7 ss • ravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Hemhisen političen list zn slovensko ljudstvo STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se moi» govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113. dne 10 decembra 1994. I,etui U XVI. Edina SLS ms zamere dvigniti gos 30d irsko. Dve glavni smernici, ki navdušujeta pristaše SLS V tej usiljeni volilni borbi sta: rešitev Slovencev izpod velesrbske pete in za zmago poštenosti. V očigled volitvam pa ne smemo pozabiti predvsem tudi na gospodarski moment, ki nam mora biti ravno v tej pred -volitveni dobi poteg zahteve: za samostojnost in poštenost — ena glavnih volilnih zvezd. Prodaja na domači zemlji izdelanih produktov mora biti smernica naše gospodarske politike. Da se bomo tej smernici približali ih jo vsaj deloma uresničili, zato je potrebna sloga med vsemi pošteno in gospodarsko čutečimi Slovenci. Sloge med nami Slovenci radi tega ni, ker se ne zavedamo prav gospodarskega položaja, v katerega smo se pogreznili potom vidovdanske ustave. Naš razruvani in naravnost obupni gospodarski položaj zahteva nujno, da se ravno za te volitve združijo vsi pridobitveni sloji Slovenije. Ako hočemo pogledati delovanje sedanjih političnih strank na gospodarskem polju, moramo pogledati v egodovino in predvsem tudi v statistiko zadrug in gospodarskih organizacij, katere so ustanovile posamezne stranke. Narodno gospodarskih Krekovih idej, katerih ne slavi samo Slovenija, ampak cela Jugoslavija, se ni oprijela in jih ni udejstvila nobena druga stranka, kakor ravno SLS. In ravno ndejstvitev Krekovih narodnogospodarskih idej nam ptiča več nego dovolj, da je «dina SLS stala in stoji na pravem gospodarskem programu. Vrzimo samo en pogled’v takozvano oiaprednjaško narodno gospodarstvo in videli bomo same oderuške banke, ki romajo proti polomu in pa samostojno-demo-kratskega »Ekonoma« v Ljubljani, M bo tudi v kratkem času delil usodo dr. Žerjavovega rajnega — Agro-merkurja. Par bank in agromei-kurski »Ekonom«, to je udejstven gospodarski program naših naprednjakov v Sloveniji. Ako bi hoteli navesti vse; naše posojilnice in zadruge, ki so in so bile vsem našim pridobitvenim slojem v največjo pomoč in gospodarsko povžtiigo, potem bi morali napisati debele knjige. Na kakem višku in kako Razširjene bi še le bile naše posojilnice in zadruge, ako bi bili mi Slovenci samostojni! Žalibog nas je ravno naša življenjska zahteva po samostojnosti v Jugoslaviji vedno tiščala v vladno opozicijo. Šele v zadnjem času se nam je bilo posrečilo, da je bil ria primer poljedelski minister vzet iz naših vrst. Takoj, ko je nastopil ta minister svoj resort, se je začelo v Jugoslaviji popolnoma novo gospodarsko življenje.. V vseh gospodarskih [mnogah so se sklicevale strokovne ankete. Velika županstva so dobila nalog od poljedelskega ministra, da študirajo naš gospodarski položaj. Zadružne in gospodarske korporacije so začele dobivati državno podporo. K trgovinskim pogajanjem 'z drugimi državami so se začeli pritegovati vsi v domačem narodnem gospodarstvu vešči sloji in sploh v celoti smo opazili nov razmah v našem gospodarskem življenju. Izgledalo je že, kakor da bi prišlo res do prave konsolidacije. Na mah se je ta na novo poživljeni gospodarski živelj pretrgal z narodu vsiljenim razpisom volitev. Vendar tudi razpis valitev naš poštenih Slovencev ne sme ustaviti v že zasnovanem gospodarskem delu. S podvojeno močjo in navdušenostjo si moramo Slovenci pri teh volitvah priboriti za narodno skupščino tako zastopstvo, da borno zamogli z dvojno energijo nadaljevati gospodarske' cilje, ki so vodili v žalibog prekratki dobi Davidoviič—Koroščevo vlado. Za nadaljevanje gospodarskih ciljev od vsega jugoslovanskega naroda navdušeno pozdravljene Davidovič—Koroščeve vlade je edina naša SLS, ki, daj Bog da bi ostala tudi po teh volitvah edina zastopnica slovenskega naroda, ki hrepeni po samostojnosti, se bori za poštenost in stremi tudi za povzdigo in napredek v narodnogospodarskem oziru. Politični položaj. Pribičeviču se maje stolček. Pribičevič nima .višjega stremljenja na tem ubogem svetu, kakor hrepenenje po ministrskem stolčku in z njim združeni ministrski plači. Dokler ni minister, ne miruje, ko pa je minister, ga. zopet muči neprestana briga, da mehkega' stolčka ne bi izgubil. In ravno poslednje mu sedaj preli. Nikola Pa-šič je postal napram Pribičeviču nerazpoložen La pripravlja čas, ko se bo mogel iznebiti 'svojega neprije.oega kompanjona, kateri mu je s: svojimi nepremišljeni u ih fanatičnimi ukrepi storil že toliko neprilik. Da se izkrcanje Pribičeviča iz vladne ladje pripravljanje dvor. ki se ne da tajiti. Kedaj bo voditelj samostalnih demo- kratov postavljen na suho, bo pokazala bližnja bod.>č-nost. Tako okoli novega leta — bodisi katoliškega, bodisi pravoslavnega — bo dal Pašič Pribičeviču brco med rebra. In s Pribičevičem bo zletel iz vladine ladje tudi dr. Žerjav. In potem bodo Žerjavi peli še b >ij s hripavim glasom. Pomemben sjlor med radikali in Prihičevičeviini demokrati V Dalmaciji je zaupni zbor radikalov postavil kot nosilca liste za južno m severno Dalmacijo dosedanjega predsednika nar. skupščine Ljubo Jovanoviča. Zgodilo se je to proti dogovoru med Pašičem in Pribičevičem. Ta je namreč hotel imeti kot nosilca liste svojega tovariša Grizogona in po dogovoru bi naj bil Jovanovič le okrajni kandidat. Radikalni zaupniki so dogovor preprečili in to gotovo s tihim odobravanjem Ljube Jovanoviča. Spor ni tako preproste nravi, kakor se na prvi hip misli. Treba je namreč vedeti, da je Ljuba Jovanovič najmočnejša osebnost v radikalni stranki in je v precejšnjem nasprotju s Pašičem posebej glede sodelovanja radikalov s Phlbičervičijanci. Od tod težnja pršili in drugih, da potisnejo Jovanoviča v ozadje. Začasno jim ni to ni uspelo in s teni še odpirajo novi vidiki in novi odnošaji med radikali in samostojnimi demokrati. Naši Pribičevičevi hlapci tega izida kandidatur gotovo ne morejo bit veseli. Nevami spori med režimovci. Med režimskimi stran kami, ali v »nacijonalnem bloku«, kot se imenujejo, ne vlada najlepša sloga vkljub sklepu o skupnem nastopu. V prečanskih krajih se pritožujejo radikali nad samo-stonimi demokrati, češ, da jim ničesar ne privoščijo, v Srbiji pa je ravno obratno, radikali bi radi pri teh volitvah tudi samostojne demokrate popolnoma izpodriniti. Posebno glede nosilcev list se ne morejo v prečanskih krajih sporazumeti. Ambieijozni radikalski prvaki, ki komaj čakajo, da zlezejo v narodno skupščini), se čutijo prikrajšane vsled sklepa glavnega odbora, da so nosilci list skupnega P. P. bloka v Sloveniji in na Hrvatskem po večini samostojni demokratje. V Sloveniji imamo vzgled za to smešen boj med dvema P. P. petclinoma — dr. Ravnikom in dr. Pivkom, v Bosni in Dalmaciji šo pa taki spori nekaj vsakdanjega. V Dalmaciji je na tak način propadel kot nosilec liste sedanji minister brez portfelja dr. Grizogono. Ker jedru god po Dalmaciji preveč poznana osebnost ter sigurno ne bi dobil potrebnega števila glasov, ga je skušal Pri-bičevič spravili pri volitvah skozi v južni Dalmaciji. Tu je pa naletel na Ljubo Jovanoviča, lei je"že od prevrata zastopnik tega volilnega okraja in Grizogono se mu je moral umakniti. V prečanskih krajih se domači radikali posebno jezijo radi nasilja nad uradništvom, ker samostojni demokratje premeščajo in prestavljajo tudi njihove pristaše. Ni izključeno, da pride še pi'ed volitvami -med samostojnimi demokrati in radikali do obračuna. Inozemstvo o naših razmerah. Precej dolgo je trajalo, predno 'se je inozemski tisik o razmerah naše države pravilno orientiral Dolgo se je smatrala, edino .Pašič e va podtika pravilna, iker je bilo zlasti v državah bivše antante Pašičevo ime združeno s heroičnimi boji Srbov. Še le po nastopu Davidovičeve vlade', ko se je cela država oddahnila, ko se je iznebila Pašičeve more, so začeli tudi v inozemstvu pravilno presojati naš položaj in danes še navdušujejo za Pašiča edino tisti listi, katere sedanja vlada podkupi s težkimi milijoni. »Prager Presse« prinaša v zadnji številki izpod peresa temeljitega poznavalca naše države Hermanna Wendel-a značilen uvodirk. v katerem pisec obširno razlaga nevzdržne razmere katere je ustvarila Pašič-Pribičevičeva vlada. Francoski list i»Le Télégram-me«, ki izhaja v Toulonu ter je znan po celi Franciji, je ó naših razmerah zelo dobro informiran ter pogosto prinaša članke, ki kažejo razmere v Jugoslaviji pod1 vlado PP v silno slabi luči. V številki od dne 11. t. m. .prinaša članek, katerega je spisal neki bivši, srbski dijak v Franciji in ki-opisuje volilno nasilje talko-le: »Režim političnega terorja je v Jugoslaviji že pričel delovati. Komaj še je pričel volilni boj/ že je nova vlada začela izvajati nasilje. To je bilo, za pričakovati čim se je pojavil poleg Pašiča Pribičevič in ljudje, ki so obtoženi najsramotnejsih dejanj. Nova vlada je proti tem ljudem takoj .ukinila vse postopke ter jih zopet upostavila na važna mesta, kjer lahko svoja zlodela nadaljujejo. Zatem se je pričel ples uradništva; bila je to strašna bekatomba, v kateri se ni oziralo ne na sposobnost, ne na zasluge. Odpuščajo se ne samo politični urad niki, ampak celo profesorji univerz. Vlada to namenoma dela, da bi izzvala nemire ter tako dobila opravičilo še za nasilnejše nastope.« Nadalje opisuje članek obširno Radičev pokret in njegove napake, na koncu članka pa .prinaša isti list dva brzojava o nemirih na naših univerzah. In ta Ust ni edini v Franciji; z majhno izjemo vsi odločno obsojajo PP režim. Južna Srbija za sporazum in poštenost. Te dni se je vrnil iz Južne Srbije Nastas Petrovič; mudil se je tamkaj nad mesec dni na agitacijskem potovanju ter dobil najugodnejše utise o splošnem političnem mišljenju, ki preveva tamošnje prebivalstvo. Ljudstvo je zelo vneto za svobodo Jugoslavije in ravnopravnost. Volilni boj se ne bo bil za osebe, ampak za ideje. Petrovič se je sedaj dovolj na lastne oči prepričal, da je komitsko gibanje bolj nekako strašilo, kot pa resnična nevarnost. Njegovi podrejeni organi so ga v času, ko (je bil še minister, o tem popolnoma napačno obveščali, kakor vsakega drugega ministra* hoteč s tem obdržati v rokah velike izvanredne prepravio© in nadoblast nad življenjem in smrtjo Ubogega ljudstva. Opazil je, da pripravlja sedanja vlada za volitve dva velika nesrečna .greha, ki se bosta maščevala. 1. Neprestano na-glašajo njeni organi, agitatorji in plačanci ime kraljevcu Kralj da hoče to vlado obdržati tudi v slučaju, da izpadejo volitve za vlado neugodno. 2. Vlada izvršuje nad ljudsti vom kruto nasilje. Policijski organi prete in groze voliioem, če si bodo drznili glasovati za drruge kandidate, kakor za vladne. Nastas Petrovič navaja razne slučaje pritiska ir» zlorabe uradne oblasti, da je nek žiupan izdal ukaz, da morajo vsi volilci glasovati za vladne kandidate, če ne jih boi pozaprl in jim požgal hiše ter jih dai vse pobiti. Taki slučaji so se dogodili v Djakovici, Peči in Kosovu. Ustavitev ■džemijetskega glasila »Hak« ima še drugo ozadje. Tiskarna,, ki je last zasebnikov, hoče vlada konfiscirati. Vlada pa ne nastopa samo proti muslimanom, marveč tudi proti pravoslavnim. Njegovi shodi so mu bili marsikje zabranjeni. Tako so v Kavadarju zagrozili hotelirju, da ga bodo zaprli kot protidržavnega hujskača^ ako bo dovolil Petroviču zborovati v njegovi dvorani. OpozicijonaJne stranke nastopajo povsod složno in uspeh jim je za siguran. Ninčičevo potovanje. Naš zunanji minister ‘dr. Ni nòie je odpotoval po rimski konferenci v Francijo ter se mudi že več dni v Parizu. O uspehih svojega potovanja se je izjavil napram dopisnikom nekaterih naših' listov. Glavni problem, o katerem se bo informiral v Parizu, je Rusija. Ninčič gleda na nje še vedno z velikim strahom/ter meni, da je naša država še ne sme priznati. Z Italijo je dosežen sporazum glede dogodkov v Albaniji, V notranjo politiko Albanije se né bo mešal niti Beograd, niti Italija. Izčrpan kredit ministrstva za socialno politiko. — Ministrstvo ?a socialno politiko je ukinilo vse prispevke za pomoč do 1. februarja prihodnjega leta, ker so krediti, določeni v to svrho, popolnoma izčrpani. Za volitve bo vlada s polnimi rokami razsipavala milijone ‘er kupovala z njimi glasove, za pomoč najbednejšim slojem pa ravno v času najhujše zime nima kredita*. Milijon za volitve. Beograjska »Pravda« z dne 15. t. m. piše; Od zaupne strani izvemo, da so dali predsedniku vlade pred nekaj dnevi še 16 milijonov dinarjev iz dispozicijskega fonda na razpolago za volilno agitacijo. Ta vest se je raznesla tudi po deželi, kjer govore o tem z naj večjim ogorčenjem. Od vseh strani naglašajo, da čakajo bolnišnice po cele tedne na najpotrebnejše kredite, ki znašajo le po par tisoč dinarjev. ! da odlašajo z izplačili za najnavadnejše potrebe in da nižji nastavljenci redkokedaj dobivajo pravočasno svoje plače. Če je dispozicijSki fond namenjen za »zaupne cilje«, se ga mora kljub lemu porabiti za stvari, ki koristijo celemu narodu, nikakor pa ne za cilje slučajno vladajoče stranke. Kasta Timotijevič ostane pri DavidoviČu. Samostojni demoikrati so po Beogradu širili izmišljeno vest, da bodo zapustil Kosta Timotijevič Davidoviča ter se pridružil Pribičeviču. Tem lažem je napravil konec Timotijevič z javno izjavo, da mu še nikdar ni padlo na um, da bi zamenjaj pokrito hišo s tako brez strehe, kot jo predstavlja stranka Svetozarja Pribičeviča. Nova stranka na Hrvatskem. Hrvatski uškok dr. Šur-min, >ki je za ministrski sedež prodal svoje hrvatstvo, namerava sedaj osnovati svojo stranko. V nedeljo se vrši v Zagrebu ustanovni občni zbor nove stranke, ki se bode zvala »Hrvatska narodna stranka« ter ji bo načeloval dr.* Šurmin. Po sveto. Albanska vstaja. Povratek Ahmed bega v Albanijo pomeni, da je vstašem uspeh skoraj zasiguran. Njihove vrste se vedno bolj množijo, dočim se za vlado bori edino Bajram Cur na čelu svojih pristašev, ker so vladne čete zelo nezanesljive ter prehajajo k upornikom. —■ Vlada je odredila splošno mobilizacijo, toda uspeh je bil malenkosten, ker se je javilo le neznatno število vojaških obveznikov. Uporniki se bojujejo proti vladi na vseh krajih države, njihova moč pa je osredotočena na severu,- kjer dosedaj beležijo največje uspehe. Zavzeli so Skader ter sedaj prodirajo proti Tirani in Valoni. — Ogorčeni hoji se vrše tudi v bližini naše meje, kjer so prezimovališča iz Jugoslavije ubeglih kačakov. Te je vlada poslala v boj proti upornikom, toda posebnih' uspehov še ni z njimi dosegla. V Tirani obsoja, vojno . sodišče da na dan ugledne Albance, ki so osumljeni zv.eze z vstaši na smrt. Na smrt so in contumatium obsojeni tudi vsi pobegli ministri bivše vlade s predsednikom Ahmed begom vred. Mussolini v škripcih. Celokupno italijansko časopisje se obširno peča z novimi razkritji poslanca Do- natija, katera je navedel v ovadbi na senatno vrhovno sodišče proti bivšemu poveljniku milice, generalu De Bono. V tej ovadbi se sklicuje Donati na spomenico, katero je sestavil bivši podtajnik v notranjem ministrstvu, poslanec Finzi, pred svojo ostavko, katero je podal po Mussolinijevi zahtevi. Spomenico je spisal Finzi v svojo obrambo po umoru Matteottija ter jo izročil svojemu odvetniku v strahu, da ga ne bi fašistov-ska »Čeka« odstranila, ker je bil dobro poučen o njenih skrivnostih. Spomenico je prečital tudi nekaterim prijateljem in ti so sedaj iznesli njeno vsebino v javnost. »Čeko« je sestavljajo 6 članov, delala pa je na povelje Mussolinijevo; Mussolini je tudi indirektni krivec Matteottijevega umora. Fašistovska glasila sedaj pišejo, da je ta spomenica izmišljotina, toda iz njihove pisave je razvidno, da mora spomenica obstojati ter da je njena vsebina skrajno nevarna Mussoliniju in fašizmu sploh. Politična kriza v Nemčiji. Vladna kriza v Nemčiji se vedno bolj zaostruje. Po odstopu dr. Marxa je drž. predsednik Ebert ponudil sestavo vlade dr. Stresemannu voditelju Ljudske stranke. Stresemann je hotel sestaviti desničarsko vlado, ker pa je centrum odklonil svojo pomoč, s svojo misijo ni uspel. Ebert je nato ponudil sestavo vlade centrumu, ki je ponudbo odklonil. Bržčas bo ostalo zopet pri tem, da sestavi dr. Marx manjšinsko vlado, katero bode podpirala sredina in zmerna levica. Poraz v Maroku in zapadne velesile. Položaj za Špance postaja v Maroku vedno bolj kritičen. Med posameznimi plemeni, ki so se dosedaj zadržala nevtralno, se namreč širi odpor proti Špancem in pleme' An-gera, ki je bilo dosedaj njim naklonjeno, se je uprlo ter pridružilo bojevnikom Abd el Krima,. S tem je postal položaj španskih čet tudi na pozicijah, kamor so se dosedaj umaknile, nevzdržljiv in morale bodo popolnoma izprazniti dosedaj zasedeno ozemlje. Zadnji umik je stal Špance 20 tisoč mož, ki so deloma mrtvi, ranjeni ali ujeti. Maroška pustolovščina stane državo tudi ogromne materijalne žrtve — dnevno gre za to 6—7 milijonov peset, ali po naše 60 do 70 milijonov dinarjev. Tako ogromnih žrtev ne more trajno doprinesli niti najbogatejša država, kaj šele Španija. Razumljivo je, da se vsled tega v državi vedno bolj širi odpor proti povzročiteljem te nepotrebne vojne — proti kralju Alfonzu in diktatorju Primo de Riveri. O kralju je pisal pisatelj Blasco lbanez, da je iz osebnih interesov začel vojno, v kateri je on sedaj naj večji dobavitelj vojaških potrebščin ter zasluži pri tem ogromne svote. — Poraz Špancev je začel skrbeti Francoze in Angleže. Sicer v polni meri privoščijo Španiji, da je bila tepena, vendar se boje, da se ne bi vstaško gibanje zaneslo tudi na njihovo ozemlje. Francozi so radi tega koncentrirali ob meji Maroka precej močno armado. Zdi se pa, da vstaši dobro razumejo, koga j'.m je dovoljeno napadati. Kako so vstaška plemena proti Špancem nezlomljiva in bojevita, tako prijazna so napram Francozom, dobre vedoč, da bi takemu nasprotniku sigurno podlegla. Francija in Anglija komaj čakata, da bodo Španci vrženi v morje ter se popolnoma odrekli Maroku. Potem si bodeta izpraznjeno deželo razdelili v svoje inteersne sfere in uporni Kabyli sc svoje tako krvavo kupljene svobode ne bodo dolgo veselili. Bešefte. Vprašanje glede obstoja narodne skupščine po njenem razpustu. Hrvatsko časopisje je prineslo tole vest: 17. t. m. je slavil naš kralj Aleksander krstno slavo, Pri tej priliki mu je častital Ljuba Jovanovič v imenu narodne skupščine in kralj mu je na to častitko odgovoril brzojavno terier »Iskreno se zahvaljujem za tople častitke izražene v imenu narodne skupščine z ozirom na Našo krstno slavo.« Ako človek prečita Jovanovičevo častitko in kraljevo zahvalo, se mora nehote vprašati: ali še obstoja narodna skupščina po njenem razpustu, ali ne? Po zakonu postane pri nas predsednik skupščine, kakor hitro je ta razpuščena, predsednik državnega odbora. Predsednik državnega odbora mora pripraviti vse potrebno, da se lahko izvršijo volitve za novo skupščino. Glede častitke kralju h krstni slavi je nastopil Ljuba Jovanovič službeno ne kot predsednik državnega odbora, ampak kot predsednik narodne skupščine. Narodna skupščina obstoji tudi po njenem razpustu in Ljuba Jovanovič nastopa z vsemi pravicami skupščinskega predsednika. Ako pa obstoji narodna skupščina po razpustu, potem obdržijo s predsednikom vred vse pravice poslanci in predvsem jim gre pravo imunitete. Ravnokar pribito uvidi vsak trezno misleč človek, ker tudi ustava predvideva možnost, da se zamore sklicati po razpustu stara skupščina predno so izvršene nove volitev. Ako bi z razpustom skupščine čisto prenehala imuniteta in bi popolnoma ugasnil mandat poslanca, potem bi v izvanrednem slučaju, kojega predvideva ustava, ne mogel biti nikdo poklican v parlament. Nastop Ljube Jovanoviča v službi predsednika narodne skupščine in odgovor kralja na častitke jasno in očivid-no dokazujeta, da si je PPž režim privoščil presneto debelo protizakonitost, ko je proglasil ničevost poslanske imnunitete po razpustu skupščine. Imuniteta starih poslancev traja do izvolitve novega parlamenta. — a naši sedanji kraljevi ministri se tudi zanaprej ne bodo zmenili za to imenunitetno pravo, ker jim je gaženje imunitete v korist ter prilog. Ata »Narod« in duhovniki. Očetom pristoja najbolj, da dajejo svoji deci nauke, ob’j ubijaj a darila in grozijo s šibo. Tega se je zavedel tudi ata »Narod« in se kot skrbni jugoslovanski oče razhudoval nad »nehva- ležnimi otroci« — slovenskimi duhovniki v uvodniku z dne 16. t. m. Očita jim nehvaležnost napram državi — reci: Pašiču — Pribičeviču — Žerjavu, zahteva od njih servilno hlapčevstvo za to, ker bodo baje dobili par grošev, ko PPŽ jemlje cekine. No, le mirno atek! Otroci so nepoboljšljivi: slovenski duhovniki bodo ostali to, kar so bili: zvesti sinovi Cerkve, zvesti sinovi Slovenije in samozavestni državljani, ki /zase ne tirjajo nič več in nič manj kot svojo pravico, pa se hlapčevsko ne vdinjajo nikomur. Iz Slov sitije. O Kmetijski družbi za Slovenijo se mora od vseh strani priznati, da nam ona, odkar se zanjo pulijo stranke kakor fantje za kako deklino, daleko ni več to, kar bi morala biti in bi lahko bila. Če je ta družba namenjena res Sloveniji, kakor še nosi ime, kaj še imajo pri njej iskati tisti, ki Slovenije več ne priznajo in jih je za to tudi slovensko ljudstvo kot voditelje zavrglo. Proti vsem pravilom družbe, s pomočjo nasilne centralistične vlade se držijo v nji, da z zlorabo njenega imena in njenih sredstev ojačijo svojo stranko. Cela veriga nezakonitosti se je nad Kmetijsko družbo že izvršila, odkar uvidevajo brezobzirni politiki, da je ob naravnem razvoju v družbi SLS, to je slovenskemu ljudstvu premoč zajamčena. Temu dokaz ni samo največja bu-dalost, da se 15. decembra 1924 voli odbor za leto 1923, ampak ravnotako vsiljena in nezakonita praktika, da Kranjci volijo svoj odbor s predsednikom, Štajerci pa svoj odbor s podpredsednikom. Kakor hitro bi se pa razmerje spremenilo, in bi združeni liberalci imeli več upanja na zmago pri Štajercih kot pri Kranjcih, bi predsedniško mesto priznali Štajercem. Tudi to se jim zdi v redu, da so kranjski delegati smeli voliti štajerskega liberalca Petovarja v svoj odbor. Slepomišenje teh nasilnežev je krivo, da se za leto 1923 že ni prej volilo, če so že hoteli to formalnost, da se za leta 1923 voli, naj bi bila za drugi dan sklicana volitev za leto 1924, da bi prišli v pravi tir. Toda ne, bojijo se izida, In če jim za leto 1925 izid ne bo Bogve kaj obetal, se bo ta odbor proglasil za permanentnega. Ubogi Evgen Jarc si je skusil, kaj se pravi s samostojnimi biki se bosti. — Splošne volitve dne 8. februarja bodo vrnile tudi Kmetijsko družbo svojemu namenu. Pivku se je razbila fronta. Demokratski kandidat na Štajerskem dr., Pivko si je hotel zasigurati volilno zmago s tem, da se'je trudil formirali napredno fronto. Toda strateg Pivko ni. Ni bil za'časa vojne in ni na po- i litičnem polju. Še predno je mogel udariti po sovražniku, so se napredna krdela razletela in izbrala lastne volilne stratege. Pivku sta ostala samo dr. Vodnjak in Drofenik, zeleno uniformirana pristaša, slovenska kme-tijca. In sedaj gleda Pivko žalostnih oči na razbito fronto, kakor koKija za razbegljir i piščanci. Nosilec liste za žerjavščino, dr. Pivko kot odlikovan in ranjen avstrijski junak. V zadnji »Straži« smo pribi l,i kako se je največji Jugoslovan v mariborski oblasti — dr. Pivko odlikoval pod rajno Avstrijo kot s kolajnami in vitežkim redom odlikovani junak v bojih proti bratom Srhom in Črnogorcem. Di'. Pivko ni dobil od rajnega Franca Jožefa tolikanj odlikovanj: kar za prazen nič, kakor na primer kak bivši grof ali nadvojvoda, ampak naš »dični« Jugoslovan je bil tudi ranjen in to v bojih z brali Srbi. Najbrž je dr. Pivko pozneje, ko si je zopet zacelil rano, za Avstrijo prelito kri Srbom tako zameril, da ni utekel k njim —; ampak k našim »povojnim« prijateljem Italijanom, ki ga niso ranili, ampak so mu v znak protiusluge za pobeg lepo stregli in njemu edinemu podelili prostost, ker ga niso smatrali za ujetnika, ampak za »prijatelja«, ki je pribežal iz Avstrije v Italijo ne kot prepričan Jugoslovan, ampak kot čisto navaden italijanofil. Kdor pretaka kri za državo in se pusti od nje za to prelito kri kar najvišje odlikovati, ta ni bil njen rušitelj, ampak presneto \ trden podpornik. Rušili in zrušili so pokojno Avstrijo drugi, a nikdar, ne dr. Pivko v objemu in pobratimi ji j z zajčjimi Italijani. Na naslov agrarnega urada v Mariboru. Hišni posestnik, bivši nadučitelj in oče 9 nezakonskih otrok, mešetar z vinom itd. g. Troha v Zavrču si je vzel na veleposestvu g. Ulma dve parceli kot predsednik krajevnega agrarnega odbora. Tudi drugim je dodelil zemljo proti jasnemu besedilu zakona in navodil ministrstva za agrarno reformo. Vprašamo javno agrarni urad v Mariboru, kedaj misli odpraviti to ostudno zlorabo agrarne reforme, izvršiti pregled ter odvzeti zemljo vsem ki jo imajo po krivici, vrniti jo, odnosno podeliti pa onim, ki jim gre po jasnih predpisih zakona in navodilih ministrstva, pa jim jo je g. Troha odvzel, odnosno ni podelil? šef urada in poslujoči uradniki so nam odgovorni, ako ne popravijo takšnih očitih krivic in ostudnih pristranosti. Kratek odgovor. »Tabor« mi je v včerajšnji številki očital brezglavost in površnost pri upravljanju ministrstva za agrarno reformo, posebej še o podeljevanju zemlje dobrovoljcem. Nekoliko časa poprej pa je bilo v demokratskih glasilih, da sem uganjal korupcijo, ker sem Kmetijski zadrugi v Dugem selu dal v zakup 12 oralov za strokovno kmetijsko šolo. Poživljam gospode, naj imajo toliko časti in poštenja, da svoje trditve podpišejo z imeni! Na brezimna zavijanja in obrekovanja namreč ne odgovarjam, ker imam pametnejšega in nujnejšega dela dovolj. Sicer pa imajo gg. sedaj svojega | ministra za agr. ref. g. dr. Krizmana. On ima vse akte, i in jih naj odpre in on podpiše obtožbo, pa imate priliko, da me politično uničite, ako morete. Izjavljam namreč, da izstopim takoj iz političnega življenja, če mi dokažete eno nepošteno ali nezakonito rešitev tel«*» I mojega ministrovanja. — J. Vesenjak. Kaj nam poročajo o dr. Žerjavovem kandidatu Drofeniku v Rogaški Slatini? Pri Sv. Mohorju nad Slatino ima svoje posestvo »veliki« politik nesamostojne stranke zapeljanih kmetov v mariborski oblasti. Zato često opazimo v lem kraju njegovo neznatno postavo, tekati po raznih potih in cestah s skrbjo vestnega gospo darja — pa tudi z gorečnostjo vnetega agitatorja za svojo politiko. Da bi v svetomohorski občini pomagal sla-bostojni politiki na trdne noge, si je na sebe navezal celo žlahfo znanega ljubljanskega doktorja Debelaka — seveda za-.ceno težkih gospodarskih žrtev. Toda z žrtvami vsejano seme noče iti v setev, ne v klasje. Prva samostojna kandidatna lista za občinski odbor je bila razveljavljena, pri drugi ob ponovnem razpisu volitev pa tudi ne gre gladko, ker je v občini pač premalo pohlevnih in udanih samostojnežev. Gospod Drofenik, vi ste si svesti svojih velikih političnih zmožnosti in zato . kujete gotovo mnogo dalekosežnejse načrte za svojo bodočo karijero nego je volilna zmaga v brezpomembni, neznatni hribovski občini. Ne boste se torej. preveč vznemirjali, ako pri Sv, Mohorju ne bo šlo vse po vaših planih. Povemo vam namreč enkrat za vselej: pri občini ne rabimo vašega varuštva, ker smo samostojni v dobrem pomenu besede, pri državnozborskih volitvah ne damo krogljic vam, ker ste svojo politično hreščečo lajno privezali na dr. Žerjavovo samokolnico, ki besno dirja z usodo slovenskega ljudstva v propast. Poštenost mora enkrat zmagati. Od Sv. Križa pri Rogaški Slatini poročajo: Osovražen je med ljudstvom. Vnet agitator za avstrijska vojna posojila je bil. Vsiljeval se je v rekvizicijske komisije. Z nravnim pregreš-kom se je ponižal med stanovskimi tovariši in pred ljudstvom. S silo je hotel med prevratom vzeti v svoje roke vodstvo šole, a ker se mu to ni posrečile je celih šest let s svojo oblastnostjo grenil življenje svojemu neposrednemu predstojniku. V sodni preiskave se nahaja. ~ In vendar mu gospod Pirkmajer, čigar »policijski spi -celj na Slatini«, ga ljudstvo splošno imenuje, pomore do tolizaželjene nadučiteljske časti s tem, da pošlje pred tedni rednim potem imenovanega šolskega upravitelja s stalnim.službenim mestom čez hribe v Stoprce — ker je pač vzgieden krščanski mož in marljiv učitelj. Popravljena in razširjena šola je Verkovo delo. Zasluži plačilo. ,Naj si, g.Pirkmajer pokliče v spomin, da bi lahko že davno imela krasno novo šolsko stavbo za skoro isti denar, če bi se bil brez obotavljanja okleni! načrta tedanjega načelnika kraj. šolskega sveta. Tudi naj ve gospod veliki župan, da bi se lahko obrnil v zadevi šolskega poslopja pri Sv. Križu na merodajnejše činitelje, nego na skrajno nepriljubljenega uči zelja, ki naj bi v svoji službi eksponenta delal za hrbtom šolskega sveta in, šolskega vodstva. Pogrešeno. Ali kdo pričakuje vzgojnih uspehov v šoli, ki jo vodi pri ljudstvu osovražen učitelj? Ali si moremo misliti kaj žalostnej-šega, ko porogljiv nasmeh otrok, ki nočejo slušati svojega vzgojitelja — ker ga ne ljubijo, ga ne spoštujejo, mu niso otroško vdani? Dajte nam takoj, nazaj našega Črnigoja, da se skrajša doba nereda! Da bo ljudstvo pomedlo brez usmiljenja današnje vsiljivce in policaje nasilnega režima iz površja slovenske zemlje, o tem bodite vendar enkrat prepričani tudi vi, ki verujete v vzha jajoče solnce velikosrbske nacije. Mi vemo, da mora zmagati poštenost, bratstvo in svoboda! Od Sv. Antona v Slov. gor. Ali je Katarina Da j čar na Kamenščaku zvedela cd nas, kako po ceni se lahko j iznebi moža, ki se ga je navoliia. Tudi pri nas je namreč to leto žena, s sodelovanjem lastne hčere ubila svo- j jega moža,, Martina Kukovec. Pol leta ječe so ji vendar prisodili sodniki brez porotnikov, hčer pa celo oprostili. Ali je prestopno leto krivo, da so ženske tak hude. — Druge dozdaj možem šfe samo obečavajo kaj enakega, kakor parkeljni, da bi bili bolji pridni. Si bo treba zapomniti! Iz Vojnika pri Celju poročajo: Pri nas se je že močno vzbudilo zanimanje za volitve. CM prvega do zadnjega 'gre (klic, da bomo volili našo Slovensko ljudsko stranko, ker je edino ona slovenska, vse druge pa odklanjamo. Nasprotniki, posebno učitelji, so že začeli dvigati svoje srbske glave in šušljati nekaj o prete-paškem društvu orjuna, ker edino na ta način se še morejo uveljaviti. Pa pesti- vojniških fantov so trde, to sr naj dobro zapomnijo. Posebno skrb pa borno posvetili trgovcu, ki razpečava »Domovino« in »Juiro«, ki pljuje tu na vse, kar je slovensko. Zapomnimo si to in ne pljujmo v svojo lastno skledo. Zaščita stanovanjskih najemnikov. Dne 15. decem- | bra 1924 se je vršil »Pri Mraku« v Ljubljani sestanek zastopnikov strokovnih organizacij državnih, poštnih in privatnih nameščencev, železničarjev, upokojencev, obrtnikov itd. Na sestanku se je obravnavalo stanovanjske vprašanje z vidika namere, da naj s 1. januarjem 1925 preneha veljavnost stanovanjskega zakona in da organizacije hišnih posestnikov skušajo z anketami in drugimi sredstvi ustvariti razpoloženje za ukinjenje zaščite stanovanjskih najemnikov in za realizacijo svojih pretiranih zahtev. Na sestanku se je sklenilo, oziroma ugotovilo: L Obsoja se postopek pri sklicanju in potekanju ankete, ki se je vršila dne 6. decembra pri velikem županu, ljubljanskem pod predsedstvom načelnika oddelka .«Pa socialno politiko g. dr. Goršiča. Ankete, ki je bila sklicana z objavljenim namenom »sporazuma«, je dobila izrazito obliko zaščite lastnikov. 2. Iz postopanja, kakor je bila anketa sklicana in kakor se je umerjal njen pptek, je očitno, da naj bi se bila kon- . čala z rezultatom, hišne lastnike pod plaščem nekak- ji ! Snega, sporazuma, ki bi zanje stvarno ne bil obvezen, razrešiti vsake obzirnosti napram najemnikom tako glede odpovedi stanovanj in poslovnih lokalov, kot glede povišanja najemnine. 3. Organizacije z zadovolj- st v om ugotavljajo, da so razen zastopnikov »Osrednje zvez,e javnih nameščencev in upokojencev zastopniki vseh drugih organizacij potem, ko so dali primerne izjave, spričo pretiranih predlogov zastopnikov hišnih lastnikov anketo demonstrativno zapustili. 4. Organizacije jemljejo z zadovoljstvom v vednost, da se je po anketi na izrednem občnem zboru Osrednje zveze javnih nameščencev in upokojencev ugotovilo, da njena zastopnika nista imela pooblastila za izjave, ki sta jih dala na anketi, in da se jima je s sklepom občnega zbora zabranilo vsako nadaljnje pogajanje s hišnimi lastniki v imenu Osrednje zveze. 5. Organizacije smatraj > za neobhodno nujnost, da mora sedanji obseg zaščite stanovanjskih n a j cimi i kov ostati neokrajen dotlej, dokler narodna skupščina ne sprejme novega stanovanjskega zakona. 6. Zbrani zastopniki izjavljajo, ria bodo organizacije, če bo treba, dajale svojim članom — stanovanjskim najemnikom ne samo moralno, temveč ludi fizično zaščito. 7. Organizacije bodo v bodoče glede vprašanja zaščite stanovanjskih najemnikov nastopale v vsakem oziru sporazumno in složno. Organiza ije svojim članom nujno priporočajo, naj se včlanijo v Društvu stanovanjskih najemnikov. Ummnovice. Takrat bodo znamenja po »Jutru«. Kakor hitro se je vsilil v volihio vlado PPŽ režim, smo vedeli, da bo preizkusil pred volitvami prav vse nasilne metode, da bi se obdržal na površju. »Jutro« je dolgo tajilo, da bi mislila sedanja vlada na kak teror in na nasilje. Javnost je kljub temu zanikanju znala, da se bodo nasilne metode uporabljale šele kak dober mesec pred volitvami. Kar je javnost pričakovala, to je tudi četrtkovo »Jutro« napovedalo na prvem mestu. »Jutrov« dopisnik se je razgovarjal z aktivnim ministrom in ta mu je zaupal, da je prišla vlada po enomesečnem čakanju do rezultata, da bo energično začela uporabljati zakon, da se ščiti državna avtoriteta in prepreči vsaka subverzivna agitacija. Kako namerava dr. Žerjav zaščititi državno avotoriteto, nam pove četrtkovo »Jutro« tudi na •prvi strani, ko naznanja, da je imenovan za poveljnika žandarmerijskega polka v Ljubljani polkovnik Trn-kovič iz Splita. Na njegovo mesto pride sedanji komandant v Ljubljani polkovnik Hurkijevič. Slovence je osrečil za volitve g. dr. Žerjav z žandarmerijskim poveljnikom, ki se je vežbal o Pribičevičevih metodah v Dalmaciji, kjer je p o 1 i ca j d e m o kr a tsk a orjuna najbolj nasilna in se jej je od strani oblastnih čuvarjev javne varnosti doslej še vse izpregledalo. »Jutro« že oznanja režimski teror pod firmo zaščite državne avtoritete, žan-darski komandanti se premeščajo--------to so prve pre- rokbe in prva znamenja nasilne predvol itvene dobe. Za božičnico in Novo leto bomo poskušali prve Pribi-čevič-Žerjavove dobrote, ki bi naj zaščitile PPŽ avtoriteto. Okrog razpjusta osješkega občinskega sveta. V os- ješkem občinskem svetu, katerega sestavljajo po večini Zajedničar ji, je stavilo 24 članov na župana zahtevo, da skliče plenarno sejo ter se na njej izjavi za republiko. Radi te zahteve se je nekaj časa govorilo, da bo občinski svet razpuščen. Sedaj je župan izjavil, da on še ni priznal nove smeri, po kateri je krenila Hrvatska Zajednica ter vstraja na njenem starem programu. Pa vkljub tej izjavi bo vlada celo zastopništvo najbrž razpustila. Nov dnevnik v Beogradu, ui.« 16. t. ra. je izšla v Beogradu prva številka novega dnevnika »Naši dani«. List naglaša v uvodnem članku, da bo zastopal interese najširših slojev, delavcev in kmetov v borbi proti buržoaziji in nazadnjaškim elementom, v ostalem ho pa popolnoma politično neodvisen. Apelira na delavce in kmete, da listu dopisujejo, kjer bo on edini zastopal njihove interese. Baje bo zastopal začasno politiko opozicije. Preganjanje delavstva v Beogradu. V zvezi z razpustom Neodvisne delavske stranke je pričela policija preganjati in zapirati delavstvo1. V raznih javlnih lokalih in po> delavnicah je bilo aretiranih večje število delavcev, katere so vkljub temu, da so se legitimirali, odlgnali' takoj v glavnjačo. S tem se je pričelo sistematično preganjanje organiziranega delavstva, ki je sedaj predano na milost in. nemilost posameznim policijskim agentom. Tega položaja se pridno poslužujejo tudi delodajalci, da odpuščajo delavce ter jih dajo enostavno še zapreti, če jim niso po volji. Celo Čara go hočejo pomilostiti. Odkar je postal dr. Edo Lukinič pravosodni minister, se govori in piše čisto resno, da pripravlja pravosodni minister g. Lukinič ukaz o pomilostitvi harambaše Jove čaruga. Ako se bo ta pomilostitev res izvršila, potem bo ta Lukiničev korak eden naj bolj značilnih za one, ki so si prilastili oblast nad to našo državo. Strahoviti razbojnik in hajduški harambaša Jovo čaruga je prizadejal narodu tolikanj zla in gorja,«da je morala na njegovo glavo vlada samo razpisati več deset tisoč dinarjev. Ko je bil čaruga aretiran, ko so ga preiskali in dobili: pri njem izkaznico za pripadnost k radikalni stranki in Pašičevo sliko, se je začel razbojnik polagoma pretvarjati v junaka. Manj se je govori’o o njegovem tolovajstvu, pač pa mnogo več o njegovem junaštvu. Danes se že očitno govori in piše o Čaruginem pomiloščenju. Po desetih letih odkrit zločin. V Velikem Becker iku so po slučaju odkriti 3 zločini, katere; Je učinila neka brez vestna žena. Meseca maja tega leta je v tem medi nenadoma umrl dijak Milivoj Relič. Njegova s nart je bila tako sumljiva, da je policija odredila razfelesenje ter odkrila, da je bil zastrupljen z arzenikom. Sum je padel takoi na njegovo mačeho, ki je nazadnje zločin pri- znala. Ker je pred dvemi leti njen mož in oče nesrečnega dijaka umrl pod enakimi okolnostmi, so izkopali tudi njegovo truplo, in v ostankih trupla so v resnici odkrili arzenik. Sedaj, ko bi se morala vršiti že razprava proti zločinski ženi, je nekdo prijavil sodišču, da je pred desetimi leti obtoženka na enak način ubila sv oj e -; ga prvega moža. Zločinka je priznala tudi ta umor ter ■zjavia, da je zastrupila vse tri, da je dospela v po-; sest njihovega premoženja. Proces proti zastrupljevalki, i ki se bo kmalu pričel, bo zopet velika senzacija in .Ju~ ! čir ko sigurno čaka smrtna obsobda. Društvo narodov in naša produkcija opija. Nedavno se je vršil v Švici kongres, katerega je sklicalo društvo narodov in ki je razpravljal o omejitvi produkcije opija, ki pomenja za človeštvo vedno večjo nevarnost. V Evropi bi prišla v poštev pri omejitvi produkcije tega strupa v prvi vrsti naša država; pri nas se prideluje v južni Srbiji nekaj desetin vagonov opija letno; večina strupa se izvaža. Pridelovanje opija je zvezano z neznatnimi stroški, vrže pa ob dobri letini velik dobiček. Omejitev produkcije bi pomenila za našo državo občutno škodo. V Makedonijo odpošlje društvo narodov posebno komisijo, ki bo tamošnje kulture maka proučila ter podala Društvu narodov svoje mnenje, dali je omejitev produkcije pri nas potrebna, ali ne. pr Dü?» 0©tl5:e*»-j©«r L jgf Prah Puding ilP5 «jHI dobi se povsod ali pa v tovarni frTtia glava Jos. Reich v Mariboru. Iz Maribora, Tiho delo za republikansko mišljenje opravljajo pri svojih slavnostnih govorih nekateri' gg. demokrati. Tako je n. pr. g. dr. K. v Mariboru s posebnim povdarkom navajal, kako so krog nas same republike. Za monarhijo ni vedel navesti drugega razloga, kakor vprašanje: kaj bi bilo, če Ibi vsako četrto leto volili predsednika? Gospod profesor je tako vrgel med mladino vprašanje, ki se med njo še ni razpravljalo. Oj, modrosti! Mariborski direktor Voglar je bolj papeški kot Pri-bičevič. Kakor znano, je prosvetni minister Pribičevič takoj, ko se je priplazil do vladne moči, izdal naredbo, po kateri prepoveduje po šolah vse one telovadne organizacije, ki so plemenskega značaja ali pa stojijo na verski podlagi. Tozadevne okrožnice je razposlal ljubljanski prosvetni oddelek vsem ravnateljstvom šol; prejel je to okrožnico tudi neslavno znani direktor ženskega učiteljišča v Mariboru, Voglar. Pribičevič ni v naredbi niti z eno besedo omenil Orla, pač pa je to storil Voglar in lastnoročno dostavil okrožnici, da se prepoveduje na šolah tudi Orel. Z ravnokar omenjenim komentarjem se je označil Voglar za bolj papeškega, nego je Pribičevič. Naj le počaka g. Voglar en mesec, za tedaj si bomo njegov samovoljni komentar zapomnili pre sneto dobro. Sploh povemo gospodu Voglarju že danes, na uho, da imamo proti njegovemu ravnateljevanju na »ženskem« učiteljišču že zbranega toliko smrde lega gradiva, da bo moralna mariborska javnost kar strmela kdo in kak človek je ta Žerjav—Pribičevičev direktor Voglar, kateremu je žalibog zaupano ravnateljstvo nad vzgojo »ženskega« učiteljskega naraščaja. 76 let stara gospa Cecilija Bregant umrla. Včeraj v četrtek je umrla gospa Cecilija Bregant, vdova po rajnem nadučitelju Bregantu, ki je služboval v Negovi ter pri Sv. Benediktu v Slov. gor. in je bil po upokojitvi kot pisarniška moč nastavljen v mariborskem škofijskem ordinariatu. Pogreb se bo vršil jutra v soboto Ob 15. uri na pobreško pokopališče. Ogenj v dimniku. Na mariborski carinarnici je v skl a-I diišču za zavoje nastal v dimniku ogenj. Zažgale so se sa-I je in iskre so švigale iz dimnika visoko v zrak Obveščena j je bila takoj požarna bramba, ki je ogenj takoj zadušila in j odVrnila pretečo nevarnost - Stolno Prosvetno društvo danes še prav posebno vabi I k predavanju, ki ga bo imel ob pol 8. uri zvečer č. g. dr, ! Jeraj v sobani na Poroški cesti 1 (poleg cerkve sv. Aloj-, zija). Narodno gledališče v Mariboru. Repertoar: Danes, petek, 19. decembra: Zaprto. Sobota, 20. decembra: »Pri treh mladenkah« ab. A. Nedelja, 21. decembra: »Liliom« ab D. (Kuponi.) Pondeljek, 22. decembra: Zaprto. Torek, dne 23. decembra: »Pri treh mladenkah« ob B. Sre-j da, 24. decembra: Zaprto. Četrtek, 25. decembra ob 15. Poslano. ^•‘WiKr^rrìtigryfiwBn^ .i.iiniurinii i ■■■—■—. ' %Zp je «led vze) babico iznenadil jo ie na Božič s košaro z darovi od • Meinla. V resnici ni prikladnejšega dara za Božič in Novo leto, kakor košara, napolnjena z . : najfinejšo Meinlovo čokolado in pralinami, • bomboni, Meinlovo najfinejšo mešanico kave in čaja, likerji, vini, keksi itd. Božične košare v vsakem aranžmaju se dobijo v vseh podružnicah tvrdke: JULIO MEiNL, ustanovljena 1862. I »Peterčkove poslednje sanje«. (Kuponi.) četrtek, 25. i decembra ob 19. in pol: »Mamzelle Nitouche«. (Kuponi). Petek, 26. decembra ob 15.: »Liliom«. (Kuponi, zadnjič v sezoni.) Petek, 26. decembra ob 19. in pol: »Pri treh mladenkah«. (Kuponi). Sobota, 27. decembra: »Trubadur« ab C. (Kuponi.) Nedelja, 28. decembra ob 15. »Peterčkove poslednje sanje«. (Kuponi.) Nedelja, 28. decembra ob 19. in pol: »Pri treh mladenkah« ab. E. Pondeljek, 29. decembra: Zaprto. Torek, 30. decembra: »Razporoka« ab. A. (Zadnjič v sezoni.) Sreda, 31. decembra: Zaprto, četrtek, L januarja ob 15.: »Peterčkove poslednje sanje«. (Kuponi). Četrtek, L januarja ob 19. in pol: »Pri treh mladenkah«. (Kuponi.) — Sprememba repertoarja. Repertoar se le v toliko spremeni, da se igra v soboto 20. t. m. namesto najavljene »Razporoke« opereta »Pri treh mladenkah«. Abonma pa ostane isti kot je bil že najavljen za »Razporoko«, namreč ab. A. Kontumac radi Škrlatice v Krčevini. Radi slučajev Škrlatice je bilo v Krčevini pri Mariboru kontumacira-nih več hiš. Ker je pa sedaj ta nevarna bolezen ponehala, se bo kontumac ukinil od slučaja do slučaja. Potrdilo o ukinitvi kontumaca lahko dobijo prizadeti vsak dan na rotovžu pri mestnem fizikatu od 10. do 12. ure. Predlogi za rešitev stanovanjske bede. V nedeljo dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldne se v mestnem kihu nadaljuje predavanje o predlogih za rešitev stanovanjske bede. Za nove poslušalce se na kratko ponovi snov od pretekle nedelje, tako, da bo nadaljevanju lahko sledil tudi kdor se dosedanjih predavanj ni udeležil. Izmed konkretnih predlogov bo širšo javnost najbalj zanimal predlog na ustanovitev državnega stanovanjskega fonda za pospeševanje zidanja malostanovanjskih hiš. Trenutno še bolj zanimiv pa je predlog na ustanovitev drž. stanovanjskega odbora, ki naj ima nalogo, izdelati osnutek za novi stanovanjski zakon in poleg tega prevzeti vodstvo za sporazum med najemniki in hišnimi gospodarji za čas, do izdaje novega stanovanjskega zakona". Kot zaključek nedeljskega predavanja se bo načelo vpra sanje ustanovitve objektivne posredovalnice za sporazum med najemnik' in gospodarji za brezzakonito dobo do izdaje novega stanovanjskega zakona. Mestno kopališče. Z ozirom na božične praznike bo kopališče do praznikov vsaki dan odprlo in sicer v nedeljo, dine 21. decembra, od 9. do 14. ure, v pondeljek, torek in sredo od 9. do 12. ure zvečer. Parna kopelij bo v nedeljo, pondeljek in sredo za moške in v torek za ženske. Ker ostane kopališče po praznikih v soboto, dne 27. dec. zaprto in se odpre šele 30. dec., se opozarja občinstvo, da j se poslužuje kopališča v navedenih dneh. Čevljarski mojster Miki na Koroški cesti izjavlja, da nima z Vinkom Miklom na Ruški cesti v Studencih prav ! nič drugega skupno, kot ravno slučajno ime. MRTVO TRUPLO MIKLA NAJDENO. Maribor, 19. decembra. Po aretaciji mizarskega mojstra Šlahiiča na Bregu pri Ptuju so ugotovili, da je imel Šlahtič z ži vinskim gnojem oštrofotane čevlje na nogah. Baš radi tega je policija sumila, da je Šlahtič udeleežn tudi pri umoru Vinka Mikla, katerega po odkritju žaloigre na Ruški cesti ni bilo nikjer. Policija je bila radi oropane Mik-love delavnice na Ruški cesti uverjena, da je Miki ubit in bogzna kje v okolici Studencev zakopan. Radi z živinskim gnojem ponesnaženih Šlahtičevih čevljev, je dobila mariborska policija nalog, preiskati in pregledati vsa gnojišča po Studencih in okolici. Danes zjutraj1 sta po Betnavski cesti malo dalje od artilerijske vojašnice šla pregledoval kup gnoja revirni nadzornik Starc in stražnik Markežič. Ob Betnavski cesti je travnik, ki je last konjskega mesarja Copettija. Na tem travniku je pojata za seno in pred pojato pa kup gnoja. Stražnika sta ogledovala pojato in gnojišče. Po kratkem pregledu gnojišča sta ugledala, kako so molele izpod tanke plasti gnoja človeške noge. Gnoj je bil kmalu odmetan, in izpod gnoja se je prikazalo mrtvo Miklovo truplo. Glava je Miklu popolnoma zdrobljena. Nadaljna preiskava je dognala, da so Mikla neznani morilci začeli lomastiti po glavi pri že omenjeni pojati, ker so krog in krog še danes mlakuže krvi, raztepeni možgani in kosti Miklove razbite lobanje. Od pojate so vlekli zločinci mrtvo žrtev za noge proti gnojišču, kjer so jo pokrili le bolj površno z gnojem. Mrtvo Miklovo truplo je bilo pod gnojem ravno en teden dni in ga je spoznati samo po obleki in po obuvalu. Pri umoru Mikla je bilo udeleženih več oseb. Kako in kdo je spravil Mikla k že omenjeni pojati in ga ubil, ej danes še precejšnja uganka. Danes bo prepeljan v avtomobilu iz Ptuja v Maribor umbra osumljeni Šlahtič. KOLIKO BODO STALI NAŠI ČASOPISI L. 1925? »Slovenski Gospodar« bo stal v letu 1925 v Jugoslav^: celoletno 32 dinarjev, polletno 16 dinarjev, četrtletno 8 dinarjev. Zunaj naše države pa stane »Slovenski Gospodar« še enkrat toliko, kot doma. »Straža« bo stala leta 1925 v Jugoslaviju Celoletno 80 dinarjev, Polletno 40 dinarjev, četrtletno 20 dinarjev, Mesečno 7 dinarjev. Izven naše države stane »Straža« še enkrat toliko, kakor doma. Spo niniöite se Dijaške veieHel «ezdni paznik vešč šumarstva, neoženjen in ne pod 3O let star, se sprejme pri Mariboiskem paromlinu Karl Scher-baum & sinovi, sprejme se le pismene ponudbe. 1 771 Morska trava {Afrik) najboljše vrste nudi vsako množino najceneje »Fruktus«, Ljubljana, Tabor 2 in Krekov trg 10. 760 10—1 prdktiCoih fn nalcenejših božičnih in novoletnih daril »Če ‘oddajate sobe, stanovanja, lokale, trgovine, gostilne itd., javite nasilov »Posredovalcu«, Ljubljana, Sv. Petra cesta p, da ga odda interesentom. Izognete se neprijetnostim. 769 'n ^vilh za Q0 . JžSfed žimnice, platno za prtiče in vse drugo posteljno perilo, odeje šivane in flanelaste, preproge, zastore, posteljne in kavne garniture, namizne prte, prodaja v velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah veletrgovina R. STERMECKI, CELJE, št. 334, Ilustrovani cenik zastonj 1 Trgovci engros cene. 48I 16 kakor: maniküre, ročne torbice, potne opreme, bovčeki, dežniki, palice, galanterija, srebrnina jedilno orodje, ----parfumerija, družabne igre Samo300Dfpanko na domi Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija; snežno bela in desetletja trpežna. Dobavlja se proti predplačilu ali povzetju. Poseben oddelek za moško perilo bele in modre srajce, sj. alne srajce, spodnje hlače, žepne rute, ovratnike, samoveznice, nogavice, rokavce, dokolen ce, triko- 'mmmm1 |sweaterji i. t. d. ■Cenik brezplačno. Inserat priložiti. Ako ne ugaja, se vzame radevolje nazaj. Velikä izbira okraskov za božično drevo! MARIBOR Slovenskim cifraše ml ■V zvezku »Slovenske nabožne pesmi za citre«, so tudi štiri božične, ki so prav primerne za božične praznike. Cena S D. Drugi zvezki so po 18 D, zvezek 11. (Koroške) pa po 20 D. Grajski odmevi z Jugoslovanko 8 D. Kdor pošlje denar (ali znamke) naprej, dobi naročeno takoj poštnine prosto. (Povzetje je drago.) Zvezek 2. in 9. sta pošla. (Pesmi se spremljajo lahko tudi z gosli, s kitaro aji s tamburanjem.) TV. KIFERLE, Ljubljana, Krojaška ulica 8, II. nadstropje, (gostilna Maček). 765 Maribor, Aleksandrova cesta 23. Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov Perhavce Valiate MARIBOR MARIBOR Meljska cesta 3. priporoča predvsem svojo veliko zalogo najizbomejšega Vermouth-vina, od najslovitejših zdravnikov kot splošno in najučinkovitejše sredstvo proti različnim bolestim ter zlasti rekonvalescentom in slabotnim priporočenega. Poleg tega se dobijo in so vsak čas na razpolago najrazličnejši likerji, rum, konjak in slivovka, vse najboljše kvalitete. Zahtevajte cenike! 676 II—1 la trboveljski premog, kosovec in kockasti la ostrauski koks, kosovec, la l ukova drva, cepana in žagana po naj-nižjih dnevnih cenah pri DÄVCRIN JOHAN IN DRUGOVI družba z o. z. Maribor, Gregorčičeva u ica štev. I, JOS. WÄIDÄCHER, trgovina s čevljarskimi potrebščinami MARIBOR Slovenska ulica 6 MARIBOR vošči vsem cen j. odjemlacem vesele božične praznike in srečno novo leto. Priporoča za praznike in za novo leto svojo bogato opremljeno zalogo damam in gospodom »luksus« in trpežne čevlje za deco in za hišno rabo v veliki izbiri. Zmerne cene. Kamaše iz kože lastnega izdelovanja v obilni izbiri. Velik razpis daril amr Najboljša in najcenejša darila za Bož č in Hovo leto se dobijo samo v galanterijski trgovini Josip Ml naričg Marii or, Glavni trg št 17, Pri nakupu od Din. 1C0’— dalje 5 odstot. popusta pnvovrs tn a novo Ib ago povsem %nela se dobi povsod. Prva hrvatska tvornica salame, preka enega mesa in masti M. Gavrilo »i£-a sin. d. d. Petrinja. Generalno zastopstvo za Slovenijo : R. BUNC in drug Ljubljana— Celje— Maribor. Rok za pošiljatve do 28. decembra 1924, Hočemo, (la spozna vsakdo milo za madeže Urax, ki odstrani radikalno vse madeže iz oblek ter ne škoduje najfinejšim tkaninam zato razpisujemo nastopno nalogo za Najprimernejša božična in novoletna darila Česa nam je treba za odstranitev vseh madežev? Odgovor: Urax milo proti madežem ter čiste v . . . (S pikami naznačen odgovor naj se dopolni z odgovarjajočimi črkami.) Za pravilno rešitev razpisujemo tale darila: 1. darilo nova kompletno spalno sobo v prima lesu (ati gotovini). 2. darilo nov pisalni stroj Adler (ali na željo v gotovini). 3. darilo nov šivalni stroj »Central Bobbin« (ali na željo v gotovini). 4. darilo novo damsko kolo Puch M 7 (ali na željo v gotovini). 5. darilo novo moško kolo Puch M 4 (ab na željo v go-: lovini). 6. darilo nov šivalni stroj Singer Langseh. (ali na željo v gotovini). 7. darilo nova zlata moška ura. 8. darilo nova zlata damska ura. A 9. darilo nov fotografični aparat 9 krat 12. 10. darilo nov daljnogled. 11. darilo nova srebrna moška ura. 12. darilo nova srebrna damska ura. 13. dio 40. darila prima žepne in zapestne ure. 41. do 500. darila različna dobra tolažilna darila. Pogoji: 1 Reševanja uganke se lahko udeleži, kdor naroči i» takoj’plača kos mila Urax s poštnino vred za 10 dinarjev in ki stalno biva v kraljevini SHS. 2. Vsled nepotrebnih manipulacij je priložiti 10 dinarjev pri naročitvi ter odgovor na vprašanje, kakor tudi natančen pisani naslov pošiljatelja. 3. Darila se bodo razdelila pod nadzorstvom javneg» notarja in se bodo dobitelji takoj obvestili ter objavili v tem časopisu. , 4. Gornja darila so preračunana na najmanj 15.000 vpošiljateljev, ter se procentualno z vpošiljatvami zvišajo ali znižajo. 5. Vsak udeležnik se podvrže notarjevi določbi ter je pravna pot nedopustljiva. «t praktično vporabo: damske torbice, torbice za potovanje, spise, šole, tobak, smodke, denar itd. se dobi v na na j večji izberi pri IVAN KRAVOS, MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13. Lastna torbarska delavnica: Slomškov trg št. 6. trgovin» z muzikalnimi ins rumentL Največja zaloga vseh vrst glasbil, strun in njih posameznih delov. Lastno izdelovanje harmonik po naročbi, tamburic, gosli, citer itd. Najboljša delavnica za popravila. Ustan. 1895. Kdor v „Straži“ oglašuje, uspeha gotovo se raduje! MARIBOR, Korcška c. 7» »Iffin snnsibolišl ! Cenik brezplačno! Predivo kupuje po nsjvišjih cenah ali zamenja za gotove vrvi tvrdka Ivan N. Adamič, Maribor, Vetrinjska ul. 20. 613 Denar naložila trojalk«, «utknjene in plain«“ »s odpadke, staro želez]®, kovano i» vüto, glaževino, kakor odpadke vsake vrste iuHpkK po Mtvitph setti* A. Arbeiter, Marita», Kfcavttka aliar-II Kamenjam tud! staro Selézja, Intero je za vporabo, a koa wSifasd odpadki la vittima s Rarittora, Stolna ilici št fi. Sri obrestuje hranilne vloge po GRAZ Postfach 205. Opomba: Kdor naroči skupaj 20 komadov mila, dobi povrh gratis in Iranko eno fino nikel Anker-Remontoir urou oziromi po dogovoru. Tisk tiskarne sv. (Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdaja konzorcij »Straže«,