UDK 811.163.6’367.63 Ogled kohezijske vloge slovenskega ~lenka
Andrej Skubic Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Filozofska fakulteta v Ljubljani
OGLED KOHEZIJSKE VLOGE SLOVENSKEGA ^LENKA
Slovenska teorija besednih vrst ~lenke navadno opisuje po semanti~nih merilih, ne pa po
funkciji, ki jo igrajo v strukturi in pomenski podstavi stavka. Zdi se, da sta njihovi funkciji v
skladnji stavka predvsem dve: povezovalna (kohezijska, konektorska) in modalna. Ti
funkciji sta analogni funkcijama povezovalnega in modalnega adjunkta iz teorije
sistemskega funkcionalizma M. A. K. Hallidaya.
Slovenian parts-of-speech theory describes particles primarily according to semantic
criteria, not according to the role they play in the clause structure and in proposition. It seems
that in relation to the proposition, their roles are mainly twofold: cohesive and modal. These
functions are analogous with those of Conjuctive and Modal Adjuncts in Halliday’s
Systemic Functional Grammar.
Uvod1
Razlog za nastanek tega sestavka je bila moja ‘elja, da bi {tudentom besedilos-
lovnega seminarja na Oddelku za prevajanje in tolma~enje Filozofske fakultete po-
jasnil vlogo, ki jo pri tvorbi kohezije besedila igrajo ~lenki – besede, od katerih se
nekatere »po vlogi pribli‘ujejo veznikom, drug[e] prislovom« (Topori{i~ 1984:
384). Ker ka‘e, da je povezovalna vloga ~lenkov zapletenej{a od vloge veznikov,
niti ni ~udno, da dosedanji poskusi klasifikacije ~lenkov niso sledili analogiji z
vezniki (tj. niso bili klasificirani po skladenjskih vlogah), temve~ so se osredoto~ali
predvsem na semanti~na merila. Ugotovljeno je bilo, da v stav~ni strukturi za
razliko od prislovov ne morejo nastopati kot stav~ni ~leni (Topori{i~ v Enciklopediji
slovenskega jezika njihovo vlogo celo poimenuje stav~ni ne~leni), kve~jemu morda
kot deli prakti~no poljubne besedne zveze (samostalni{ke, glagolske, pridevni{ke,
prislovne, celo vezni{ke). Toda tudi v primerih, ko ka‘e, da je ~lenek del fraze, za
njegovo skladenjsko vlogo ni najti imena (prilastek, dolo~ilo),2 saj se po njem ne
moremo vpra{ati. Preprosto se zdi, da stojijo ob skupini besed (ki je lahko stavek ali
katerikoli njegov del) in jo na neki na~in modificirajo, vplivajo na njeno vrednost v
danem kontekstu.
Problematika me je za~ela zanimati ob razmi{ljanju, kako slu{ateljem seminarja
pribli‘ati na~ine, s katerimi se v besedilu med seboj navezujejo povedi, ki so sicer
samostojne, je pa njihovo medsebojno razmerje vendarle izrecno izra‘eno – po-
gosto prav prek ~lenkov. Pri tem me je spodbudilo dejstvo, da je ta problematika v
nekaterih angle{kih slovnicah ‘e dolgo obdelana. Angle{ke slovnice namre~ za
skladenjske polo‘aje, izrecno namenjene slovenskim ~lenkom sorodni skupini pris-
1___^lanek je prirejen po seminarski nalogi magistrskega {tudijskega programa pri predmetu
Metodologija jezikoslovnega raziskovanja, mentor prof. dr. Janez Ore{nik.
2___I. ̂ erneli~ npr. v (doslej najiz~rpnej{i) skladenjski obravnavi ~lenka (1991: 82–83) uporablja izraze,
kot: »... le del povedka...«, »...nastopajo zlasti ob glagolu...« »...stojijo zlasti ob samostalnikih...«
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
lovov, uporabljajo nekako dve skupini izrazov: v prvo spadajo disjuncts (Quirk
1973), sentence adjuncts, sentence adverbials (Cobuild 1990) oziroma modal
adjuncts (Halliday 1985); to so besede, besedne zveze ali stavki, ki izra‘ajo go-
vor~ev odnos do oblike ali vsebine povedi. V drugo sodijo conjuncts (Quirk 1973),
tudi linking adjuncts (Cobuild 1990) oziroma conjunctive adjuncts (Halliday
1985); to so besede, besedne zveze ali stavki, ki imajo predvsem povezovalno funk-
cijo. Za obe skupini jezikovnih sredstev je zna~ilno, da nista integrirani v stav~no
strukturo, temve~ sta v odnosu do nje periferni (Quirk 1973: 207).
Ker je pojmovnik angle{ke skladnje pove~ini slabo zdru‘ljiv s slovenskim (da o
razlikah med slovnicama obeh jezikov sploh ne govorimo), bi bil poskus nepos-
redne presaditve seveda hudo dvomljivo po~etje; vseeno pa je primerjava, ki se
ponuja, zelo zanimiva. Doslej verjetno najiz~rpnej{a klasifikacija slovenskih
~lenkov (Topori{i~ 1984: 384–385) jih deli v trinajst skupin, od katerih je mogo~e
pri nekaterih (npr. navezovalnih, poudarnih, dodajalnih, zadr‘kovnih) opaziti, da
lahko igrajo prete‘no kohezivno vlogo, medtem ko bi za preostale lahko rekli, da je
njihova skladenjska vloga druga~na, verjetno prete‘no modalna. V tem sestavku se
‘elim posvetiti predvsem funkcijski raz~lenitvi prvih, druge bom na kratko obdelal
le v dodatku. ^e sem natan~nej{i, posvetiti se ‘elim ne klasifikaciji ~lenkov kot be-
sedne vrste, temve~ raz~lenitvi skladenjske funkcije, ki ji je, kot se zdi, primarno
namenjen velik del ~lenkov, ki pa jo lahko opravljajo tudi nekatere predlo‘ne zveze,
polstavki in celo stavki, ki jih Topori{i~ (1982: 367) imenuje frazeolo{ki ~lenki; kot
bo razvidno v nadaljevanju, si ti ~lenkovni izrazi to vlogo delijo z vezniki in tudi
nekaterimi prislovi. Ta funkcija je kohezijska oziroma povezovalna (izraz ’pove-
zovalna’ bom uporabljal v smislu Hallidayevega conjunctive [povezovanje samo-
stojnih enot], za razliko od conjunction [’vezni{ka’ funkcija – povezovanje v struk-
turi], v slovenskem jezikoslovju se za to funkcijo danes uveljavlja tudi izraz konek-
sija.)
Obravnava razmerij med povedmi v besedilu po analogiji z obravnavo razmerij
med stavki znotraj povedi v slovenskem jezikoslovju ni ni~ posebno novega; zdi se
le, da je nekako v senci. Topori{i~ (1982: 134) npr. ugotavlja, da je mogo~e priznati
status priredja tudi samostojnima stavkoma, ki sta med seboj lo~ena s kon~nim
lo~ilom, ~e le med njima obstaja »smiselna, razmerska zveza« (prav tam). V nada-
ljevanju pa bom sku{al osvetliti to analogijo v nekoliko druga~nem teoreti~nem
okviru.
Metoda analize
Kot glavni zgled taksonomije povezovalne funkcije ~lenkov sem uporabil
slovni~no delo An Introduction to Functional Grammar M. A. K. Hallidaya. ̂ eprav
Halliday poudarja, da gre za funkcijsko slovnico angle{~ine, pa pristavi tudi, da jo
je mogo~e vzeti kot uvod v splo{no funkcijsko slovnico, ki pa~ uporablja angle{~ino
za ponazoritev.
Ko sem v Hallidayevih conjunctive adjuncts prepoznal skladenjsko vlogo, ki jo
v sloven{~ini tipi~no opravljajo ~lenkovni izrazi, sem sku{al zbrati ~im ve~ sloven-
212 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
skih zgledov, ki bi se ujemali z njegovimi. Nekatere zglede sem preprosto (funkcij-
sko enakovredno) prevedel; druge sem zbral iz del Topori{i~a (1984: 384–385;
1991: 3–16). Ko so bili primeri v grobem zbrani, sem opravil {e preizkus na sloven-
skem korpusu. V besedilih dveh mesecev ~asopisa Dnevnik, ki jih je mogo~e po-
brati z interneta, sem s pomo~jo programa za indeksno iskanje po besedilu dtSearch
zbral izvirne slovenske zglede rabe. Logi~na ugotovitev iz tega preizkusa je bila, da
je ve~ina ~lenkov lahko funkcijsko ve~pomenska (kot navsezadnje velja tudi za
veznike) in da ni mogo~e z gotovostjo zatrditi, da je Hallidayeva funkcijska razde-
litev pokrila vse mo‘ne rabe teh ~lenkov. Obenem pa je preizkus potrdil, da je
mogo~e vsaj zelo velik del ~lenkov, uporabljenih v besedilu, s tem okvirom zelo
sistemati~no funkcijsko ozna~iti.
Hallidayev pristop
Sistemski funkcionalizem, katerega vodilni predstavnik je M. A. K. Halliday,
ima svoje korenine v ve~ jezikoslovnih {olah, med katerimi je zelo pomemben tudi
pra{ki strukturalizem in njegova teorija ~lenitve po aktualnosti. V njegovem okviru
ima besedilna kohezija pomembno mesto. Po Hallidayu so osnovne metafunkcije
jezikovnih sredstev tri: ideacijska (ideational), tj. predstavljanje zunajbesedilnega
izkustva (1985: 101), medosebna (interpersonal), tj. vzpostavljanje in ohranjanje
razmerja ter vplivanja med udele‘enci (1985: 68) in besedilna (textual) (1985: 38),
tj. predstavitev podane informacije kot besedila v sobesedilu. Za sistemski funk-
cionalizem je kontekst pri jezikoslovni analizi bistvenega pomena; kohezijske funk-
cije so zanj prav tako pomembne kot struktura pomenske podstave ali pragmati~na
vloga posamezne povedi. Hallidayeva teorija velja za odmik od formalizma,
katerega tipi~ni predstavnik je npr. tvorbeno-pretvorbena slovnica, ter za premik od
formalne sintakse k stav~ni semantiki; aplicirana je bila ‘e na razli~ne jezike.3
Halliday imenuje adjunkt4 stav~no funkcijo, ki ni povedek in nima potenciala,
da bi postala osebek (kot ga ima na primer predmet). Adjunkti so tipi~no uresni~eni
s prislovno skupino ali predlo‘no zvezo. So treh vrst: okoli{~inski (circumstantial;
ideacijska funkcija: v glavnem se prekrivajo s slovenskimi prislovnimi dolo~ili),
modalni (modal; medosebna funkcija) ter povezovalni (conjuctive; besedilna
funkcija). Modalni in povezovalni adjunkti niso deli propozicije in jo le modifici-
rajo. Med njimi resni~no najdejo svojo vlogo prakti~no vsi (enobesedni ali
frazeolo{ki) ~lenki; zaradi specifik Hallidayeve teorije pa tudi nekateri prislovi.
Andrej Skubic, Ogled kohezijske vloge slovenskega ~lenka 213
3___Matthiessen (1994) omenja akan{~ino, kitaj{~ino, fin{~ino, franco{~ino, nem{~ino, gooniyandi,
japon{~ino, tagalog, nizozem{~ino in vietnam{~ino.
4___Za izraz je te‘ko poiskati slovenski prevod, ki bi povsem ustrezal. Dobesedni prevod besede bi bil
pristavek, ki morda ni vsebinsko najustreznej{i. Po drugi strani bi izraz dolo~ilo (modalno dolo~ilo,
povezovalno dolo~ilo) glede na uveljavljeni izraz prislovno dolo~ilo za Hallidayev okoli{~inski adjunkt
omogo~al analogijo s Hallidayevo trojico adjunktov, vendar pa ima pojem dolo~ila v slovenskem
jezikoslovju druga~no tradicijo in se nana{a na prete‘no propozicijske jezikovne prvine. Za pojem,
prekriven s povezovalnim adjunktom, se sicer uveljavlja tudi izraz konektor ali povezovalnik (Gorjanc
1998). Problem najprimernej{ega slovenskega termina pu{~am za zdaj odprt.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
V knjigi Cohesion in English (Halliday in Hasan 1976), ki velja za klasi~no an-
gle{ko delo o koheziji, je razmerja, izra‘ena s povezovalnimi adjunkti, razdelil v
{tiri okvirne skupine: dodajalno, protivno, vzro~no in ~asovno. V knjigi Introduc-
tion to Functional Grammar pa je ta razmerja razdelil mnogo natan~neje; pri tem je
sistemati~no vzporedil z razmerji med propozicijami znotraj stav~nega kompleksa.
Tam navedene vrste razmerij niso v jezikoslovju ni~ novega in jih v glavnem
upo{teva tudi tradicionalna slovenska slovnica; nov pa je predvsem na~in njihove
razdelitve, {e bolj pa aplikacija teh semanti~nih razmerij na skladenjska (priredna in
podredna) razmerja.
Halliday tvorbo stav~nega kompleksa ozna~uje z izrazom raz{irjanje (expan-
sion);5 to je postopek, v katerem se stavku doda drug stavek, ki je s prej{njim v
dolo~enem razmerju. Predstavi nam tri tipe raz{irjanja: dodelava ali opis (elabora-
tion), v katerem dodani stavek temeljiteje dodela prvega, tj. ga ponovi z drugimi be-
sedami, podrobneje ali prek ponazoritvenega primera; podalj{anje (extension), v
katerem novi stavek prej{njega podalj{a z novo vsebino, ki je prej{nji dodatek,
nasprotje ali alternativa; in dopolnitev (enhancement), v kateri novi stavek
prej{njega dopolni z okoli{~inskimi informacijami. Vsaka od teh raz{iritvenih kate-
gorij ima razli~ne podkategorije, Halliday pa predvideva, da se lahko vsaka pojavlja
v bodisi priredni bodisi podredni obliki.
V spodnji preglednici so prikazane vrste raz{iritve, kot jih navaja Halliday v po-
glavju o stav~nih kompleksih (tj. zlo‘enih povedih); v skrajno desnem stolpcu nava-
jam tudi razmerje, kot bi ga ozna~ila slovenska slovnica. V drugem in tretjem
stolpcu so navedeni priredni in podredni zgledi za posamezno vrsto. Ravno s tem
nas Halliday preseneti: navajanje priredno-podrednih parov pri vseh vrstah medpro-
pozicijskih razmerij terja prerazporeditev nekaterih pomenskih razmerij, ki smo jih
sicer navajeni obravnavati druga~e. Ravno Hallidayeva brezkompromisna sistema-
ti~nost, s katero je sprevrnil tudi tradicionalne taksonomije angle{ke slovnice, nam
omogo~a, da sistem na sloven{~ini preizkusimo z manj slabe vesti – in ocenimo, ali
je pristop u~inkovit ali ne. Pa poglejmo.
Vrsta raz{iritve Zgled prirednega
razmerja
Zgled podrednega
razmerja
Razmerje
Dodelava ali opis (elaboration)
preoblikovanje
(exposition) — P, to se
pravi, Q
Ta ura ne gre; ustavila se
je.
Odlo~ili so se odpovedati
predstavo, kar je bila
velika {koda.6
Bilo so doma~i psi, ki smo
jih imeli kot hi{ne
ljubljen~ke.
Jaz, kakor predstavnik
kmetov, se s tem seveda
nisem strinjal.
pojasnjevalno
214 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
5___Poleg raz{irjanja predvideva {e en na~in za povezovanje stavkov, namre~ projekcijo (projection), v
kateri je drugi stavek projiciran skozi prvega bodisi kot poro~ani govor bodisi kot poro~ana misel.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
ponazoritev
(exemplification) — P, ali s
primerom, Q
Tvoj obraz ni ni~
posebnega – dve o~esi, nos
v sredini, spodaj usta.
pojasnilo (clarification) —
P, ali natan~neje, Q
Bili so doma~i psi; imeli
smo jih kot hi{ne
ljubljen~ke.
Podalj{anje (extension)
dodajanje (addition)
pozitivni dodatek — X in Y
negativni dodatek — niti X
niti Y
V stanovanje se je vselil
neki Nemec in pripeljal s
seboj tudi svojo dru‘ino.
Zame bi bila to ne le sre~a,
temve~ tudi ~ast. 
V stanovanje se je vselil
neki Nemec, ki je pripeljal
s seboj tudi dru‘ino.7
Ne le da bi bila to zame
sre~a, bila bi tudi ~ast. 
vezalno,
stopnjevalno
protivni dodatek
(adversative) — X,
nasprotno pa Y
Avstrijski nacionalizem je
pomagal nem{tvu, toda
zatiral Slovane.
Projekti so prihajali in
odhajali, spremenilo pa se
ni ni~.
Avstrijski nacionalizem je
pomagal nem{tvu, medtem
ko je Slovane zatiral.
Projekti so prihajali in
odhajali, ne da bi se kaj
spremenilo.
protivno 
sprememba (variation)
nadomestitev (replacive) —
ne X, temve~ Y
Ne stoj kot beb~ek, temve~
mu povej, kako ti je ime.
Namesto da stoji{ kot
beb~ek, mi povej, kako ti je
ime.
protivno 
izvzemanje (subtractive) —
X, a ne ves X
Dobro so opravili, le zelo
po~asni so bili.
Dobro so opravili, le da so
bili zelo po~asni.
zamenjava (alternative) —
X ali Y
Ali si jo izgubil ali pa je {e
vedno v omari.
^e je nisi izgubil, potem je
{e vedno v omari.
lo~no 
Dopolnitev (enhancement)
~asovna (temporal)
isti ~as — A in so~asno B Spet sem doma; zdaj se
bom kon~no spet imel s
kom pogovarjati.
Zdaj ko sem sam doma, se
bom kon~no spet imel s
kom pogovarjati.
~asovno;
(vezalno)
kasnej{i ~as — A in potem
B
Vojaki so nekaj ~asa
oprezali naokoli, nato so
od{li za drugimi.
Potem ko so vojaki nekaj
~asa oprezali naokoli, so
od{li za drugimi.
prej{nji ~as — A in prej B Vstopil je, prej pa si je
skrbno o~istil ~evlje na
predpra‘niku.
Ni hotel vstopiti, dokler si
ni o~istil ~evljev na
predpra‘niku.
krajevna (spatial) — C in
tam D
Alice se je ozrla navzgor,
in tam je stala kraljica.
Alice se je ozrla navzgor,
kjer je stala kraljica.
krajevno;
(vezalno)
na~inovna (manner)
sredstvo — N je prek/s
pomo~jo M
Nadaljujte z od{tevanjem
razlike, in tako boste pri{li
do pravilne re{itve.
Do pravilne re{itve boste
pri{li s tem, da boste
od{tevali razliko.
na~inovno;
(posledi~no)
6 7 
Andrej Skubic, Ogled kohezijske vloge slovenskega ~lenka 215
6___Sem spadajo le ’nedolo~ujo~i oziralni odvisniki’; ’dolo~ujo~i’ ne tvorijo stav~nega kompleksa,
temve~ so vklju~eni v besedno zvezo in tako downranked (vklju~eni na ni‘ji ravni). Halliday nekatere
nedolo~ujo~e oziralnike uvr{~a med dodelovalne, nekatere pa med podalj{evalne. Dodelovalni so
apozicijski in so nekak{en opis, pristavljen k prej{njemu stavku ali njegovemu delu (Odlo~ili so se
odpovedati predstavo; odlo~itev je bila velika {koda.), podalj{evalni pa so dodajalni (npr. Povedala je
pekovi ‘eni, ki je govorico seveda odnesla naprej. – ... in ta je govorico ...). Razlikovanje na ‘alost ni
vedno najbolj jasno.
7___Med dodajalne oziralne odvisnike naj bi spadali tudi primeri s pri ~emer: Hodila je po cesti, pri
~emer si je tiho popevala. – ... in si tiho popevala ...
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
primerjava — N je kot M Preprosto ‘ivljenje ji je
zelo v{e~, in njemu prav
tako.
V{e~ mu je preprosto
‘ivljenje, kot je v{e~ njej.
primerjalno;
(vezalno)
vzro~no–pogojna (causal–conditional)
vzrok — posledica Q, kajti
vzrok P
— P in zato posledica Q;
Alice je stala pripravljena,
kajti pri~akovala je, da bo
vsak ~as padel.
Bil je slabo oble~en, zato
se je tresel od mraza.
Alice je stala pripravljena,
ker je pri~akovala, da bo
vsak ~as padel.
Bil je tako slabo oble~en,
da se je tresel od mraza.
vzro~no,
posledi~no
namen — namen Q in zato
dejanje P
Alice ni ‘elela za~eti
novega prepira, zato je
bila tiho.
Alice je bila tiho, da ne bi
za~ela novega prepira.
pozitivni pogoj — ~e P,
potem Q
Morda bodo na{ predlog
zavrnili, potem bomo pa~
bankrotirali.
^e bodo na{ predlog
zavrnili, bomo pa~
bankrotirali.
pogojno;
(vzro~no,
posledi~no)
negativni pogoj — ~e ne P,
potem Q
Raje delam po eno vrstico
naenkrat, sicer se vse
zame{a.
^e ne delam po eno vrstico
naenkrat, se vse zame{a.
dopustni pogoj — ~eprav
P, potem Q
O~itno je bil zelo jezen,
vendar je bil kar tiho.
^eprav je bil zelo jezen, je
bil kar tiho.
dopustno
(protivno)
V tej shemi padejo v o~i predvsem priredni okoli{~inski zgledi, ki niso vzro~no-
posledi~ni; se pravi ~asovni, krajevni, na~inovni ipd., za katere tradicionalna
slovnica ne pozna posebnih prirednih veznikov in torej tudi ne predvideva nji-
hovega obstoja. Halliday je to izpeljal tako, da je nekaterim stav~nim elementom, ki
bi jih zaradi njihove okoli{~inske narave sicer lahko uvrstili med okoli{~inske ad-
junkte (prislovna dolo~ila), pripisal besedilno vlogo: referirajo namre~ na ok-
oli{~insko pomensko sestavino iz prej{njega stavka (so endofori~ni deiktiki ali
primerjalni izrazi). Taki prislovni izrazi v njegovi teoriji igrajo vlogo povezovalnih,
ne okoli{~inskih adjunktov in so (skupaj z morebitnim prirednim veznikom pred se-
boj) ozna~evalci prirednih razmerij dopolnjevalnega tipa.
Ko Halliday tako razglasi segment stav~ne strukture, ki je lahko odgovor na di-
agnosti~no vpra{anje, za zunajpropozicijski element z zgolj besedilno funkcijo, nas
seveda zbode. ^e pritegnemo Hallidayu, pa lahko re~emo, da je tako »prislovno
dolo~ilo« brez konteksta pomensko neopredeljeno (saj je izra‘eno z deiktikom ali
primerjalnim izrazom, ki referira na prej{nji stavek) in da je torej postavljanje diag-
nosti~nega vpra{anja po takem ~lenu brezpredmetno; v resnici se moramo vpra{ati
po vsebini prej{njega stavka. Na to ka‘e tudi tipi~no tematska stava takega ~lena.
Kot bo razvidno spodaj, Halliday razmerja med lo~enimi povedmi obdela {e
nekoliko kompleksneje, a vzporedno z razmerji stavkov znotraj povedi. V nadalje-
vanju navajam zglede slovenskih kandidatov za povezovalne adjunkte, kot sem jih
zbral v skladu z (nekoliko prirejeno) Hallidayevo taksonomijo.
Obdelava gradiva
Pri zbiranju sem posebno pozornost posve~al ~lenkom, zaradi celovitej{e slike
pa navajam tudi druge besedne vrste oziroma formalnoskladenjske enote. Gradivo
zato predstavljam v {tirih stolpcih.
216 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
V prvem stolpcu navajam veznike, ki so sposobni izra‘ati posamezno razmerje
med povedima. V drugem stolpcu navajam ~lenke (preproste ali frazeolo{ke), ki
lahko igrajo enako vlogo. V tretjem stolpcu navajam zglede formalno integriranih
struktur z enako funkcijo; te strukture so lahko v povedi bodisi glavni stavki bodisi
odvisniki razli~nih (navideznih) tipov, najpogosteje pogojnega, za le formalno inte-
grirane pa jih imam, ker niso vklju~eni v propozicijo. Obravnavamo jih lahko kot
stav~ne ustreznike ~lenkov v drugem stolpcu (~lenkovne stavke). V ~etrtem stolpcu
navajam zglede struktur, ki jih lahko obravnavamo kot tudi semanti~no integrirane,
tj. dele propozicije (formalno kot prislovna dolo~ila ali celo prislovne odvisnike),
vendar pa po Hallidayevi teoriji njihova funkcija povezovalna in ne okoli{~inska.
Seznami niso iz~rpni, temve~ le ponazoritveni.
Ob tem bi bilo vredno opozoriti {e na zadrego pri lo~evanju nekaterih veznikov
in ~lenkov; ta lo~itev, kot ka‘e, {e ni zadovoljivo re{ena (^erneli~ 1991: 83; enega
zanimivej{ih novej{ih predlogov podaja Gorjanc (1998)). Trenutno se med ~lenke
uvr{~ajo tudi izvezni{ke besedice, katerih odnosnice ni mogo~e jasno dolo~iti (npr.
In kdo si ti?), ter tiste, katerih polo‘aj je v stavku prosto gibljiv (lahko celo kon~en,
npr. Zdaj sva sama, torej.) – strukturalna vloga veznika bi namre~ od slednjega zah-
tevala pozicijo neposredno med povezovanima elementoma. Predvsem slednje je
mogo~e prikladno uvrstiti med povezovalne adjunkte, pri prvih pa bi bilo morda
mogo~e argumentirati, da so vseeno vezni{ke, ~eprav je prvi element elipti~en
(v~asih pa morda kar eksofori~en);8 vsekakor je to problematika, ki presega okvire
tega ~lanka. Zavedam se, da je uvrstitev nekaterih besed v spodnjem pregledu med
veznike oziroma ~lenke prav zaradi tega v~asih precej arbitrarna.
Dodelava (elaboration)
• Preoblikovanje (expository)
Novi stavek prej{njega osvetli tako, da njegovo vsebino pove z drugimi bese-
dami. Razmerje je sorodno apoziciji ali pojasnjevalnemu priredju.
vezniki povezovalni adjunkti
~lenki formalno integrirane
strukture 
semanti~no integrirane
strukture 
in sicer se pravi, z drugimi
besedami, druga~e
povedano, mislim, torej
(to) se pravi, da; lahko
bi rekli, da; to pomeni,
da
Nakazila svojih prispevkov pa bodo kot obi~ajno pri prispevkih za humanitarne
namene uveljavljale kot dav~no olaj{avo. To se pravi, da jih bodo {tele med
Andrej Skubic, Ogled kohezijske vloge slovenskega ~lenka 217
8___V funkcijski slovnici taka vzporeditev vloge zunajbesedilnega in znotrajbesedilnega konteksta ne bi
bila ni~ nepredstavljivega. Tako npr. celo skrajni primer: poved »Ah, saj.« kot resigniran odziv na
neprijetno informacijo. Po radikalni interpretaciji bi bilo mogo~e trditi, da gre za vzro~ni veznik, pri
katerem sta levi in desni element elipti~na oz. razumljiva iz situacije, ekspliciten je ostal le smisel
kompleksa: govorec z uporabo osamelega vzro~nega veznika pojasni da se mu vzroka (za svojo
neprizadetost) ne zdi vredno razlagati (Nisem presene~en, saj je bilo kaj takega pri~akovati.). Slovenska
strukturalisti~na slovnica tako rabo seveda analizira kot ~lenek, ki je skr~ek v oklepaju predlaganega
stavka. Prim. tudi poved »In?« kot zahtevo k dopolnitvi informacije.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
izpla~ila za humanitarne, kulturne, znanstvene, vzgojno-izobra‘evalne, {portne, ek-
olo{ke in religiozne namene.
Med sklepe sre~anja so zapisali tudi enega klju~nih cerkvenih predlogov: vlada
naj bi pri‘gala zeleno lu~ za pogajanja s Svetim sede‘em. Ali druga~e: pogovori naj
bi dobili druga~en status, kajti dogovorjeno naj bi na koncu postalo vsebina enega
ali ve~ meddr‘avnih sporazumov s Svetim sede‘em.
Bede prihaja z Ju‘nega otoka Nove Zelandije, to~neje iz mesteca Twizel. Lahko
bi rekli kar »s konca sveta«.
• Ponazoritev (exemplifying)
Novi stavek je prej{njega osvetli tako, da ga pojasni s konkretnimi podrob-
nostmi. Razmerje je sorodno apoziciji ali pojasnjevalnemu priredju.
vezniki povezovalni adjunkti
~lenki formalno integrirane
strukture 
semanti~no integrirane
strukture 
in sicer, in to na primer, denimo,
recimo, namre~, za
ponazoritev
~e ponazorim, za
ilustracijo naj povem, da
Je pa res, da je proizvodnja neke dr‘ave ogromna in da bo zato moralo prete~i
{e veliko ~asa, preden bo pomemben dele‘ prodaje potekal po internetu. Na primer,
danes v Zdru‘enih dr‘avah ocenjujejo, da le od 0,2 do 0,5 odstotka potro{nje
gospodinjstev poteka prek interneta.
• Pojasnilo (clarification)
Novi stavek prej{njega osvetli s specifi~no spremenjeno (popravljeno, povzeto)
vsebino:
1.   popravek (corrective)
Novi stavek vsebino prej{njega pove na bolj{i, ustreznej{i na~in.
vezniki povezovalni adjunkti
~lenki formalno integrirane
strukture 
semanti~no integrirane
strukture 
namre~, ali bolje, ali
natan~neje, oziroma, po
doma~e povedano
~e smo natan~nej{i
In zaradi tega je ta delitev umetni{kega dela na marionete in ro~ne lutke ostala.
Bolje re~eno, vztrajala je vse do tistega dne, ko so zaradi dotrajanosti dvorane
konec {estdesetih let zaprli gledali{~e na Resljevi.
Poleg tega pa denar ne bi kar ~ez no~ izginil, ampak bi bil namensko porabljen.
Ali ~e sem natan~nej{i, ~e bi nekdanja finan~nica SLS prek svojega podjetja zares
nameravala SCT-ju nuditi za 200.000 mark marketin{kih uslug, potem bi moral biti
ra~un njenega podjetja poln ‘e pred nakazilom SCT.
218 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
2.   zastranitev (distractive)
Nova poved sporo~i informacijo, ki je za prej{njo relevantna le od dale~.
vezniki povezovalni adjunkti
~lenki formalno integrirane
strukture 
semanti~no integrirane
strukture 
mimogrede, samo tako, ko/~e smo ‘e pri tem
Toda {ele sedanji Nobelovi nagrajenci so lahko pojasnili u~inek teh sredstev.
Mimogrede, tudi poten~na pilula viagra deluje podobno na ‘ile penisa.
3.   vrnitev (resumptive)
Nova poved po zastranitvi nadaljuje s sporo~anjem vsebine, ki je za prvotno
poved znova spet relevantna.
vezniki povezovalni adjunkti
~lenki formalno integrirane
strukture 
semanti~no integrirane
strukture 
torej ~e se vrnem, ~e
nadaljujem, kot sem
rekel
Vse to bi {e bilo mo~ prenesti, ~e ne bi avtor ‘e na za~etku v svoje pisanje vpletel
{e Pre{ernovega ~evljarja. Ampak ~e se vrnem, ko sem pripravljal gradivo za
mar~evsko {tevilko Izide, sem se o tem problemu pogovarjal z vsaj dvajsetimi
znanimi in uglednimi slovenskimi sodniki, pravniki ter advokati.
4.   opustitev (dismissive)
Nova poved preoblikuje vsebino prej{nje/prej{njih povedi tako, da postanejo vsi
(tudi morebiti prikriti) pridr‘ki, ki so bili izra‘eni v njej/njih, brezpredmetni.
Nekak{na splo{na dopustnost.
vezniki povezovalni adjunkti
~lenki formalno integrirane
strukture 
semanti~no integrirane
strukture 
sicer pa kakorkoli ‘e, vsekakor,
sploh, najsibodi
kakorkoli, le, vendarle,
tako ali tako
kakorkoli pogledamo,
~e pustimo to ob strani
kljub vsemu, v vsakem
primeru
Na drugi strani pa viri zagotavljajo, da je ne~ednih (poleg slabih) poslov Petrola
{e precej ve~. Kakorkoli ‘e, najbolj verjetno je, da bo o tej zadevi razsojalo sodi{~e,
najbr‘ v ve~ razli~nih obravnavah.
Mogo~e je tudi to, da bo Gaber zmagovalec zgolj zato, ker si SLS ne bo dovolj
poslu{no vzela k srcu pastirskega pisma. Bodi tako ali tako, eno je gotovo: Gabrove
karizme je konec.
5.   izpostavitev (particularizing)
Nova poved izrecno izpostavi kak posamezen vidik prej{nje povedi.
Andrej Skubic, Ogled kohezijske vloge slovenskega ~lenka 219
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
vezniki povezovalni adjunkti
~lenki formalno integrirane
strukture 
semanti~no integrirane
strukture 
predvsem, {e posebej,
zlasti, posebno, vsaj
posebej ka‘e izpostaviti,
da
Resda bo na tej poti naletela na veliko ovir. Predvsem je ‘e zamudila nekaj
pomembnih let, izmuznile so se ji tudi vstopnice v evroatlantske povezave.
Ponovno vabim ~lane oddelka, da v petek, 6. decembra, sprejmejo obisk dunaj-
skih slavistov v predavalnici {t. 2. Spodobilo bi se priti vsaj tistim, ki so ‘e bili kdaj
gostje Knafljeve ustanove.
6.   povzetek (summative)
Nova poved (in morda tudi naslednje) ponovi ‘e povedano v kraj{i in pre-
prostej{i obliki.
vezniki povezovalni adjunkti
~lenki formalno integrirane
strukture 
semanti~no integrirane
strukture 
skratka, na kratko, v
glavnem
~e povzamem, da ne
bom dalje okoli{il
@e ob prvem pismu, ki sem ga poslal naokoli, sem sli{al Borov o~itek: a tako,
zdaj si pa vse tovari{e spremenil v prijatelje. In sem odvrnil, pisem prijateljem pri-
jateljska pisma. Skratka, na~in sem spremenil.
7.   podkrepitev (verifactive)
Nova poved vsebino prej{nje preoblikuje na podkrepljen na~in.
vezniki povezovalni adjunkti
~lenki formalno integrirane
strukture 
semanti~no integrirane
strukture 
pravzaprav, v bistvu,
dejansko, v resnici
V tistem ~asu se mi je to zdelo nujno, to je bilo slovensko nacionalno vpra{anje,
ne samo politi~no, ampak moralno vpra{anje. Slovenski razumnik je pravzaprav
moral protestirati zoper neko dr‘avo, ki nam ni bila naklonjena,
Zaradi velikega {tevila primerov je bil pravzaprav prisiljen to metodo uporabiti
takoj. V bistvu smo najprej za~eli z mikrokirurgijo prav v travmatologiji.
Podalj{anje (extension)
• Dodajanje (addition)
Nova poved k prej{nji doda novo, s prvo povezano informacijo.
220 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
vezniki povezovalni adjunkti
~lenki formalno integrirane
strukture 
semanti~no integrirane
strukture 
preprosto dodajalno
poleg tega, tudi, zraven naj dodam {e to, da
stopnjevalno9
ne samo – tudi {e ve~, celo, in ne samo
to, kaj {ele
razlikovalno dodajalno10
pa, medtem pa
9 10
(preprosto) Marija Stanonik ponovno predlaga uradno preimenovanje predmeta
Ustno slovstvo v Slovstveno folkloro. Zraven spra{uje, ali {tudentje pri njej lahko
prijavijo diplomsko nalogo.
(stopnjevalno) Pri tem naj bi mu pomagala {e I. P. in neznanec, direktorju pa naj
bi za~eli groziti tudi po telefonu. Celo sorodnike naj bi poklicali, ves ~as pa
obljubljali, da bo pri{lo do hudih posledic za vso dru‘ino.
(razlikovalno) Bom ‘e uredil z gospodom Dolinarjem. Ti pa najprej poi{~i krave,
potem pa sko~i na [marno goro Materi bo‘ji pri‘gat sve~o...
• Protivno dodajanje (adversative)
Vsebina dodane povedi je s prvo v protislovju. Razmerje je sorodno protivnemu
priredju podvrste nasprotje (Topori{i~ 1984: 523).11
vezniki povezovalni adjunkti
~lenki formalno integrirane
strukture 
semanti~no integrirane
strukture 
pa, ampak, toda, vendar
(pa)
po drugi strani,
obenem/hkrati12 pa,
zato pa
12
Andrej Skubic, Ogled kohezijske vloge slovenskega ~lenka 221
9___Ta kategorija ni Hallidayeva; dodajam jo zaradi analogije s slovensko skladenjsko teorijo, ki v
sloven{~ini upravi~eno odkriva kategorijo prirednega stopnjevanja.
10___Halliday te vrste posebej ne omenja, temve~ njene zglede (ko se razli~nima osebkoma v razli~nih
stavkih pripisuje razli~na dejanja) preprosto navaja med dodajalnimi. V sloven{~ini vsekakor zaslu‘i
posebno izpostavitev, saj se ve‘e z druga~nimi vezniki: v slovenski skladenjski teoriji je sploh podvrsta
protivnega priredja (Topori{i~ 1985: 523), ki pa se po rabi veznikov razlikuje od npr. nasprotovalnega:
ne more biti povezano z veznikoma toda ali vendar, lahko pa z veznikom in (pred katerim stoji vejica).
Topori{i~ ugotavlja, da je tako protivno priredje »nekako blizu vezalnemu« (1985: 378). Med dodajalna
razmerja jo uvr{~am zaradi skladnosti s Hallidayem, mo‘na pa je tudi druga~na razvrstitev v okviru
podalj{evanja.
11___V to skupino ne spadajo vsa protivna priredja iz te Topori{i~eve skupine; zelo velik del se jih uvr{~a
v skupino dopustnih priredij. Dopustnost za razliko od splo{nega pojma nasprotnosti sugerira
ote‘evalno okoli{~ino. Ali nasprotnost obeh propozicij  sugerira, da naj bi bila ena ovira za drugo, je
lahko odvisno tudi od zaporedja propozicij v konkretni uresni~itvi. V zgledu Bili smo utrujeni, toda
dobre volje prva propozicija izra‘a potencialno prepre~evalno okoli{~ino za dodano propozicijo, in
enako sporo~ilo je mogo~e oblikovati tudi z dopustnim odvisnikom: ^eprav smo bili utrujeni, smo bili
dobre volje. V zgledu Bili smo dobre volje, toda utrujeni, dobra volja ni potencialno prepre~evalna
okoli{~ina za utrujenost (*Navkljub dobri volji smo bili utrujeni) in o~itno gre zgolj za protivno
dodajanje.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
»Demokratizacija« interneta se bo torej nadaljevala in pre{el bo v mno‘i~no
uporabo. Po drugi strani pa bo internet pripomogel k razslojevanju.
Mercator nam obljublja gradnjo 15 tiso~ kvadratnih metrov velikega trgovskega
centra. Obenem pa imamo te‘ave, saj ne moremo graditi v Kranju zaradi neure-
jenih prostorskih problemov.
Te knjige verjetno {e ne bomo prav kmalu dobili v slovenskem prevodu. Zato pa
bo, kot je ‘e ustaljena navada pri vileni{kih nagrajencih, v sodelovanju z DPS
drugo leto iz{lo njegovo zgodnej{e delo Konec dru‘inskega romana.
• Sprememba (variation)
1.   nadomestitev (replacive)
Vsebina nove povedi nadomesti vsebino prej{nje. Razmerje je sorodno
protivnemu priredju podvrste zamenjava (Topori{i~ 1984: 524).
vezniki povezovalni adjunkti
~lenki formalno integrirane
strukture 
semanti~no integrirane
strukture 
pa nasprotno, namesto
tega, zato pa, lahko pa
Ve~ina poznavalcev bosansko-hercegovskih politi~nih razmer Izetbegovi}eve
omahljivosti nima za slabost. Nasprotno, mnogi se strinjajo, da je ta dokaz izred-
nega smisla za takti~na presene~enja pri ohranjanju oblasti.
Seveda imam pravico pri~akovati, da bo v svojih javnih nastopih podobno etiko
uporabil tudi poslanec Hvalica in svoje obto‘be podkrepil z dokazi. A je mo‘
namesto tega izjavil, da se bo skliceval na poslansko imuniteto.
Nekatere izjave podpredsednika vlade so tudi mene na za~etku presenetile, ven-
dar nisem hotel javno polemizirati, ker se mi ni zdelo produktivno. Sem ga pa
nekajkrat opozoril, da nekaterih stvari ne razume dobro.
2.   izvzemanje (subtractive)
Nova poved dodaja k prvi posplo{eno trditev, ki velja, ~e zanemarimo vsebino
prve povedi. Zaporedje je lahko tudi obrnjeno: pridr‘ek izra‘a druga poved.
Razmerje je sorodno protivnemu priredju podvrste izvzemanje (Topori{i~ 1984:
524).13
vezniki povezovalni adjunkti
~lenki formalno integrirane
strukture 
semanti~no integrirane
strukture 
le/samo da druga~e pa, sicer (pa),
razen tega; le, samo,
edino
~e to odmislimo
222 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
12___Obenem in hkrati tu nimata ~asovnega pomena, pa~ pa izra‘ata ’vzporedno razli~nost’ (prim.
SSKJ).
13___Izvzemalno priredje kot posebno vrsto priredja pozna npr. hrva{ka slovnica (Pave{i} in dr. 1979:
382).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
V Republiki srbski je za~ela vlada po hitrem postopku, le dan pred volitvami, de-
liti zaostale pokojnine in socialno podporo. Druga~e pa so sedanje bosansko-her-
cegovske volitve minile mirno in brez te‘av.
Vidi{, po svoje sta si vendarle podobna. Le da so tebi mesto pomagali dolo~iti
divji kozli.
3.   zamenjava (alternative)
Nova poved je dodatek, ki predstavlja drugo mo‘nost poleg vsebine prve
povedi. Razmerje je sorodno lo~nemu priredju.
vezniki povezovalni adjunkti
~lenki formalno integrirane
strukture 
semanti~no integrirane
strukture 
ali pa lahko pa tudi,
druga~e/sicer pa 
druga mo‘nosti bi bila,
da; lahko pa tudi, da
Gotovo za to obstajajo tudi opravi~ljivi razlogi. Lahko pa tudi, da so poslanci –
za te pa velja, da so pod mo~nim vplivom svojih ob~inskih »baz« – krajevnim skup-
nostim nastavili usodno past.
Izmenjava z u~itelji slovanskih jezikov in knji‘evnosti je posebej za‘elena na
Karlovi univerzi v Pragi in na univerzi v Lódzu. Sicer pa lahko zaprosimo za izmen-
javo tudi Regensburg, Tübingen, Leipzig, Gradec, Celovec...
Dopolnitev (enhancement)
• ^asovno-prostorska (spatio-temporal)
1.   prostorska (spatial)
Nova poved prej{nji doda nekaj, kar je z njo izrecno prostorsko povezano. Ta
razmerja se navadno ne izra‘ajo s ~lenki; tipi~no jih izra‘ajo prislovna dolo~ila
kraja z deikti~nim prislovom ali predlo‘no zvezo v tematskem polo‘aju.
vezniki povezovalni adjunkti
~lenki formalno integrirane
strukture 
semanti~no integrirane
strukture 
tam, zadaj, pred njim
Vaza se je razbila, knjiga je odsko~ila na klop, sam pa sem telebnil na tla, kot
sem bil dolg in {irok. Tam sem oble‘al z velikansko bu{ko na glavi.
Velik del prostorskih izrazov je lahko rabljen tudi metafori~no oziroma endo-
fori~no. V tem primeru ne gre za prostorsko dopolnitev, temve~ za notranjo
~asovno-prostorsko ali ozirno (gl. spodaj).
2.   ~asovna (temporal)
Nova poved prej{nji dodaja nekaj, kar je izra‘eno kot ~asovno predhodno,
so~asno ali kasnej{e. Poleg preprostih povezovalnih ~asovnih izrazov imajo pove-
zovalno funkcijo tudi nekateri, ki imajo poleg deikti~ne {e specifi~nej{o pomensko
prvino.
Andrej Skubic, Ogled kohezijske vloge slovenskega ~lenka 223
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
vezniki povezovalni adjunkti
~lenki formalno integrirane
strukture 
semanti~no integrirane
strukture 
preprosti
za~etnost14
najprej, na za~etku, za
za~etek, sprva
prej{nji ~as
prej, maloprej, poprej
isti ~as
takrat, obenem, hkrati,
so~asno, zraven, ob tem
kasnej{i ~as
nakar, nato15 potem
sklepnost
kon~no nazadnje
kompleksni
takoj{njost
(in) ‘e, takoj, nemudoma
prekinitev
kmalu, malo
zatem/kasneje
ponovitev
naslednji~, kdaj drugi~,
ob naslednji prilo‘nosti
specifi~nost
naslednji dan, uro
kasneje, tisto jutro
trajnost
medtem, ves ta ~as
kon~nost
vse dotlej, do takrat,
dotlej
trenutnost
v tistem trenutku, prav
takrat
14 15 
Minister za zdravstvo je pod okni ministrstva sentimentalno ~ustvoval s ses-
trami, da se je ~loveku kar paralo srce, ko imamo tako ~ute~ega ministra. Nakar je
vse skupaj prepustil drugim, ~e{, saj na pogajanjih ni potreben.
Vsak bi lahko opisal samo enega, dva dogodka z naslovom »mi med seboj«! @e
bi imeli komi~ne nadaljevanke, da se jih niti Bill Cosby ne bi sramoval.
224 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
14___Halliday med kohezijska sredstva uvr{~a sklepnost, za~etnosti pa ne; kot ka‘e, se mu na tem mestu
ne zdi pomembna, saj stavka na povezuje z ni~imer pred seboj. Tu jo vseeno navajam, ker menim, da jo
je mogo~e razumeti kot katafori~no povezovalno sredstvo – saj vzpostavi osnovo ~asovnega zaporedja
s povedmi, ki sledijo.
15___SSKJ nato definira kot prislov, v vezalnem priredju. Med veznike ga uvr{~am po analogiji z zato, ki
ga npr. Topori{i~ obravnava kot posledi~ni veznik. Obe besedici se (za razliko od prislovov v desnem
stolpcu) vedno pojavljata v vezni{kem polo‘aju, ~eprav bi po drugi strani obema lahko pripisali tudi
vlogo prislovnega dolo~ila.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
3.   notranja (endofori~na) (internal)
Nova poved je postavljena za naslednjo z izrecno navedbo mesta njene vsebine
v celotnem diskurzu, predvsem pa med okoli{kimi povedmi. Izrazi so navadno
metafori~no rabljeni deikti~ni ~asovni in krajevni prislovi. Prav zaradi meta-
fori~nosti (saj v resnici ne odgovarjajo na diagnosti~no vpra{anje kdaj? ali kje?,
temve~ urejajo znotrajbesedilne odnose), pa tudi zato, ker pogosto nastopajo pas-
tav~no, bi jih lahko tudi v dana{nji slovenski teoriji ~lenka obravnavali kot ~lenke.
za~etnost16
najprej, prvi~, za
za~etek, na za~etku 
~e za~nem
predhodnost
doslej, prej, do tu
so~asnost
na tem mestu, tukaj, pri
tem, ob tem, hkrati
ob tem lahko omenim
{e, da
naslednjost
potem, dalje, drugi~,
tretji~
~e nadaljujem
sklepnost
in kon~no, in nazadnje ~e sklenem
16
(za~etnost) Da, take varovalke so. Najprej, policija ne more pose~i v delovanje
politi~ne stranke kot take.
(so~asnost) Noben drug segment na{e slavistike nima takega pomena, saj ni
planetarno sredi{~e svoje stroke. Na tem mestu seveda ne izra‘am nikakr{ne vred-
nostne sodbe, temve~ zgolj povzemam lastno refleksijo o polo‘aju.
(predhodnost) Metelkova je zgodba o uspehu civilnodru‘bene pobude in gotovo
eden najbolj zanesljivih dokazov o potencialni mo~i dr‘avljanske nepokor{~ine. //
Doslej smo govorili samo o enem, severnem delu Metelkove, ki je v lasti MO
Ljubljana in je namenjen tako imenovani neinstitucionalni kulturi.
(sklepnost) Je mehansko telo sploh mogo~e posiliti? Ali pa ostaja ves ~as
navzo~a dvojnost obeh [eligovih osnovnih pisateljskih in svetovnih plasti? In
nazadnje, kaj je z Agatinim ~arovni{tvom?
• Na~inovna (manner)
Nova poved v svojo propozicijo vklju~i vsebino prej{nje kot opis na~ina ozi-
roma orodja, s katerim je bilo opravljeno dejanje.
vezniki povezovalni adjunkti
~lenki formalno integrirane
strukture 
semanti~no integrirane
strukture 
prava na~inovna ali sredstvena
na ta na~in,
(prav/ravno) tako, s tem
Andrej Skubic, Ogled kohezijske vloge slovenskega ~lenka 225
16___Kot pri ~asovnih razmerjih sem tudi tu iz istega razloga sam dodal za~etnost.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
primerjava (pozitivna–negativna)
podobno, enako;
druga~e
Ali je internet »tvarina«? Hm, na ta na~in o njem nisem nikoli razmi{ljal.
Kot dekan in profesor imam status dr‘avnega podsekretarja. Podobno je z
drugimi pedago{kimi delavci {ole.
• Vzro~no-pogojna(causal-conditional)
1.   Vzro~no-posledi~na (causal)
Med novo in prej{njo povedjo je razmerje vzroka oziroma posledice. ^eprav
Halliday ta razmerja imenuje preprosto vzro~na (causal), so njegovi zgledi – zaradi
narave angle{ke skladnje.
Za razliko od ve~ine drugih okoli{~inskih razmerij se lahko vzro~no-posledi~na
razmerja v sloven{~ini izra‘ajo s prirednimi vezniki, ~eprav so ti vezniki v primer-
javi s podalj{evalnimi (vezniki vezalnega, lo~nega in protivnega priredja) nekako
druga~ni. Tipi~ni vzro~ni in posledi~ni vezniki so etimolo{ko tvorjenke, pove~ini iz
prislovov oziroma ~lenkov (Snoj, 1997: gesla namre~, saj, kajti, zakaj; zato, torej,
tako), po ~emer se znatno razlikujejo od preprostih veznikov podalj{evalnih priredij
in se pribli‘ujejo analogiji z drugimi dopolnitvenimi priredji. Tudi po polo‘aju v
stavku se jih ve~ina obna{a kot ~lenki (tj. so prosto gibljivi – z izjemo kajti, saj) ali
celo prislovi (zato). Integrirane strukture, ki lahko izra‘ajo posledi~nost druge
povedi, so v tej povedi prislovna dolo~ila vzroka.
17
vezniki povezovalni adjunkti
~lenki formalno integrirane
strukture 
semanti~no integrirane
strukture 
vzro~na
kajti, saj saj, namre~, pa~, konec
koncev, navsezadnje,
kon~no, nenazadnje,
vendarle, le, tako
posledi~na
sklepalna
zato posledi~no, tako, torej,
potem, potemtakem, pa~
iz tega sledi, da; se
pravi, da17; kot ka‘e,
~e/kot sklepam (iz tega)
specifi~na posledica 
posledica vzroka
zato posledi~no, kot
posledica, torej, potem
posledica/rezultat je, da zaradi tega, ker je tako
posledica razloga
zato iz tega razloga, glede na
to
posledica namena
226 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
17___Se pravi v sklepalni funkciji prakti~no vedno nastopa kot integrirana struktura (kot glavni stavek, gl.
zgled) – za razliko od preoblikovalne funkcije, v kateri nastopa tudi (morda celo prete‘no) kot vrinjena
tvorba.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
zato torej s tem namenom, v ta
namen, zaradi tega,
glede na to
(vzrok) Mogo~e sem nekoliko staromoden. So me pa~ vzgajali z dogmo pripad-
nosti radijski hi{i.
(vzrok) Postavili smo jo na vrhu gri~a. Tako, iz lastnega veselja.
(sklep) Pozneje pa sem zvedel, da so {li v cerkev pri‘gat sve~o – za mojo sre~no
vrnitev s Triglava. Se pravi, da so ~utili, da bom res {el od blizu pogledat kralja
planin.
(rezultat vzroka) Prvi sklep pozitivno tolma~i 23. ~len registracijskega pravil-
nika, da dve dr‘avljanstvi ne moreta biti v slab{em polo‘aju kot le tuje. Posledi~no
bo to tolma~enje omenjenega sklepa uporabil tehni~ni direktor HZS Bogdan Jak-
opi~ pri izdaji pravice nastopa Edu Kastelicu kot tujemu igralcu.
(posledica zaradi razloga) Cerkveni o~etje so znali ceniti va‘ne vesti in se tem
bolj tak{na opozorila; spadala so v vzajemnost, ki so jo morali vsi vestno
spo{tovati. Nih~e torej ni bil bolj dobrodo{el kakor gost z va‘no novico.
(dejanje zaradi namena) Tudi zavarovalnica Generali iz Trsta naj bi sku{ala
pristaviti svoj lon~ek pri kupovanju nepremi~nin v slovenski Istri. V ta namen je
vzpostavila stike z SKB banko.
2.   Pogojna
Nova poved izpeljuje logi~no posledico, ~e vsebina prej{nje dr‘i (oziroma, v
primeru negativne pogojnosti, ~e ne dr‘i). Razlika med to in sklepalno obliko je, da
je v tem primeru prva poved postavljena v status hipoteze, in torej tudi posledica in
sklep dr‘ita le, ~e je hipoteza resni~na. Prva poved navadno vsebuje modalni ~lenk-
ovni izraz, ki ka‘e na to hipoteti~nost (morda, lahko se zgodi). V~asih je razliko med
pogojno dopolnitvijo ter posledi~no oziroma sklepalno te‘ko razmejiti. Merilo bi
lahko bilo, na primer, mo‘nost pretvorbe v obliko z v tem primeru, za specifi~no
posledi~no mo‘nost pretvorbe v obliko z zato in za sklepalnost mo‘nost pretvorbe
v obliko s kot ka‘e.
Negativni pogoj se po pomenu v~asih pribli‘a vzro~nemu razmerju. To se zgodi
zlasti, ~e je v prvi povedi izra‘ena modalna kategorija potrebe, ki mu sledi posledica
neuresni~ene potrebe (kajti sicer): X moramo storiti, ~e ne, se bo zgodilo Y (gl. tretji
primer spodaj, v primerjavi z drugim). Ta posledica ima funkcijo utemeljitve, torej
razloga za potrebo v prvi povedi.
vezniki povezovalni adjunkti
~lenki formalno integrirane
strukture 
semanti~no integrirane
strukture 
pozitivna pogojna
kot stvari stojijo v tem primeru, potem,
~e je tako, ~e se to zgodi
negativna pogojna
sicer, druga~e v nasprotnem primeru,
~e ne
Andrej Skubic, Ogled kohezijske vloge slovenskega ~lenka 227
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Oboji sicer zanikajo kakr{nokoli mo‘nost kup~kanja in v skrajni sili odlo~itev
prepu{~ajo glasovanju ~lanov vlade. Potem bi se seveda tehtnica nagnila na stran
Cerarjeve.
Kadar potem {e prespimo eno no~ v kraju gostovanja, imamo po tekmi ve~erjo
v hotelu. V nasprotnem primeru pohitimo raje na letali{~e in ve~erjamo pozneje v
letalu.
Te‘ave so ostale pri lektoratih, ki jim bo treba v okviru obstoje~ih programov
naslednje leto poiskati dodatne ure. V nasprotnem primeru bi se lektorji namre~
morali sprijazniti z manj{imi pla~ami.
3.   Dopustna (concessive)
Slovenska strukturalisti~na slovnica priredno dopustno razmerje zaradi
poenostavitve uvr{~a v obse‘no in raznorodno skupino protivnih priredij; obsega
del podskupine nasprotje (Topori{i~, 1984: 523). Od drugega dela te podskupine, ki
smo ga mi po Hallidayu poimenovali protivno dodajanje – temu razmerju je
pomensko najbli‘e in ga je v~asih te‘ko lo~iti – se razlikuje po tem, da je v njem ena
od propozicij v odnosu do druge njena okoli{~ina – in sicer prepre~evalna, vendar
uspe{no prese‘ena.
^eprav Halliday kot povezovalne adjunkte dopustnega razmerja navaja le ana-
fori~ne primere (tiste, ki sporo~ajo presenetljivost nove vsebine za nazaj), lahko ko-
hezivno funkcijo pripi{emo tudi katafori~nim (tisti, ki ‘e v prvi povedi signalizirajo,
da bo vsebina naslednje povedi verjetno v protislovju z vsebino te). Ti so pomensko
sicer blizu modalnim adjunktom; morda bo vseeno relevantno, ~e jih navedem tudi
na tem mestu.
vezniki povezovalni adjunkti
~lenki formalno integrirane
strukture 
semanti~no integrirane
strukture 
katafori~ni
resda, ‘e res, ‘e, saj
(res), dr‘i, sicer (res);
na~eloma, strogo vzeto,
po pravilih, teoreti~no,
uradno, pa~
anafori~ni
a, ampak, vendar pa, pa vseeno,
pa vendarle, po drugi
strani pa, a/ampak
obenem/hkrati/
medtem/zraven,
a/ampak
navsezadnje/konec
koncev/ tako ali
tako/kon~no
kljub temu
Ti kar nori. Ni~ ti ne bo pomagalo.
Na~eloma bi moralo tako podjetje s prvim dnem prihodnjega meseca priti pod
upravo Slovenske razvojne dru‘be. Vendar pa se je nadzorni svet podjetja sklenil
prito‘iti na to odlo~itev pri ministrstvu za ekonomske odnose.
228 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
• Ozirna (respective, matter)
Nova poved je dodana tako, da jo je treba razlagati v oziru oz. tematskem okviru
prej{nje. Razmerje je izra‘eno s prislovnim dolo~ilom ozira z deikti~nim izrazom v
tematskem polo‘aju.
vezniki povezovalni adjunkti
~lenki formalno integrirane
strukture 
semanti~no integrirane
strukture 
pozitivno
tukaj, glede tega, ob/pri
tem, v zvezi s tem, kar
se tega ti~e, v tem oziru
negativno
v drugih ozirih, druga~e
Razmi{ljal je o mo‘nih spremembah zakona o gospodarskih dru‘bah (ZGD)
glede polo‘aja uprav, nadzornih svetov in lastnikov kapitala. Ob tem se je prete‘no
opredelil za status quo oziroma za nadaljnjo krepitev polo‘aja uprav v razmerju do
skup{~in delni~arjev.
Strinjam se, da brez pozitivnega odnosa do vsebine ni mogo~e u~iti nobenega
predmeta, tudi verstev in etike ne. Toda ne vidim nobene prepreke za to, da bi bil
glede tega ravno ta predmet izjema.
Sklep
Kot ka‘e, lahko slovenski (preprosti in frazeolo{ki) ~lenki igrajo zelo pomem-
bno vlogo v besedilni koheziji (koneksiji). Morda ni mogo~e z gotovostjo oceniti,
ali je za opis te vloge Hallidayev okvir najprimernej{i: po temeljiti analizi rabe
~lenkov v obse‘nej{em korpusu besedil bi bilo njegovo taksonomijo, ki je bila
navsezadnje zasnovana na angle{ki rabi, verjetno treba prilagoditi temeljiteje, kot
sem nakazal tu. Na osnovi prikazanega pa se da sklepati, da je sistemska funkcion-
alna slovnica zelo primerno in zmogljivo orodje za analizo kohezijskih razmerij.
Med drugim nudi {e eno opredelitev, ki ka‘e na druga~nost ~lenkov od prislovov:
njihovo povezovalno oziroma modalno funkcijo, v nasprotju s propozicijsko (ok-
oli{~insko) funkcijo prislovov. To merilo pa vsekakor ne zado{~a za nadaljnjo de-
litev ~lenkov kot besedne vrste v dve novi skupini, saj lahko, kot ka‘e, {tevilni
~lenki prehajajo iz modalne vloge v kohezijsko in obratno (gl. Dodatek II). Preti-
rano ena~enje besednovrstnosti s skladenjsko funkcijo pa tudi sicer ne bi bilo
smiselno oz. je lahko kontraproduktivno.
Dodatek I
Nadaljevalni oz. fati~ni adjunkti
Egginsova (1994) poleg povezovalnih (conjunctive) adjunktov, ki izra‘ajo
razmerja med stavki in stav~nimi kompleksi, med besedilnimi adjunkti omenja {e
navezovalne oziroma nadaljevalne (continuative) adjunkte, ki so »signal, da bo sle-
dil odziv na predhodno povedano« (Eggins, 1994: 170). Prete‘no tovrstno vlogo naj
Andrej Skubic, Ogled kohezijske vloge slovenskega ~lenka 229
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
bi igrala tudi sicer polarnostna ~lenka (gl. spodaj) da (ja) in ne, kadar nista odgovor
na vpra{anje oz. del predikata (npr. Da, tako ne bo {lo dalje). Sicer so taki adjunkti
{e: no (No, bo kaj?), ma (Ma, ti me ‘e ne bo{ u~il.), na (Na, pa se ti gre ubit.), a ve{,
ne?, ja?, kajne (Kajne, ti vse najbolje ve{.). To funkcijo lahko opravljajo tudi
nekateri medmeti (hja, hm, mhm, aha). Menim, da je njihova vloga bolj kot naka-
zovanje navezanosti na predhodno besedilo pravzaprav fati~na, tj. ohranjanje stika,
pozivanje k pozornosti, in da bi jim to ime tudi bolje ustrezalo.
Dodatek II
Naklonski adjunkti
V besedilu sem natan~neje raz~lenil le potencialne povezovalne vloge ~lenkov.
^lenki pa imajo poleg te lahko tudi prete‘no naklonsko (modal) vlogo. Slednjo Hal-
liday v angle{~ini razdeli med modalne adjunkte v o‘jem smislu (mood adjuncts)
in opombne adjunkte (comment adjuncts). Prvi se »nana{ajo izrecno na pomen
dolo~nih glagolskih operatorjev« (Halliday 1985: 82), torej na dolo~nostni element
povedka, drugi pa naj bi bili govor~ev komentar k celotnemu stavku (tj. izra‘ajo
~ustveni odnos, vrednotenje, opredeljujejo na~in izrekanja ipd.).
Zdi se, da to razlikovanje temelji predvsem na lastnost angle{~ine, da nekatere
prislove (ki ustrezajo slovenskim ~lenkom) uporablja prete‘no v bli‘ini glagola (oz-
iroma dolo~nega glagolskega operaterja, tj. pomo‘nega glagola), druge pa prete‘no
pastav~no (lo~ene z vejicami oziroma v govoru s premorom); na semanti~ni ravni je
razlika prete‘no zabrisana. Tako Halliday nekatere prislove, ki izra‘ajo verjetnost
(perhaps, certainly ipd.) uvr{~a med modalne adjunkte v o‘jem smislu, druge, ki
pripisujejo odgovornost za trditev lastnemu ali tujemu mnenju (opinion: personally,
reportedly) oziroma zunanjim znakom (presumption, obviousness: evidently, ap-
parently) pa med opombne adjunkte, pa~ zaradi pastav~ne rabe in polo‘aja. Ker se
nobeden od teh izrazov v sloven{~ini ne rabi pastav~no, se zdi lo~evanje na tej os-
novi odve~.
Odve~ se zdi {e iz enega razloga: vsaj v sloven{~ini ka‘e, da za nobenega od
naklonskih adjunktov ni obvezno, da bi osredoto~al svoj pomen le na »dolo~ni
glagolski operator« ali na cel stavek. Tipi~ni modalni adjunkt menda je npr. v
stavku: SGP Primorje je menda iz hvale‘nosti, da je bilo na razpisu izbrano,
nakazalo nekaj denarja podjetju Gradbinec iz Kranja o~itno osredoto~en na
vzro~no okoli{~ino, ne na sam predikat. Zdi se prej, da lahko modalni adjunkti nak-
lonskost predikata osredoto~ajo na poljubna mesta v stavku – na udele‘ence,
glagolski proces ali okoli{~ine. Oglejmo si hipoteti~ni, v govoru zelo lahko pred-
stavljivi primer:
1. Mogo~e Guinness v Cutty
Sarku stane 500 SIT.
naklonskost osredoto~ena na
udele‘enca
Verjetno pa ne tudi kak{na druga
pija~a
2. Guinness mogo~e v Cutty
Sarku stane 500 SIT.
naklonskost osredoto~ena na
okoli{~ino – kraj
Verjetno pa ne kje drugje
3. Guinness v Cutty Sarku
mogo~e stane 500 SIT.
naklonskost osredoto~ena na
glagolski proces
Verjetno pa ni toliko tudi vreden
230 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
4. Guinness v Cutty Sarku stane
mogo~e 500 SIT.
naklonskost osredoto~ena na
koli~ino
Verjetno pa ne ve~ ali manj
Prvi pogled morda vzbuja vtis, da so ti ~lenki del besednih zvez, ob katerih sto-
jijo. Toda med njimi in pravimi deli besedne zveze (prilastki, dolo~ili) je vendarle
pomembna razlika. Medtem ko so slednji funkcijsko opredeljeni glede na naravo
jedra in je zato njihova stava omejena, ~lenki vna{ajo v strukturo stavka/besedne
zveze modalni, medosebni element; kot taki pa so povsem neodvisni od narave je-
dra besedne zveze. Govorec lahko ima mnenje o nujnosti, verjetnosti, izklju~eval-
nosti ipd. kateregakoli dela sporo~ila, zato lahko stojijo mnogi ~lenki v stavku
prakti~no pred ~emerkoli.18 Izka‘e se celo, da njihova stava sploh ni omejena na
mesto pred modificiranim delom stavka. Vsi zgledi v zgornji preglednici so inter-
pretirani, kot da je v stavku poudarjena besedna zveza, pred katero stoji ~lenek; to
je, kot ka‘e, tudi normalno stanje (stava) v pisnem besedilu. Toda v govorjenem be-
sedilu je poudarek tisti, ki osredoto~a pomen modalnosti, ne lega ~lenka: Guinness
v Cutty Sarku mogo~e stane 500 SIT je enakovreden zgledu {t. 1, ne pa zgledu {t.
3.19 Tako stavo lahko imamo za zaznamovano – saj imajo v resnici razli~ne vrste
~lenkov zaradi svoje narave dolo~ene stavne preference – kljub vsemu pa njena
mo‘nost (in u~inkovitost) ka‘e, kako ~lenki v resnici delujejo. Kot ka‘e, niso del
besedne zveze, temve~ stav~na funkcija; modificirajo razmerje med predikatom in
izbranim delom propozicije, so modalni most med njima. Njihovo funkcijo lahko
upravi~eno s Hallidayem ozna~imo kot naklonski ali modalni adjunkt.
Enako velja tudi za Hallidayeve opombne adjunkte: tudi ti ~lenki, ki sicer resda
ne izra‘ajo modalnosti v o‘jem smislu, se ne nana{ajo nujno na cel stavek, temve~
lahko osredoto~ajo samo na posamezne dele stavkov (prim. Na ‘alost je bil na{
predlog v~eraj zavrnjen. Na{ predlog je bil v~eraj na ‘alost zavrnjen. Na{ predlog
je bil na ‘alost zavrnjen v~eraj.). ^e bi bilo med obema Hallidayevima kategori-
jama v sloven{~ini smiselno razlikovati, bi moralo biti razlikovanje izpeljano se-
manti~no, ne pa formalno ali na podlagi obsega modifikacije. Razlikovati bi torej
morali med tistimi (zunajpropozicijskimi) adjunkti, ki izra‘ajo modalnost kot opre-
deljenost do veljavnosti propozicije, in tistimi, ki propoziciji, ki je do veljavnosti ‘e
opredeljena, dodajajo komentar. Tukaj ne bom sku{al natan~no za~rtati te razme-
jitve, posamezne podkategorije (izdatno oprte na Hallidaya) pa bom navedel v
vrstnem redu, ki v grobem ustreza temu na~elu (od modalnega v o‘jem smislu proti
komentarju).
Halliday lo~i {tiri osnovne govorne funkcije: trditev (dajanje informacije),
vpra{anje (terjanje informacije), ponudba (dajanje »blaga ali storitev«) ter ukaz
Andrej Skubic, Ogled kohezijske vloge slovenskega ~lenka 231
18___Modificirajo lahko tudi besedo, ki sama modificira drugo kako drugo (tkim. submodifikacija), npr:
petnajst morda povsem nevoznih avtomobilov.
19___To dr‘i tudi za tiste ~lenke, ki po ^erneli~evi (1991: 82) »stojijo zlasti ob samostalnikih in izrazih
koli~ine«: prim. Ta vre~a tehta skoraj  50 kg. – Ta vre~a tehta 50 kg, skoraj. Ta vre~a skoraj tehta 50
kg; Predvsem ti bi to moral vedeti. –  Ti bi to moral vedeti, predvsem. Ti bi to predvsem moral vedeti.
Ti bi to moral predvsem vedeti. Seveda tudi ti ~lenki lahko modificirajo proces enako normalno kot
udele‘enca ali koli~ino: Janez je skoraj pobesnel. Ves ~as ga predvsem hvali.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
(terjanje »blaga ali storitev«). V okviru teh funkcij je vsak stavek lahko trdilen ali
nikalen (polarnost), med tema mo‘nostma pa je spekter mogo~ih razmerij propoz-
icije do stvarnosti, ki ga Halliday imenuje modalnost (pri trditvah in vpra{anjih; us-
treza tradicionalni epistemi~ni modalnosti) oziroma modularnost (pri ponudbah in
ukazih; ustreza tradicionalni deonti~ni modalnosti). Glavni obliki modalnosti sta
verjetnost in pogostost (kako verjetno/pogosto je propozicija uresni~ena), modular-
nosti pa obveznost in pripravljenost (kako verjetno bo nagovorjeni/govorec
uresni~il propozicijo).
Modalnost in modularnost sta izra‘eni na razli~ne na~ine, na primer z modalno
obliko glagola (npr. velelnik, pogojnik), z modalnim glagolom (npr. morati, mo~i),
z naklonskim glavnim stavkom (npr. ukazujem ti; verjamem, da; menim, da), z mo-
dalnim adjunktom (v sloven{~ini npr. Naj gre. Lahko gre{.) ali s skladenjskim nak-
lonom, tj. tipi~no naklonsko strukturo stavka. Tudi skladenjski naklon pomagajo
sooblikovati nekateri ~lenki.20 Vsaka od teh oblik modalnosti se lahko {e krepi s
kombinacijami modalnih elementov.
Polarnost (polarity)
Polarnost kot izbiro med pozitivno in negativno resni~nostno dolo~itvijo povedi
tipi~no izra‘a sam predikat (kopula), izpostavljajo pa jo ~lenki da, ja, ne (Ne bo{
me, ne.), tudi nak (Nak, to je druga~e.). O podkrepljeni polarnosti21 lahko go-
vorimo pri rabi ~lenkov, ki trdilnost oziroma nikalnost poudarjajo z izra‘anjem
trdnega prepri~anja. Taki so: jasno (Jaz jasno nisem imel ni~ proti.), kajpa, kajpada
(Otrok se je kajpada prestra{il.), kakopak (Prinesite mi vina, ~rnega, kakopak.),
o~itno, prav zares, zares, resni~no, seveda, vsekakor, na vsak na~in, absolutno, kaj
pa drugega; v vzkli~ni strukturi tudi pa ja (Pa ja da jim nisem verjel!), pri moji veri,
se razume. Zanikanje je lahko podkrepljeno s ~lenkoma nikakor (Nikakor ne
moreva najti skupnega imenovalca.) in sploh22 (Jaz sploh nisem bil tam.) v povedni
stav~ni strukturi, v vzkli~ni pa z vrsto ~lenkov figo (Figo ti bom povedal!), vraga
(Vraga ti ga bom prinesel!), kje/kako/kaj (pa/naj/neki) + pogojnik (Kje neki bi si on
prizadeval za to! Kaj bi jokal zaradi malenkosti! Kako ne bi bil ‘alosten!).
232 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
20___Pravzaprav bi bilo ~lenke, ki to po~no, smiselno obravnavati v posebni skupini skladenjsko-
naklonskih ~lenkov; v tem besedilu se (morda malce pretogo?) dr‘im sicer nekoliko preurejene
Hallidayeve zastavitve.
21___V polarnostni skupini zdru‘ujem ~lenke, ki jih Topori{i~ imenuje ~lenki potrjevanja ali sogla{anja
oziroma zanikanja in nesogla{anja. Egginsova (1994: 167) po Hallidayu kot polarnostna adjunkta
navaja samo da in ne, vse druge tukaj navedene pa uvr{~a med verjetnostne (pa~ kot izra‘ajo~e visoko
stopnjo verjetnosti). V tem primeru menim, da je Topori{i~eva uvrstitev ustreznej{a: ~e Halliday
pojmuje modalnost kot razpon mo‘nosti med poloma da in ne, se npr. kakopak na tej lestvici gotovo ne
uvr{~a ni~ bolj sredinsko kot da.
22___Sploh tudi v frazni strukturi, zvezah z nekaterimi vpra{alnimi prislovi (sploh kaj/kje/kdaj) vsebuje
neke vrste polarnostno (nikalno) prvino, saj izra‘a govor~ev dvom (ni~/nikjer/nikoli). Sploh je
pomensko in funkcijsko izredno raznolik ~lenek (‘e v tem besedilu ga navajam na {tevilnih mestih) in
bi si zaslu‘il samostojno obdelavo.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Skladenjskonaklonsko strukturo polarnega vpra{anja pomagajo razviti
naslednji ~lenki: a (So te nabili, a?), ali (Ali ste vi gospod Novak?), kaj (Kaj ti na
koga ~aka{?), mar (Mar ne veste tega?).
Modalnost – verjetnost, obi~ajnost (probability, usuality)23
Verjetnost ali gotovost je tipi~na modalna kategorija, ki jo lahko izra‘ajo ~lenki.
Taki so: br‘kone (Tega br‘kone tudi {portni funkcionarji ne bodo mogli
spregledati.), komaj(da) (To bo pa komaj res.), mogo~e (Mogo~e pa ni tako hudo.),
morda (Morda ni prepozno.), morebiti (Morebiti se {e vrne.), najbr‘ (To bo najbr‘
sosedov konj.), nemara (Nemara bo {e vse prav.), verjetno (Verjetno se mu smilim.),
gotovo (Gotovo je zamudil.),24 zanesljivo. Obstajajo tudi razli~ne mo‘nosti subjek-
tivno-objektivnega zaznamovanja verjetnosti: pripisovanje propozicije lastnemu
mnenju: po mojem mnenju (Ta afera je bila po mojem mnenju povsem nepotrebna.),
kot jaz to vidim; tujemu mnenju: baje (Baje so jo ~isto slekli, preden so jo vrgli na
grmado.), menda (To je menda res.), bojda, ~e{, naj (On naj bi bil kriv.); ali zunan-
jim znamenjem (presumption): dozdevno, kot ka‘e, o~itno, kot se zdi, navidez, na
prvi pogled. Verjetnosti je blizu tudi kategorija hipoteti~nosti ali predpostavljanja:
recimo (Recimo, da imate dva otroka.), vzemimo (Vzemimo, da bi vas poklical pred-
stavnik nekega podjetja.), denimo, postavimo, na primer.
Halliday navaja tudi obi~ajnostne adjunkte (vedno, ponavadi, v~asih, ob~asno,
redko), ki jih na{a slovnica zaradi mo‘nosti vpra{alnice kdaj? obravnava kot
navadne ~asovne prislove. Tudi ti izrazi po Hallidayevi teoriji zgolj dolo~ajo
~asovno stopnjo resni~nosti propozicije.
Modularnost – obveznost, dovoljenje/zmo‘nost, pripravljenost (obliga-
tion, inclination)25
Obveznostna modularnost (velelnost, spodbujevalnost) se v sloven{~ini tipi~no
izra‘a z velelnim glagolskim naklonom in zna~ilno skladenjskonaklonsko strukturo
stavka, pa tudi z besedami, kot so treba, nujno in obvezno v vlogi povedkovega
dolo~ila. (To je treba/nujno/obvezno narediti.). Slovenska slovnica te besede, ki so
oblikovno in pomensko sicer identi~ne ~lenkom, zaradi svoje strogo skladenjske
opredeljenosti obravnava kot posebno besedno vrsto, povedkovnik. Kadar nujno in
obvezno stojita ob modalnem glagolu, pa sta v vlogi naklonskega adjunkta, ki izra‘a
podkrepljeno obveznost (To mora{ nujno narediti.); take vrste so {e na vsak na~in,
vsekakor, absolutno, pa tudi negativni nikar (Tega si nikar ne jemlji k srcu.).
Podkrepljeno obveznost izra‘ajo tudi ~lenki, ki ka‘ejo na nestrpnost: tak, no, ven-
dar, kon~no, ‘e, ‘e enkrat (Tak daj mi no vendar ‘e enkrat kon~no mir.). Njim se
pridru‘ujejo ~lenki, ki soustvarjajo vzkli~no strukturo stavka: da (Da mi izgine{!).
Andrej Skubic, Ogled kohezijske vloge slovenskega ~lenka 233
23___Topori{i~ to kategorijo imenuje gotovostna dolo~itev povedi (1984: 435).
24___Gotovo za razliko od npr. seveda izra‘a bolj ugibanje kot trdno prepri~anje, zato ga navajam tu in ne
med podkrepljevalnimi polarnimi adjunkti, ~eprav kdaj najbr‘ nastopa tudi v taki vlogi.
25___Topori{i~ to kategorijo imenuje hotenjska dolo~itev povedi (1984: 424).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
@elelnost kot posebno obliko ubla‘ene, »posplo{ene« velelnosti lahko izra‘ajo
tudi ~lenki, ki sooblikujejo ‘elelno stav~no strukturo: da (Da bi se sre~no vrnil!, Da
se tega nisem prej spomnil!), ~e (^e bi le pri{el!), ko (Ko bi bilo ‘e konec!), mar
(Mar bi ga pustil pri miru!). Tudi ‘elelnost lahko podkrepljujejo zgoraj navedeni
~lenki, ki ka‘ejo na nestrpnost, poleg njih pa {e le in vsaj (Ko bi le/vsaj ‘e enkrat
pri{el!)
Dovoljenje/zmo‘nost lahko izra‘ajo ~lenki, kot so lahko (Ti so revijo lahko pre-
birali v knji‘nici.), naj (Naj se jezi.), kar (Kar odpri.), le (Le udari.), pa tudi besedi,
ki zaradi skladenjskega polo‘aja veljata za povedkovnika: mogo~e ([tudentom brez
potrdila o opravljenih obveznostih ne bo mogo~e zaklju~iti diplomske mape.) in
mo‘no.
Halliday v zvezi z modularnostjo (predvsem v zvezi s ponudbami) omenja tudi
izraze pripravljenosti oz. volje (inclination). Te izra‘ajo adjunkti, kot so rade volje
(To vam rade volje prinesem.), iz srca rad, z veseljem, lahko, zlahka, brez problema,
in negativni nerad, s te‘kim srcem, nejevoljno ipd. Pripravljenost je lahko podkre-
pljena, ~e te ~lenke modificirajo ~lenki prav, res (To vam prav/res rade volje prine-
sem.) ipd., v primeru negativnosti pa le, kve~jemu (To vam le/kve~jemu s te‘kim
srcem povem.)
Omejitve veljavnosti
Halliday adjunktov veljavnosti (validative), ki dolo~ajo, v kak{nem perspek-
tivi propozicija dr‘i, na ‘alost ne pojasni natan~neje in iz njegovih zgledov ni
mogo~e ugotoviti, koliko je ta funkcija prekrivna s slovenskimi prislovnimi dolo~ili
ozira (slednjim ni izrecno blizu nobena Hallidayeva kategorija). Slednja naj bi ver-
jetno predikatu dajala smiselno oziroma referencialno omejitev, medtem ko naj ad-
junkti veljavnosti predvsem izra‘ali govor~evo perspektivo. Taki izrazi so na
splo{no (gledano) (Na splo{no so najbolj ogro‘ene mlade delavke.), gledano v
celoti (Resda ima mnogo Slovencev kak{nega hi{nega ljubljen~ka, toda gledano v
celoti se do ‘ivali vedejo zelo kruto.), {iroko gledano, na~eloma, po pravilih,
teoreti~no, uradno, {iroko/strogo/objektivno gledano/vzeto, pogojno re~eno. Ad-
junkti nedokon~nosti veljavnosti (tentative) izra‘ajo govor~evo videnje (ne)tra-
jnosti veljavnosti propozicije. Slovenska slovnica bi jih dobr{en del uvrstila med
razli~na prislovna dolo~ila, na primer ~asa: trenutno, spo~etka (Spo~etka sem se
te‘ko upiral sku{njavi, da bi ugasnil televizor.). Le nekaj je takih, po katerih se ne
bi mogli vpra{ati s preprosto vpra{alnico, npr. v retrospektivi, gledano za nazaj, za
silo, za~asno, za zdaj (Slovenija za zdaj {e nima enovite strategije glede privati-
zacije dr‘avnega premo‘enja).
Mera, krepitev (degree, intensity)26
Pod skupnim naslovom navajam dve skupini Hallidayevih funkcij – tiste, ki
merno dolo~ajo ali niansirajo dele stavka, in tiste, ki dele stavka omalova‘ujejo ali
krepijo oz. poudarjajo. Omalova‘evanje ali sodbo o majhnosti mere ali ome-
234 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
26___Topori{i~ govori o kolikostni dolo~itvi povedi (1984: 424).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
jenosti podajajo izrazi komaj(da) (Nesre~i smo se komajda ognili.), ‘e (Dobro vam
bo del ‘e sprehod.), le, samo, zgolj, edino, ni~ ve~ kot, vsaj, sploh (v vpra{alnih ali
odvisnih stavkih: Naj bo vesel, da sploh {e ‘ivi. Ne vem, kaj sploh ho~em.),
pravzaprav (v vpra{alnih ali odvisnih stavkih: Kdo ste pravzaprav vi?), v bistvu.
Proti polu podkrepljevanja ali sodbi o velikosti mere pa se nagibajo resni~no,
zares (Ko se zares utrudite, si odpo~ijte.), kar (Tehta kar petdeset kg. On pa jo je pa
kar udaril.), kratko malo (Knjigo so mnogi vzeli kratko malo za svojo.), dobesedno
(Klju~no svarilo je namenjeno vlogi dru‘ine, ki ponekod dobesedno razpada.),
enostavno, preprosto, dejansko, celo, ni~ manj kot.27 Ob teh skupinah lahko
omenimo {e Topori{i~eve presojevalne ~lenke: blizu (Tam je bilo blizu sto mrtvih.),
najmanj (Najmanj pet se jih je spravilo name.), nekako (Nekako sam ‘ivim.), nekam
(Nekam ~uden si danes.), na neki na~in, nekje, po svoje (Po svoje ima nekje prav.),
okoli/okrog (To je bilo okoli devete ure.), pribli‘no (To je pribli‘no tri kilometre od
tod.), skoraj (Skoraj bi me ujeli.), ({e) kar (Dekle je kar prikupno), bolj ali manj.
Njihovo nasprotje bi bili izrazi, ki poudarjajo to~nost navedbe: ravno (To je ravno
petdeset kilogramov.), prav (Prav v tistem trenutku je stopil skozi vrata.), to~no,
natanko. Merno dolo~itev opravljajo {e {tevilne besede, ki jih slovenska teorija
zaradi mo‘nosti postavitve vpra{anja (kolikanj?) ume{~a med prislove, Halliday pa
bi jih uvrstil med modalne adjunkte (ne ravno/pretirano, ni~ kaj, ne posebno, ne kaj
prida, malce, nekoliko; nadvse, zelo, mo~no, izredno, popolnoma, do skrajnosti).28
Na~in izrekanja
S priznavalnimi adjunkti (admissive) govorec stavek ozna~i kot priznanje
ne~esa doslej zatajevanega, nepovedanega. Tako ~lenki so odkrito/iskreno/po
pravici/po{teno povedano (A iskreno povedano: dve zmagi proti njim sta bolj ali
manj iluzija. Po pravici povedano, se nisem jaz sre~al s knjigo, temve~ se je knjiga
sre~ala z menoj.), v resnici, res, recimo bobu bob, med brati (Takole med brati
re~eno: na volitvah v ve~inskem sistemu lahko mo~no zmaga{.), med nama,
pravzaprav, v bistvu, dejansko. S prepri~evalnimi adjunkti (assertive) govorec ne-
posredno poziva sogovornika k verjetju; ti ~lenki so pogosto blizu izrazom podkre-
pljene polarnosti: brez {ale (Brez {ale, Nato si ne bo pomi{ljal ukrepati tudi
druga~e), iz srca (Iz srca ti ga priporo~am.), resno, brez dvoma, absolutno. Tem
lahko dodamo {e splo{no skupino slogovnih adjunktov,29 ki ozna~ujejo na~in
izrekanja stavka, vendar jih ni mogo~e uvrstiti v nobeno drugo Hallidayevo
skupino: preprosto/po doma~e/povedano (Njegove oddaje so bile, povedano pre-
prosto, dobre. @leb nastane, ko vodni tok prebije meandrsko sipino oz. po doma~e
Andrej Skubic, Ogled kohezijske vloge slovenskega ~lenka 235
27___Morda bi se dalo argumentirati, da podkrepljujeta tudi izpostavljalna ~lenka predvsem in zlasti, po
drugi strani pa bilo verjetno bolje, ~e bi se izpostavljalni ~lenki obravnavali kot posebna skupina (tako
tudi le, omenjen pod prej{njo to~ko, kadar ne modificira merno oz. jakostno, temve~ izpostavlja).
28___Topori{i~ je leta 1966 med posebnimi prislovi, ki jih je kasneje imenoval za ~lenke, poleg funkcije
pribli‘evanja izrecno navedel tudi funkcijo obsega/stopnje. Kasneje je te besede, ~eprav neposredno
omejujejo obseg resni~nosti predikata in s tem propozicije, zaradi mo‘nosti postavitve diagnosti~nega
vpra{anja uvrstil k navadnim prislovom.
29___Tukaj mi pomaga Quirk (1973: 242).
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
povedano, seka ovinek.), figurativno/pateti~no/grdo/milo re~eno (Zdaj je na vrsti
dr‘avni zbor, da poskusa ~imprej urediti, milo re~eno, neprijeten polo‘aj. Objek-
tivno re~eno, mo{tvo je vredno toliko, da se zgolj bori za obstanek.), ~e se lahko tako
izrazim, na kratko, dobesedno, preprosto, enostavno (povedano) (On je enostavno
nor.).
^asovnost (time)
^asovnost v propoziciji nastopa kot okoli{~ina, obstaja pa tudi nekaj ~lenkov, ki
~asovnost, izra‘eno v okoli{~inskem adjunktu ali glagolskem ~asu, modificirajo s
perspektive odnosa govorca, torej dodajajo ~asovnim izrazom pomenske (pogosto
~ustvene) odtenke. Taki ~lenki so {e ([e danes bo{ z menoj v raju.), {ele (Domov se
je vrnila {ele pred tednom dni.), ve~ (Ni te ve~ med nami.), ‘e (@e v~eraj ji je postalo
slabo.), ‘e ({e) (Mi jih bo{ ‘e {e prinesel), ravno (Janez je ravno od{el.), {e vedno,
{e kar, kon~no, (nazadnje) le (Pa si le pri{el).
^ustveni odnos
[tevilni ~lenki izra‘ajo govor~evo ~ustveno naravnanost do propozicije. Halli-
day izrecno izpostavlja izraze pri~akovanja (predictive): za~uda (Za~uda se ni za
oddel~no ekskurzijo prijavil nih~e.), glej no, presenetljivo, neverjetno, po naklju~ju,
po pri~akovanjih; za‘elenosti (desiderative): dobro (Dobro, da sem {el.), hvala
bogu (Hvala bogu se mu ni ni~ zgodilo.), na ‘alost (Na ‘alost je bilo na{e pozitivno
tolma~enje sprejeto odklonilno prav s strani Jesenic.), {e sre~a ([e sre~a, da se mu
ni ni~ zgodilo.), ‘al (@al je tako.); in vrednotenja (evaluative): nespametno
(Kozarec sem nespametno postavil na rob mize.), pametno, modro, razumljivo,
neumno.30
VIRI IN LITERATURA
Cobuild, 1990: Collins COBUILD English Grammar. London: HarperCollins.
^ERNELI^, Ivana, 1991: ^lenek kot besedna vrsta v slovenskem knji‘nem jeziku. Jezikos-
lovni zapiski. Ljubljana: In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU. 73–
87.
EGGINS, Suzanne, 1994: An Introduction to Systemic Functional Linguistics. London: Pinter
Publishers.
GORJANC, Vojko, 1998: Konektorji v slovni~nem opisu znanstvenega besedila. Slavisti~na
revija. 367–388.
HALLIDAY, M. A. K., 1985: An Introduction to Functional Grammar. London: Edward Ar-
nold.
HALLIDAY, M. A. K., HASAN, Ruqaiya, 1976: Cohesion in English. London: Longman.
MARTIN, J. R., MATTHIESSEN, Christian M. I. M., PAINTER, Clare, 1997: Working With Func-
tional Grammar. London: Edward Arnold.
236 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
30___Ti izrazi lahko izra‘ajo tudi na~in (govoriti pametno, gledati neumno) ali vzrok (narediti nekaj po
neumnosti). Kot ka‘e zgled, pa v vlogi opombenega adjunkta delujejo druga~e: v njih govorec izra‘a
svojo sodbo o celotni propoziciji (kozarec sem postavil na rob mize, in to je bilo nespametno).
Na~inovni in vzro~ni zgledi niso pretvorljivi v tako obliko.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
MATTHIESSEN, Christian, 1994: Christian Matthiessen to Mark Durie 17/IX/94. URL:
http://www.elm.mq.edu.au/ling/nlp/Debates/Matthiessen%20to%20Durie%20ix94
.html.
PAVE[I] in dr., 1979: Priru~na gramatika hrvatskoga knji‘evnog jezika. Zagreb: [kolska
knjiga.
QUIRK, Randolph, GREENBAUM, Sidney, 1973: A University Grammar of English. Harlow:
Longman.
SNOJ, Marko, 1997: Slovenski etimolo{ki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga.
TOPORI[I^, Jo‘e, 1966: Slovenski knji‘ni jezik 2. Maribor: Zalo‘ba Obzorja.
– – 1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: Dr‘avna zalo‘ba Slovenije.
– – 1984: Slovenska slovnica. Maribor: Zalo‘ba Obzorja.
– – 1991: ^lenki in njihovi stav~ni ustrezniki. XXVII. seminar slovenskega jezika, literature
in kulture. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 3–16.
SUMMARY
Slovenian parts-of-speech theory has treated particle as a special part of speech, separate
from adverbs, for over two decades. Particles are different because they cannot be an answer
to a diagnostic question, and therefore they cannot be considered proper clause elements
(Topori{i~ calls them »clause non-elements«). The description of the syntactic role of
particles usually ends here.
Systemic Functional Grammar, which analyses clause functions according to three
fundamental language metafunctions – ideational, interpersonal and textual – does not
distinguish particles from adverbs, but nevertheless pays enough attention to
non-propositional clause functions to provide tools for a fairly comprehensive description of
particle’s syntactic role. Within the framework of this theory, particles play interpersonal and
textual functions, ie. the role of Modal and Conjunctive Adjuncts.
Examining Slovenian Conjunctive Adjuncts according to Halliday’s scheme of
inter-clause relations, we may observe that in Slovenian certain relations cannot be
expressed by particles, but by adverbs – which implies that the role of Conjunctive Adjunct
can be played by particles, adverbs and, in certain cases, conjunctions. We can also notice
that the roles of Slovenian particles are frequently multi-faceted: they can express different
relations in different contexts.
Within the group of Modal Adjuncts, Halliday distinguishes Mood Adjuncts and
Comment Adjuncts. The former effect the meaning of the verb and stand close to the Finite,
while the latter extend their meaning to the clause as a whole (and are separated from the
clause structure by commas or a pause in speech). This distinction is not productive in
Slovenian for two reasons: in Slovenian the choice between the use of most particles as
integrated or separated units is largely arbitrary and apparently independent from the extent
of the meaning of the particle, and secondly, it seems that Modal Adjuncts do not necessarily
focus their meaning on the verb, but rather on any part of the clause structure. They seem to
function as a modal bridge between the Finite and any other sentence element (or indeed its
part). These particles may also have multiple meanings and are context-dependent; some
may play either conjunctive or modal role, depending on the context (eg. res as an expression
of emphasised polarity or admission, or as an expression of reservation in a concessive
relationship).
Andrej Skubic, Ogled kohezijske vloge slovenskega ~lenka 237
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Systemic Functional Grammar seems to provide rather effective tools for the analysis of
the syntactic role of particles; of course, a more reliable and comprehensive insight would
only be possible on the basis of an extensive text corpus analysis.
238 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_5.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)