61. Številka.__Ljubljana, nedeljo 15. marca. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejemaš, za avstro-ogerske dežele U celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanj o na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., če s« oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štompelj za 30 kr. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravnistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši
Preobširna avtonomija.
V včerajšnjem članku smo omenjali, da organ Staro-Čehov „Pokrok" nij zarad tega z Kazlagovim govorom v državnem zboru zadovoljen, ker je le ta rekel, da male dežele ne bi mogle prenašati preobširne avtonomije, ker bi jim za to manjkalo duševnih in materijalnih močij. Sicer Bam „Pokrok.-1 priznava, da je v tem izreku tudi resnica („v tomto vvroku pravda jest i nepravda11) — sicer same take razloge navaja, ki Razlagovo trditev podpirajo, a ipak je hud. On se zavaruje proti temu, da bi so zemlja korune Češke primerjala z deželicami, kakor so Kranjsko, Štajersko, Dalmacija. V teh bi bil tudi po njegovem mnenji pravi lnksus, napravljati avtonomijo na svojo moč oprto. Kajti znano je, pravi, da so vse Avstrijske dežele izvzemši Češko, dorjno Avstrijo, v kateri dosti izda Dunaj, in izvzemši še gornjo Avstrijo, — pasivne in ne morejo svojih stroškov pokrivati.
Kaj je treba več dokazov za to, da je Razlag resnico govoril, nego jih Bileam „Pokrok1' kratko tu sam daje? In pomniti je treba, da jc dr. Razlag pri tem izreku gotovo imel pred očmi dežele kakor so, namreč ne „idealne' Slovenije, nego Kranjsko etc, ker historični federalisti le te dežele poznajo. Proti avtonomiji teh dežel, proti historičnemu pravu, ki večino slovenskega naroda izroča tujemu terorizmu, smo v tem lista vselej bili, torej je odbitje take avtonomije uže stara reč. Za to deželno avtonomijo se med Slovenci nikdo nij potegoval, izvzemši morda dva, tri individuve, katerim je uže dovolj, ako je kranjski deželni odbor „uarodeu" (če prav v dejanskem delovanji nemškutari tako, kot bi nemški bil). Zato, ker se s temi historičniki zavoljo svojega narodnega položja nijsmo mogli   strinjati,   terjali smo
Postna premišljevanja.
IV.
V taistem starem času, ko so v Kranji še res za fige na cesti prepirali se, v Loki Še res smojke pekli, v Višnji gori pa jeli Se res „mesu in jega žllpo", v taistem času, ko nij bilo šc Luke Jarana in njegovega sina „Jožeta Slovenskega" — tačas nij bilo še liberalizma, — niti mladosloveuskcga, niti nemškega, niti ne „frajniavrarskega", katerega Danica uže 10 let eksorcira, pa ga ne more odpraviti. Lepo je bilo tačas! Veselo so copruice žgali, učenjake preganjali, „brezverce" v ječi pokorili, pobožno so knjige uničevali, ponižno svetim kloštrom in bogatini duhovnijam tlako delali in desetino dajali,
vsaj administrativno zediojeuje svojega naroda v Slovenijo, opozivljaje se edino na narodno pravo. „Pokrok" sam nam pove, da je za zdaj taka Slovenija, (o kateri, ako bi nže obstala, gotovo Razlag ne bi rekel, da je za avtonomijo premalo) — „idealna." No, da je idealna (za zdaj), da je stoprv v bodočnosti dosežna — to smo ni sami mnogokrat uže povedali.
Zakaj so Cehi za najširšo avtonomijo ? Da bi svojo narodnost zavarovali, kakor mi? Menda uže tudi, a „Pokrok" se v tem članku za to ne zmeni, nego samo pravi: mi Čehi smo iz ekonomije za samoupravo; mošnja, iz katere moramo plačevati, je naša, za to hočemo, da bi tudi mi sami iz nje izplača-vali, da bi drogi iz nje prejemali a ne „dajali." On daje naposled razumeti, da bodo Čehi potlej svojim zaveznikom plačali avtonomijo, kakor prej centralizacijo. — Da, to bi bilo uže lepo! Nekdaj smo tudi mislili, da je to mogoče. Ažalibog! zdaj seje občno položje spremenilo in mi nemarno več nadeje, da bi se avtonomičen ali federalističen program tako strogo i z vel, kakor smo prej upali, in kakor so ga (za Čehe ugodni, a za nas ipak dvomljivi) fundamentalni Članki obrisali. — Hrvatje so mnogo od svojih terjatev odstopili, celo principijelne reči. Vsi pravijo in izkustvo kaže, da so dobro storili. Ali bi se ne imeli mi in Čehi malo od njih učiti?
Govor slovenskega poslanca gosp. Pfeiferja
v drži vnem zboru 11. marca v specijalni debati o konfesijonalnih postavah k §. 6.
Ako je uže v generalni debati moj čestiti somišljenik (namreč dr. Razlag. Ur.) obljubil, da se udeležimo posvetovanja zakonske osnove o uredjenji vnanjib cerkvenih zadev, nij s tem nikakor rečeno, da spremalo znali a veliko verovali — hej, Slovenci, tačas so bili blaženi in srečni časi in ob sredpostni sredi so menda celo „babo žagali" in liberalizma nij bilo, niti „Siovenskega Naroda", ter krave so bile po groši in vino se je pilo po slepi ceni, ter ovsa je kmet pridelal, da ga jc bila vsaka luknja polna, in prosa.
A dan denes nij več tako. Prišla so svetopisemska suha leta. Liberalizem prevzema ljudi, kakor vrabci Šr6 proso. In če dandenes fajmošter pride kmeta zavoljo tega tolažit rekoč: pusti vrabce v prosu, saj so božja bitja, reče liberalušen kmet: e če so božji, naj jim pa bog da svojo njivo proHa pozobat, jaz moram od nje drage davke plačati. —
Postni čas je, Čas pepela pokore, štokša in arneka. Ne zamudimo mi slovenski libera-
jemamo vsako posamezno točko te predlage.
— Jaz sem se uže včeraj proti §, 2. k besedi oglasil, pa nijsem mogel izvesti svojih načel, ker se je poprej sprejel konec debate.
Druga alinea §. 6 se sklicuje izključljivo na §. 2, kateri se mi zaradi v tretjem odstavku izrečene terjatve, nda mora biti vedenje državljansko, tako, da mu nij ni-česa očitati," tudi po včerajtfni debati ueče zdeti svobodomiseln in tako nedolžen, kakor se gospodu poročevalcu vidi.
Odkar naše ustavno  življ#nje traje , je
— kakor se je včeraj omenilo — marsikateremu narodu pojem „ državljanskega vedenja" žalibog le prejasen postal, in kaj enakega se bojimo tudi nasproti celemu stann dabovenskemu.
„Navedenje uzrokov" po §. G, al. 2, nadčuvauje nad državljanskim vedenjem po §. 2, al. 3, so prepušča kaker dozdaj administrativnim uradom. Kako bodo ti organi, da bi svojim višjim ustregli, tej nalogi odgovarjali, tega mi nij treba dalje omenjati. Ako pa prevdarimo, gospoda, da, ako se sistema spremeni, tudi administrativni uradi svoje politične nazore morajo spremeniti, se proti eni in isti osobi „navedeni" uzroki, kakor tudi po §. 2. oddane kvalifikacije, ne bodo enako glasile. Ako pa bi se, — bilo bi to le obžalovanja vredno spričevalo ustavno uvedene korupcije. Sicer vsakratna vlada dubode na ta način veliko nominalnih in poslužnih pripadnikov. A dovoli naj se mi vprašanje, bode-li potu lin en a p >d-pora vladi všeč, ali jej bode dosti poštena? Jaz vsaj se strinjam v tej točki z Joha Stuart Millom, katerega besede si dovoljujem tu navajati:
„ Naj tež j i uzrok za orne j en je državnega umešavanja daje hudo zlo, kot katero se nam zdi vsako nepotrebno pomnoženje vladne moči.   Vsako novo opravljanje,  ki sa vlad-
luhi postnih premišljevanj delati, da se nam ne poreč j od strani naših pobožnih se svetim Mat. XI. 7—8. „Mi smo vam godli, vi pa nijste plesali, mi smo vam tožue pesmi peli, vi se nijste jokali." Jočiruo se, Slovenci moji, plešimo in premišljujmo, kaj liberalizem dela, ta novošegni.
Odprimo knjigo humorja, Luka-Jarauovo zgodnjo „Danico" in v zadajem broji najdemo črno na belem, da sam liberalizem je kriv, da ženske ne znajo več graha skuhati! Oni dan enkrat pak smo v „Novicah" brali, da so tatovje in tatvine samo zarad liberalizma. Ali nemate fantazije, in tolike postne premišljevalnosti, da si še dalje izmalate, o bralci, česa je še vsega kriv naš liberalizem. Kriv je, da so svetniki in svetnice letos v Blei\veisovi „Pratiki" vsi zmešani, posebno sv. Luka, Jaranov patron.   Liberlizem jea
nema delovanja prideae, razširja krog njenega vpliva na nadeje in bojazni ljadij in Čedalje bolje spreminja delavni in marljivi del občinstva v četo, katera hodi za njo ali pa za katero si bodi stranko, katera želi priti do vlade."
Meni se zdi, da so obstoječe državne postave tudi za duhovenstvo popolnem zadovoljne, in da močni vladi pač nij treba, asekurirati se 8 tako raztegljivimi ugovornimi pravicami.
Kakor je pred nekaterimi dnevi neki gospod poslance z leve strani visoke zbornice objektivno postopanje v tiskovnih stvareh zval „obsojenje brez kontradiktorič-nega ravnanja", in je ta visoka zbornica njegovemu pojasnjevanju s tem pridružila se, da je njegov predlog o odpravi jen ji objektivnega postopanja posebnemu odboru izročila, zdi se mi drž. ngovorno pravo, ki ga obsega §. G z obzirom na §. 2, in in ki ima tako obliko, da se na vso mogočne načine lehko razlaga, tem bolje zavrgljiv.
Kajti med tem, ko v prvem slučaji naslednje čestokrat sodnjijsko postopanje, se lehko v drugem vsa mogoča zlorabljenja počenjajo, tako, da je duhovnik večkrat za celo življenje omadeževan, ne da bi o tem kaj slutil, ne da bi se z vsem uzrokom proti temu lehko branil.
Ker pa je jako prevažni del avstrijan-skili državljanov katoliške vere, ker dalje vlada sama v motivnih poročilih katoliški cerkvi prednostno stanje priznava, ne zdi se mi določba §. G. al. 2. tako malostna , ker bi se politični urad brez navajanja faktov edino le na uzroke, ki čestokrat samo za-konove besedo citirajo, mogel sklicevati. Zato se mi v teh preveč robatih normah ravno protivje od prednostnega stanja katoliške cerkve kaže.
Včeraj je neki gospod poslanec iz Galicije kazal na protestantovsko postavo od 23. jan. 1866, ki pa ne obsega tako odijoz-nih določb. Strinjam se torej popolnem z njim, da tako ravnanje s katoliškimi duhovniki, vsi, ki prav mislijo, smatrajo za mojstro-vanje celega stanu.
Zato priporočam visoki zbornici sledeči izb olj m ek :
V §. 6. alinea 2, naj se namestu besed „navođenje uzrokov" dene: „in navesti fakta, ki jih ima protest za podlago," in alinea bi se glasila:
„Zadnji pristuje, ojaviti škofu svoje ugo-
kriv,  da je letos Bleivveis  v isti „Pratiki", tem svojem največjem literarnem delu, napisal oni članek o „mladoslovencih", ki kaže mi lovanja vredno omehčanje možgan. Liberalizem je dandenes kriv, če se kaki farovški kuharici pečenka osmodi; liberalizem je kriv če zdaj v posta ljubljanski očetje frančiškani ne smejo več po stari šegi stokša prodajati liberalizem je kriv, da s procesijo, ki hod in molika od  sv. Petra  do  sv. Jakoba v Ljubljani, da bi ta dva svetca koze odpra vila, — da s to procesijo hodijo same „babe tč stare in tč grde", katerih varovati se, bi stara mati Skomraba ne svetovala,  ker nij nevarno. In najbrž je tudi samo liberalizem kriv, da smo imeli celo  zimo   lepe solnčne dneve brez snega, zdaj na spomlad pa nam je sneg prve vijolice  pobelil  in led  se po vrhu naredil, — zima spomladi.
vore in navesti fakta, ki jih ima protest za
podlago."
(Pfeiferjev predlog je bil sicer dovolj podpore dobil, a pri glasovanji so ga vendar emški nstavoverci vrgli , potrdivši §. 6 po vladnem načrtu nespremenjen.)
Politični razgled.
!%«»< r*» ii i <» dežele
V Ljubljani 14. marca.
V r/rirti)wptn zhoru 13. marca naznani minister Auersperg,  da  so delegacije na 20. aprila v Pešto sklicane. — Monti je nterpeliral vlado, zakaj ne uvede hrvatskega jezika v srednje šole  po Dalmatinskem. V
pecijalni debati so se sprejeli paragrafi do 43.
Mtrvatski  „Obzor" si iz spremembe gerskega ministerstra ne obeta niti poboljška iti kaj slabšega. — Ali ker je z ogerskimi tudi hrvatski minister dal ostavko, želi hrv. narod poštenega hrvatskega moža na to mesto.
„Pester Lloyd" meni, da je demisija otjerskih. ministrov uže sprejeta, pravi, da se samo še ne vć, ali bi se oficijelno objavila, ali ne. Saški poslanci Gnil, Dbr, Trauschenfels, Kari in Gustav Dekani so //topili iz Deakovega kluba, poslanci Kapp, Mange8ius, Kaspar in Sacbsenheim pa iz Deakovega kluba in iz Deakove stranke. Izstopili Saši bodo najbrže samo pri saškem klubu, ki je tudi dozdaj obstajal. S tem izstopom se vzmogngi ustvarjenje koalicijskega kabineta.
V ii u ii clržttve.
V franenstei zbornici je minister Broglie predlagal postavno osnovo, naj se
osedanjim municipalnim svetovalcem podaljšajo oblasti do  uvedenja nove municipalne oBtave.
i\rot'fiit<>ti tsrh<' A\\g. Zeitnng odgovarja na Članek „Germanijeu, o katerem smo včeraj poročali, sledeče : Se nikoli se „'Gerro." nij toliko brigala za razmero Nemčije z Av-trijo. Članek se začne z nairajajofim gla-om, s katerim poslanec Windthorst rad svoje govore začenja; potem pa se od skoka do skoka bolje ešofira. „Gerraanijo" jezi, da politika državnega kancelarja tikoma Avstro-Ogerske vsako Čestiželjno misel izključil e. Kaj pa je prav za prav program „Germa-nijc"? Razrušenje avstro-ogerske monarhije? Od kedaj pa?
„National-Zeitung" piše: Prava natura klerikalne zvestobe do drŽave se tnkaj prav neprevidno kaže svetu. Kakor ti pravijo, obstaje le sledeča alternativa: ali narodna nemška država, ki mora nemško-avstrijske provincije anektirati, ali pa pogin nemške države. Kakor je znano, je centrova stranka v svoj program sprejela posebno zvestobo državi, to je, ohranjenje obstoječe ustave nemške države. Po zgornjih pravilih, ki jih razglaša njihov telesni žurnal, pomeni to tedaj ohranjenje stanja, ki mora državo uni čiti. Da je zadnje zares namen naših ultra montancev, to vemo aže zdavnej. Pa dobro je, da se od ultramontanske strani same dokazuje.
Poseben utin na frakcije nemškega dr žavnega zbora so naredile diskusije o konfesionalnih predlogah v avstrijskem držav nem zboru.   Nemški   ultramontanci  so nad Avstrijo obupali, ter šČujejo zdaj k bratomornemu boju med obema deželama.
Državna vlada je katoliškim duhovnikom ki jih je švicarska vlada izgnala, prepove dala   opravljanje   službe   in   prebivanje v Alzaeiji Loreni.
V 'Japanu se kaže jako reakcionarno delovanje. Vlada je zaradi tega z vsemi poslanci inostranskih oblasti sprla se. Nem ška vlada se boji, da zna priti do kakega tepeža, zato je poklicala neko ladijo  v Av straliji, naj nemudoma v Japan pride.
Dopisi.
Se &tajerskcfff» 13. marca. [lir. dop.J (Slovenski učitelji in znojem-ka peticija). Omenjeno peticijo zdaj vsestransko pedagogični Časopisi pretresajo; eni so „pro" dragi „centra". Mi smo nže govorili o tej peticiji in smo naveli razloge, zakaj da je ne moremo nikakor akceptirati, ker uradnik je uradnik, dofiim smo mi daj svobodni. Ljubljanski „Lehrerverein" je to peticijo takoj po njenem rojstvu nav-dašeuo pozdravil in se je nadejal, da bode večina avstrijskega učiteljstva tudi to storila - to se nij zgodilo. Videti je, da je ljubljanskim numčurskim učiteljem zdaj uže žal, da so zoper one, ki jim dajejo vsakdanji kruh, tako pisarili, in v zadnjih dveh brojih „Scliulzoitiinge" nže pišejo jako pomirljivo in se tako rekoč opravičujejo, zakaj 6 tak nepremišljen korak storili. In v broji petem ljubljanske „Schulzeitunge" se vesele, da jih je rZentralorgan des oster. Volksschuhvftsens" broj 3. rešil iz zadrege pravil sč svojim posredovalnim predlogom. Omenjeni list priporoča učiteljstvn sledečo resolucijo v pretres: „1. §. 55. državne postave a ljudske šole naj bi se v tem smislu dopolnil, da bi določil minimum učiteljske plače, ki bi veljal za vse dežele. 2. Onim deželam i so prerevne, da bi same mogle vzdržavati ljndske šole, naj bi pomagala država in 3. Priporočati je, da bi v onih deželah, kjer dozdaj šo tega nij, ljudske šole postale deželne, oziroma, da bi se v vsih deželah osnoval šolski fond, iz katerega bi učitelji ljudskih in meščanskih šol dobivali svojo plačo". Da mi izrazimo o tem predlogu svoje mnenje, moramo reči, da smo s prvo točko popolnem zadovoljni, ker potem brezdomovinski klerikalci iz onih dežel, kjer bo na krmilu, ne bodo mogli izganjati dobrih učiteljev, ki bo tako rekoč prvi pogoj dobrega napredka; dozdaj jim jc to mogoče, ker učitelju ponujajo tako p'ačo, da niti pošteno živeti ne more, in je toraj prisiljen, da gre „8 trebuhom za kruhom".
Drugo točko bi mi tudi z veseljem akceptirali, ker tako bi bilo mogoče, da bi bile vse razlike med posameznimi deželami (za-stran plač) odpravljene, kar bi bilo Šolstvu in učiteljstvu v veliko korist. A bojimo se, da če bi država kako deželo podpirala, bi ona tudi hotela upljivati na njeno šolstvo in bi potem bili učitelji vendar nekako odvisni od države. In če bi bilo pa le v revniših deželah tako, a v bogatejših ne, bi prve bile gotovo vedno veliko na slabejem, ker bi svobodoljubni učitelji iz take dežele gotovo v ono vreli, kjer bi bili popolno svobodni.
Kar se tiče tretje točke, da bi bile ljud-Bke šole „Landesanstalt", je mi ne moremo nikakor odobravati, ker, kakor amo uže rekli: uradnik je uradnik. Opozorujemo le na one dežele, kjer biva več narodov. V tacih deželah bi večina deželnega zastopa prezirala želje manjSine, če bi ne bile v interesa njenem (večine). Učitelji bi bili pomočki večini, da bi spravila s časom manjšino iz pod nog, ker učitelji odgojujo mladino, katero lahko navodijo kakor hočejo. Deželni zastop pa bi si že vedel tacih učiteljev dobiti, ki bi služili njegovim namenom.
Sicer pa tudi mi nemarno nič zoper to, da bi se ustanovili deželni šolski fondi in bi iz teh učitelji pri davkarijah dobivali svoje
plačo, ta dežela bi potem hotela učitelje imenovati in bi bili tedaj učitelji deželni uradniki, kar pa mi odločno odbijamo. To so torej naše misli o tej resoluciji za katero smo i mi, če se premisliki, katere smo naveli pretresejo in ona (resolucija) po njih uredi.
Mi gotovo želimo, da se i kranjskemu i učiteljstvn drnzih dežel, ki so kranjski enake, plače izdatno zboljšajo, a da se pri vsem tem ne odvzemo narodu vse pravice do šolstva, katerega mora sč svojimi žulji vzdržavati.
Jean.
Z IMiiiiftiti 12. marca. |Izvir, dopis]. Posvetovanje o konfesijonalnih postavah privablja še vsak dan mnogo poslušalcev na galerijo poslanske zbornice. Smešno je trditi, da se tukajšno občinstvo ne bi zanimalo za nredjenje razmer med državo in katoliško cerkvijo. Cesar sam si da vsak dan v liuda-Pešto poročati o teku debato. Minister Auersperg bi ne bil govoril tako robato proti klerikalcem, ko ne bi vedel, da ima cesar odločno voljo postave s a n k c i j o n i r a t i in uvesti. Klerikalci to čutijo, a oni računajo na bog si vedi kakega „dciiH ex machina", na kake notranje ali vnanje zmešnjave j kaka mala revolucija delavcev bi tem ljudem najljubša bila. A ni-česa tacega se neče zgoditi, noben „čudež" in nič j stvari teko mirno naprej in tudi tukaj zbrani škofje ne bodo šli v ogenj za prenapeteŽe „pravne" stranke. Večina škofov si ne želi biti mučeniki, ampak se pogoditi z državo, ker bi prestroga opozicija cerkvi več škodovala, nego hasnila.
Potrebno se mi zdi tukaj omeniti, da je med onimi 224 poslanci, ki so glasovali za konfesijonelni predlog, dvanajst katoliških duhovnikov. Postave tedaj vendar ne morejo tako strašne in brezverske biti, kakor jih slikajo klerikalni listi, zlasti slovenski, sicer bi ne glasovalo zanje toliko iskrenih katoliških duhovnikov. Vse drugo je katoliška cerkev, kakor pa tako zvana „pravna stranka", katera je toliko nepotrebnega prepira napravila med nami Slovenci. Pravna stranka je čudna zmes feudalno-ari-Btokratičnih in birokratično-absolutističnih posvetnih ljudij združenih z nekaterimi fanatičnimi popi (duhovnike v vzvišenem pomenu besede take može ne moremo imenovati). Pater Wiesinger, po vsem katoliškem sveta sloveči izdatelj „Kirchenzeitung" in zdaj tudi urednik „Volksfreundau, organa Raušerjevega, izvrstno karakterizuje celo pravno stranko. Harant, penzijonirani policijski svetovalec, eden najbolj zagrizenih pravnarjev, je namreč v državnem zboru one katoliške duhovnike, kateri se neče jo pridružiti pravni stranki, psoval, da so samo „tudi-katoličani" („Auchkatoliken"). Na te pro-vokatorične besede je pater Wiesinger v „Volk8freundu" rabil na pravnarje izrek francoskega pisatelja Dumasa, da imajo ti ljudje (to je pravnarji) „vso pohotnost evnuhov (skopcev), a tudi k sreči vso njihovo nezmožnost". Ta hudobni citat je neizmerni smeh prouzročil v vseh političnih krogih, tem večji, ker je, kakor nalašč spisan na te IIa r-rante, Weisse, Giovanellije, Lienbacberje, in kar je enacih starih birokratov.
Včeraj je snežilo, denes pa je prav neprijetno mrzlo ; v vinogradih okolo Dunaja se je še le rezati začelo. Trsni les je zdrav videti in upati je, da bode dosti vina; zato ho vinske cene precej nizke. Pozimske setve,
da si je letos bilo malo snega, nijso poškodovane.
Domače stvari.
— (Dr. Razlag) je izbran v odseku za poročevalca v državnem zboru pri debati o konfesijonalni postavi glede kloSterakih društev.
— (K porotnim sodniškim obravnavam) v Ljubljani bode pripuščeno vselej samo malo omejeno Število poslušalcev — razen žurnalistov in juristov — da ne bode ob prilikah prevelike gnječe.
— (V Št. Vidu in Dravljah) nad Ljubljano se je pokazala nova kužna bolezen. Osmero ljudij je te dni na nagloma umrlo; v 4S urah je človek zdrav in mrtev; najbrž je tu bolezen „miliaria" zopet pokazala se, ker ao nam tudi z Notranjskega poroča, da jo dobivajo ljudje, ki ao jo lani prestali.
— (Kozč) ponehujejo zadnji čas v Ljubljani, a ao še hude v okolici.
— (Umrlo je v Ljubljani) leta 1873 989 osob, od teh je bilo 548 možkega, 441 pa ženskega spola. Leta 1872 je umrlo 811 oanb. Torej lani 178 več. — Koze so se začele nže v marcu 1873, pa še zdaj razsajajo. Do konca decembra je nmrlo 49 osob na kozah. — Same so se umorile tri osobe. Dva Človeka sta se ustrelila, eden je pa v vodo skočil.
— (Na Vranskem) so nekateri možje, ki ne poznajo dosti namena in poklica Ijnd-nke šole, pritožili se, da učitelji na Vranskem ne učijo toliko nemščine v šoli, kolikor je potrebno in v šolskih postavah zaukazano. Da je koristno, ako se slovenski otroci uže v ljudski šoli nekoliko nemščine uče, bode vsak priznal ; kdor pa trdi, na je naučenje nemškega jezika za slovenskega kmetskega otroka potrebno, ali kdor trdi, naj bode v ljudskih šolah po slovenskem nemščina učni jezik, oni naj pač sam rajši v šolo gre, kajti celjski ljudski učitelji ravno tožijo da se slovenskimi otroci ne morejo tako napredovati ko z nemškimi, ker slovenski otroci nčnega jezika, ki je v Celji nemški, ne razumejo.
— (Z Dunaja) se nam piše: A kade mično društvo „Slovenija" na Dunaji naredi v saboto 14. t. m. na čast liberalnih slovenskih poslancev veselico s petjem h kateri se na Dunaji bivajoči Slovenci uljudno va-kijo. Sobana: Hotel Philipskyr, Wieden Hengasse TIr. 2. v prvem nadstopji. Začetek ob 8. zvečer.
— (Iz Celovca) se piše: Tukajšnja porotna sodba je obsodila urednika delavskega lista, knjigovodjo Firnkorna, na tri mesece ječo in prognanstvo iz dežele.
— (Smrt v morji.) Pred nekaterimi dnevi so šli trije finančni stražniki blizu Grada po morji na stražo. Hud vihar nastane. Vsi trije so našli smrt v morji, barko pa »o našli drugi dan 8 puškami vred pri bregu.7
— (S o d n i j s k i služabnik Kocijančič) je bil pretečeno soboto zvečer, vračajoč se iz Kviškega, teško ranjen od 4 mož blizu ceste, katera pelje v Sabotin. Misli se, da so to hudodelstvo učinili 4 mladeniči, kateri so bili tisti dan pri tukajšnji sodniji zaradi hudodelstva javne posilnosti ostro kaznovani Preden je bil Kocijančič ranjen, je slišal besede: „Ta tu je tudi od tribunala, dajmo mu."
— („Danica") popravlja našo novico, da se tist zamorec, ki zdaj po našem svetu glaže grize in goreče predivo žre, ne imenuje Janez Kranjski ampak „JoŽef Slovenski." Vse eno.
Po Hitan o.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesci&re du Barry
t? f/onrfon«,
Odstrancnjo vseh bolezni brez leka in stroškov z izvrstno zdravilno hnino Revalosciero du Barry iz Londona, katera pri odraščonih in otrokih svoje stro-Ske 50krat v drugih Bredstvih prihrani.
Izpisek iz 75.000 ozdravljenj bolezni v želodci, v_ živcih, v drobu, v prsih, na pljučah, v grlu, v duš-njaku, na žlezah, na ledvicah in v mehurji — od kojih so na zahtevanje posnetki zastonj in franko dopoSljejo:
Spričevalo št. 64.210.
V Napolji, 17. aprila 1862. Moj gospod ! Vsled bolezni na jetrah sem bival sedem let v strašnem stanu sušenja in vsakovrstnega trpljenja. Nijsem bil v stanu no čitati niti pisati ; moji živci so se tresli po celem životu, slaba prebavljivost, vedna nespečnost in Imel sem zmirom razburjene živce, da nijsem nikjer našel miru, pri tem Hcm bil tudi silno otožen. Mnogo zdravnikov jo svojo umetnost poskušalo, a ne da bi mojo trpljenje olajšali. V popolni obupnosti sem Vašo Rcvalescicro poskusil in zdaj, odkar sem jo tri mesece užival, so zahvaljujem ljubemu Rogu. Rovalesciere zasluži naj-večo hvalo, ona me je popolnem zopet ozdravila, tako, da morem svojo družhinsko stališčo zopet zav-zimati. Z iskreno hvaležnostjo in popolnim spoštovanjem
Marnuise do Rrčhan. Spričevalo št. 65.S10.
Noutchatcau (Vogcsen), 88. dcc. 1862. MoJa hči, 17 let stara, Je trpela vsled pomanjkanja svojih pravit na strašni razburjenosti živcev, Imenovani sv. Vidov ples, in vsi zdravniki so dvomili na mogočesti kakšne pomoči. Od tega časa sem ji po nasvetu prijatelja, Revalesciero dajal, in ta izvrstna brana jo je na začudenje vseli, kateri trpečo poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje jo tu veliko pozornost vzbudilo in mnogo zdravnikov, ki so to bolezen za neozdravljivo proglasili, sc zdaj čudi, mojo hčer močno, čvrsto in popolnem zdravo videti.
Martin, Officicre Comptablo en retraite. TečnojŠi  kot meso,  prihruni Rovalesciere pri odrafičenih in pri otrocih 5()krat svojo cono za zdravila.
V plehastih puSicah po pol funta 1 gold. 50 kr., I fant 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Rovalesciere-Riscuiten v puSicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revaleaciere-Chocolateo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 taB 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: Barry du Barry & Comp. na Dn< imfl, VtnllflNrtiKt«MNt> št. 8, v LJubljani Kd. Mahr, v CJradcl bratje Oberanzmevr, v In«-h ni k u I) i celiti & Frank, v < V lovci P. Himna c h n r , v Lontil L u d v i g M ti 11 o r, v Mnribors F. Koletnik & M. Morič, v Nersno J. B. Stockh&usen, kakor v vaoh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiia na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Umrli ▼ Uiit»U»nl
od 10. do 12. marca. Viktor Khaiu. sin gostilničarske udovo, star 4 leta, na vnetji pljuč. Jan. Jaršek, fabriškega delavca otrok, star 21;4 leta. na kašlji. Jožu Skrbeč, delavsk otrok, star 2 leti, na kozah. Neža Wein-garten, institutna ubožica, 68 let, na marazmu. Bar. Pilava, dekla, '23 let, na jetiki. Val. Vrbič, delavec, 61 let, na pljučni bolezni. Urša Hczl.ij, tesarska žena, stara 73 let, na oslablenji pljuč. Fr. Ilolub, harfist, star 50 let, na pljučni tuberkulozi. Ivana Jarančič, konduktersk otrok, stara <5 let, na škrlatu.
Tujci.
12. in 13. marca.
Kvrogta: Kupljen se Štajerskega. — Sinaj-dek iz Toplic.
Pri Klonu t Svinger iz Podzemelj. —■ Neu-man i/. Reko. — Bar. TaulVrer iz Višnjcgore. — Blauk iz Ausbacba. — pl. Slavik z Ogcrskoga.
Pri finii« i : Blaško iz Prage. — Knmp iz Fučberga. — Kozel iz Kočevja. — (Jroui iz Pod-kloštra. — Mivelzen z Dunaja. — pl Ilempol iz Ha-zonbihla. — Bobmldt iz Gradca. — Jannvitz iz Trsta.
— Frej'tag iz Lipsko.  — Halog iz Weissonburga.
— Pogačnik iz Cirknice. — Schiitz z Dunaja. — Laser iz Kočevja. — Čistnar z gospo iz St. Petra.
— Košir iz Trsta. — Urbančič iz Preddvora.
Pri /amorci: Straus iz Celja. — Gros iz Ljubna. — Zinsor iz Gradca. — Perko iz Piuja. — Loskovšek iz Poljan.
Dunajska borza 14. marca.
Enotni dri. dolg v bankovcih .   69 gld. 70 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   73   „   85 „
1860 drž. posojilo.....103   „ 75
Akciju narodne banke   .   .     966   „   — „
Kreditne akcije ...       .     V31   n   — „
London........111   „   90 n
Napol..........8    H   92 ,
C. k. cekini.......—   „   — „
Srebro.........108    . 25
najboljši in po ceni, kc dobi v c. kr. glavni zalogi tabaka, stari trg št. 15, v Ljubljani. (69—i)
Grahove, fižolove in lečne klobase,
potem make vrnte
mesene in zeleninske koiisei-ve, gozdna, poljska in travniška semena,
najboljši gorenjski
poljski gips,
najčifitcjše
siifolske svinje za pitanje,
se dubu pri
Peter Lassniku,
špecerijska, materijalna, barvna vinska, slatinska in delikatesna kupčija (5i-3) v Ljubljani
pri f raiiei.skaitsUein mostu.
ILekarna Piccoli
„k angerju".
Zdraviliške droge, kemični in farmacev-lirni proizvodi na debelo in na drobno.
NaroČila zunaj Ljubljane se naglo izvršujejo proti postnemu povzetju in stroške za iuibaiažo in ekspedicijo i. t. d. trpe gospodje komitenti.
Prodajalcem se daje navadna nagrada.
Izlecek iz Chine in Coke.
Odkar jo proti koncu sedemnajstega stoletja China in malo Časa potem Coka v Evropi znana postala, je njihova vrednost tako hitro ra.stla in si je tako imo pridobila, kakor nobeno drugo zdravilo. Ta vrednost pa se je se "povišala, ko sta leta 1820 Polletier in Caventou iz omenjenih dveh predmetov izlekla chinino in 1. 1859 dr. Paolo Alantegazzo, profesor na kralj, padovanski univerziteti, kateri jo bival več časa v Ameriki, razglasil jako učen spis, kako zdravilno moč ima Coka. Moj izlečuk, ki je narejen na podlagi teh dveh predmetov in iz najboljšega blaga, ki mi prihaja od vira, mo deva v stan, da ponudim občinstvu in zdravniški vedi zdravilo, katero so moro smatrati za eno najboljših sredstev, da se odpnivi slabost življenja, katera so kažo v razdražo-nosti živcev; da so odžene lenoba, ki zavira reproduktivno zmožnost; da so pospeši cirkulacija, da se olajša prebavljivost, in da so poda. različnim organom in člonom nova moč in novo življenje.
Todaj je veliko in važnih sprememb v organizmu, v katerih izlečuk iz ('lune. in Coke podajo krepko pomoč; toda zares neobhodno potreben je pri slabosti želodca, ki odvisi od slabega prebavljenja, pri zdravljenji porijodično mrzlice, pri tifoidih in pri vnetji, pri posebnih nervoznih boleznih, pri izcejanji in izgubljanji sokov i. t. d. i. t. d.
Kabljenje. Izloček iz Chine in Coke se jemlje vsaki dve uri po eno voliko žlico. Osobe, ki imajo močan žolodoc, morejo vzeti zaradi večjo komoditete dvo žici na enkrat, zjutraj preden vstanejo, in zvečer, ko g rej o v postelj. Za otroko pri šestih ali sedmih letih zadostuje polovica, pri drugih pa se ali povečuje ali pomanjšuje kakor bo ali otročji starosti ali inladeniški bliže. (68—1)
Javna srimda.
Oziroma na požar, ki je bil 27. februarja t. 1. na mojem posestvu HJllzoiicgrgr, si dovoljujem zavarovalnemu društvu
„Riunione Adriatica di Sicurta"
v Trstu,
za nemudno preiskavanje škode po svoji glavni agenciji v 1J ubijani
in za promptno odškodovanje v popolnem znesku zavarovnine tukaj očitno izrekati svojo zahvalo, ter to drnštvo vsakemu najboljše priporočati. Na Vrhniki, 5. marca 1874.
W France Golob.
Marija Drenik
si jemljo čast priporočati svojo
kupčijo v Ljubljani na narodnem trgu, štev. 32
poleg nunske eerltve, ter zagotavlja niske cene in naglo isvriitev častitih naroČil.
Zaloga
pričetih in ladelanib ■tilcarfj, na kanavas, papir, sukno i. d. Vmikc vrni«' volumte preje. Volne *a »tikanje, pletenje, kvuekanje (hcklanje.) l 11 prave a« »tikunje iš svilo, senilijo, zlatom in jagodi (perln) 1 latnenlb trakov, krilnik robcev, gumb, »kurji i. t. d.
Svile v kitieali iti navilkfh, potem uiti (cvirn) kfuežki in maslinski, v raznovrstnih barvah in plemenih.
Na povoljno zbiranje m, jekleno, košene in lenene budulke in iirle za šivanje pletenje, vc/.anjo i. t. d. '
Kazno u»nja»to MlfO) žepnioo i. d.
I.onciiIizdelki, miietiiu /rezani ali leskani,  pr. di/.alu za obleko, ključi, ročno uiti,
knjige; oklepi za podobe i. t. d. (0G_*')
Oulaiiterijftko blugo, bizoterije, po najuovejčein okusu, in Igraće.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Ozira vredno!
Medicinsko-popularna razsodba zdravilnosti in učinka pravega
Wilhelmovega
antiartritičnega autirevmatičnega
čaja za Čiščenje krvi
po resuiniili dokazili.
Lo mnogi dokazi izvrstno uplivnosti zgoraj imenovanega čaja v protinskih in revmatičnih boleznih, potem pohvalni sprejem in rabljenjo od veliko rncijonclnih zdravnikov, so nas napotili, tukaj o tem važnem sredstvu govoriti. Veliko je tistih, ki vsako leto obiskujejo žvepljeno toplico, da bi tam našli zlaj-šanjo in oproščenje svojih protinskih ali revmatičnih bolezni, in v resnici se vrnejo domu kot novo ustvarjeni. Dvakrat mora torej tisto boleti, katero omejeno premoženje ali nemoč, od svojega poklica, od svojih ločiti se, izključuje, udchžiti se zdravilnosti majke narave; oni so obsojeni na vedno bolezni. V tem slučaji je tedaj, kjer so ta čaj izkažo in jo zategadelj visoke vrednosti. Ta čaj ima specifično upljivnost na scalnico, pot in krv bolnikovo, kar smo po kemični preiskavi scalnico in potu opazovali in more vsak na pro-tinu in rovuiatizmu trpeči, ki rabi ta čaj, čudno spremembo, posebno v scalnici (katera se že v malo dneh vedno bolj in bolj kali in goša kaže na dnu, v katerej so anomaJne izpeljano dražoče tvarine) sam opazovati, pri čemer bode ob enem vesolje doživel, da bo čutil svojo bolezen vsak dan zmanjševati se in naposled celo izginiti.
Kavno tako vzroči ta čaj (vžit, pred ko se spat gro) zbadanje na koži in jako zmerno izparjenje kože, kar bolnemu vedno veliko iz-lajšanje dola.
Uživanje tega čaja nij nikakor neprijetno, ne nadleguje prebavljanja in pospešuje zolo pri marsikom odpiranje telesa. Torej imamo polni uzrok, zaznamovati ta Čaj ko cenilno (»bogatenju zdravil zoper protin in rovmatizem in za čiščenje krvi.
Javna zalivala
gospoda Franc »ilhelmu, lekarjn v Neunkir-chen, ki je iznašel antiartritični an ti revmatični krvočistilui čaj. Čisti krv zoper protin in rev-matizem.
Ako tukaj javnost nastopim, je zategadelj, ker smatram prvič za dolžnost, gospodu Wilholmu, lekarju v Nennkirchen, svojo Iskreno zahvalo izreči za dobroto, ki mi jo je njegov krvočistdni čaj v mojej revioatičuej bolezni izkazal in potem, da bi tudi drugo, ki ao tej hudej bolezni propali, na ta izvrstni čaj opozorila. Nijsem v stanu, mučno bolečino, ki sem je skozi celo tri lota pri vsaki vremenski spremembi trpela, popisati, in katerih me nijso mogla ni zdravila, ni žvepljene toplice v Badonu pri Dunaji rešiti. Brez spanja valjala sem se cele noči v postelji nem ter tje, moja slast se je manjšala vidno, moj iz-
fled se hujšal in cela telesna močjo pojemala, o 4 tedne dolgom uživanji imenovanega čaja sem bila svojih bolečin celo rešena, in sem še zdaj, ko žo o tednov ne pijem več čaja, tudi celi telesni položaj so je zboljšal. Trdno sem prepričana, da bode vsak, ki v enakih boleznih pribeži k temu čaju, tudi iznajdnika njegovega, gospoda Franc VVilheliua, kakor jaz, blagoslovil.   Z izvrstnim spošiovaujem
<-n»li(ii ItutlNuliiu-Ntrcitfeld, sopruga oberatlajtnanta,  na Dunaji, (12—3) VVahringer llauptstrasse,
Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo.
Pravi N illieliuov antiartritični antirevuia-tičui čaj za čiščonje krvi so dobiva le iz prvo mednarodno tabiikacijo \\ illielliiovoga antiar-tritičuega autirevmatičnega čaja za čiščenje krvi v Nennkirchen pri Dunaji ali v mojih po časnikih navedenih zalogah.
Zavitek, v » obrokov razdeljen, po predpisu zdravnika pripravljen, 8 podukom v različnih jozicih 1 gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n občinstva so pravi \\illieIinov antiartritični antirevniatieiii čaj za čiščonje krvi tudi dobiva: v Mariboru pri Alois Uuaudestu ; v C olj i Buuinliacliovi lekarni, Kauscherjevi lekarni, pri Kari Krisnerju ; v Loncu na Šiaj. pri h. Miillerju, lok.; v M uzi rji pri Tribuču; v Varaždinu pri dr. A. Ilalterju, lok.; v Slov. G r a d c i pri J. Kalligaritschu, lok.; v Ljubljani P, Lassnik.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".