Črno število črnih gradenj
Še malo pa bo v naši občini več na črno zgrajenih hiš kot pa tistih, ki jih občani začnejo graditi z vso potrebno dokumentacijo v roki. Urbanisti v naši občini so do sedaj dobili podat-ke o številu črnih gradenj šele od 19 krajevnih skupnosti (tu so upoštevane še krajevne skup-nosti pred preoblikovanjem), ki so skupno pri-javile okrog 1.600 na črno postavljenih hiš. Tudi podatki, ki so na voljo, še niso vsi popolni. Te hiše so bile zgrajene in v uporabi pred 16. aprilom 1978 in pridejo v poštev za razvrstitev v tri kategorije, ki jih določa odlok o razvrstitvi nedovoljeno postavljenih objektov.
Zaradi velikega števila črnih gradenj in števil-
nih zaprek pri njihovem razvrščanju, so na pd-delku za komunalne zadeve do sedaj uspeli razvrstiti 964 črnih hiš. Ob tem moramo pove-dati, da si morajo od ostalih še veliko črnih gradenj ogiedati, medtem ko za druge, pri kate-rih je bil ogled na terenu že opravljen, manjkajo soglasja inšpektorjev, strokovnjakov za vodno gospodarstvo, ceste in še koga. Urbanisti sami pravijo, da jih prav zaradi pridobivanja vseh teh soglasij, glavno in najtežje delo šele čaka.
Poglejmo, kakšno je torej stanje črnih gra-denj na posameznih območjih naše občine, za katera so podatki že znani. Kar čudno bi bilo, če ne bi bila na - zelo nečastnem - prvem mestu Rakova jelša, kjer je 299 na črno zgrajenih hiš in od tega razvrščenih 168 - v prvo kategorijo, kar pomeni, da Iastnik lahko dobi vso potrebno dokumentacijo, seveda pod pogojem, da bo pla-čal vse prispevke in druge stroške pri pridobiva-nju gradbene dokumentacije. Ostale črne grad-nje na Rakovi jelši čakajo na že omenjena soglasja. Na drugem (prav tako nečastnem) me-stu je krajevna skupnost Kozarje, kjer je 291 črnih hiš. V prvo kategorijo je razvrščenih 46, ostalih pa si urbanisti sploh še niso ogledali. Na tretjem mestu je krajevna skupnost Krim -Rudnik, ki ima tudi precej preko 200 črnih hiš-natančneje 281. Razvrščena ni še niti ena, med-tem ko so si tretjino urbanisti že uspeli ogledati.
V krajevni skupnosti Horjul so si občani sezidali 110 hiš, ne da bi imeli gradbeno dokumentacijo.
V prvo kategorijo so urbanisti postavili večino -kar 95 objektov.
Samo šest manj kot v Horjulu je črnih gra-denj v krajevni skupnosti Barje, od tega jih je v prvi kategoriji i6, v drugi pa 62. Povemo naj, da razvrstitev v drugo kategorijo pomeni, da Iast-nik na črno zgrajene hiše Iahko dobi lokacijsko dokumentacijo, vendar pa bo moral v primeru, da se bo izkazalo, da je zemljišče potrebno za gradnjo objekta splošnega družbenega pomena torej ob spremenjenih pogojih - hišo na lastne stroške porušiti. Tu naj še povemo, da je treba
hiše, razvrščene v tretjo kategorijo, takoj poru-šiti.
Tudi v krajevni skupnosti Lavrica je več kot sto črnih gradenj - 108. Od tega jih je bilo v prvo kategorijo razvrščenih 91, v drugo 11, za ostale pa urbanisti čakajo na soglasja. Na Bre-zovici je nedovoljeno postavljenih objektov 86, v prvi kategoriji jih je 43, v drugi pa 41. Sede-minpetdeset črnih gradenj so našteli na Dobro-vi, razvrščena ni še nobena. Na Turjaku jih je 30, v Tomišlju 24, Vnanjih Goricah 13, na Škofljici 14, v KS Kolezija 15...
Torej bi lahko še naštevali, vendar so številke manjše. Viške. urbaniste torej čaka še veliko dela. Ob tem pa naj povemo, da na občini v zadnjem času skušajo kar najhitreje reševati prošnje za izdajo Iokacijskega dovoljenja, kar bo zidavo hiš na črno prav gotovo zmanjšalo. K manjšemu številu nedovoljeno postavljenih ob-jektov bo prav gotovo pripomoglo intenzivno pripravljanje zazidalnih načrtov za posamezna območja v občini; saj je izdelava zazidalnega načrta povsem jasna slika, kje je gradnja dovo-Ijena in kje ne.
Seveda pa vse to graditeljev v bodoče ne bo ustavilo, da ne bi začeli zidati brez potrebne gradbene dokumentacije. Še tako ažurno poslo-vanje občinskih urbanistov ne more skrajšati časa za pridobitev dokumentacije na kakšen mesec ali dva - kot bi si občani, ki nameravajo zidati, želeli.
Samo na lokacijsko dokumentacijo, ki jo iz-delajo na Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane, je treba čakati od šest do osem mesecev. Loka-cijsko odločbo je mogoče dobiti v dveh mesecih, vendar le pod pogojem, da so vse premoženjsko pravrle zadeve urejene. Če niso, je čakanje dalj-še. Na izdelavo glavnega projekta je treba čaka-ti najmanj dva do tri mesece — razen če hiša ni tipska.
Glede na vse to je torej treba na vso gradbeno dokumentacijo čakati najmanj leto dni, občani pa za to nimajo potrpljenja in je to tudi med najpogostejšimi vzroki ža odločitev za zidavo na črno. Dejstvo je namreč, da so vsi črnograditelji pripravljeni stvari urejati sproti ali že potem, ko je hiša dograjena, plačati prispevke in še kaj - le čakati na začetek gradnje niso pripravljeni.
Pogost vzrok za zidjvo hiše na črno je tudi to, da imajo - predvsem v naši občini - številni občani v lasti kar precej zemlje in nočejo in ne morejo razumeti, da gradnja na njihovi zemiji ni dovoljena - iz tega ali onega vzroka. Težko je razumeti, da moraš kupiti za zidavo novo zem-ljo, ko je irnaš doma na pretek. In končno je tudi težko razumeti, da je sosed pred nekaj leti lahko gradil, ti pa sedaj, _ko je urbanistična dokumentacija izdelana, ne smeš. In še bi lahko naštevali.                   .         MOJCA KAUČIČ