ujedinenje, S tem činom postal je — sam od sebe — primas Jugoslavije ( Živio primas Jugoslavije!) in našo belo Ljubljano povzdignil je za sto-lico primata, (Burno odobravanje.) Največji kamen pa je v temelje naše države položil mož, čigar izredno državniško modrost občuduje ves svet. Grozno, nečloveško klanje provzročil je zgolj iz nebrzdanega slavo-hlepja avtokrat, ki ga bode zgodovina brez dvojbe nazvala največjo šibo človeštva. Videč to, odločil se je predsednik Zedinjenih držav severne Amerike Woodrow W i 1 s o n (Vihar med množico, navdušenje noče ponehati) storiti take vnebovpi-joče zločine za vse večne čase nemogoče. In nastopil je proti uzurpatorjem moči, ki jo tako radi in tako bogokletno — kakor Ncron in Ivan Grozni — izvajajo iz božje milosti. »Vsa moč je iz narodov, njim samim gre torej odločevati o njej!« .glasil se je njegov klic, klic pravega demokratizma, ki gre zmagonosno svojo pot po vsem svetu. Od klica pa je bil Wilson prestopil tudi k dejanju. On za nas Jugoslovane od onih, ki so nam še pred nedavnim brutalno grozili, da nas v tla po-mandiajo, naravnost zahteva svobodo, neodvisnost in samoodločbo. Vem, da možu, kateremu se bodo dvigali spomeniki po vsem svetu, tudi Jugoslavija postavi dostojen spomenik. A najlepši spomenik, spomenik hvaležnosti, ohranimo mu v svojih in svojih potomcev srcih. Še enemu čutu hvaležnosti moramo v tem svečanem trenutku dati izraza. Temelje naše države drži skupaj dragoceno pojilo: Tvojih hrabrih sinov — mladeničev in mož — Tvojih onemoglih starcev, Tvojih blagih hčera — deklet in žen —, Tvojih nedolžnih ctročičev kri je to, velika, sveta mučenica. kraljevina Srbija! Ta kri vpila je po maščevanju k nebu in priklicala je maščevanje; ona jc prosila Tvojega poveli-čanja, in poveličana si! — Zgradba pa, katero drži skupaj tako dragoccno pojilo, je neporušljiva. Prejmi torej naše poklon-stvo Ti, naša krasna, ob neizmernih mukah rojena in zato za večno neporušljiva Jugoskvjia. (Viharni 2ivio!-klici. Vihar noče prenehati.) Govor državnega noslanca dr. Lovro Pogačnika. Dragi bratje in sestre jugoslovanske! Prihajam z Dunaja in Vam prinašam pozdrave vseh onih poslancev, kar jih je še gori v Jugoslovanskem klubu. Z Dunaja prihajam, kjer so se zgodile v teh zgodovinskih trenotkih korenite spremembe. Danes gledajo vsi tisti, ki žive v onih zidovih in ki so si iz slovanskega bogastva zidali svoje ponosne palače s strahom v bodočnost in se boje, da bo po Ringu rasla trava in da bo vse opustošeno. Strah jih je čustev, ki danes plamte v Vaših srcih. In ta strah je tudi popolnoma upravičen, kajti gospodje imajo slabo vest, ker se zavedajo krivic, ki so Vam jih skozi sto in stoletja proviročali in Vam uilrabliaii Vaia pravicc in Vašo svobodo. Toda prišel je naš čas. Naš narod se jc vzbudil, našemu narodu je zasijala zlata svoboda. Danes praznujele prvi sveti dan svobode slovenske, svobode srbske, svobode hrvatske. Ctnpoda meja! Boje se, da se bo danes tudi v Ljubljani razgrajalo, da se bodo tudi v Ljubljani prirejali izgredi in se godile nasilnosti. Prijatelji! Jaz nisem vedel ,kaj se bo danes tukaj zgodilo, ampak jaz sem ministrskemu predsedniku v Vašem imenu, v imenu Jugoslovanskega kluba in v imenu naroda sloevnskcga izrazil, da je ta strah neutemeljen. Jaz vem, da se ne bo zgodoila nikomur najmanjša krivica, da se nc bo bo pripetil najmanjši izgred in da 6e ne bo danes v Ljubljani prelila niti kapljica krvi. Kajti slovenski narod ni narod nasilnikov, slovenski narod je narod omike, slovenski narod je narod izobrazbe in on kot zrel mož ve, kaj mu je storiti in to bo tudi storil. Dragi bratje! Dovolite, da izražam pri tej priliki misel, ki jo je že povdarjal moj predgovornik. To je misel Vas vseh, kar Vas vidim v toliko in toliko tisočglavih množicah tukaj z: anih, to je misel na svobodo, misel na lastno državo, misel na ljubljeno Jugoslavijo. Danes pozdravljate dragi prijatelji to misel kot uresničeno. Prijatelji! Ko je Jugoslovanski klub lansko ieto izrekel svojo jugoslovansko deklaracijo, takrat so nasprotniki rekli, da to govore politiki veleizdajalcev, da to govore izdajalci slovenskega naroda, izdajalci državnega mišljenja. Prijatelji, nastopil je mir, utihnili so vsi tisti, ki so izrekali svojo obsodbo. Iz lastne volje, iz lastne moči se je izrekel slovenski kmet. se je izreke! slovenski delavec, se je izrekla slovenska žena in slovensko dekle in v soglasju z vsem narodom slovenskim se je izrekla slovenska inteligenca za našo misel, za našo svobodo. Mi hočemo biti na lastni zemlji svoji gospodarji. (Živijo, Živijo!) Zato naj veljajo moje besede, ki jih govorim kot zastopnik Slovenske Ljudske Stranke, naj veljajo te besede v prvi vrsti zavednosti vsega slovenskega ljudstva. (Ponovni burni »Živijo«-klici.) Volja slovenskega ljudstva je priklicala našo Jugoslavijo v življenje in volja slovenskega ljudstva je tisti odločevalni faktor, ki bo odločeval, kakšna naj Jugoslavija je in kakšna naj ostane. Prijatelji in prijateljice! Ko gledam danes toliko vrlih Orlov in Sokolov tukaj zbranih, ko gledam tukaj naše častnike in vojake, lahko rečem, da se je zbrala naša mlada moč, da se je zaklela danes naša mlada sila in prisegla, da ostane Jugoslaviji zvesta do groba. (Živijo, Živijo!) Prijatelji! Nobena kaplja krvi naj ne izteče več za druge narode, za druge interese! Pripravljeni pa smo preliti svojo srčno kri za svojo svobodo, za našo ljubljeno Jugoslavijo. Prijatelji! Končam in Vas še enkrat najiskreneje pozdravljam. Pozdravljeni Vi vsi, pozdravljeni Vi sodniki, pozdravljeni Vi upravitelji, pozdravljeni vi kmetje, pozdravljeni Vi delavci, pozdravljena mladina, pozdravljen narod slovenski v svobodni Jugoslaviji. (Dolgotrajno viharno ploskanje in. »Živijo«-klici!) Govor dr. Karla Trillerja. V imenu deželnega odbora in dežele Kranjske je govoril nato namestnik deželnega glavarja dr. Karel Triller: Narod! Bratje in sestre! Na hribih žari — na planinah se dela beli dan! Oni beli dan svobode, ki ga je pričakoval naš rod neskončno dolga leta v težke verige vkovan, s trepetom v srcu, toda s skalnatim zaupanjem v duši. Nikdar niso obupali v teh strašnih, temnih časih poklicani glasniki slovenske duše. Nikdar ne, od Vodnika in Prešerna, do Jenka, Aškerca in Gregorčiča, do najmlajših oznanjevalcev naše svobode. Vsikdar so tolažili in bodrili naš rod, da Ilirija vstaja, da največ sveta otrokom sliši Slave, da kje bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti volijo vero in postave in da »ko v črni jaz gomili bom počival in zelen mah poraste nad menoj — veselih časov srečo bo užival, imel bo jasne dneve narod moj«. In danes, danes je napočil po predolgi pcpelnici tudi tisti vstajenja dan, »ko gremo naprej mi strelci in plamen gre pred nami skoz noč, kot Bog pred Izraelci«. Proroške sanje teh naših glasnikov izza treh rodov so danes realno dejstvo. In zato blagor onim izmed njih, ki jih že davno krije mehka in hvaležna jugoslovanska zemlja. Njihovi duhovi v trenutku nevidno plavajo nad nami in nas blagoslavljajo. Blagor pa tudi onim, ki so bili njihovi naj-vernejsi učenci pa jim ni bilo sojeno, da bi bili doživeli današnii jasni dan svobode In v tem smislu veljaj s tega mesta, izpred te hiše naš spomin predvsem p r e o d 1 i č -nemu zidarju svobodne Jugoslavije d r. J. E v. K r e k u. S'ava njegovemu spominu! Nič manjša slava pa tudi spominu onih tisočero in tisočero jugoslovanskih junakov, ki so prelili v teh zad njih strašnih štirih letih svojo srčno kri na tem ali on*n boiišču na tei ali nni strani, kajti Iz vse te skupne krvi se je rodila svobodna Jugoslavija. In tudi iz one, ki se je prenehala pretakati po žilah na vislicah ali drugih moriščih. Iskreno hvaležen spomin njim vsem! In s tem iskrenim izrazom hvaležnosti vzemimo slovo od preteklosti, nad vse žalostne. Od danes vnaprej naj bodo uprti vsi naši pogledi v bodočnost. Vsi in vsak izmec} nas naj stremi za tem, da prestopimo prag svobode kot zrel in discipliniran, kot kulturen narod. Brez nasilstva, brez malenkostne maščevalnosti. Z neomadeže-vanimi in neokrvavljenitni rokami dvigaj-mo prapor naše svobode. Tako da bo bodoči zgrdovinopisec te velike dobe smel in zamogel zapisati na čelo svoje knjige, posnemajoč svojega velikega prednika Pli-nija geslo: Haec est Jugoslavija, Diis saerat Bogu ostani mila in draga, lepa naša jugoslovanska domovinal (Odobravanje in pritrjevanje.) Govor vojaškega zastopnika. Bratje in sestre svobodne države jugoslovanske! Tudi za nas, kar nas veže težka dolžnost, je prišel čas, da damo duška čustvom, ki so jih polna naša srca in naše duše. Mi, ki smo morali mnogo prestati, ki smo morali marsikaj udušiti, ki smo morali zlasti udušiti vsako najmanjšo željo po zlati svobodni Jugoslaviji, mi danes svečano prisegamo, da hočemo preliti svojo kri za svobodno državo in da hočemo ostati svobodni Jugoslaviji zvesti do groba, (Viharno odobravanje in »Živijo«-klici). Med govorom dr. Rostoharjat ki potegne sabljo na balkonu v znak prisege, da se ne bodo naši vojaki več bojevali za tujce, ampak samo za lastno domovino, potegnejo častniki in vojaki sablje ter bodala in prisežejo svobodo jugoslovanski domovini. Navdušenje množic nepopisno.. Gromkih »Živijo«-klicev noče biti konca. Med množico gre vihar kakor veliki val: vsakdo ve, prehajamo iz stare Avstrije v Jugoslavijo. Zastopnik soc.-dem. stranke KopaS. Spoštovani someščani, prijatelji in prijateljice! Iskreno vas pozdravljam kot zastopnik Jugoslovanske socialnodemokra-tične stranke, ki se je pridružila celokupnemu narodu, kar je čisto ob sebi umevno. Socialna demokracija stoji danes uje-dinjena s troimenskim naronom in upam, da bo v bodoče socialnodemokratična stranka v tem novem zjedinjenju narodom lahko velik faktor in da bo v tem narodu zastopana demokratična ideja, zakaj, prijatelji in navzoči, ne samo Ljubljana, ampak tudi širši krogi naše domovine čutijo danes to potrebo, kajti z demokratično idejo je prepojeno danes prebivalstvo v zadnji gorski koči, in zadnji otrok, ki spregovori danes besedo, govori o narodnem ujedinjenju. Nihče izmed nas ni pričakoval, da nam bo tako hitro zasijala zlata svoboda. Doživeli smo to hitrejše, kakor smo pričakovali. Prišel bo čas, ko naj spregovori v državnem zboru in v vseh drugih zakonodajnih zastopih poleg drugih razredov svojo besedo tudi en razred, razred, ki največ trpi, to je delavski razred. Izjavljam, da bomo mi socialni demokratje takrat storili svojo dolžnost napram drugim slojem, ako jo bodo storili tudi drugi sloji napram nam. Globoko sem prepričan, da bo v bodoči državi socialno-demokratična stranka ne morda zadnja, ampak prva. Če bi pa drugi stanovi pozabili demokratična načela. potem bo jugoslovanska demokracija vzbudila svoje sile in bo šla naprej svojo pot, katero si je začrtala. Mi smo danes edini v eni želji in enem prepričanju, da bodo v bodoči državi vladala druga načela, kakor v centralistični državi — Avstriji, ki leži danes pred nami kakor stroh-njen kadaver. Narodi so štrli pot, po ka-.' teri je prišlo tako da'eč, da so hujskali rn izigravali narod proti narodu. In kdor je pri tem največ trpel? To so bili Slovenci, in v prvi vrsti delavstvo. V vseh Uradih je gospodovala tujčeva peta, ki nasA'e tepla po zobeh, o čemer vedo povedat^ največ železničarji. Cenjei navzoči! Upam, da bonu* v bodoče vsi edini, da bodo padle vse tiste stroge razlike med posameznimi sloj"i in da bo vse življenje v naši državi kar najbolj demokratično in da bo vladalo skupno delovanje vseh slojev. Cenjeni navzoči! Upam, da bomo v bo-zrtl narod, ki je vreden svobode, ki smo jo danes dosegli. Nastopajmo mirno in dostojno, ne povzročajmo nikakih rabuk, kajti s tem bomo dokazali, da znamo ceniti svojo svobodo. Pozdravljam vas še enkrat in vas zagotavljam, da bo jugoslovanska socialnodemokratična stranka vedno podpirala stremljenja vseh in delovanja vseh slojev, ki naj nam zajamčijo svobodo in prostost. (Živahni živlo-kl'ci in odobravanje.) Govor ljubljanskega župana. V imenu mestne občine ljubljanike je govoril ljubljanski župan dr. Iv. T a v č a r : Someščanke! Someščani! Po temnih časih zasijalo nam je solnce na jasnem nebu! Doživeli smo čase, na katere je mislil naš nebeški Prešeren, ko je pel, da se bodo Slovencem vremena razjasnila! Vremena so se nam razjasnila in jasno nebo je zvabilo danes našo belo Ljubljano na plan, da mirno, dostojno, pa tudi najslovesnejše poveličuje dan, kakor ga Jugoslovanstvo dosedaj še nikdar doživelo nil Česa se nam je najprej spominjati pri tej slavnosti? Spominjati se nam je predvsem naše mlade, naše preljubljene Jugoslavije! Kakor zmagonosna boginja skočita ,e iz glave umirajoči Avstriji in danes stoji pred našimi očmi v polnem svojem blesku, v polnem svojem orožju, tako da je nepremagljiva in najsi se je komaj rodilal Dosegli smo svojo lastno državo, v kateri bodo združeni Jugoslovani kot en sam narod v taki trdni zvezi, da je nobena peklenska moč ne bo mogla razkrojiti. Samostojna, ujedinje-na, demokratična Jugoslavija, zgrajena na temelju enotnosti, svobode, na temelju pravičnosti in solidarnosti, je gotova in mi se ji pri tej priliki klanjamo ter ji prisegamo zvestobo in ljubezen! In sedaj se nam je spominjati tistih, ki so bili naši otroci, naši bratje, in ki so na bojiščih pustili svoje mlado življenje, tako da dostikrat ne vemo, kje počivajo njihove blagoslovljene kosti. Vzeti so bili vsi našim ljubečim srcem in še sedaj teko zanje naše solze! Danes, prijatelji, pa vemo, da vsa ta jugoslovanska kri ni bila prelita brez sadu, danes vemo, da je ta kri bila pravzaprav prelita za našo Jugoslavijo in da le-ta, ko vstaja, ne sme nikdar pozabiti na grobove teh svojih junakov! Tik teh junakov spominjati se nam je še mučenikov, ki so na brezštevilnih vislicah končali svoje življenje, ker so zaslepljeni krogi imeli nespametno misel, da se bo Jugoslavija zatrla, če se bodo njeni sinovi metali v ječe, vlačili na vislice, nabadali na bajonete in streljali na moriščih. Jaz opuščam vsake obtožbe, samo toliko rečem, da solnce vzhajajoče suverene naše države obseva s tisto ljubeznijo, s katero obseva vse jugoslovanske pokrajine, tudi vislice, na katerih je umrlo toliko dobrih naših sinov! Teh mučenikov naša Jugoslavija, ki bo sicer zgrajena na temelju človekoljubja, ne bo mogla pozabiti in umestno je, da se jih danes prav živo spominjamo! Spominjati pa se moramo s hvaležnostjo tudi tistih množic našega revnega ljudstva, ki so v teku vojne stradale, prezebale in komaj živele, ki so morale gledati, kako so jim umirali otroci in kako so radi pomanjkanja zapuščali svet odraščeni in starci. Danes je naša Jugoslavija že rojena, ali gotovo je, da hudi časi s tem še niso končani; mogoče je, da bomo nekaj mesecev trpeli še vse hujše, kakor smo trpeli dosedaj! Reveže bi prosil, da naj ne obupavajo, bogatine bi rotil, da naj se v ljubezni spominjajo tistih, ki imajo manjši kos kruha, kakor oni! Naša sveta obljuba bodi danes, da hočemo tudi te zadnje čase stisk in nadlog prenesti in vzdržati, ker si s tem omogočimo, da nam ne bo samo visoko z gore gledati naše obljubljene dežele, temveč da pridemo v to obljubljeno deželo, to je v našo enotno in sveto Jugoslavijo! Današnji dan je dan našega vstajenja. Naša slavnost velja temu vstajenju. Zamol-čati pa nočem, da je naša slavnost obenem slovesen pogreb: pokopujemo namreč pred--sem tisti krivični vpliv avstrijskega po-neničevanja, ki nas je str'ctja moril v svojih kre^npljih! — Ima"io pa še drugega mrliča, ki je bil največji morilec vseh časov in ki je med drugim ob življenje spravil tj'di Avstrijo: mi pokopujemo danes z radostnim in veselim srcem tisto slabo-glasno zvezo z Nemčijo, o kateri pa sedaj vemo, da je bila grobokop Avstri;e, katca oa je proti svoji volji največ pripomogla, da se je redila svojih veri* na*a Jugoslavija! — Tem mrličem veljaj klic: Rcquiescant in oace! S tem klicem pa združimo drugi klic, ki naj do neba: Bog ohrani našo Jugoslavijo! Bog obvaruj ji življenje do konca svetov! Govor primasa Jugoslavije dr. B. Jegliča. Kvišku glave, ker približuje se Vaše odrešenje! Da, izpolnjuje se, kar smo želeli, iz srca in po pravici želeli: hitrih korakov se približuje čas, da bomo sami svoji v prekrasni jugoslovanski državi. Ko se te osvoboditve veselimo, zahvaljujemo se božji previdnosti, ki je v svoji vsemogočnosti strašne zunnnje dogodke nenaldoma, nepričakovano zasuka'a tako, da s«e bo po besedah Benedikta XV. tudi malin^i narodom podelila in zagotovila popolna pravica. V naših rokah je prihodnji ugodni ali neugodni razvitek celokupne Jugos'avije, Ako j'o postavimo na trdno skalo strahu božjega, na trdni temelj vsestranske naravna pravičnosti in krščanske ljubezni, i bo s'.ala trdno, ne bo usahnila, naj tudi na I njo pridrve kakršnikoli besni viharji Ako bi na našo Jugoslavijo v daljnjem njenem razvitku postavili na človeške strasti, na grdo sebičnost in krivičnost, na ureditev brez Boga, postavili bi jo na pesek, pa bi jo sovražni viharji porušili in grozna bi bila njena podrtija. Oh, naj ne bo tako! Božja modrost naj razsvetli one, ki imajo odgovorno nalogo, sezidati Jugoslavijo, da jo bodo vsestransko tako utemeljili in uredili, kakor je potrebno, da bi živela, da se bo krepko razvijala, se bogato razcvetela in bo dobra mati vernega, zdravega, čvrstega, srečnega jugoslovanskega naroda. Jugoslavijo čuvaj in vodi vsemogočni BogJ Jugoslavija naj živi! (Govor prekinjajo manilestantje z bur« nimi živio • klici. Vihar navdušenja noče poleči.) Velikanske ovacije prirejajo mnoHce primasu Jugoslavije, vladiki dr. A. B. J e • g 1 i č u. Nastop dr. Jegliča je poleg prisege vojakov višek vse manifestacije. Po govorih pojejo množic« z odkritimi glavami naše himne: Lepo naio domovino, Hej Slovani, Kde domov moj, Buči mori« itd. Godbe igrajo, Fanfare telovadcev done. Nato se sprevod premika mimo Pre» šernovega spomenika proti Slonu. Pred Prešernov spomenik položi naše narodno ženstvo venec v jugoslovanskih barvah* Govorite Franja dr. Tavčarjeva in Cilka Krekova. Nato dospe sprevod na zbirali« šče pred Slonom, raz balkon Slona M zahvali v imenu manifestarijskega odbora g. Pesek državljanom Jugoslavije, da ao vzdržali mir in red in naglaša smotreno delo vseh združenih naših sil v bodoči Jt» goslovanski republiki. j Med navdušenjem se ljudstvo okrog poldne razide. Sprevod je bil dolg nad eno uro. i , ^ • • • Popoldne je poteklo mirno. Nikjer »O* benega ekscesa, nikjer incidentov, tako kakor pri dopoldanski manifestaciji. Mesto praznično. Delo počiva. Trgovine zaprte. Električna železnica ne vozi. V gledališču ob 3. uri popoldne ljudska pred« stava »Divji lovec«, zvečer »Svet«, • ' • • V Unionu se je razvila zvečer spon* tana ljudska veselica. Igrala je trboveljska godba, pevski društvi so peli narodne himne, govorili so urednik Vrtovec, Pesek it akademik Fakin. , vv -■» _-- .. Napisi, ki so se nosili pri manllestadfskess sprevoda. živijo W!lson osvoboditelj I Naprej zet tava Slav« I Živijo Koroiec I Slava Kreku I Živijo Trumbič I Živila država SHS. I Živel Masafik I Živela neodvisna Jugoslavija I Živela jugoslovanska republika I Živela zveza narodov I Delavec, kmet in meSčan, uživa na{ sva« bode dan I Največ »veti otrokom sliil Slav« | Živila jugoslovanska mornarica ! Kri je rodila svobodo I Živele Zedinjene države I Živeli češki bratje I V edinosti je naša moč I Živijo Pašič I Ljudje vsi bratje, bra.tje vsi narodi I Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi Zora puca, bit če dana I Rešitev ljudstva je Slovan I Pravica nad vse I Egatitfe — libertč — fraternitft I Jugoslovan, bliža se dan I Naši vojaki domov I Naš Samo pride, — Naš plačilni dan ' Ne vdajmo se I Iz robstva vstaja prost Slovan ! Vstanite bratje, dan žari I Jugoslovan, prišel je svobode dan f Od Urala do Triglava, kliče majka Slava I Po trpljenju odrešenje I v Rli*a -e naše odrešenje I Pod našo streho tuji rod — le gost nam bo-— ne več gospod I Glej, vstal ie kruli Matiaž In rešil narod svoj I '-'ava amerikan^kim Jugoslovanom I slavno Slsvo slavnih Slovanov ! *:velc jugoslovanske čete I 'ivela mednarodna konferenca I Domovini vsak naj služi I ?ivela svoboda in demokracija I Slovenec, Srb. Hrvat, za uvjek brat i brat I Od Triglava do Balkana I v V življenju hrepenenje I Ocl Korotana do Soluna I Amcrikan-ki bratje, prihitite v svobodno do. movinn ! 5'nvan povsod brate ima I Noka živi što ie naše I Priplaval veliki dan iz juga sem na naše stran ! Buči. buči na5e morle adrijansko I I.e vkup, le vkup, uboga gmajna I Pozdravljeni sodržavljani Mcdžimurci In Prckmurci I Živijo \Vilson ! Živeli mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst I Čujte gore in bregovi, da »inovi Slave smol Živele naše prctollce, Brigad, Ljublinna, Zagrmi! Allnns er,ants de la r",'rlr I Buditcli angel naš nam trobi, Slovan na dan na dnn Slovan I Tz naroda za narod I Pro*t Slovan — gre na dan ! Pozdravljeni, osvobojeni koroški bratje I S pro^veto k svobodi I Živeli svobodni zavezniki Čeho-Slovaki. PoljalM S!ovan ki rod, na dan, na dan. t«ctani n«i d v čuk*n I Slava Korošca i Slava Wilsonu I Hej rojaki kvišku, da nam pride doba zlata ! Ljubimo se I Slava Matiju Gubcu I Živeli slovenski mučeniki I Od Gdanskega do Trsta I Biti slovanske krvi — bodi Slovanu ponosi KviSku srca ! Živi, iivi, duh slovanski I Za staro pravdo I Slava jugoslovanskim legijam I Svoji k svojim I Manifestacija v Idriji. Idrija. Manifestacija je bila mirna, pa veličastna. Obhoda se je udeležilo vse rr^ bivalstvo. Mesto ej v zastavah. Železničarji za narodne pravice. Vpeljava slovanskega državnega jezika na južni železnici. — Državna železnica se upira slovenščini. Jugoslovanski železničarji so po razhodu manifestacijskega sprevoda odkorakali na trg pred glavni kolodvor. Nastopil je njihov govornik. Med gromovitim pritrjevanjem in odobravanjem so sledili sledečim izvajanjem: Dragi tovarši! Častitljivi, osiveli naš kolodvor je doživel danes veselo spremembo. Raz njegovo streho so se do nedavnih časov šopirile črnožolte, mažarske in pruske zastave. Danes, na dan našega vstajenja plapolajo z njega naše mile trobojnice, ki so simbol naše mlade države in naše svobode. Iz gromenja topov, iz dima in ognja granat je vstal naš narod, trpin, da si sezida svoi svoboden dom. Včeraj je bil suženj, danes je gospod na svoji zemlji. Prijatelji! Danes smo prejeli prvi poljub svobode. Šele sedaj bomo sooznali, kaj je svobodni razvoj naroda. Sedaj šele bomo vedeli ceniti tiste narode, katerim je veljala svoboda več kot življenje. Mi jugoslovanski železničarji, ki smo najhujše občutili težko pest, sedaj poraženega militarizma in german- stva, se hočemo z vso strastjo okleniti prapora svobode, ki ga je naš narod danes tako visoko dvignil. Otresli se bomo vseh verig in samodržnih sil, ki so nam dorlej zapirale naša slovenska usta. Prišel je čas, da spregovori jugoslovanski železničar svojo domačo besedo, na svoji železnici! Naša od tujcev tako zaničevana, nam tako mila materinščina bo zavladala po vseh naših železnicah. Tovarši! Naznanjamo Vam, da je včeraj Narodni svet obvestil železniške uprave, da velja na slovenskem ozemlju slovenščina kot uradni jezik. To obvestilo nc velja samo upravam, temveč tudi nam. Naša državljanska dolžnost nam veleva, da pospešimo uvedbo našega jezi ka na naših železnicah, upoštevajoč seveda dejanski položaj in tiste naše tovariše, ki zares ne znajo našega jezika. Prijatelji! Mislim, cla govorim Vam vsem iz srca, če rečem, da se hočemo vsi radostno odzvati pozivu Narodnega sveta ter ga smatraimo za ukaz, kateri se mora takoj izvesti. Na slovenskih železnicah naj od danes naprej vlada naš slovenski jezik kot uradni jcivk! To ie naša lastna, svojevoljna proklamacija! Predlagam, da gro takoj deputacija treh navzočih železničarjev naše oddelne načelnike obvestiti o tem našem neomajnem sklepu! Živahni, navdušeni »Zivijo«-klici so sledili proklamaciji. Deputacija je precej izvršila svojo nalogo. Na južni železnici v Jugoslaviji so začeli naši ljudje via facti že danes uvajati jugoslovanski uradni jezik. Poncmčevalna nemškutarska trdnjava tržaške direkcije državnih železnic, prometni ravnatelj Je!eny je zdaj, ko je razpadla Avstrija, zagrozil železničarjem, da ne smejo uradovati slovensko. Pozivamo vse naše ljudi, da se strogo drže postave Narodnega sveta in se ne puste oplašiti od takih ljudi, ki se bodo zagovarjali Narodnemu svetli. Glavno je seveda, da je promet neoviran! Sabor proglasil neodolsirost. plino in ohrani zvestobo »Narodnemu veču«. Pozdravlja Čehoslovake in Poljake, ki hite novi dobi nasproti. Zato na novo delo! Govoru predsednika dr. Medakoviča so burno ploskali in navdušenja ni bilo ne konca ne kraja. Hrvatska samostojna. Nato prebere zapisnikar nujni predlog Svetozarja Pribičeviča: Sabor proglaša, da se pretrgajo vse vezi md Hrvatsko in Ogrsko na eni in Hrvatsko in Avstrijo na drugi strani. Nagodba, dodatki in revizije so neveljavne. Dalmacija, Slavonija in Hrvatska z Reko se združijo v državo, popolnoma neodvisno od Avstrije in Ogrske. Po , narodnostnem načelu naj se združijo vsi S lovenci, Hrvati in Srbi v eno, vsem | skupno neodvisno državo. Ko je to zapisnikar prebral, je nastalo v saboru velikansko navdušenje. Hrvatski ban Mihalovič, predsednik sabora dr. Me-dakovič in vsi poslanci z občinstvom vred vstanejo in zapojo narodno himno »Lepo našo domovino«. Takoj nato utemePuje Svetozar Pribičevič svoj nujni predlog, povdarja, da smo danes vsi Jugoslovani enodušni, proslavlja narodno edinstvo in pa sedanji čas, ki je razstrgal verige suženjstva. Hrvatski generali za svobodo. Za časa govora Svetozaria Pribičeviča pride v sabor vojaški poveljnik general Luka Šnjarič, za njim vsi hrvatski generali, ki so bili tačas v Zagrebu. V saboru nastane velikansko navdušenje. Ban Mihalovič odkaže generalu Šnjariču prostor pri sebi, sedež podbana. Pribičevič nato nadaliije svoj govor in pravi, da ne moremo dati tujim narodom pasu do morja. Hočemo popolnoma neodvisno državo. Zato naj živi svobodna in neodvisna država Jugoslovanov. (Burne ovacije.) Dr. Pavelič pred^ga, naj se govor Sv. Pribičeviča natisne in nalepi, kar sc soglasno sprejme. Sabor prizna Narodno veče. Nujni predlog dr. Paveliča, da sni a sabor objave »Narodnega veča« za obvezne in da ga prizna za vrhovno oblast, se soglasno in z burnim odobravanjem sprejme. Ban z narodom. Hrvatski ban Mihalovič izjavi pred celim narodom, da soglaša z obema predlogoma in da priznava eksekutivo »Narodnega veča«. Čc ga bodo za to klicali na odgovor merodajni faktorji, tedaj bo neustrašeno povedal, da kot sin hrvatskega naroda dela in čuti z njim, (Burno odobravanje in ploskanje.) Razpust Frarl-ovc stranke. Za hrvatskim banom govori r- ^.Jmk kluba poslancev Frankovc stranko rava dr. Prebeg, ki izjavi, da se pridružuje tem i sklep om, da prpid«? vs? cMnct na ■ Narodno veče«, Ker je s tem program Frankove 1 stranke prava izvršen, se stranka razpusti. Zagreb, 29. oktobra. Danes vlada v Zagrebu svečano razpoloženje. Ljudstvo se zaveda velikega trenutka, ve. da gremo v nove čase, v našo svobodo. Že zgodaj zjutraj je bilo na zagrebških ulicah vse živo. Po ccstah je patruljirala narodna straža, v prvi vrsti Sokoli pod vodstvom rezervnih častnikov. Proti 9, uri je drvelo ljudstvo na Markov trg, pred hrvatski sabor, da izve, kaj sklepajo poslanci. Srbski ujetniki so bili istotako oboroženi s puškami in so skrbeli za red. Po cesti pred vojaštvom so korakali trije častniki, ki so nosili slovensko, hrvatsko in srbsko zastavo. Za njim je jezdil general Plivelič, nato je pripeljal polkovnik 53. pp Turkovič godbo, 2 topa in moštvo, ki sta dajala častne salve, bilo je nad 500 častnikov ter obilo moštva, polkovnik Kučak pa je pripeljal vrle domo-branc. Pred saborom. Vse je hitelo na Markov trg pred hrvatski sabor. Po Markovem trgu se je razlegala godba in petje, z balkona sabora so se pa ljudstvu naznanjali posamezni govori. Pred saborom je godba igrala narodno himno, zvonovi so zvonili po cerkvah, s Strossmajerjevega šetališča so grmeli topovi. Na balkonu sabora je prebral predsednik »Narodnega veča« dr. Pavelič prisego narodu in vojaštvu, nakar je vojska prisegla zvestobo »Narodnemu veču«. Govornik je opozarjal 1'udstvo, naj bo mirno, ker naša zmaga je gotova stvar. Ljudstva se je polastilo velikansko navdušenje, zastave so vihrale, godba in pet'c fc r*neva-!o po Markovem trgu. Hrvatski sabor. Ob pol 11. je otvoril sejo pr rl.sednik hrvatskega sabora dr. Medakovič. Pred klopmi poslancev so se razvrstili delegati Narodnega veča, z galerij, ki so bile natlačeno polne, je padalo cvetje. Navzoči so bili vsi poslanci. Ko je vstopil v sabor ban Mihalovič s celokupno vlado, se je ponovilo burno ploskanje, ki je trajalo par minut. Nato je govoril predsednik sabora dr. Medakovič, ki je izvajal: Sklical sem hrvatski sabor, ker so to zahtevali poslanci. Vsi smo čutili, da moramo izvršiti delo, da smo mi sedaj pravi sodniki, Sedaj ni naša naloga razpravljati o dosedanji narodni politiki. s to moramo prenehati in pretrgati meje, ki so nas doslej vezale. Hočemo, da so vse hrvatske dežele združene v eno celoto, da je Slovenija združena z nami, ne pa odsekana kakor veja. Sedaj je treba voditi narodno politiko, sedaj mora biti združen ves narod, zato sc pokoravamo in se podvržemo Narodnemu veču«. Hočemo svobodno, neodvisno državo. Hrvatski sabor sedsj ne bo klepal o novih zakonih, ampak njegova Joga je likvidirati iri pričeti z novo or-nizacijo. Nazdravlja predsedniku Wilso-i, ljudstvo pa opominja, naj vzdrži disci- Izjava mažaronov, V imenu unionistov (mažaronov) izjavi poslanec dr. Šilovič, da se je njih klub razdružil in cla glasuje za oba predloga. Isto izjavi tudi v imenu obeh poslancev grofov Pejačevičev, ki sta odsotna, in cla se podvržeta Narodnemu veču«. Izjave sc nalepijo. Nato se sprejme predlog, da se natisnejo govori dr. Peveliča, dr, Popovičn, predsednika sabora dr. Medakoviča in dr. Prebega in se jih nalepi. Prihod hrvatskih gospej. Vrata hrvatskega sabora se odpro. V sabor pride do 300 gospej, vse v zlatu in dragocenih kamnih, pod vodstvom gospe Lopašič. V imenu hrvatskih žena pozdravi gospa Lopašič hrvatski sabor in njegove poslance, ki so se v teh butnili časih postavili na čelo narodni stvari. Nato položi gospa Lopašič vse dragocenosti, ki jih je imela na sebi, na mizo, nji slede ostale gospe. tako da ie bil naenkrat na mizi kup dragocenosti in zlatnikov za - Narodno veče«. Nečakinja pokojnoffa biskuoa Stross-majerja položi krasen dar — diadem — kot dar svojega pokojnega strica. — Poslanci so bili ginjeni do solz vsled tc tako velike požrtvovafnosti. Odhod v cerkev. Po stari hrvatski navadi je odšel nato celokupen sabor z vlado v cerkev, kjer je zagrebški nadškof dr. Bauer zapel zahvalno pesem. Po zahvalni pesmi se je pa prvič pela v cerkvi namesto cesarske pesmi narodna himna »Lepa naša domovina«^ Nazaj v sabor. Po zahvalni pesmi so se vrnili poslanci nazaj v sabor, kjer se je nadaljevala seja. Svobodni, Nato je prišel v razpravo nujni predlog poslanca Radiča, ki pravi, da so sedaj vse zveze z Avstrijo in Ogrsko pretrgane in da nimamo nobene zveze z Ogrsko in Nemško Avstrijo. Predlog je bil soglasno in z burnim odobravanjem sprejet. Dnevni red je bil izčrpan, Potem, ko so odobrili zapisnik, je bila seja zaključena, nakar so poslanci in občinstvo zapeli himno »Lepa naša domovina«. Prihodnja seja se skliče po potrebi. * A * Hrvatska vojska se podvrgla »Narodnemu veču«. Včeraj pozno v noč sta prišla v hrvatski sabor, kjer zboruje »Narodno veče«, vojaški poveljnik general Luka Šnjarič in poveljnik hrvatskega domobranstva general Mihaljevič, kjer sta izjavila, da se pod-vržeta s celo oboroženo močjo »Narodnemu veču« in da bosta z vojaštvom brezpogojno izvrševala le to, kar bo zapove-dalo »Narodno veče«. V vojnem stanju. »Narodno veče* je brzojavilo na jugozahodno fronto podmaršalu Metzgerju, naj pošlje jugoslovanske čete bivše avstrijske-ogrske monarhije domov, ker je jugoslovanska država SHS. v vojnem stanju z Nemško Avstrijo in Ogrsko. — Vsi mažarski častniki so zapustili Zagreb. Hrvati zasedli Reko in Sušak. »Narodno veče« je dalo včeraj po narodni straži, ki se je ustanovila na Reki in Sušaku, zasesti oba kraja skupno s hrvatskim vojaštvom. Na most, ki veče Reko s Sušakom, so postavili vojaki strojne puške. Zagreb, 29. oktobra. Reka je izjavila zaupanje »Narodnemu veču«, ki sedaj vlada nad Reko in Sušakom. Vojaško poveljstvo je prevzel nad Reko hrvatski general podmarčal Istvanovič, civilno pa -uvi ki ■ krajni glavar dr, Rojčevič. Oblast »Narodnega veča«. Danes se je pripeljal v Zagreb i ,t • ; ljon nemškega vojaštva s topovi. Na povelje »Narodnega veča« je bil bataljon raz-erožen, orožje in strelivo pa zaplenjeno. »Zeleni kader« v Zagrebu. Danes zjutraj okoli 7. ure jc udri \ mesto oddelek »zelenega kadn «, ki ic 'r pustil iz vojaških zaporov vse jetnike. Po ulicah se je razvil boj. Narodni straži re jc posrečilo oddelek »zelenega kadra- ujeti in razorožiti. »Zelenemu kadru«. Narodno ve čc« je izdalo oklic ■ ja-kom, naj ostanejo v vojašnicah, kjer bodo z vsem preskrbljeni. Pazijo naj na red in pa na imetje, ki jc last domovine. Zelenemu kadru« se ne bo ničesar dogodilo, samo vrne naj se domov in naj bo na razpolago »Narodnemu veču« za biambo nove domovine. Hrvatski železničarji priznali nadoblnst »Narodnega veča«. Danes so imeli železničarji shod, na katerem je govori! ravnatelj prometne j uprave in izjavil, da je od danes naprej I oblast železničarjev »Narodno veče». Narodnemu veču. Sisek, 29. oktobra, Danes se je vršil tu velikanski shod. Za »Narodno veče« se je nabralo 50.000 K. — Hrvatski 27. domo-branski polk se jc podvrgel »Narodnemu veču«. Pomilostitev v Bosni-Erccgu. Dun;;j, 29. oktobra. Njeg. Veličanstvo je na predlog skupnega finančnega ministra s sklepom z dne 29. oktobra 1918 vsem 37 zaradi političnih zločinov obsojenim in v Bosni ter Hercegovini zaprtim kaznjencem odpustil ostanek kazni. Skupni finančni minister jc takoj brzojavno odredil, da naj se kaznjenci izpuste iz zapora. 1 a ukrep je — prepozen. liubllanskega ob£finsP'--na sveta. Ljubljana, 29. oktobra 1918. Z italijanske fronte sc sliši gromenje to-: hujše grome, kot smo jih slišali v bilkah ** oči. Pred mestno hišo kličejo ljudje: Živio Jugoslavija! Nemških občinski« svetovalcev nt, zastopnika avstrijske vlade tudi ne. Pri mizi poročevalcev ni urednika »Laibacher Zeitung«, ki je prenehala. Njen zadnji urednik g. prof. Anton Funtck jo jc urejeval 20 let. Ljubljana se klanja Jugoslaviji. Župan dr. Tavčar otvori sejo z nago« voroni, v katerem povdarja, da se nahajamo zdaj v nekakem ex lex stanju in želi, da ne nastane anarhija: naj se pospeši ustanovitev kompetentne poklicane vlade. Naznanja, da je ex proesidio in via facti odredil: Od zdaj naprej je slovenski jezik izključno uradni jezik. Vse vloge, tudi vojaškim oblastim, se bodo reševale izključno slovensko. Župao predlaga: Mestni svet skleni, da pripozna za vrhov* no jugoslovansko avtoriteto Narodno veče v Zagreb u ter se mu podvrže v vsakem oziru, proseč ga, da stori vse korake, da ne nastane anarhija, izroče vladne funktije po vseh slo« vensko jugoslovanskih pokrajinah. (Sprejeto, viharno odobravanje in živio-klici.) finančni odsek pa poživljam, da se po* svetuje in v bodoči seji poroča, koliko prispevka nai da občina Narodnemu veču v Zagrebu in Narodnemu svetu v Ljubljani. (Sprejeto.) Prostovoljna mestna straža. V imenu policijskega odseka predlaga občinski svetovalec L i k o z a r : 1. Da mestna uprava brez odloga vse preskrbi, da se izvrsti in doseže nabor prostovoljne mestne straže; 2. da mestna uprava sprosi pri vojaški upravi 1000 pušk starega sistema in potreb nega streliva; 2. da sklene magistratu naročiti, da se z največjo intenzivnostjo potegne pri vrhovnem armadnem poveljstvu, da se domača polka, t. j. gorskih strelcev št. 2 in pešpolk »Cesar-jevič« št. 17 brez odloga premestita na Kranjsko in da semkaj premestita tudi kadra obeh polkov. V svoji tozadevni vlogi je povdarjal župan na nevarnosti, ki lahko nastanejo, ako javni varnosti ne posvetimo več skrbi, kakor dozdaj. Župan povdarja tudi na nevarnosti, ki prete javni varnosti, ako se bo sklonilo z entento vojaško premirje ter se bo vsled tega morala naša fronta na jugu prestaviti iz Benečije na slovensko ozemlje. Kakor hitro se bo to zgodilo, potem bo takoj jasno, da se Avstrija ne bo hotela več spuščati v kako nadaljnjo vojsko, ker bi ji s tem tudi prav čisto nič ne bilo pomagano. Bati pa se je, da bodo generali samo radi prestiža hoteli držati fronto na jugu. In tukai nam je pričakovati, da bomo na jugu doživeli, da bo začela omenjena fronta sama ocl sebe lezti narazen in da lioclo posamezna ogrska krdela pričela uhajati in proti domu hiteti. Mažarski element pa se je, posebno v Karpatihin v Srbiji, izkazal za najnevarnejšega maroderja: v Karpatih in v Srbiji se je brez vsake potrebe zažigalo in tudi. ljudje so sc morili. Zatorej je čisto gotovo utemeljeno, cla hočemo imeti v svoji sredi police, ki se, kakor mi sami, z največjo ljubeznijo oklepajo naše zemlje in ki bi z največjo gorečnostjo preprečili vsak poskus ple-nitve in ropanja po tej deželi. Jugoslovansko srce. Na predlog poročevalca aprovizacijskega odseka podžupana dr. Trillcrja se sklene: Narodno veče v Zagrebu sc naprosi, a) da prejkoprei ustanovi posebno anrovizacijsko organizacijo, ki naj bi se ozirala tudi na jugoslovanske pokrajine v tostranski državni polovici in ki naijfriKjjpdvscm dosegla, da inkoj padejo a p IrjMreidiske meje med Hrvatsko našjjji ^nk&j^inmi; b) dokler se lo ne Zgodi, razlBr s t* ."j^Tmi mestni aprovizacijski odsek v centralno organizacijo za aproviza-cijo našega mesta, Ta organizadija se pod imenom Jugoslovansko srae« ustanovi s tem, da mestni aproviracijski odsek kooplira: Šest čianov (članic), katere nssvetuje načelstvo JDS; šest članov (članic) po nasvetu SLS; štiri člane (članic) po fiasvetu SDS; c] »Ju-jfoslovanr!: ■ ■. n 11 srcu- predse- 'ejc župan, podpredsedniki s > p o'J?-t-m in po cn zastopnik SLS in SDS;, d) v delokrog Jugoslovanskega srca« spada predvsem obširna agitacija za ubožno akcijo, kater.' \ k- ! a tnče več podpirati. Naj se vse stori, cla se fci akcija podpre s prosfovolinimi c!oncsi:i živil (krompirja, žilo ild.). Dotična agitacija naj sc razvname po vseh slovenskih pokrajinah s pomočjo občin in župnih uradov. Zatorej naj s, predvsem pri poklicanem mostu :a prehrano i/posluje, do se taki prosi.»voljni doneski do\oliio i '/vzamejo i/ vsake z.ipiettibc; e) delo' rog organizacije spada d al ic, da so s sklepom premirja leti rrajr.K-širjenejše ogitnciie. da V,m inozemstvo, posebno Amerik:-. Anglija in Argenlini-ia, v bodoči zimi priskrbijo na pomoč z rc-lcako pomožno akcijo, da se nam do ošlie žito, mast in meso, bodisi brezplačno, kra si za znižano ceno, kor bi drugače \ mesenh februar, marec, in april moralo lju.lrivo v mestu od gladu umirati; f] stroške razširjene aprovizacijske organizacije nosi mestni apro-vizacijski zaklad. - 11. Meslni svet nniodloč-nejše ugovarja, di bi se aprov'.-:aciji mest in dežele z masiranjem vojaštva popolnoma onemogočila ter pooblašča župana, da vloži pri- merno spomenico na vrhovno avstrijsko-ogr-sko armadno poveljstvo. Wilsonova cesta v Ljubljani. Dr. Novak izvaja: Svobodni jugoslovanski državljani, občinski svetniki bele Ljubljane! Danes smo bili priča veličastne zgodovinske manifestacije, ko je narod proklanural svojo suverenost v svoji novi jugoslovanski državi. Ni ga bilo med nami, ki bi mu ne po-rosila lica svitla solza radosti, radosti, ki prihaja globoko iz nakrat svobodnih prs dosedanjega sužnja tlačana bivše Avstrije. Hvaležno obračamo pri tem svojo oči na moža, ki stoji kakor mogočen mejnik na pragu nove dobe človeštva, čigar veliki duh je uveljavil za vse narode pravico samoodločbe: tudi mali, dosedaj tlačeni narodi morajo postati prosti. Z jekleno močjo pravične svoje logike in občudovanja vredno energijo je dosegel, da je beseda meso postala. Jugoslovani, prosti smo, svobodni smo na svoji lastni zemlji! Padle so težke verige, ki so nam zaklepale prostost, vrgli smo raz se okove, v prostem razmahu dihamo prosto, kot nam dosedaj ni bilo usojeno. Vrzimo od sebe tudi zunanje znake suženjstva. Z Dunajem, kjer smo pravice zaman zahtevali, z njegovimi osebnostmi in spomini nimamo ničesar opraviti. Odložimo od sebe suženjsko raševino, odenimo se tudi na zunaj praznično, bela Ljubljana imei v večni spomin hvaležnosti in naše nove svobode: Wilsonovo cesto. Stavim nujni predlog: Županu se naroča, naj v prihodnji seji stavi predlog, katera izmed ljublianskih cesta se naj odslej imenuje Wilsonova cesta. (Živahno odobravanje. Živio-klici. Klici: Dunajska cesta!) Gospod župan se naprosi, da se primerno skrči razsvetljava v javnih lokalih in prodajalnah, da se tako omogoči boljša razsvetljava ulic in cest v mestu. Zadnji dnevi vojske. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Italijansko bojišče. Dunaj, 29. oktobra. Uradno: Včerajšnji dan je hrabrim branilcem Asolona, Pertice in Solarola potekel brez večjih infanterijskih bojev, V okolišu gore Spinuccia so naše čete s protisunki izvedle poprave svojih postojank. V Alanski kotlini (Alano) je nasprotnik naše varovalne oddelke potisnil nazaj. Napadi, ki so jih močne sovražne čete izvajale zoper jedro naših ondotnih postojank, so se izjalovili ob težkih nasprotnikovih izgubah. Ogrski polk št. 133 in honvedski polk št. 117 sta se posebno odlikovala. Ob Piavi besni borba dalje. Sovražnik je mogel pritegniti znatna ojačenja in je nadaljeval svoje napade, razvijajoč silne množice topništva. Vršili so se ljuti boji pri Valdobbiadeni, severno od Moriaga in od Sernaglije, tik piavskih mostov južno od Susegane, pri Tezzi in pri San Polu di Piave. Sicer se ententnim četam ni posrečilo prodreti skozi naše postojanke, vendar se je pod večer sklenilo, najhuje na-padane odseke vzeti nazaj v bolj zadaj ležečo črto. To gibanje se je izvršilo ponoči. Dunaj, 29. oktobra. Uradno: Balkansko bojišče. V Albaniji so naše zadnje straže zapustile Leš. Ob podrinjski meji je zopet mirno. V Srbiji so se naši včerajšnji pohodi razvijali brez bojnega stika s sovražnikom. Ta je dospel do Palanke. Šef generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 29, oktobra. Uradno: Vojna skupina k r a 1 j e v i č a R u-p r e t a. Ob Lysini nižini smo zavrnili nasprotnikove delne napade pri Olseni. Močnejše sovražne oddelke, ki so se-verozapadno od Condeja poizkušali prispeti na Escautino vzhodno obrežje, smo v protisunku vrgli nazaj. Južno od Escaute so močni angleški napadi pri Femarsu začasno udrli v naše črte. Pešpolk št. 176 pod poveljstvom stotnika Preusserja je sovražnika docela vrgel nazaj. Sedma baterija artiljerijskega polka št, 71 in pa baterija pehotnega topništva št. 36 sta v naj-sprednejši vrsti bistveno pripomogli k uspehu. Vzhodno od Artresa smo zavrnili nasprotniške delne napade. Sovražnik nadaljuje rušenje selišč ob Escauti :n vzhodno od nje. Tudi Valenciennes je kžal pod močnim sovražnim ognjem. Vojna skupina nemškega česa r j e v i č a. Francoski napadi na Oisin prekop med Etreuxom in Lesquiellesom so se izjalovili v našem zbranem topovskem ognju. Šibki oddelki, ki so sunili preko kanala, so bili v protisunku vrženi nazaj. Zapadno od Guisa se sovražni napadi v našem ognju niso mogli dodobra razviti. V odseku Souche so poznanjski ter za-padnopruski polki zarana zjutraj ob obeh straneh ceste Laon-Marle zavrnili močne napade nasprotnikov. Vojna skupina genera 1 a p 1. G a 11 w i t z a. Med Aiso in Mozo je artiljerijsko delovanje od časa do časa oživelo. Poslednja dva dni smo sestrelili 49 60vražnih letal in 3 privezane balone, šef gen. štaba armade na bojišču. Resen poziv Viljemu I?. »Miinchner Neueste Nachrichten« pišejo v uvodniku: Nič ne pomaga, zatiskati oči pred bolestnimi dejstvi. S tem jih ne spravimo s sveta. Danes vprašujejo stotisoči Nemcev, kako se bo pač cesar, ki je tolikokrat in tako ostro naglašal svojo voditeljsko vlogo? pogodil z novim časom, ki podira vse temelje njegovega naziranja o vladarskem poklicu. Ako se more cesar z dobro vestjo in odkritosrčno voljo udati v novo razdelitev oblasti, potem naj se to pove z odkrito, prepričevalno besedo. Če je pa ta nenadna izprememba zanj nemogoča — kar sc nam zdi izven vsakega dvoma —, potem se morajo izvajati posledice. Drugače nastane notranje neresnično stanje, ki mora prej ali slej dovesti do sporov, Vse globoke reforme naše ustave, ki jih je smatral državni zbor s pretežno večino prebivalstva za potrebne, so naperjene proti osebnemu režimu. — Nato sc list pobliže peča z ustavnimi reformami ter nadaljuje: S temi reformami padejo ravno tisti kosi pruske tradicije, ki so vsekakor dv;g nili Prusijo ck) veličine, ki so se pa izkazali kot nesposobni, da bi Pruski Nemčiji dvajsetega stoletja ohranili njen prostor v svetu neomajan. Ali se bo Viljemu II v 31. letu njegove vlade posrečilo, da se zavestno odpove tej tradiciji? Kdor govore in dejanja cesarjeva do tega dneva nepristransko presoja, ta ne najde nobenega pogoja, da bi verjel v možnost take izpremembe v mišljenju. Ko pa govorimo o »pruskem, vse pre-pruskem«, moramo zlasti pri nas na Bavarskem ločiti dvoje: Naš očitek ne velja pruskemu ljudstvu, ki je itak samo največ trpelo, marveč edinole pruski gosposki kasti in zistemu, ki ga je ona odgojila in ki se je tod in tam velikokrat pojavljal z grozečo močjo. Temu zistemu je sedaj zlomljena hrbtenica; pot za nov sporazum med jugom in severom je prosta. Ali pa moremo misliti — da se povrnemo na izhodno točko —, da cesar Viljem II. prelomi z vsem, kar je tri leta dajalo smer njegovi vladi, kar čez noč odobrava z notranjim prepričanjem? Kdo bi se drznil to vprašanje potrditi! Že zadnjič smo namignili, da se nam zde nasprotja med cesarjevimi nazori in zahtevami novega časa nepremostljiva. Ni mogoče, da se z vprašanjem, kaj bo, ne bi cesar in njegovi svetovalci neprestano pečali. Najbrže se ne motimo, da je posvetovanje kronskega sveta, ki se je 25. t. m. vršilo v Berlinu, v prvi vrsti veljalo rešitvi tega vprašanja. Morda nam že prihodnji dnevi prineso jasnost. Neizmerno britko je dejstvo, da so taka razmišljanja danes potrebna. Vemo, da ne bi odgovarjalo le prepričanju širokih slojev našega naroda, marveč tudi volji naših sovražnikov, ako se razvoj izvrši tako. Toda to spoznanje nas ne sme odvračati, da problemom ne bi pogledali v obraz. Ne \Vilsonu na ljubo, ampak kljub Wilsonu se mora zgoditi, kar je postalo neizogibno. Zaradi države, ki je tudi cesarju več nego lastna osebnost, Pofitiine novice. -j- Zmaga slovanskega plemena. »Hrvatska Država« citira glas »Afton Tidnin-gen«, ki pravi: »Slovansko pleme pride iz te svetovne vojske kakor relativni zmagovalec. Stari panslavizem, kakršnega so si predstavljali ruski konservativni, pravo-slavno-ortodoksni krogi, se je izkazal za politično himero ali to še ne pomeni, da je to za Slovane škoda. Tudi razpadajoča Rusija se izvestno še postavi v vrsto življenja zmožnih, da, celo močnih držav. — Lahko se reče, da je slovanska misel, Slo-vanstvo tekom vojske pridobilo. Doslej so poleg Rusije ostali Slovani veljali zlasti kot vrednote fizičnega in gospodarskega pomena, dočim postajajo zdaj politični faktor, s katerim mora računati svet. Številne javne priče iz Prage, z Dunaja, iz Krakova, Ljubljane, Zagreba, kakor tudi emigrantje v Parizu, Rimu in Londonu potrjujejo, da niti Čeho-Slovaki niti Jugo-I slovani nc pristanejo nikdar več na status quo ante, o Poljakih pa še govora ni. Sled-| nji nemški neuspeh na zapadu je dal tem i separatističnim težnjam nove sile, Wilso-nov odgovor jih je pa še dvignil. Saj z isto pravico, s katero je Nemčija delal na vzhodu kraljestva ali republike, z isto pravico, pravimo, preosnuje ententa srednjo in ju-žnozapadno Evropo. To pot je nastopila ententa, ko je Čeho-Slovake priznala za vojskujočo se državo. — Zmaga slovanskega plemena je zmaga narodne svobode in jo mora pozdraviti vsak, kdor ceni svobodo nad plemenske interese. Z Nemčijo se bo tako zgodilo, da se ji odvzame, kar ni njenega; pa i potem ne bo majhna država. Z Avstrijo jc slabše: brez Čeho-Klova-kov in brez Jugoslovanov ne more več eksistirati kakor velesila. -f Ruski jezik v Avstrjji in po drugih državah. Dne 12. julija 1907 je vložil bivši poslanec dr. Markov v dunajski poslanski zbornici interpelacijo, v kateri zahteva, da se zasede iznova mesto lektorja na dunajskem vseučilišču, ki je izpraznjeno že od leta 1898., da se ustanovita stolici za ruščino v Lvovu in Črnovicah, in da se uvede ruščina polagoma kot obligatni predmet na srednjih šolah v vzhodni Galiciji. Vzrok: interesi trgovine, znanosti in uprave. Pri tem navaja zanimive podatke, kako se goji ruščina po drugih državah. Mi smo sosedje Rusije, imamo v svoji državi milijone Rusov, ki smo jih prekrstili v Ru-sine, pa nikjer nc dovolimo poučevati ruskega jezika. Nemčija ni panslavistična, pa ima vendar stolice za ruski jezik na petih vseučiliščih (v Berlinu, Lipskem, Vratislavi, Kraljevcu in Jeni). V Ameriki obstojajo stolice za ruski jezik na sedmih vseučiliščih, to so: Newyork, Chikago, Boston, San Francisko, Massachusctts, Te-chas in Cambridge Hanvard University. Francozi imajo šest stolic za ruski jezik, in sicer na univerzah: Pariz, Lille, Dijon, Be-sancon, Caunes in Bordeaux. Italijani na univerzah v Rimu, Neaplu in Padovi, Ruske stolice so v Budimpešti, Bukareštu, Tokiju, Pekingu, Kristianiji in Stockholmu. V Parizu in Tokiju je bila ruščina tudi na srednjih šolah neobvezen učni predmet, samo v Avstriji je bila prepovedana. Pokazalo se je, da strah pred izobrazbo in nojeva politika ne rešita nobene države. Živeti je treba z — odprtimi očmi. To so povedali Avstriji že razni možje v raznih dobah, a nihče jim ni verjel. Takoj šest dni po tej interpelaciji se je otvorila proračunska debata v zbornici. Takrat je kot prvi pro-govornik nastopil nemški krščanski socijalec dr. Mayr in rekel besede, ki se glase danes kot prorokovanjc: »Nagla-siti hočem še enkrat, da čutimo v Avstriji žalibog nasprotje do tega, da bi študirali moderne razmere, se izobražali na podlagi modernega razvoja in spoznavali našo neposredno preteklost. (Tu misli na že poprej omen'eno dejstvo, da se v naših šolah poučuje natančno zgodovina starega in srednjega veka, o dobi po letu 1866. pa dijak ne sliši ničesar, tako da je prepuščen pridnosti in nepridnosti posameznika, ali kaj razume naše politične in socijalne razmere ali nič. ?ola mu po nepojmljivi zaostalosti ne da tu navadno ničesar.) Šele sila nas prisili k temu.« O avstrij-sko-ogrski nagodbi je pa rekel, da se slika ta napraya po vseh knjigah, tiskanih izven države, kot zgled slabe zakonodaje, »kot delo, ki je edino svoje vrste glede ničvred-nosti.« -f Zahteve Židov, Kodanjsko tajništvo cionistične organizacije je razposlalo na vse cionistične deželne organizacije brzojavko, v kateri izvaja: V sedanji zgodovinski uri stavi tudi judovsko ljudstvo svoje zahteve. Mirovna pogodba naj mu zagotovi: 1. Palestina bodi v mejah, katere določajo zgodovinska izročila in politične ter gospodarske potrebe, narodna domovina judovskega ljudstva. Ustvarijo naj se predpogoji neovirani obnovitvi. 2. Popolna in dejanska enakopravnost judov v vseh deželah. 3. Narodna samouprava na kulturnem, socialnem in političnem polju v vseh drugih deželah, če to zahteva tamošnje judovsko prebivalstvo. Judovski narod mora vstopiti v zvezo svobodnih narodov kot enakopraven član. Dnevne novice. — Narodna Obrana in škof dr. A. Jeglič. Včeraj popoldne se je zglasila pri prevzvišenem gospodu knezoškofu deputacija Narodne Obrane« (Straža) za Slovenijo, obstoječa iz zastopnikov zveze Sokolov in organizacije Orlov. V deputaciji so bili dr. Tetih, dr. Natlačen in Jožef Pire. Prosili so prevzvišenega za sodelovanje duhovščine pri ustanavljanju krajevnih odborov »Narodne obrane«. Presvitli je izrekel, da je pripravljen za takojšnje sodelovanje in da izda že danes tozadevna navodila na vse župne urade. Upamo, da bo prešla misel »Narodne Obrane« v najkrajšem času v vse sloje slovenskega naroda. Presvitlemu vladiku izražamo ponovno zahvalo za njegov možati nastop, ki je veliko pripomogel, da je misel narodnega ujedi-njenja napolnila srca vsega slovenskega naroda. Presvitli se je razgovarjal z zastopniki obeh organizacij o organizacijskih zadevah Narodne Obrane in ponovno rekel, da prišteva današnji dan med najlepše dni, ki jih je doživel. Živela red in disciplina v Jugoslaviji! — Narodna banka, d. d. u Zagrebu — za Narodno veče SHS. Kako saznajemo, Narodna banka d. d. u Zagrebu stavila zaključkom svog ravnateljstva Narodnom vi-ječu SHS na razpolaganje 10.000 K, pred-sjednik zavoda Josip grof Bombeles svotu cd hiljadu dolara, potpredsjednik g. Janko Zimermann hiljadu dolara. Član ravnateljstva g. Ervin Weiss petsto dolara, te član ravnateljstva g. Franjo Pavelič 1000 K. S veseljem konstatujemo, da je ovaj mladi v— agilni zavod i ovom prilikom dokazao svoj posve narodni značaj, te se nadamo, da če se u ovaj primjer ugledati svi ostali domači novčani zavodi. — Nova cerkev sv. Jožefa v Ljubljani pravzaprav še ni cerkev, je še vedno le skladišče mestne aprovizacije. Po dokončani vojni bo treba čimprej pričeti slikati in opremljati cerkveno notranjščino, da se cerkev izroči svojemu namenu. Prosimo torej že zdaj blagosrčne dobrotnike pri-spevajočih milodarov. Naslov: Predstojni-štvo oo. jezuitov v Ljubljani, Elizabetna cesta štev. 9. — Društvu »Jubilejna samopomoč« je treba tekom 14 dni poslati za 55., 56. in 57. smrtni slučaj (Šorn Franc, Punčuh Antonija in Šah Lovro). Člani prejme položnice z napisanimi zneski za gornje slučaje in ev zaostanke. — František Ondliček na železnici okraden. Slavni češki virtuoz František Ondliček je bil okraden med vožnjo z Dunaja v Prago. Neznani tat mu je izmaknil listnico z bankovci, legitimacijskimi po-pirji in z važnimi pismi. — Nesreča na morju. Vancouver, 27. oktobra. (Reuter.) Kanadski pacifiški parnik »Sophia« je predsinočnjim v viharju ponesrečil. 268 potnikov in 75 mož od posadke, ki so skoro vsi bili iz Alaske, j« našlo smrt. — Začasni bankovci Avstro - ogrske banke. Dunaj, 28. oktobra, Avstro-ogrska banka naznanja: Da more zadoščati zadnje dni močno narastli zahtevi po bankovcih, je Avstro-ogrska banka sporazumno z obojestranskima fin. upravama sklenila izdati bankovce po 25 in po 200 K. Ker se ti bankovci izdado samo začasno, bodo imeli zaznambo, da jih bo banka tekom kratko odmerjene dobe zamenjala za druge -bankovce. Da se izdelovanje 25- in 200kronskih bankovcev pospeši, bo oprema teh bankovcev enostavnejša pa kajpada povsem zavarovana. Ker je Avstro-ogrske banke tiskarna za bankovce z na-tisnjevanjem doslejšnjih bankovcev povsem zaposlena, bodo nove bankovce na-tisnjevale tudi druge tiskarne. Prvi izvodi omenjenih bankovcev pridejo že v štirih ali petih dneh v promet. Izdelovanje se bo tako pospešilo, da bo v najkrajšem času odpravljeno pomanjkanje bankovcev, ki je nastalo, ker jih plašljivi del občinstva pri držuje. — Stotnik Wolfgang se je proslavil z umorom desetnika Tušaka po vsem svetu, manj znano pa je čitateljem, kako seje ta, stotnik proslavil pri 87. pešpolku v Srbiji, ko je naše vojaštvo prodiralo v notranjost te dežele. Če bi poslanec dr. Schacherl to znal, bi gotovo po pravici ožigosal v državnem zboru stotnikovo kulturno vzvišenost, katero so morali naši avstrijski vojaki z gnevom občutiti. Ne pišem rad samo za cenzuro, a če bi g. cenzor imel sorodnega vojaka, ki bi kaj takega brez najmanjše krivde prestal, bi se sam v imenu mnogih trpinčenih vojakov obrnil do c. kr. vojnega ministrstva, naj da vojakom, ki so še pri življenju, priliko, da smejo brez kazni in brez nadaljnih neljubih posledic izpovedati čisto resnico, kako je Wolfgang nalašč besnel in divjal proti avstrijskim vojakom, ki so ga proklinjah kot živega h..... — Nizozemske smotke. Nizozemska je izdala dovoljenje za izvo? 500 milijonov smotk. Prosvefa. pr »Zora« — glasilo fugoslovanskega katoliškega dijaštva. Predpriprave za list so dovršene. »Zora« bo izhajala, dokler je vojska, na 24 straneh vsak drugi mesec. Razveseljivo je, da se je krog okoli »Zore« razširil na celo Jugoslavijo; kakor je bil almanah »Luči« delo jugoslovanskih katoliških dijaških vrst, tako se zbira okoli »Zore« sedaj vse katoliško jugoslovansko dijaštvo v enotno četo bojevnikov za Kristusov nauk in narodne ideale. »Kaj bi rekel dr. Krek?« piše urednik v uvodniku, »je pravec glasila in dela naših vrst.« — Ker zelo primanjkuje papirja, se bo »Zora« tiskala samo v tolikih izvodih, kot se prijavi naročnikov, zato naj se nemudoma naroči, kdor list želi. »Zora« stane na leto za dijake 4 K, za ostale naročnike 8 K. Opozarjamo, da se naročnina samo za »Zoro« pošilja na: Upravništvo »Zore« v Ljubljani, Katoliška tiskarna, slovenski rokopisi pa na: Slov. katol. akad. tehn. društvo »Danica«, Dunaj, Universitat. pr 50 letnica Mihe Kastelica. 22. t. m. je preteklo 50 let, odkar je umrl urednik in najplodovitejši pesnik »Čbelice«. Rojen je bil 1. septembra 1. 1796. v Gorenji vasi pri Stični; dovršil je pravne študije, bil prak-tikant pri ilirski upravi domen, nato od leta 1825, do 1850. skriptor, potem pa do 1. 1865. bibliotekar licejske knjižnice ljubljanske. Umrl je 22. oktobra 1. 1868. Njegovi prispevki so zelo raznovrstni; po obliki so spretni, vendar pa ne kažejo velikih pesniških darov. — Priredil je ludi izdajo Vodnikovih pesmi, a jih ni izdal.