St. aio nam« Ubija, IzvsemB pootfeH*. AsiSkcga it 20. L piMM M ac »prejemajo* 4aton Oorfeee. — Usta! luk u mcm: 7.—, 3 m JEb iMCMutvo meieCno 4 lire asm mm* ch u Hfiaj V Trstu« V SODOfO 29. nOVMlDM 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVU ulica sv. FrmoCiika nreditURvo. Ne rankirana j in odgovorni urednik ■ tiskarne Edinost * -ta L 32— in /fc**®^ urednlitva f PontnecK Številke v Trstu fr. okolici pe 20 cent. — Oglasi se taCunajo ¥ širokosti ene kolone (72 mm.) — Ogtasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L l.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, nlica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1, nadstropje. — Telofon uredništva ln uprave 11-57. Država In mi OčitaJo se nam bo morda, da ni prav, da lako račk ponavljamo isto pesem. Češ: tudi najlepše pesmi se človek počasi naveliča. Kaj šele politične, ki je — če ima prav nemški pesnik — strašno nelepa. Ali kaj hočete? V naravi človeka je, da se zopet in zopet češe tam, kjer ga srbi, da kaže na tisto stran telesa, ki ga boil. In nas boli na vsem našem narodnem telesu. Če te dan na dan zadevfcjejo isti uidarci, moraš zopet in zopet govoriti o njii* in — iskati zdra-t ila. Zato se danes zopet vračamo k predmetu, ki smo pred nekokko dnevi govorili o njem. K p*rispodabljanju položaja naše narodne manjšine v tej državi z onim nem-ike manjšine v čehoslovaški republiki Saj Jkamo cd časa do časa v italijanskih li-itih, da. se nam tu nič slabše ne godi, nego nemški manjšini na Češkem, ali še celo boljše. Zlasti na polju šolstva da nimamo prav ndbenega vzroka za pritožbe. Mi pa smo na podlagi opetovamh izjav čeških ministrov, oprtih na uradne stat:stične po-iatke na podlagi neizrpod bitnih dejstev dokazali, dla je ta trditev v strogem na-sprotstvu z resnico. Nanašali smo, da bi nv Boga hvalili na kolenih, če bi se nam tako «slabo» god:lo kakor Nemcem v čehoslovaški republiki. Danes hočemo začrtati neko drugo, gotovo zelo zanimivo in poučno paralelo-Primerjati hočemo postopanje naše narodne manjšine v tej državi z onim Nemcev v čehoslovaški repuH^k' Mi priznavamo držalo, ki srro ji priključeni. Nemci na Češkem pa nočejo priznati države in odkrito izjavljajo — v svonh glasilih, pri vseh svojih nastopih in tudi v parlamentu — da pričakujejo dogodke izven meja države, ki jih odtržejo zopet od države. To razpoloženje Nemcev napram državi jc te dni odkrito priznal in grajal odlični nemški pcltik in parlamentarec dr. Spina, vodja nemških agrareev na Češkem. In sicer pred svojimi volikri na shodu v Li-berci. Najflašal je, da bi mcrali Nemci v čehoslovaški republiki prenehati z doslej priljubljeno tradicijo, da se ved»no kažejo kot teman grozeč oblak na državnem ob-zorju. Ne morek> in ne morejo se zreči za državo, marveč proglašajo veleizdajo — tako je rekel izrecno — kot dolžnost vsa-kera Nemca. In dostavil je: «Ne, to ni naša delžnost; uveljavljanje veleizdaje ne sme imeti prssiasev med! mislečim ljudstvom*. V nadaljevanju je izjavil, da morajo Nemci realno in trezroo presojati svoj položaj v državi. Očrvidno je hotel reči, da m j Nemci nikar ne pričakujejo kake re-viz'je mirovnih pogodb, marveč naj revi- dirajo svoje lastne cilje! Nemci naj ne zasledujejo svojih ciljev proti državi, ampak v državi sami! Te odkrite ugotovitve nemškega poslanca in načelnika prevažne skupine nam kažejo na veliko razliko med postopanjem naše manjšine v državi in postopanjem Nemcev v čehoslovaški repiablik'. Nikdo ne more pokazati niti enega dejstva, nt more navest? nobena izjave zakonitih zastopnikov našega ljudstva, ki bi kazala, da polagamo mi svoje nade v kake katastrofalne dogodke, ki bi nas odtrgali cd države. Taki — da rabimo besedo dra^ Spine — « politični desperadosi» mi nismo. Postopanje, ki ga ta mož priporoča Nemcem na Češkem, izvajamo mi praktično, z dejanji, od priključitve naše pokrajine k Ital ji Svoje cilje hočemo zasledovati v državi sami in na zakoniti podlagi. To pa je naša pravica in naša dolžnost. Pravica, ki jo imamo kot državljani, dolžnost napram svojemu narodu, ki se ji ne sme odtegati noben pošten človek. Kakor hočemo mi vršiti svojo dolžnost napram državi, tako smemo in moramo zahtevati odi države, da vrši tud' ona svojo dolžnost napram nam, da spoštuje pravice poedinermi državljanu i in pravice narodne skupnosti. Pravico do življenja zahtevamo in nič drugega! Življenje, ki bo dostojno človeka in naroda, ki si hoče ohraniti svoje narodno bistvo, ki zahteva, naj se spoštujejo njegova čustva, njegove jezikovne pravice, njegovo stremljenje po kulturnem napredku, socialni pravičnosti, gospodarski povzdigi — vse v skladu z njegovo ljubeznijo in zvestobo do lastnega rojstva. Ta na^a zahteva temelji na vseh božjih in človeških zakonih in je v polnem skladu z gonilnimi idejami pri vseh narodih v moderni sodobnosti. S polno pravico zahtevamo od diržave, naj nam da možnosti za življenje, kakor smo jih tu gori označili. Do države se obračamo s svojimi zahtevami fn s tem priznavamo državo. S tem zaslužujemo pač, da bi se drugače postopalo z nam;, nego se je doslej. Mi ne gledamo preko mej države. Pač pa je vse postopanje z nami kakor preračunjeno, da bi nas sililo, naj gledamo tja črez. Morda je ravno to v računih izvestnih krogov, da bi nas mogli potem daviti vsaj z videzom upravičenosti. Vprašanje pa je, ali je taka manjšinska politika koristna za notranje življenje v državi. Z ozirom na kočljivi zemljepisni položaj tega našega ozemlja bi imeli še nadaljnje težke razloge za tako vprašanje. Te pesmi pa nočemo več ponavljati. Bolgarska Podrobnosti o narodnem refoeadumu na Italija Sonc in o umrl. RIM 24. Baron Sidney Sonnino je umrl danes po noči ob 0'40 — Sonninovo ime je zvezano z zgodovino Italije v svetovni vojni. Bil je ta ča« minister za zunanje zadeve ter sklenil in podpisal londonski pakt. Pred vojno je bil ministrski predsednik. Listi mu posvečajo dolge članke. Vetika nesreča. Hiša se podrla. NAPO L J 24. Danes po noči se je v vasi Car-pito podrla neka hiša ter pokopala štiri družine. Začelo se je takoj z rešilnim delom, toda zdi se, da ni pomoči. Tekom jutra je bilo izkopanih izpod ruševin 12 mrličev. — Jugoslavija Vlada v latentni krizi — Odgoditev plenarnih sej parlamenta BELGRAD, 24. Med ministrskim predsednikom Pašičem in Ljubo Jovanovičem so trajale včeraj dopoldne daljše konference. V glavnem je b i razgovor o sedanji f>olitični situaciji. Konstatirane so bile vse večje težkoče, ena struja zahteva rekonstrukcijo vlade, druga pa želi nov delovni program, da se čim preje v narodni skupščini izvede sprejem uradniškega zakona. Velike težkoče nastajajo tudi glede uvedbe enotnega zakona o neposrednih davkih. Pašič je pritrdil mnenju, da vladla ni več delazmožna. Pred demisijo vlade pa je treba storiti vse, da vlada odvrne odi sejbe vso odgovornost za nadaljnji razvoj političnih dogodkov. BELGRAD, 24. Ministrski predsednik Nikola Pašič je včeraj delj časa konferiral tudi 9 predsednikom narodne skupščine dr. Luk;ntćem. V glavnem je bilo razmotriva-no vprašanje določitve dnevnega reda za nadaljnje seje narodne skupščine- Končno je bilo sklenjeno, da se plenarne seje narodne skupščine odlože do 2. decembra. Božično darilo državnim uradnikom BELGRAD, 24. Ministrstvo financ je včeraj razmotrivalo, dia se dovoli državn:m uradnikom in nameščencem darilo za božične praznike v obliki enomesečne plače. Državni uslužbenci naj bi dobili 800 dinarjev, ne ukazni uradniki 1000 dinarjev in ukazni uradniki 1500 dinarjev. Vprašanje nabavnega prspevka je še vedno viseče ki finančni minister ima gotove pomisleke. Definitivno se o tem predlogu še ni sklepalo. Ponujeaje ▼ kralje^ družini BELGRAD, 24. Kralj Aleksander I. je v sak ponrrjenja s kraljevičem Gjorgjem e(redil gala-večerjo Večerje so se udele- s vsi člani vlade m patrijarh Dimitrije. ' Izplačilo 20odstotnih pfiznanic BELGRAD, 24. Kakor cb javlja finančno ministrstvo, še niso zbrani vsi sumarični podatki o 20odstotnrh prznanicah. ki so bile izdane povodom žigosanja avstroogr-skih kron. Dosedaj je edino Slovenija predložila točne in statist'čne podatke, dto-Čim so druge pokrajinske finančne uprave še vedno v zastanku in je pričakovati, da v kratkem predlože zadevne podatke. Finančno min:str«tvo bo na to takoj odredilo izplačilo 20odfetotnih priznanic. Zadovoljstvo t Sol ji BELGRAD, 24. « Politika* poroča iz Sofije: Med tukajšnjimi političnimi krogi vlada spričo zadnj h vesti iz Lausanne veliko veselje. Trdi se, da je dosegel Stambotijski v Lausanni velik uspeh in da je dr- Ninčič Stambolijskemu obljubil pomoč, kadar bo šlo za vprašanje izhoda Bolgarije v Egejsko morje. Baje je tudi Venizelos izjavil, da bo podpiral Bolgarijo pri tej njeni težnji, če se doseže poprej sporazum med Ninčičem in Stambolijskim. ČehoslovaSka Čeboslovasko . ogrska trgovinska pogodba PRAGA, 24. V Budimpešti se je podpisala trgovinska pogodba med Čehoslova-ško in Ogrsko. Pogodba obstoja iz 30 členov, tičočih se splošn h in gospodarstveno-političnih vprašanj obratnih trgovinskih odhošajev. Pogoji teh odnoSajev temeljijo na klavzuli največjih ugodnosti- Pogodba določa pravila za vprašanje, kako se ima ravnati z državljani, ki izvršujejo trgovino ali industrijo na ozemlju druge države, m za vprašanje korasularnih zastopstev; dalje se peča pogodba s so-cialno-političnimi vprašanji in z umazano konkurenco. Tudi so se snstemiz:rala vprašanja tra ns rta in plovbe. Za primer kakega spora dovoljuje pogodba možnost mednarodne razsodbe. Do kedaj pogodba velja, se ni določilo. Pač pa se je določil rok treh mesecev za odpoved pogodbe. Moč bo dobila po ratifikaciji s strani obeh parlamentov. Glede izmenjave robe se bodo vršila še pogajanja. Obenem so se podpisale posebne pogodbe o nostrifikaciji podjetij za proizvodnjo iti transport, o koncesijah v medsebojnem občevanju državljanov na mejah, od odmerjenju carine; podpisala se je tudi pogodba glede živine, pogodba o obratnih železniških konces'jah; konečno se je dosegel budi sporazum glede obmejnih obema državama skupnih železniških postajah. SOFIJA, 24. Listi priobčujejo sedaj podrobne resultate ljudskega glasovanja o krivdi mirietrov, ki so bili člani vojnih kabinetov. O odgovornosti in krivdi je bolgarski narod izrekel svojo sodbo. Obtoženi so bivši ministri: GeŠov, Bobčev, Pe-jev, Teodorov, Abražev, Nikiforov, Ja-blanski, Kristov, Todorov, Danev, Madžarov I., Vazov, Bfiirov, Malinov, Ljapčev, Fadenheht, Savov, Danajlov, Madžarov II., Mušanov in Molov. Črni listki so značili nekrivdo, beli krivdo. Izid glasovanja v nekaterih krajih je bil ta-le: V Sofiji črnih 16.738, bel h 10.382, v 19 vaseh sofijske okolice belah 10.669, črnih 4900 in rajnih 1030. Končni resultati še niso znani. Opažati pa je, da v roesrtib prevladujejo črni (večina pristašev meščanskega bloka) in na deželi beli (zemljoradniki). Poljska Odnošaji med Poljsko in Rusijo. VARŠAVA 24. V kratkem odpotuje v Moskvo poljsko odposlanstvo za moskovsko mirovno konferenco. Odposlanstvo sestavljajo princ Radziwil, načelnik v ministrstvu za zunanje zadeve Lukasciewicz in dva vojaška izvedenca. Komisija za razmejitev med Poljsko in Rusijo je dokončala svoje delo. Dolžina rusko-poljske meje znaša 1412 kilometrov. Izgled): predsednicah volitev na Poijskem VARŠAVA, 24. Včerajj je bil public'ran dekret državnega poglavarja Pikudšskega, s katerim se novoizvoljeni poljski zbornici sklicujeta za prihodnji torek k seji, da se konstituirata, nakar se bo v zmislu ustave vršila volitev novega državnega predsednika. Pri sedanji sestavi ;*born:ce bo odločil manjšinski blok in bi bila izvolitev Pil; sudske ga zagotovljena, ako se manjšinski blok priključi levici. Z druge strani pa m izključeno, da bo Pil-sudski odklonil izvolitev. __ Francija. Priprave za konferenco ▼ Bruslju PARIZ, 24- Neka uradna nota pravi, da bo PoincaTe sklical sestanek ministrskih predsednikov Francije, Italije, Anglije in Belgije, da se sestavi program za konferenco v Bruslju, ki se otvori najkasneje 15. decembra in na kateri se bo razpravljalo v prvi vrsti o nemški vojni odškodnini in o likvidaciji medlzavezmiških dolgov. Anglija Lloyd Geerge zopet ;rvc#en za načelnika svoje stranke LONDON, 24. Tekom sestanka narodnih 1 beralcev v doljni zbornici je biil Lloyd George enodušno zopet izvoljen za načelnika stranke. Otvoritev nove angleške zbornice LONDON, 24. Novi parlament je bil včeraj svečano otvorjen. Kralj Jurij je imel otvoritveni govor. Glede vzhodnega vprašanja je rekel: «Pogajanja za odpravo tež-koč na vzhodu se nadaljujejo in upam, da s»e bo mojim ministroma skupno z napori za-stopnkov zavezniških držav posrečilo vzpostaviti mir.» Turčija Ameriški visoki, komisar odpotoval v Laosaano LONDON, 24- Iz Carigradia poročajo: Ameriški visoki komisar Bristol je odpotoval včeraj predpoidne v Lausanno* kjer bo prisostvoval konferenci v imenu Zedi-njenih držav kot opazovalec. Deputacija angorske skupščine pri vstoli-cenju novega kalila LONDON, 24. Iz Carigrada poročajo: Delegacija, obstoječa iz 19 poslancev angorske velike narodne skupščine, je prispela v Carigrad, da se udeleži svečanega vstolioenja novega kalifa. Delegacijo je ogromna množica prisrčno sprejela, Amerika Ameriški delarvsitf andikaH se mednarodne konference ▼ Haagu ne bodo udeležili WASffiNGTON, 23. V imenu ameriške federacije dela je gospod Gompers odklonil vabilo na mednarodno konferenco delavskih sindikatov, ki se bo sestala v Haagu 10. decembra. V svojem p:smu dostavlja Gompers, da ameriški delavski sindikati nikakor niso razpoloženi se zavezati s kako pogodbo, tičočo se mednarodni splošnih stavk v primeru napovedbe kake defenzivne ali druge vojne, niti se odpovedati državne individualnosti, da se doseže razdržavljenje bogastev, niti se u-deleževati sestankov, za katere se je že v naprej pripravil program sklepov. Konferenca v Lausanni Pogofi zaveznikov in balkanskih držav LAUSANNE, 24. Vsled nepopustljivega zadržanja turškega odposlanstva so se vrste zaveznikov in balkanskih držav na vzhodni konferenci v Lausanni strnile precej trdno, tako da se ne zdi, da bi imeli namen Turkom popuščati v bistvenih točkah. Včeraj je tnrfho odposlanstvo obrazložilo evoje stališče V svojev *»vnru m Ts- met paša vztrajal pri svoji zahtevi po mejah iz L 1913. in ljudsko glasovanje v zapadni Traci ji. Obenem se je izjavil za to, da se Bolgariji prizna izhod na Egejsko morje. V ta namen je Turčija pripravljena izročiti preučitev predloga o razvojačenju ozemlja dolž železnice ob Marici, ki bi predstavljala nekak bolgarski gospodarski hodnik. Predlog, naj se vprašanje ustanovitve nevtralne zone iziroči posebni komisiji, je bil sprejet. Izmet paši je odgovarjal na dolgo grški za-steipnik Venizelos, ki je najgiašal, da si3 mora vprašanje zapadne Traci je smatrati za rešeno. Na> splošno pa so ostali po-goji zaveznikov nespremenjeni in so v glavnem sledeči: 1.) Popolna varnost in svoboda morskih ožin- Dardanele morajo ostati svobodne tudi ob času vojne. Utrdbe ob morskih ožinah se morajo pK>rušiti. — 2.) Ka-pitulac'je se bodo formalno odpravile, toda pravice evropskih diržav ostanejo v drugi obliki. — 3.) Mandati nad Sirijo, Mezopotamijo in Palest'no ostanejo nedotaknjeni. — 4.) Vse koncesije, ki jih je Turčija dala zavezniškim državam pred vojno, ostanejo v veljavi razen koncesij, ki so bile dane Nemčiji. — 5.) Dodekanez pride pod okrilje Italije, dokler zavezniki med seboj ne določijo, kakšna bo usoda tega otočja — 6.) Turška1 armada v Mali Aziji se skrči, v Traciji bo smela Turška imeti samo prostovoljske oddelke. — 7-) Varstvo krščanskih manjšin bo poverjeno posebni me>dza vozniški nadzorovalni komisiji. — 8.) Turška da odškodnino za škodo, kLso jo pretrpeli pripadniki dru^'h držav ob časni vojne v Mali Aziji. — 9.) Turška se odreče zaiktevi po vojni csiškod-nin: os? Grške. — 10.) Pogodba o premirju v MucJaniji crtane v veljavi do rat fikacije mirovne pogodbe. — 11.) Carigrad in nevtralne zone ostanejo v rokah zaveznikov do ratifikacije mirovne p~*odbe. Pogaisnja balkanskih držav v Lausanni. — Uspešno posredovanje dr- Ninčića med Bolgarijo in Grčijo LAUSANNE, 24. Včerajšnji razgovori med glavnim? zastopniki štirih balkanskih držav, Jugoslav je, Rumunije, Bolgarije in Grške, so se vršili pod vodstvom jugoslo-venskega zunanjega ministra dr. Ninčića in so trajali preko polnoči. Sklenilo se je, da sledita še dve konferenc'. Problem sairn ni dospel do praktične rešitev, vendar pa se zdi, da se bo Bolgarija odipovedala svoji zahtevi za dohod k Egejskemu morju na škodo grških interesov, če se ji zagotovi prostost in neodvisnost njenega izvoza in izpraznitev dedeagaške luke. Razgovor je bil sklica-n na posebno željo z bolgarske in grške strani, ker sta njih vladi želeli, da se spor mirnim potom poravna. N'nčić je vzel zadevo v svoje roke in uspešno posredoval, za kar mu gre glede umirjenja Balkana velika zasluga. Konference glavnih delegatov so se še udeležili za Rumunijo Diamandi, za Bolgarijo pa londonski poslan'k Stančev in pa-ri^ki poslanik general Savov. Številna udeležba Bolgairiie priča, da ima ona mnogo interesa na it j konferenci. Tud; se ne sme prezreti, da uo nova zveza v okviru Male entente predstavljala občutno politično silo. Mussolmijevo stališče nasproti Jugoslaviji LAUSANNE, 24. Posebni poroč^alec belgrajske «Pol;tike» v Lausanni je imel z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem razgovor, o katerem je podal sledeče podatke: Mussolini mi je izrazil svoje staro občudovanje za Srbijo in njeno junaško vojsko. Srbija — je rekel Mussolini — bo težila proti Eg;ej;ikemu in ne proti Jadranskemu morju. Odnosaji med Italijo in Jugoslavijo so dobri, čeravno so njegove simpatije stopnjevane: najprej pridejo Srbi, potem Hrvati- in Slovenci Glede svetomargeritskih pogodb ie r^kel Musso-1'ni, da so pred parlamentom ter da bo Italija, čim bHdb pogodbe ratificirane, svoje obveze tudi- izpolnila. Na vprašanje, ali bodo fašisti nadaljeval' pridigati vojno zoper Jugoslavijo, je Munssolini izjavil, da fašisti sploh nikoli deltal; niso. Rekli so samo, da jim sve tomargeritski dogovor ni všeč. Prav gotovo ne želi niti v Rimu niti v Belgradb en sam človek vojne. Potrebno je, da se dba naroda ":ultumo zbližata, je poudarjal italijanski ministrski predsednik. Holandsko zastopstvo na konferenci v Lausanni HAAG, 24. Holandska vlada se bo dala pri razpravi o kapitulacijah v Lausanni zastopati po holandskem poslaniku v Bernu Van Panhuysu, katerega bosta spremljala Kramers in dragoman holandske le-gacije v Carigradu. Dnevne vesti Zadržanje nove vlade napram novim pokrajinam. Rimska agencija «Volta* objavlja sledeče izjave nekega uglednega poslanca iz novih pokrajin: Odprava osrednjega urada in generalnih civilnih komisau riatov je imela prvi upoštevanja vredni uspeh v tem, da je omogočila vladi, da se je naravnost, brez posredovalcev, osvedo-čila o potrebah in zahtevah novih pokrajin. Razun tega se je vlada konečno začela resno baviti z unifikacijo zakonov. Bojazen nekaterih, da bi upeljava italijanskega občinskega in pokrajinskega zakona oškodovala nove pokrajine, ie neopravičena. ker je izrecen namen ministrskega predsednika Mussolinija, da omeji raztegnitev omenjenih zakonov s tem, da upošteva vse diosedanje uistanove v novih pokrajinah, v kolikor ne ogrožajo rtalijanstva dežel. Vlada pričakuje odgovor na okrožnice, ki so bile poslane prefektom, da sliši predloge in da vidi, katere premembe so potrebne pri italijanskem občinskem in pokrajinskem zakofliAis, da se more raztegniti na nove pokrajine* Tudi tisti, ki nravijo, da bi bila vlada bolje storila, če bi bila obdržala posvetovalne komisije v dosedanji e-bliki, nimajo prav. Posvetovalni značaj je ostal komisijam, a reševanje vprašanj, ki se tičejo novah pokrajin je prešlo sedai naravnost v roke celokupnega ministrstva. Po-leg tega, da so sedanje komisije sestavljene iz oseb, ki res zastopajo ljudistvo novih pokrajin, bodo iste tudi v k atkem času dovršile svoje delo. Imajo ;a to rok do konca tega leta in vlada nimjt namena, da bi ta rok podaljšala; čim bo ta rok potekel, bo vlada ukrepala brez vsake komisije. Ne more se reči, da imajo te komisije posebno važnost, ker ima vlada že vse v rokah, ; kar je potrebno za resšitev ra'zl'čnih vprašanj v novih pokrajinah. Ugotarljatro. Ugotavljamo, da «Goriška Straža* od 22. t. m. ne omenja niti besedico znamenitega govora, ki ga je imel poslanec dr. Wilfan v parlamentu 17. t. m. In to je menda dogodek, ki bi £a moral slovenski list vsaj omeniti že po dolžnosti kronista. Vprašanje imetja državljanov bivših sovražnih držav. Iz Rima je prišla vest, da namerava ministrski predsednik Mussolini ratificirati čim prej rimske dogovore med nas'edstvenimi državami. Na la način bodo brez daljega rešene stotine spisov in ulog, ki so -ostale zaprašene v osredr.jern uradu za nove pokrajine. Omenjeni spisi so sedaj vsi v poseben urad pri ministrstvu za industrijo. — Glede povrnitve imetia nemških podanikov v Italiji je bila siklenjena med Italijo in Nemčijo v juliju t. L pogodba, ki se ima ratificirati najkasneje do 1. decembra t. 1. Ratifikacija pa s« je imela nasloviti na odobrenje reparacijske komisije, ki se ga je za gotovo pričakoval*). V zadnjih petnajstih dneh se je pa vlada uverila, da ne bo prišlo do tega odobrenja. Vsled tega sta obe vladi stopile v stik ter določili (podaljšanje roka za ratifikacijo. To se je zgodilo še za časa Factove vlade in sedanji ministrski predsednik Mussolini je načeloma tudi za podaljšanje roka. Primanjkljaj državnih železnic. V zadnjem upravnem letu so imele italijanske državne železnice primanjkljaj 1300 milijonov lir. Vzroki za to žalostno stanje so različni. Vsled gospodarske krize se je skrčil osebni in blagovni promet. Tujskega prometa ni skero nikakega. Italijanske državne železnice morajo — vsled ogromne carinske zaščite — drago plačevati ves material. Cera premoga je 15*-krat višja, nego je bila v času miru, dočiin se voznine niso zvišale v tem razmerju. Strc*H za osebje so izredno visoki, kar pa se upravi-čuje s tem, da je treba mno«go osebja za poprave vsled vojne. Sedaj hočejo odpustili kakih 10.000 uslužbencev in s tem bi se prihranilo okolo 100 milijonov lir. Plače osebju, ki ostane v službi, naj se znižajo za okroglo 50 milijonov lir. Vsi neobhodno potrefcni vlaki naj se odpravijo, «dpravi naj se tudi prvi razred, za druga razred pa naj se voznina poviša za 25 odstotkov. Sledn>ič naj se odpravijo vsi prosti listki, posebni vlaki, salonski vozovi itd. Računajo, da s temi preuredbami pri-štedilo kakih 500 milijo-nov lir na leto. Toda nastaja vprašanje, kako naj se pokrije ostali del primanrkljaja 800 milikinov lir? Vlada se bavi z mislijo, da bi izročila železnice zasebni industriji. S tem hoče odpraviti izdatke, ki se ne rentirajo. Tudi v neodvisnih italijanskih strokovnjaških krogih sodijo, da italijanska birokracija ni sposobna za gospodarsko vodstvo kakega industrijskega obrata. Že kongres italijanskih elektrotehnikov, ki se je vršil leta 1919. v Trstu, se je izjavil tako o upravi telefona. Isto velja o upravi drž. železnic. Nekaj bodo morali ukreniti, ker je primanjkljaj državnih železnic — poleg mnogih drugih dejstev — črv, ki razjeda državno gospodarstvo. Odveza svot položenih pri Alicn properiy ciistodian v Washingtonu. Kakor je bilo pred kratkim javljeno, se je kr. nadzorništvo za izseljevanje (R. Ispettorato dell'Emigrazione, Via Cassa di risparmio št. 12) potegnilo za to. ia se obavijo posli za odvezo svot in imetja državljanov Julijske in Tridentinske Benečije, katere so pogodbeno obvezane pri Alien pro-perty custodian v Washingtonu. Kr. italijansko poslaništvo v Washingtonu potrjuje, da je rok za začetek tozadevnih poslov za osvoboditev imetja bivših avstroogrskih državljanov, ki je zaplenjeno v Zedinjenih državah, podaljšan do 2. januarja 1923. Prizadeti se lahko obračajo v zadevi na tajništvo Opere Bonomelli v Trstu, ul. Bo-caccio št. 3. Ukinjen* vlaki. S 1. decembrom bodo ukinjeni sledeči vlaki: Proga Trst-VSdem: vlak 1679 (Trst. Videm) in 624 (Videm - Trst). Proga T*st - Postojna: vlak 4375 (Postojna - Št- Peter) in, 1727 (Št Peter - Trst). Proga Trst - Benetke: vlak 1661 (Trst-Portogruaro) in 1650 (Portogruaro - Trst). Proga Reka - Št Peter: vlak 1727 (Reka. Št. Peter). Vpeljan pa bo poseben vlak, ki bo odhajal iz Reke ob 7'50 ter prispel ^ Št. Peter ob 10 (izvzemši nedelje) in imel priključitev na vlak 1713, ki pelje v Trst Proga Tist- Poreč: vlak 4425 (Buje-Trst), 4428 in 4424 (Trst-Buje). Vpeljan bo poseben vlak, ki bo odhajal ob 18'40 ia Trsta ter prihajal v Buje ob 2211. Plačevanje davkov. Davčna uprava v Trsta opozarja, da s 1. decembrom zapade a) plačilo četrtega trimestra hišnega najemninskega davka, b) drugi semester dohodninskega dan« ka ter davka na višje plače. Društvene vesti Z. M. D. — Danes ob 20 % redna odborova seja. Navzočnost vseh odbornikov nujno potrebna. — Predsednik. Vsa tržaška mlad društva« včlanjena v Zveri, priredijo v nedeljo peš i zle t k openskemu M. D. P. in skupno s tem se bo posetila kaka bližnja vas. Članstvo posameznih mlad. društev je na-proŠeno, da se izleta udeleži v čim največjem Itevilu. Prijatelji teh druitev dobrodošli, kot so dobrodošla tudi društva, ki niso včlanjena v Z. M. D. Odhod izpred ljudskega vrta (spomenik Rcsetti) točno ob 1. pop. — Z. M. D. Srednješolsko društvo «Zora». Danes ob 5 in pol redni društveni sestanek. Pridite točno in polnoštevilno. — Odbor. M. D. P. — Sv. Jakob. Danes zvečer ob 20 redna seja, Prosian vodstva posameznih odsekov, da se je z gotovostjo udeleže. — Predsednik.— Odbor M. D. P. — Sv. Jakob je na prošnjo biatskega odbora pevskega dr. «Ilirija» skle-j nil, da se bodo vršili društveni sestanki redno vsak pondeljek. ob 20. in ne več ob torkih tako da se bodo člani lažje udeleževali pevskih vaj.1 .— V nedeljo popoldne ob lepem vremenu pri- : redi društvo skupen izlet z bližnjimi članicami.j Z. M. D. na Opčine in čez Bane v j Trebče, kjer se snidemo s tamošnjimi tovariši.1 Zbirališče ob 1 uri pop. pri juž. postaji, odhod v skupinah ob 1 % po Skalasanti. Tovariši in tovarišice, udeležite se vsi tega izleta. Vabljeni so tudi prijatelji društva. V pondeljek ob 20 v prostorih stare policije sestanek z zanimivim predavanjem. —Odbor. is tržaškega življenja Tatovi v manuiakturnem skladišču v ulici Uđine. — Nad 70 tisoč lir škode. V ulici Udice št. 23 se nahafa manufakturno skladišče last tvrdke «Italo-Commerciale». V noči od četrtka na petek, in sicer okoli polnoči, je zapazil neki nočni čuvaj, ki je pa-truliral po samotni in slabo razsvetljeni ulici Udine, tovorni avtomobil, ki se je ustavil pred goriomenjenim manufakturnim skladiščem. Nenadoma so na tihem poskakali s tega težkega vozila štirje neznanci ter odprli z velikim ključem skladišče. Par minut pozneje je videl nočr.i čuvaj, kaiko so vsi štirje neznanci po malem naložili na avtomobil nič manj kot tri-naist velikih bal tkanine. Ko je bilo vse v redu, so neznanci zcp-et zaprli skladišče, skočili na vozilo ter se odpeljali. Drugo jutro, to je bilo včeraj, ko so stopili uslužbenci v skladišče, so našli lokal v velikem neredu. Pozneje so ugotovili lastniki skladišča, da manjka trinajst bal dragocene tkanine v vrednosti nad 70.000 lir. Na lice mesta so prifli tudi policisti. ki so ugotovili med drugim, da niso bila vrata skladišča odprta s ponarejerim kij čem, temveč s pravim. Na podlagi te okolščine so policisti aretirali glavnega skladiščarja, zakaj on je imel do sedaj vedno ključ skladišča pod svojim varstvom. Aretiranec je bil peljan na policijo. Tam so ga zaslišali. Kaj je izpovedal, nam doslej še ni znano, ker drži policija vso stvar tair*), da ne izgubi sled za nadaljnje preiskave. Tudi omenjeni čuvaj je bil zaslišan. Izpovedal :e, da je vf-del vse, kar se je po ncči godilo. Toda niti od daleč ni sklulil, da so bili oni možje tatovi. Bil je namreč trdno prepričan, da so bili to uslužbenci, ki — z ozirom na ugodnost — tudi ob pcnočnih urah prevažajo blago, da ga potem peljejo v različne kraje, kjer je naročeno. Do tega prepričanja ga je dovedlo pred vsem obnašanje neznancev, ki ni bilo prav nič sum-ljivo. Policija marljivo zasleduje predrzne tatove in plen, toda do seda? brez uspeha. Brez dvomno je plen sikrit, kje v dahni okolici. Lepa karijera! Preteklo noč je bil aretiran pri Sv. Jakcbu neki Jordan Scalza, star 19 let, stanujoč v ulici Tomaso Luciani št. 22. Mladenič je zašel pred leti v slabo družbo, kar je imelo za posledico, da se je s časoma privadil potepuštvu. Se hujše pa je to, da se je navadil krasti. Specializiral se je v žepar-stvu. V tem svojem poklicu je pa bil tako iz-vežban, da mu je redko kedaj prišel okrade-nec do živega. Vendarle pa se je prigodilo, da mu je ta ali oni okradenec ke'daj stopil na rep, in tako je večkrat končal s svojimi aven-turami v zaporu v ulici Coroneo. Sicer se je pa počutil v zaporu ravno tako, kot bi bil doma. zakaj v njem je bil že neštetokrat, in tako se ga je docela privadil. Pred par dnevi je okradel nekega svojega eranca. Znanec pa mu je ni prizanesel, temveč ga je kratkomalo naznanil policiji. In preteklo noč so ga, kakor smo že zgoraj omenili, aretirali ter ga spravili pod ključ. Huda psa. Dva kraljeva stražnika, ki sta pa-trulirala včeraj po noči okoli 3. ure po ulici del Soli ta rio, sta nenadoma zagledala tam na tleh pred nekim skladiščem prav čedno oblečenega moža, poleg katerega sta stala pozorno dva velika psa volčje pasme. Čim sta se moža postave približala neznancu, da bi se od blizu prepričala, kaj mu je, sta začela psa silno lajati. Vrh tega sta se pa še zakadila v funkci-jonarja ter jima raztrgala hlače. Stražnikoma bi gotovo še hujša predla, če ne bi bil ležeči mož zažugal psom, naj mirujeta. Psa sta nam- reč na .mah ubogala moža, in -tako sta imela stražnika mir. Oni mož je tožil* da ima rano na glavi. Prosil je. naj ga peljejo v bolnišnico. Stražnika sta mu izpolnila to željo ter ga prepeljala r bolnišnico. Ko mu je tam zdravnik obvezal rano, sta se psa nenadoma zapodila v zdravnika ter ga vklala v bedra. Z veliko težavo se jih je zdravnik rešil ter zbežaL Z njim pa so tudi zbežali navzoči. Psa sta nato povzročala tak peklenski šunder, da je bila vsa bolnišnica na nogah. Pozneje je prišel konjederec. Moral se je dolgo časa truditi, preden je prijel divja p6a. Ugotovilo se je, da sta bila psa last onega moža, ki se imenuje Karel S., star 44 let, stanujoč v ulici della Pieta št. 4. S. se je opil in čnega- Odbor društva pa se nadeja, da bo-dfo ti sestanki vedno boljše obiskani m da prodre misel o potrebi in koristi naše organizacije do slednje koče. — Le v samopomoči in vztrajnem delu je raša rešitev 1 * Kdo m hoče amejati? Danes, dne 25. t m. se vrši v Gorici v Trg, domu dramatična predstava. Dramatični krožek bo igral Branislava Nušića veseloigro v treh dejanjih «Navaden človek«. Kdor se hoče enkrat pošteno' nasmejati, naj poseti to predfetavo. Slovensko kmetijsko društvo v Gorici vabi svoje društvenike k izrednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v četrtek dne 30. novembra t. 1. ob 10. uri predpoldne v v ulici Solitario je onemogel ter se zgrudil na . 'n . , i!^.,. „ tla: nsa na sta tfa varovali. prostorih hotela «Pri zlatem elenu» v Go- rici Dnevni red ostane isti, kot je bil objavljen za cbčni zbor sklican za dan 28. septembra t. 1. Tudi glede sklepčnosti o-stanejo v veljavi določila navedena v oniem vabilu- Goriško vinarsko društvo ▼ Gorici vabi Vesti z Goriškega Ustanovitev vladne stranke na Goriškem Preteklo sredo se je ustanovila v Gorici «slo- venska vladna stranka^. Ustanovni občni zbor se je vršil v prostorih goriškega deželnega odbora pod pokroviteljstvom vladnega dežel- svoje društvenike k izrednemu občnemu nega komisarja Pascolija. Kot glavni kclovod;e zboru, ki se bo vršil v četrtek dne 30. no- sta nastopila bivši učitelj Bandelj in deželni vembra t. 1. ob 9. uri predpoldne v pro- uradnik Petemelj. Zborovanja so se udeležili štorih hotela «Pri zlatem jelenu« v Gorici, vsi tisti «značajni» Slovenci, ki so podpisali Dncvni red ostane isti, kot je bil objavljen tisto znano izjavo, ki ste ,o objavili s primer- zh0 •stranka*. Videla bo, da bo naše ljudstvo z ogorčenjem odklonilo vsak poskus zapeljati Slovec.ce, da bi se medsebojno klali, se pobrali Taja valuta na iržašlram trjnt Trst, 24. novembra 1922 • • • • • —-9o.— 1.— . . , . , —.03.— — .03 ..... 67.25.— 67.7 . ..... 29.10— 29.50 13.5'1.— 14.50 ogTsfce krone . • • < avstrijske kron-češkoslovaške krone dinarji . . • . . . in si požigali hiše ter s tem še povečali nepo pisno gorjč, ki ga moramo že leta in leta j>re Poslano*) Cenjenim odjemalcem, ki so se pred vojno pc^lurevali v moji pa'odajalni olja, )V, »I "—--------- - - • v l/j 1117 » U1V|1 y■■ ■ —r~1 našati po krivdi neizprosnega in nasllneŽa kolonijalnega bla^a in vina, katero sem nasprotnika. # j jmel o^p^o ^ feta 1915 Y via Campanile II. se sla rek Splošnega slovenskega zen- 2Z ulju. Kar pa je bilo določeno za na gosposko mizo, po tistem jim ni pustila seči; to je vse sama nesla gori v. grad. Suhega južnega sadja, slaščic in salama je bilo toliko, da je zadostovalo za celo leto, in kjer imajo makarone pa parmežan, tam ni več treba bati v skrbeh za hrano. — Lakota v gradu in v Ro-vini je prenehala. — Bil je to sicer preprost «čudež», a tega je vendar napravil samo lepi Marko. — Če bi znaii nesrečneži v Rovina peti, kakšna junaška balada bi nastala iz tega do-godkrt! — A toliko bolj se je nabrala skrb Al arr.iti zaradi nečesa druzega. — Ko je bila ladja izpraznjena, jo je odpela od verige ter jo izročila valovom, češ, naj gre, kamor se ji ljubi; take najdene reči ni zdravo obdržati — (ker je bila ladja erarna) — naj jo najde kdo drugi! XV. Slepci razpravljajo o barvah. Ona neč se je uporabila za umeščanje tako pridobljenih živiL Bila je to prava pravljica, taka kot ona ^Mizica pogrni seU Treba je bilo pristati na to, da je resnična zgodba. — Saj zgodovina cele te skalnate dežele ni nič druzega kot kopičenje čarobnih pravljic. — Drugi dan je napravila Aksamita veliko pojedino v gradu za Milioro. Kar je ta pustila, je použila ona — imela je «soldaški» želodec. Tudi vino je prišlo na mizo, dobro, rdeče dalmatinsko vino. Tega je bilo Miliori zelo malo treba, Aksamiti pa toliko več. Od vina ste postali obe dekleti zgovorni; začeli ste govoriti o tej in oni reči; o grozni moči Uskokov o velikem veselju rovinskih siromakov, potlej o lepem Marku. Tega je znala ena bolje popisati kot druga. Zelo ste si ga bili ogledali. — Od peresa na kapi do vezenih čižem, ste ga znali orisati. A glede na notranjega človeka »te stali na različnih stališčih. Aksamita ga je imela za zverinskega pirata (ker jo je bil dal privezati k jadrn&u), Miftora pa nasprotno za viteza blagega, knežjega srca. — «No, takšen je šele postal, ko je ugledal vas, gospodičnaje odnehala Aksamita. — «0, gotovo ne šele takrat». Zakaj mene še zagledal ni bil, Lo ie tebi dal prostost ter se pogodil s *) Za članke pod tem natlovom odgovarja uradništvo le toliko kolikor mu zakon veleva. teboj za moko». —* «No, tedaj nisem dobro povedala. Le vaš glas je bil sEšal — ta ga je ukrotil. A to je fes. Zakaj zgodilo se je tako: ko sem stopila na Reki na obrežje, so me na-naglo obkolili Uskoki; jaz pa nisem ničesar vedela o tem, da so» bili Reko zavzeli. Ker pa nosim vojaško monturo in ker sem potegnila sabljo ter se branila, so se me hoteli takoj obesiti na jadrnik. Nato sem jim povedala, da sem dekle — vem, da je Uskok, ki ubije dekle, proklet. Tedaj so me peljali pred svojega poveljnika. Lepi Marko me je izpraševal, kake namene imam. Povedala se mu vse, da služim osiroteli, zapuščeni gospodični v Franko-parskem gradu, da % hočem za svoj denar kupiti kruh in tudi rovinskim nesrečnežem, ki od gladu umirajo. Da je moj denar, lehkd vidi: Ker sem jih v stran de vala med vojako^ vanjem v raznih državah, so med njimi laški bajoki. francoski sous, ruske kopejke, bavarski batzeni; naj me torej izpusti, da grem po svoji poti. Nato je dejal lepi Marko: «No, videl bom, ali si govorila resnico, pripeljem te •h gradu in če je tam tista odlična gospodična in pa one človeške živali brez obraza, tedaj ti dam toliko krušne moke za tvoje denarje, kolikor bo dovolj za vas vse; če pa msi govorila resnice, t« dam obesiti na iadrnik*. Nato me je iakoj dal odveza ti ter mi vedno grozil, dokler ni slišal vašega glasu s «punte». A ta glas je bil tak, kot da bi bil zaklical kak »erai iz nebes.* «No, pa še vpitje rovinskih ubožcev tam ar* «trehabl» Mali oglasi ŠIVILJA, dobro izvežbana se priporoča za delo na domu; eventuelno sprejme tudi doma. Via Battisti 10/1. stopnice na dvorišču. 2127 MEBLERANA soba s hrano se odda dvema gospodoma. Via Udine 2/II. vrata 11 2125 SOBICO mebHrano išče pošten železničar pri priprosti družini brez otrok ali osebi sami v bližini postaje sv. Andreja. Naslov pri uprav-ništvu. 2126 POHIŠTVO za sobo in kuhinjo prodam po nizki ceni. Sette fontane 187, II. Rozol. 2129 V SKLADIŠČU VIA GEPPA 17 se prodaja pohištvo po konkurenčnih cenah in s popolnim jamstvom. Popolne poročne sobe z mizico in dvema stolicama L 1100 — lepe poročne sobe od L 2000 naprej, obedne sobe z usnjatimi stolicami od L 3000 naprej, po-j hištvo za deželo, kuhinje, omare za pred-! sobe, garniture za klube, sobane, oprema za pisarne, posamezni kosi; velika izbera stolic in naslonjačev i. t. d. Za preprodajalce in gostilničarje posebni popusti. Za tranzit in izvoz embalaža po posebnih cenah 2117. ŠTEDILNIKE vseh vrst in velikosti, za vzidanj* in železne, izdeluje in postavlj* najceneje dobro znana izdeloval-niča štedilnikov 72a MU, Trnovo pri Bi BUL POHIŠTVO? NOVI DOHODI : poročne sobe, solidno, slavonsko delo, javorjeve, črešnjeve, jesenove, me" hagonljeve, hrastove L 1700, naslonjači L 43.—■ Železne postelje s kovlnasto vzmetjo L 15 —. T0RK, Via S. Lazzaro št. 10. == VELIKA IZBERA == Za pošiljat ve na deželo najboljša, brezplačna embalaža. POSESTVO v Nadražici pri Gorjanakem se proda. Obstoji iz hiše s kuhinjo, štirimi sobami, in kletjo, hleva, skednja, shrambe za krmo, lepega dvorišča z dvema vodnjakoma, 21 parcel zemljišča, lepega vrta pri hiši, 6 dobro obdelanih njiv in travnika za pet glav živine. Natančna pojasnila daje V. Mezinc, Nadražica št. 7 2122 PREPARATE za olepšanje kože, za sobe, proti izpadanju las, neškodljive barve za lase ima lekarna v IL Bistrici. 78/4 14 LETEN dečeik želi vstopiti kot vajenec v trgovino jestvin. Naslov pri upravništvu. 2123 MOTOR, 60 HP, prenesljiv, za žago, mlin i. dr. točno funkcijoniranje se proda po nizki ceni. Via Ferriera 8 2124 ŽABNICE, angleške ključavnice, ključi, mi- j zarske klopi, obliči, vijaki, pile, žage, klešče, j žeblji itd. itd. Skladišče železnine via Filzi št. 17.__ 2103 ČEVLJARSKI pomočnik se sprejme. Via Gui-do Brurner 9 2116 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bfclleli Vita, via Madonnina 10, I. 82 Srebrne Krone m zlato plačujem po najvišjih cenah ALOJZU pora Trst, Piazza Garlbaldi li l s (prej Barriera) Trgovski lokali in sklasEiši dvonadstropne hiše s fetaro vp< Ijano tigoriiio v sredini mesta Ljubljane na zelo prometni točki takoj na razpolago kupcu. Lokali bi bil ra*veu špecerije pripravni posebno za trgovno z manufakturo, že e/nino, konfekcijo, unnjem in mesarijo. Zmemacena. (4 19) Po. udbe pod .Sigurna e" slstanca" na an. Zav. Drago Eessliak, Ljubljana, Sodna 5. Najviše ceras plačujem za v I poiK 11 ii ¥©I§k semenj Sv. Andrija d. iindspach ktan9 zlatic, lista« dihurjev, veder, Jazbecev, mask, veveric« krtov, divjih in d^maBh zajcev. 726 Trst, Via Cesare Sattisti št. 10 II. nadst., vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. lnserirojte u „Edinosti BAttCA DELLA VCH6ZIA GIUU Delniška družba — Glavnica L 5,000.00i>.— popolnoma vplačana. = Zadružni sedež in osrednje ravnateljstvo v TRSTU = sil l\m\m lisi dAM Bakaznii ?sg liaacng operacijo, meiiialm km Corso Giuseppe Verdi — GORICA — Telefon štev. 8 n Blagajna posluje od 9-12 in od 15-17 Krone in goldinar! Trst, Via Pondares S, i. nadstr. desno Razna usnja najboljših tovarn. Velika izbera kopit. Gumijevi poMnlki „Pirelii". Čistilo za čevlje 12 „Brili" in „Eda" Vse po najnižim cenah. Za pplaialte posel popostL 49 Vla Udine (prej Belvedere) 49 Tel. 41-38 ZALOGA VSAKOVRSTNEGA USMJA-m KOŽ TER V5JIJH ČEVLJARSKIH POTREBŠC!« I2ĐEL0VANJE-ZG0MJIH DE10V-IN VSAKOVRSTNO ŠTEPANJE.