Siev. 95.
V lifublfam, v sreio, 26. aprila 19U.
Leto XXXIX.
s Velja po pošti: s
Za oelo leto naprti . K 26'— za pol leta „ . „ <3-— za četrt leta „	ti-50
za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ , „ 6-— za en meseo „ . „ 2'—
V	opravi prejeman mesačno S 1*80
SLOVENEC
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v
■ • ■ • m n
• * • • t, 10
za dvakrat za trikrat sa večkrat primeren popust
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
: Izhaja m
vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
K2- Uredništvo )e t Kopitarjevi nllol itev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. leg Avstr. poštne bran. racnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račun št 26.511. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 8 strani.
Izjava zvršilnega odbora S. L. S.
'Zvršilni odbor S. L. S. jo sklonil v Svoji seji včeraj, dne 25. aprila soglasno: Zvršilni odbor S. L. S. izraža svojo iskreno hvaležnost volilkam in volilcem v ljubljanski mestni zastop, ki so pripomogli, da je stranka dosegla tako krasen uspeh. Častitim gospem uršulinkam izreka zvršilni odbor svoje spoštljivo občudovanje nad njihovim heroizmom, ki so z njim prenašale ostudno in brezprimerno podlo divjanje liberalne druhali, katera jc pod vodstvom liberalnih voditeljev razgrajala proti njim. Zvršilni odbor konstatira, da je bilo med to d nihal jo večje število šolske mladine, ki je uganjala — brez dvojbe naliujskana. — največje surovosti vpričo svojih učiteljev. Zvršilni odbor protestira najodločneje in ogorčeno proti vodilnim policijskim uradnikom, ker so bile varnostne odredbe popolnoma nezadostne, kar je tembolj čudno, ker je bila policijska oblast pravočasno opozorjena na to, kaj se pripravlja. Zvršilni odbor izjavlja, da je proti domoraliza-ciji in podivjanosti, ki jo po nebrojnih dokazih zlasti izza zadnje volitve direktno goji liberalna stranka osobito med mladino, treba slejkoprej naj-brezozirnejšega boja in da mora stranka v vseli svojih zastopili z največjo odločnostjo nastopati proti liberalni stranki in proti vsem, ki se ž njo vežejo ali jo kakorkoli podpirajo. Z ozirom na to sklene zvršilni odbor: Od vsakega mandatarja S. L. S. se mora zahtevati pismena obveza, da se bo izogibal vsakemu političnemu stiku z liberalno stranko in da v nobenem slučaju ne sme rabiti političnega vpliva v prilog liberalne stranke in njenih pristašev. Vsak prestopek proti temu sklepu pomenja izdajstvo S. L. S. in zvršilni odbor bo izvajal v danih slučajih brezozirno vse posledice proti krivcu.
Ki jih ie?
Za liberalce vprašujemo. Pri zadnjih volitvah v občinski svet sc je pokazalo, da imajo mnogo manj od polovico Ljubljane na svoji strani. To sc pravi, da je njihove igre konec. Teh 23 mož, ki jih imajo, jih nc bo rešilo bližnjega, popolnega poraza.
Nas ne more menda nihče dolžiti, da bi bili kakšni posebni prijatelji slovenskih liberalcev. Vkljub temu smo pa skrbeli, da se je dejansko življenje tudi v političnem oziru razvijalo pravilno. Liberalci, kadar so hoteli kaj doseči, so se često obračali na našo stranko, in morda imajo tisti naših prav, ki trdijo, da so le prevečkrat našli v naših vrstah prijazen posluh. Zadnje volitve so v tem oziru naredile temeljit konec. In če smemo kaj napovedovati, naj bo to-le: Posledice liberalne razdivjanosti bodo v tem oziru precej hujše, nego jih kaže golo razmerje številk v mestnem zastopu.
Bogokletni, krščanstvu besno sovražni članki liberalnih listov, »Narodove« ostudne karikature in napadi na poštene žene, zlasti na redovnice, zvr-šujoče svojo postavno dolžnost, se ne bodo nikoli pozabili. Ponavljamo: nikoli. V zavest našega ljudstva se je z neizbrisno plastiko zarisalo prepričanje, da je liberalna stranka nesreča za ljudstvo, kuga za njegovo poštenje, strup za njegovo mladino. To prepričanje je zvezano s prepričanjem politične moči. Zaključek jo potemtakem silno priprost. Grdi so, torej nad nje. Neznatna manjšina jih jc; čemu bi tedaj čakali?
Lahko bi bilo drugače. V liberalni stranki sc je nekaj časa kazala volja dvigniti stranko iz surovosti iu proti-verske gonje. Združevala naj bi zlasti meščanske, svobodomisclneje elemente in kontrolirala delo S. L. S. Mi smo bili tega veseli in naši voditelji so večkrat povdarjali, da priznavajo upravičenost take stranke, ki pa seveda v danih razmerah ne more niti misliti na to, da bi prišla do prvenstva v deželi. Taka politika bi liberalno stranko držala zlasti v Ljubljani. Iz izida zadnjih občinskih volitev, zlasti če ga primerjamo z zadnjimi državnozborski-mi, se jasno vidi, da je nekaj stotin Nemcev v Ljubljani podpiralo slovenske liberalce, vsaj s tem, da niso poizkušali nobenega boja proti njim. Tavčarjeva politika, ki je svoj čas združevala nemške in slovenske liberalce, je bila potemtakem za liberalno stranko edino pravilna, kakor je bilo zanjo tudi edino pravilno načelo, da na kmetih nima ničesar iskati, razen obilnih denarnih stroškov in vedno novih bla-maž.
Kilo jo je torej tako vrgel, da v zadnji postojanki — v Ljubljani — vkljub vsemu naporu nima niti polovice glasov? Ženska volilna pravica to-
pot žc ne; to kažejo številke. Okoličani tudi ne, ker'&o se razmemo malo udeležili volitve in sicer ravno tisti ne, ki bi bili volili proti njim. Kdo torej?
Če si liberalci sami nočejo priznati resnice, jim jo pa povejmo mi: Otro-čaji, ki so se prištulili v njihovo politiko, so resnični vzrok njihovega propada, ki mu zdaj ni več pomoči. Tisti otročaji, ki so v brezmejni zaslepljenosti gonili liberalce na kmete in z ogromnimi stroški začenjali boj, čegar stroške bodo šc plačevali v svojih kon-kurzih in falitnih zavodih. Tako jc; in če se sedaj sklicujejo na idealizem, jim bo ubogo malo pomagal. Tudi idealist mora imeti zdravo razsodnost in jasen um, čc hoče v javnost.
Liberalna stranka je z drugimi otročaji po kmetih potrošila silno mnogo moči in denarja, in ker niso uspele, je izgubila zaupanje vase. To izgubo bo morala izkazati v bilancah vseh političnih bojev tako, kakor jo je tako nepopisno žalostno izkazala ob volitvah v ljubljanski mestni zastop. S kruto doslednostjo bo ta bilanca rastla in njen konec bo — gotov bankerot.
Liberalni otročaji so v Ljubljani menili, da smejo vse. Neumne demonstracije, onemoglo napovedovanje bojkota proti Nemcem, fanatično bahanje s svojo močjo, nazadnje pa barabski cinizem in ciganska frivolnost, ki so ju z »Jutrom« začeli prodajati in jo po »Jutru« kmalu zanesli v »Narod«, ki se je bil komaj nekoliko otresel teh reči, in druge manjše časnikarske pis-
ltcrčke--to jc rodilo svoj sad. Zdaj
naj ga vživajo! Otročaji so pa imeli svojo moč v tem, ker je en del Hribarjevega obraza vedno mežikal na njihovo plat. Ko bodo pečatili liberalci protokol o svoji konkurzni inventuri, bo v tem pečatu na sredi Hribarjevo lice; obkrožal ga bo trimurti: Žerjav, Reisner, Ribnikar. Stroške za inventuro, pečatnik, pečat, svečo in žveplenke bo pa plačal, kakor vedno, hlapec vseh političnih otročajev na Slovenskem, doktor Ivan Tavčar.
Slovenska mladina no jezikovni meji na delu.
Maribor, 25. aprila 1011.
Krasna manifestacija obmejne štajerske slov. mladine se je vršila na belo nedeljo 23. aprila v Marenbergu. Dokler imamo tako mladino, še niso izgubljeni Slovenci nad Dravo od Mari-
bora proti zahodu. Vsenemški Maren-berg s svojimi odpadniškimi generali se trudi že dolga leta, da bi ponemčil ta del slovenske zemlje. Izginile so slovenske šole, občina za občino je padala sempatje v roke nenasitnih neničurjev, Našli so sc ljudje med Slovenci, ki so iiili pesimisti glede Slovenstva v ma-renberški okolici v toliki meri, da so pogosto klicali: Tukaj se ne da ničesar napraviti. A poglejmo, kaj se vse lahko doseže s smotrenim, živahnim in resnim delom! Na belo nedeljo se je pri podružnici Sv. Janeza pri Marenbergu vršila velika mladinska slavnost. Bil je krasen spomladanski dan, ki je zbral na prijaznem hribčku Sv. J a,ne za, ki ponosito zre z zveste slovenske skale doli proti renegatskemu Marenbergu, na stotine slovenskega ljudstva. Cerkveno opravilo jc irnel dobroznani odkritosrčni prijatelj slovenske mladine g. dr. ilohnjec iz Maribora. Po božji službi se je vršilo zborovanje v sosedni slovenski kmečki hiši. Kaplan Škol otvori zborovanje. Prvi govori mladenič Jakob Fras. Za njim je nastopila cela vrsta mladih govornikov in govornic, kakor: Kolar Rezika, Anton Arih. Marija Kolar, Cecilja Kolar in Justina Virtič. Iz besed vseh je sijal ogenj narodnega navdušenja, zavest poštenja in kreposti. Vzradostilo nas je to zelo. Saj ima. Marcnberg in okolica same nemške šole, a v mladini še — toliko narodnega čuta in ponosa! Bog živi tako mladino! Dr. Ilohnjec izraža svoj« veliko veselje nad mladino, ki se tako vzgledno pripravlja na delo za svojo in svojega naroda boljšo bodočnost Katoliški in slovenski duh preveva vrste naše obmejne mladine, to je up, zanesljivi up lepšili dni. Govornik v svoji le njemu mogoči ljubeznjivi besedi podaje mladini navodila za izobrazbo in obrambno delo. Vihar navdušenja je sledil govornikovim besedam. Živahno pozdravljen nastopi nato poslanec dr, I\. Versfcovšek, ki je došel z volilnega shoda z Remšnika. Pozival je mladino k ljubezni do domače grude. Med posameznimi govori so nastopili tudi pevci. Glas mogočne slovenske pesmi se je razlegal tja doli — proti slovenski Dravi. Ustanovili ste sc nato mladeni-ška in dekliška zveza, h katerim je pristopilo takoj lepo število mladine. Veseli smo naše mladine na severo-zahodnem delu Slov. Štajcrja. Tudi žalostno lice našega Marcnberga sc bo po tej mladini predrugačilo. In ta čas ni več daleč.
Študentovska zgodba iz naših dni.
(Konec.)
VIII.
Zunaj piha v presledkih burja, gole hruške in jablane in češpljc na vrtu pred šempaskim župniščem se zdajpa-zdaj stresejo, vrabci čepe na njih kakor okrogle, pernate kepe in se veselo zibajo z vejami.
V sobi jc prijetno. Svetlo zimsko *olnce sije skozi nizki okni v pritličju in riše na pod scncc močnih železnih križev pred šipami. Ogenj prasketa v Peči, tam na nizki omarici tiktaka skoraj neslišno stara ura iz baroške dobe, "se okrog po mizi, po neštetih knjigah in papirjih in časnikih in pismih pa Plešejo solnčni žarki in sc vesele udobno gorkote. Radovedni so ti razposa-i°rtci, skozi odprta vrata kukajo v staro omaro v kotu, kakor da bi radi 1 i-stali po ogromnih, zaprašenih matricah z usnjatimi hrbti, kjer spe smrtno 'panje imena, davno umrlih rodov. Ce-10 v najbolj skriti kol so šli solnčni 'iirki, v predal, kjer sc blešči stekleni-
čica pri stekleničici — lckarnica z vsemi mogočimi homeopatičnimi zdravili, s katerimi pomore stari gospod Golja v sili svojim župljanom.
Dober zdravnik so gospod, povsod, koder so službovali, jih pomnijo in od daleč prihajajo še dandanes včasih ljudje k njim na pomoč, ko jim jo že vsi drugi odrečejo. Dober zdravnik so gospod župnik, pravim, a zdaj so v zadregi. Težek slučaj, kjer vsa homeopa-tija nič nc pomaga, težek, srčen slučaj, od katerega je odvisna morda vsa bodočnost, vsa sreča mladega, cvetočega življenja, ki je bilo pa do sedaj bolno. Težek slučaj, kakor so jih gospod Golja malo rešili v svojem življenju ali pa nobenega, zavozlan slučaj, pravim — kajti študent. Ignacij Potokar je prišel k njim iskat pomoči in srčnega zdravja.
Ob mizi, pogrnjeni s starim prtorp z velikimi, obledelimi rožami, sedi študent s prekrižanimi nogami, z rokami, sklenjenimi nad kolenom, in gleda poln pričakovanja v gospoda župnika, ki stopa zamišljen po sobi. Dolgo, dolgo je govoril Ignacij, vse svoje življenje mu je razodel, vse svoje blodnje mu je razkril — pri spovedi bi ne bil mogel o d kr i tosrčno j še vsega povedati.
In zdaj čaka, odgovora.
A stari gospod molči, s kratkimi
koraki stopa po sobi od peči do omare, od omare do peči, roke na hrbtu in s sklonjeno glavo. Premišljuje, kako naj pomaga študentu, kakšen svet naj mu da. Vseh podobnih slučajev sc izkuša domisliti, vso svojo življenjsko izkušenost kliče v mislih na pomoč. Slednjič obstane pred študentom, upre skozi naočnike svoje dobrotne oči vanj in iz-pregovori: »Kako so bile vaše zadnje besede, gospod Potokar? Povejte šc enkrat!«
»Vanitas vanitatum et omnia vanitas . . . Rad bi vedel, ali se potemtakem še izplača, da nadaljujem študije, ali naj šolo obesim na klin in postanem izpokotrnik na kmetih? Zato sem prišel k vam, gospod župnik, in vas prosim za svet!« govori študent s polutihim, trudnim glasom.
»Vanitas vanitatum . . .« ponavlja gospod Golja. »Resnične so te besede, a vi jih ne umete še prav, kakor se mi zdi. Zato trepeče dvom v vaših besedah, zato vem, da. jc nekje v vašem srcu skrito še nekaj kakor tih up v vso srečo in veselje, ki jc more dati življenje. Ali ni res?«
»Morda.«
»No, vidite! Zato bi bilo škoda pustiti študije. Dozoreli sle v leni času, ko ste se borili sami s seboj, in vzeli ste slovo od gradov, ki jih zida mla- I
dost. v oblake. Spoznali ste, da. človek zaman išče sreče in zadovoljnosti in miru pri drugih, čc je sam ne nosi v srcu. Iz nezadovoljnosti, iz nevere, iz osamljenosti ste hoteli dobiti rešitev v ljubezni, kakor ste mi pravili, a. dala vam je šc večje gorje, ker jc bila slučajno nesrečna. »Slučajno« ni prav povedano, bolje bi rekel »po sreči« nesrečna. Kajti ravno ta nesreča vas je pripeljala k4spoznanju samega sebe in odkrito vam povem — občudujem vas, da.' ste tako pogumno šli skozi te viharje, da ste šli iz noči luči nasproti, a ne v še globokejšo temo. Vi se morda tega niti ne zavedate, a jaz občutim vse to ... In zdaj stojite na razpotju in ne veste, ne kod, ne kam. Kos asketa tiči v vas, a. srce vas *kliče v življenje. Niste še obupali nad solncem in srečo, ki sije v njem. in zato vam pravim: premišljujte, molite, potem pa razpnite jadra in obrnite barko, kamor želite!«
Molk. Gospod župnik stoji pred študentom, ki je skloni] glavo, in čaka njegovega odgovora. Po dolgem času dvigne Ignacij glavo.
»Torej naj grem študirat dalje, gospod župnik?« vprašuje s tihim, nervoznim glasom.
Itlile v božjem imenu, če imate še željo študirali medicino, kakor ste jo imeli preteklo jesen! Zdaj ste uckai
ZVEZA. GRŠKE IN BOLGARSKE.
Sofijsko »Utro« objavlja razgovor svojega sotrudnika z grškim ministrskim predsednikom Veniselosom, ki je izjavil, da sta že zdaj Grška in Bolgarija zaradi skupnih gospodarskih in političnih koristi bratski državi in da je neobhodno potrebno medsebojno sporazumljenje in zveza obeli držav.
PROTIJUDOVSKI IZGREDI V K A* ROVU.
V Karovu, Galicija, so bili veliki protijudovski izgredi. Stanuje v Karovu 1500 Businov, 1000 Poljakov in 47 j udov. Judovske hiše so napadli rusinski kmetje. Ranjeni so štirje judje. Ker orožniki niso mogli napraviti miru, so pozvali na pomoč eno pehotno stotnijo iz sosedne posadke. Izgredi so bili kratki. Zaprli so 29 oseb, ki so nahuj-skali kmete.
FRANCOZI VDEREJO V MAROKO.
Maroko tvori preporno točko, zemljo, ki bi jo radi imeli Francozi, Španci, morebiti pa tudi Nemci ali Angleži in Lahi. Francozom gre največ za to, da zadobe vedno večji vpliv v deželi. Tisti, ki so lačni maroške zemlje, zato neprestano nete upore, da dobe priliko posredovati, braniti svoje podanike, v resnici pa, da dobe povod zasesti deželo. Od zasedanja do polastitve je pa en sam korak, vprašanje časa. Zdaj se poroča iz Maroka o novih puntih. Francozi so zato sklenili, da odpošljejo 30.000 mož v Maroko. Ta odločni francoski korak je najbolj nevšečen Špancem. Nemci Francozom zdaj ne bodo nagajali, niti na to nihče ne misli, da se podaljša v Algecirasu za pet let sklenjena pogodba. Francozi so zdaj vse dobro pripravili, da zasedejo trajno Maroko. Iz Maroka samega se poroča o vedno novih bojih med Maročani. Proglašen je bil zopet v Mekmecu novi sultan. Mulej Gin. brat sultana Mulej Ha-fida.
18 LETNA DAMA POVELJNICA 700 VSTAŠEV.
Iz Mehike se poroča, da je 700 me-hikanskih vstašev proglasilo za svojo voditeljico 18 letno gospico Neri, hčerko tistega generala Nerija, ki se je pred leti uprl proti predsedniku Diazu in ki je padel v boju. NerijevSa jezdari vedno na čelu svojih vstašev in jih s svojimi pogumnimi čini navdušuje za velikanske junaške čine.
FRANCOSKI KORUPCIJSKI ŠKAN-DAL.	*
O Checlannesu se poročajo vedno čeclnejše stvari, kako da je mož ravnal v svojo korist z denarjem francoskih davkoplačevalcev. Za opravo francoskega poslaništva v Bcrolinu jc plačal 350.000 frankov, a Vs edelo bi bilo bogato plačano z 80.000 franki. Ob obisku bolgarskega kralja in kraljice je izclal sarno za opravo sob, v katerih sta bivala kralj in kraljica nekaj dni, 97.000 frankov. Zdaj jo tudi znano, zakaj da je C.hedanne tako zapravljal denar francoskih davkoplačevalcev. Pri vseh dobavah in delih je namreč dobil 5 odstotkov provizije. To pojasni, zakaj se .jo tako trosil denar. Poslanik v Kristi-janiji jc hotel kupiti novo zastorc na
Norveškem, a Chedanne je izjavil, 'da mora biti v francoski hiši vso francosko in je nabavil za drag denar blago v Parizu. V Kristijaniji je pa dognal tapetnik, da je bilo »pristno francosko blago« izdelano v Nemčiji. Zastopnik Francoske v Cetinjah je rabil drevesa in cvetlice za vrt poslaništva. Tudi to je preskrbel Chedanne v Parizu za 0000 frankov, a ko so došle cvetlice v Cetinje, so med dolgo potjo zvenele in morali so jih vreči proč. S takimi kupčijami jc Chedanne svoj letni dohodek 15.000 frankov kar sam zvišal na 100 tisoč do 150 tisoč frankov letno. -— .i,—
Dnevne novice.
"f Državna podpora. Županstva raznih občin pošiljajo na. »Gospodarsko zvezo« prošnje za nakup krompirja in koruze po znižani ceni. Opozarjamo, da »Gospodarska zveza« sploh ne more reševati prošenj, ker ista preskrbuje krompir le za one občine, za katere ji je naročila c. kr. deželna vlada. Deželna vlada pa je naročila le za one občine, katerih županstva so pravočasno za podporo prosila in je ljudstvo res v takem pomanjkanju, da si ni moglo preskrbeti krompirja samo. Vsa podpora jc že določena za posamezne občine, zato so nove prošnje brezuspešne.
'-f Naše pevske zbore opozarjamo, da. se ne dado zapeljati k kaki liberalni zvezi, ki je v zadnjem času s čudovito drznostjo segla v naše vrste. Za tesnejšo organizacijo mccl našimi pevskimi zbori je skrbljeno, kot smo že povedali, in se bo stvar z vršila čim preje. Naše skladatelje, posebno pa one, ki so v rednem stiku z ljudstvom in poznajo njega potrebe, opozarjamo še posebej na razpis kompozicijskih nagrad »Ljubljane«, ki so prvi korak k uresničenju naših teženj.
-f- Kako je izvedel naš somišljenik od nasprotnikov v Trstu o naši zmagi?
Iz Trsta: Drrdinn---Halo, halo! —
Tu kavarna »Balkan«. —- Prosim, imate že sporočilo, kako so naklestili klerikalce v Ljubljani? — Nič še. Sedaj je že deveta ura, a ne verno še nič. Ravno sedaj je prišel iz uredništva »Edinosti« gospod Čok in pravil, da tudi pri »Edinosti« nimajo še najmanjšega poročila. — To pa je slabo znamenje za nas. -— Da, tudi pri »Edinosti« so zelo vznemirjeni. — Hvala lepa. — Prosim. — Drrdddin--Halo, halo!
—	Tu kavarna »Commercio«, zastopnik »Jutra«. — Deveta ura je že in še nič ne vemo, kako so naklestili klerikalce.
—	Tucli mi nič ne vemo. Pred dvema urama dobili smo brzojavko, da imajo naši 25. — Pa črni? — Saj sem vam že prej telefoniral, da ne vemo nič. — Sem že pozabil. Torej nič ne veste? — Sedaj prav nič. — Hvala. lepa. — Prosim. — — Seclaj pa izprazniva čašo na zdravje naše zmage, vzkliknil sem veselo in šla s prijateljem od skrivnostnega telefona.
—- časovni avanzma železničarjev.
Kot sc poroča iz Prage, bo časovni, avanzma železničarjev v teku 8—l i- dni v posebnem iztisu kot priloga uradne-
JULIJSKI PROGRAM NOVEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
D u n a j, 26. aprila. Program za julijsko zasedanje državnega zbora je že precej ugotovljen. Obe zbornici bosta imeli lo kratko poletno zasedanje, ki bo trajalo tri dni. Plenarni seji bosta dve. Zbornica se bo konstituirala, izvedla začasno volitev predsedstva, »torila obljube, izvolila najvažnejše odseke in delegacije, na kar polagata krona in vlada največjo važnost, če sc fn gladko reši, se pošlje zbornica z dietami na počitnice in se snide šele po jesenskem zasedanju delegacij k trajnemu delu. Gosposki zbornici sc predstavi predsedstvo, v katerem bodo, kakor dozdaj. knez Alfred Windisch-Graetz, Alojzij Schonberg Bartenstein in Maks Egon Fiirstenberg. Nc misli se zopet poveriti prejšnje mesto v predsedstvu gosposko zbornice knezo Auer-spergu, ki se zopet povrne v gosposko zbornico, ker nc namerava več kandidirati v kočevskem volilnem okraju.
DEMISIJA ŠEFA AVSTRIJSKEGA GENERALNEGA ŠTABA.
»Pester Lloyd« poroča, da jc podal ob zadnjem zasedanju delegacij načelnik generalnega štaba Coiiracl pl. Ho-tzendorf pred poldrugim mesecem cesarju v popolni obliki svojo demisijo, ker ni bil zadovoljen, da ni dobila armada 500, marveč zgolj 200 milijonov. Ni izključeno, da svoje prošnje o demi-siji še ni umaknil.
ZMAGA MAŽAROV V BRAMBENIH ZADEVAH.
Ogrski domobranski minister Har-di je izjavil več žurnalistom, da mu niso znane podrobnosti sklepov obeh ministrskih predsednikov, a da sodi, da se oba ministrska predsednika v četrtek zedinita tako, da se izpolnijo mažarske želje. Ogrski pravosodni minister je pa izjavil, da je zmagal ma-žarski upravni jezik na celi črti. Tudi ?rof Khuen-Hcdervary je izjavil, da je že rešeno vprašanje vojaškega kazeu-skega rc(,la. V čertek se podpiše še zapisnik in krona ga pooblasti, da predloži zbornici predloge o preosnovi brambenih postav. Izvzemši častnikov avstrijskih podanikov, ki bodo zaslišani nemško, bodo vsi drugi vojaki zaslišani pred vojaškim sodiščem mažarsko.
AGITACIJA PROTI OBISKU SRBSKEGA KRALJA V BUDIMPEŠTI.
Srbsko časopisje razvija velikansko agitacijo proti obisku srbskega kralja v Budimpešti. Agitatorji huj-skajo ljudstvo, da ob obisku sklene Srbija s trozvezo vojaško konvencijo. Belgrajčani sodijo, cla bo obisk le še izostal in da bo vlada odstopila. Šovinisti tudi hujskajo, češ, da hoče radikalna vlada s kraljevim obiskom pričeti zopet staro Avstriji prijazno politiko, ki je, če bi bili Srbi odkriti Srbiji &golj koristila, ker je Srbija gospodarsko navezana na našo monarhijo, ne pa na po mongolskih Japoncih pretepenega in ponižanega severnega strica. Iz Belgrada sc nadalje poroča, da obišče srbski kralj jeseni berolinski dvor. Shode proti obisku policija prepoveduje.
doživeli, zdaj imate nekaj trdnega, na kar smete z zaupanjem zidati, našli ste izgubljeno vero in upam, da jo obdržite. Niste več sanjač, ki je mislil, da mu da ljubezen sama moč in blagoslov ta življenje in da ga ponese z lahkimi krili čez pisani, z rožami postlani vrt sveta. Zdaj veste, cla je trn jeva pot, na katero se podajate, a mislim, da boste imeli dovolj moči jo začeti in dokončati. Po očetovem testamentu vam pripada od hiše clota štirih tisoč kron — s tem lahko poizkušate . . .«
»Kaj pa, če mc nc čaka tam •reča?«
»Tedaj pa v samostanski mir, če ras Bog kliče! Tudi takoj sc lahko odpoveste'svetu, čc vam srce to ukazuje! Dve poti do naših zadnjiti ciljev, do Boga iu večnosti, sta pred vami, tista, po kateri se vam zdi, da. pridete bolj trotovo do konca, jc najboljša, listo izberite!«
Ignacij sc jc oddahnil in hvaležno žleda gospoda Goljo.
»Hvala, gospod župnik! Kakor ste rekli, storim!« '
»Veseli mc, mladi prijatelj, če sem vam poni ogel!« govori župnik in naliva poluizpraznjeni kupici na mizi.
Bog daj, da bi pravo izbrali!« pravi in kupici se dotakneta s tihim, jasnim zvenkom . . .
Ko je študent odhajal, ga je spremil gospod Golja do ceste. Polagoma • ta šla po stezi velikega travnika za Supniščem, pred njima jo stopal resno veliki župnikov bernardjnec, šot ko, so včasih ustavil in gledal v gospodarja in mladega njegovega spremljevalca,
kakor bi sc mu zdelo čudno, da tako molče in resno gresta za njim. A onadva sta se umela, tiho in pokojno je bilo obema v duši, nista i z pregovorila besede, a čutila sta oba veliki pomen preteklih trenutkov, študent je videl prod sabo dolgo pot. ki se je ni več bal, gospod Golja pa sc je očetovsko
veselil, da mu jo je pokazal . . .
* * *■
Jasen zimski večer v zadnjih dneh februarja.
V kamri sedita na skrinji s starinskimi. očrnelimi rožami Ignacij Potokar, ki se odpravlja na pot v.a drugo jutro, in njegova mati.
Tih, brez žalosti je njen	ker
jc je že preveč užilo njeno srce zadnje čase, in brez veselja jc, ker sc mati ne more veseliti, ko se ločuje sin od nje in od doma, in njene besede so kakor vzdihi žc prestane bolesti, ko govori: »Pa Bog s teboj, Nace, če že ni drugače' In On naj te spremlja na vseli poteh, po katerih misii's :oditi! Rada bi te videla srečnega in zadovoljnega, moja srčna želja, jc bili, da bi bil posta1 gospod; pa. ker Bog drugače hoče in ti ni dal tistega nagnenja — ne ustavljam se, Njegova sveta, volja naj se zgodi! Molila bom vselej zate, dokler bom živa!«
»Žalostni ste, mati!« pravi sin.
»Ne, nisem . . . Zadovoljna sem, da vsaj kaj postaneš in da ne bodo kazali za teboj: ,Glejte ga, pohajaČa!' Kaj hočem drugega, kakor potrpeti. če se l ud i no izuolni io ksc moje želje?!«
»Morda se vendarle še kdaj izpolnijo? Če ne bo mirno moje srce tam zunaj, nič ne bom pomišljal — takoj dani svetu slovo!«
»Kakor bo Bog liotel, tako bo!« pravi Potokarica in miren, vdan je njen glas.
Zunaj je pokojen večer, solnce sc spušča za Kras in pošilja zadnjo luč na tiho vas, na belo Potokarjevo hišo, po lesenem ganjku, ograjenem z lepo rezanimi remclji begajo poslednji rdeči žarki in se s čudovito naglico krajšajo in izginjajo.
Miren, lep večer je s komaj čutno turobnostjo v sebi in tako je tudi v duši Ignacija in njegove matere . . . .
Jutranje zvezde umirajo, polupro-zorna megla se kadi iz polj, noč se odpravlja pred novim dnevom na pot. Po dolini vleče hrvašček, prvi pomladanski veter, ik včasih naraste v vihar, a prinese za sabo vselej lepe, solnčne dni jn prvo zelenje in cvetje.
Pred pošto v šempasu bijejo konji nestrpno ob tla, postiljon. tisti suhi, kravljasti Čot, nosi pakete in pisma na voz.
Na pošti gori sred veže velika petrolejka, iz sobe na desni se slišijo enakomerni, urni udarci — mladi poštar štemplja pisma. Ob vratih stojita Ignacij Potokar in brat Tone in jcmljeta slovo.
Oba sta resna in trda sta njuna obraza.
-Pozdravi še enkrat vse doma. posebno maler. Tolaži io, čc bo kdai žu-
mu listu železniškega ministrstva, razglašen. Časovni avanzma (avtomatika) velja od 1. januarja 1911. ter bo urejen po določilih bivše drž. železniške družbe. Sekcijski šef železniškega ministrstva, dr. Koli, je podal napram zastopnikom koaliranih nacionalnih železničarskih organizacij tozadevno izjavo.
—	Na Trsat, v Opatijo ln Postojno napravi poseben vlak delavsko in izobraževalno društvo v Preski v začetku junija. Vlak bi šel ob 6. uri zvečer na soboto iz Medvod. Ponoči bi prišli na Trsat, tam bi božjo pot opravili, potem bi šli v Opatijo in nazaj grede v Postojno. Prišli bi nazaj v Medvode v nedeljo zvečer. Približno bi stalo vse okoli 6 do 7 kron. Oglasiti se je treba pri podpisanem društvu. — Delavsko in izobraževalno društvo v Preski.
—	Imenovan je Besov Dragotin, sod. pis. prostovoljec za sod. pis. pomočnika v Postojno.
—	Živinorejska zadruga na Brez* niči. Na belo nedeljo sta v sobi kat. iz-obraž. društva na Breznici navduševala obilo zbrane gospodarje za osnovanje živinorejske zadruge gg. Fr. Finžgar in dež. poslanec J. Piber. 25 mož-gospodarjev se je takoj vpisalo, drugi slede v kratkem. Pri nas so radi skupnega, pašnika razmere za živinorejsko zadrugo zelo ugodne. Zato bo imela v kratkem ustanovljena zadruga ugodno stališče.
—	Društvo zdravnikov na Kranj« skem priredilo je dne 20. t. m. ob priliki 80 letnice železniškega zdravnika v pok. J. N. T h o m i t z a slavnostno mesečno zborovanje. Predsednik dr. De-in c ter B 1 e iwe i s - T r s t e n i š k i je nagovoril jubilarja in se je v gorkih be-sedali spominjal njegovih zaslug na zdravstvenem polju. Poudarjal ie, da društvo zdravnikov jubilarja nc more več počastiti, ker ga je še pred desetimi leti imenovalo svojim častnim članom in mu je s tem prisodilo najvišje odlikovanje, s katerim razpolaga. Zato pa ga jc znova zagotavljal ljubezni in spoštovan ja. vseh kolegov ter mu je sled. njič izročil adreso v krasnih platnicah in mal spominek kot dar »Društva zdravnikov«. Gin jen se je jubilar »a-livalil za to prireditev in je naglašal, da mu je la dan v zadoščenje za mnoge muke in marsikatera razočaranja tekom dolgega življenja. Slednjič je poročal o marsikaterih markantnih do-godljajih izza svojega zdravniškega delovanja. Nato jc primarij dr. V. Grego r i č poročal o svojih izkušnjah z novim antilnetiškim sredstvom Ehrlich-Hata 606. Ker sc je k zanimivemu predmetu priglasilo več govornikov, sklenilo se je v ti dneh sklicati novo zbo-rova nje, na katerem sc bo vršila diskusija o označenem predmetu.
—	Izlet amerikanskih Slovencev na Slovensko. G. Sakser v Ne\v Torku prireja izlet amerikanskih Slovencev na Slovensko. Izletniki obiščejo Ljubljano in druge kraje na Slovenskem. Izletniki odplujejo iz New Yorka dne 24. julija s parnikom avstrijske paro-brodne družbe Martlia "VVashington.
—	Nova slovenska cerkev v Ame< riki. V Springfieldu, 111., so si rojaki
lostna! Včasih bom že pisal z Dunaja, kako se mi bo godilo. In tudi vi se me spomnite kdaj s kakšnim pismom!« govori študent.
»Bomo že pisali, če bo kaj posebnega!« odgovarja mladi Potokar zamišljen.
V vežo prikrevsa postiljon in pra* vi: »Gospod, iti je treba!« Počasi vzame študentov kovčeg in ga nese vun na voz.
»Bog s teboj, Tone!«
»Z Bogom!«
Brata si stisneta zadnjič roki, pogledata v oči in Ignacij odide k vozu.
Tone stoji na vratih, v mraku se komaj razloči njegov obraz.
»Srečno pot, Nace, in pazi, da se ti kaj ne primeri!« kliče za bratom.
»Bom že!« odgovarja Nace in zapira. za sabo škripajoča vrata poštnega voza.
Postiljon vzame bič in vajeti v roke, konji potegnejo in voz se ropotajo ocl ziblje po kameniti poti med hišami na cesto. Tam šele se konji izpuste v dir po beli cesti proti Gorici.
Ignacij je sam.
Nekam tesno, skoraj turobno nui je pri srcu. Tako se je torej ločil od doma, otresei sc vseh pomislekov in so podal na pot. Prestani so boji, premagani dvomi — odprla se je cesta v svet in življenje tam zunaj. Od vsega se je poslovil, od domače doline, od rojstne vasi, ocl hiše, od matere in bratov in stricev. A ni vzel slovesa, kakor bi bil vzel prejšnjo jesen, ni so ločil od vsega kakor tujec, ki gre z mirno duše od kraiev in Hudi. ki ifli no bn videl
zgradili novo cerkev, k je bila dne 23. aprila t. 1. blagoslovljena.
-f- »Narod« — uradnišvo — deželni odbor — pa ljubljanske občinske volitve. Kaj je »Narod« rad vse porabil kot agitacijsko sredstvo za ljubljanske občinske volitve! Čujte! V 89. številki jc zmesil neko zmes, v kateri se zaganja v neko okrožnico deželnega odbora, v kateri daje ta navodila kmetskim občinam, kako naj dobe brezplačno izkaze davkoplačevalcev za sestavo volilnih imenikov po deželi. V tej okrožnici jc obrazloženo popolnoma postavno stališče deželnega odbora, da morajo izvrševati davčni uradi to brezplačno. To stališče se naslanja na judikaturo upravnega sodišča, ki je že razsodilo v tem smislu. Gotovo je torej, da bi dosegle naše občine to tudi sedaj, kajti če pomislimo, kako ogromne vsote morajo plačati občine po celi deželi za davčne izkaze, jc opravičeno, izzvati, če treba, novo razsodbo upravnega sodišča proti odklonilnemu stališču tukajšnje finančne direkcije. Jasno je pa, da bi zadoščal le en izvojevan slučaj in tista mala vsota, kar bi stala pritožba, bi bila sto in stokrat poravnana z enim samim precedenčnim slučajem. Seveda, če bi delal pritožbo na upravno sodišče kak liberalen advokat, kak K o k a 1 j ali Š v i-gelj, potem verujemo, da bi stala 800 kron. Ampak naša županstva vedo za drugo pot, po kateri bi jih taka pritožba stala malenkost, ali celo nič. Toliko glede okrožnicc. — Pa kaj ima opraviti okrožnica z navodili za kmetske občine z Ijubjanskimi volitvami za občinski svet? — Dotični, ki je pisal notico, ščuva v tem uradništvo, češ, deželni odbor vam ne privošči postranskega zaslužka. Kolikor ga hočete! Dolžnost deželnega odbora je varovati interese kmečkih občin nasproti državni upravi, in če sc enkrat doseže, kar zahteva, potem bo prihranjenih davkoplačevalcem na tisoče in tisoče izdatkov za dela, ki jih morajo opravljati državni uradniki uradoma. — A za ljubljansko uradništvo bi bil ta zaslužek tako majhen, da ni vredno niti govoriti o njem. — Kdor pa je zmesil notico v »Narodu«, je moral biti ali kak »Narodov« kronjurist, ali pa — tepec,
—	Nagloma je umrla v Ameriki v Collin\voodu, O., rojakinja Frančiška Znidaršič, doma iz Bloške police, fara Stari trg na Notranjskem. Pokojna je bila šele poldrugo leto v Ameriki ter je pred dobrimi osmimi meseci postala žena Johna Ziirga v Colimvood, Ohio.
—	Konferenca soda lita Lis ss. Cordis Jesu za se miško dekanijo bo v ponedeljek, t. j. 1, maja na Suho r u. Začetek ob 11. uri dopoldne.
—	Umrl je v Trstu trgovec g. Ivan It u c k c r.
—	Občni zbor »Hranilnega in posojilnega konsorcija prvega splošnega uradniškega društva Avstro-Ogrske v Ljubljani« sc vrši dne 29. aprila v vrtnem salonu restavracije »Novi svet« v Ljubljani. Za sklepčnost je treba 25 navzočih članov.
nikdar več — z ljubeznijo, s tisto veliko ljubeznijo do svojcev in doma, ki je vzrastla te zadnje- čase v njegovem srcu, se ie poslovil, s tihim upom v duši, da ga bo še videl in da sc še vrne v njegov prosrčni objem, z vero v višjo moč, ki ga bo vodila povsod, in s trdno samozavestjo . . .
Voz brzi po cesti, postiljon poka z bičem, jutranji mrak se deli pred konji, skoz poteča okna že gleda novi dan s trudnimi, medlimi očmi v samotnega potnika ....
Ignacij briše okna in gleda vun. Mimo bežijo vitki, goli topoli iu grmovje, včasih se zabeli hiša ob cesti, razsvetljeno okno hiti mimo, zopet, se odpira širno, speče polje, ki se vrti in ziblje v krogu pred očmi, na drugi strani pod goro pa se vzbujajo vasi in gledajo zaspano v novi dan.
Študent jc vstal, odprl desno okno fn se sklonil vun. Gleda nazaj, veter mu niha v obraz, ljubeče objema njegov pogled dolino, nad katero trepečejo zadnje mračne sence, zadnjič iščejo njegove oči domačo vas. Tam daleč bdi pod goro, nad gozdiči, ki jo skoraj skrivajo, se spenja Vitovski vrh, s katerega se blešči Mati božja, v dalji brni zvon, nemara zvoni ravnokar sveto jutro. Dolgo, dolgo strmi Ignacij Potokar skoz okno, kakor da si hoče na veke vtisniti te kraje v dušo in vzeti to sliko kot zadnji pozdrav in večen spomin s seboj v tujino.
Potem pa upre oči na nasprotno Mran, kjer bdi v jutranji luči za hribi mesto in življenje in daljine . . .
Ljubljančanke! Somišljenlce Slovenske Ljudske Stranke!
Pocestna liberalna sodrga ljubljanska je v nedeljo na nečuven način upriz rjala t o ljubljanskih ulicah portugalske razmere. Celo tuje nam nemško iu laško časopisje se zgraža nad surovostmi, s katerimi je liberalna slovenska mularija nastopila proti poštenim slovenskim ženam. Povzdigniti moramo odločno glas proti takim razmeram, ki so v škodo celemu mestu, zato vas vabimo, da pridete
na velik protestni shod krščanskega žensfva ljubljanskega proti liberalnim surovostim ia nezaslišanim napadom na uboge redovnice in poštene krščanske žene.
Xa shodu govori voditelj Slovenske Ljudske Stranke dr. Ivan Šusteršič.
Shod se vrši jutri v četrtek dne 27. t. m. ob pol 7. url zvečer v veliki dvorani „rniona".
»omišIjenfee! Na volišču so Vas nasprotniki obkladali s najhujšimi surovostmi, na vozove redovnic, ki so prišle izvrševat svojo Volilno pravico in dolžnost je liberalna sodrga pljuvala, o poštenih naših volilkali in poštenih naših delavkah piše sedaj liberalno časopisje, da so se obnašale kot „pijane prostitutke", kakor „ste-kle živali", „feakor šinipansi" iul.
Krščanske žene in dekleta ljubljanska — v četrtek ob pol 7. uri zvečer vse na noge, vse na shod, da pokažemo, da se sramotiti več ne damo, tla ne pustimo od pobalinskega slovenskega liberalizma teptati ženske časti!
Ljubljanske novice.
lj Somišljeniki. Kdor ni dobil za občinske volitve izkaznice (legitimacije), bodisi da ni bil v imeniku ali da se mu izkaznica ni mogla dostaviti, naj se zgUsi ali pismeno to naznani tajništvu S. L. S. Imenik za državnozborsko volitev v Ljubljani je na vpogled v tajništvu od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne in od 3. do 7. ure zvečer. V vseh političnih zadevah se obračajte na tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta št. 8, levo stopnjišče, II. nadstropje, telefon št. 301.
Ij Ljubljana zgled celi Avstriji. Pod
napisom: »Zgled Ljubljane« objavlja v.Neues \Viener Journal« uvodnik, ki izvaja med drugim: »Iz politično kočljivega avstrijskega ozemlja sc more poročati o resničnem činu. V Ljubljani so imeli občinske volitve. Krajni dogodek ie pa važen za celo državo, ker pome-n ja zgled celi državi. Tri važne novosti so se pri teh občinskih volitvah prvič preizkusile. Prvič se je podelila ženskam — v deželnem glavnem mestu — politična volilna pravica. Razbila se je nasilna pravica absolutne večine v dobro vseli večjih strank. Poleg tega se je popravila tudi slepa volilna sreča iu se uvedel pluralen način volitve, seveda zgolj v splošnem razredu. Da, ženska volilna pravica je natihoma po poti čez deželno mesto prišla v Avstrijo. Po novi postavi, ki. si ji je dala kranjska dežela, so postale glede na volilno pravico za občino ženske malone popolnoma enakopravne moškim. Skoraj popolnoma ne, ker pravice, da. smejo biti izvoljene, še niso dobile. List obžaluje, ker ženske nimajo tudi pasivne volilne pravice in naglaša, cla je ženska. osobito za posle krajne uprave, najsposobnejša. Občinski sveti vseh mest ne le da obravnavajo, marveč tudi nadzorujejo in urejajo krajnim razmeram primerno dobrodelnost, skrb za mladino, vzgoje val na in socialna vprašanja, ki se tičejo rodbine. Gotovo ni nihče bolj sposoben, da o teli vprašanjih govori, kakor ženska, ki ji jc odkazana v teli vprašanjih o vsakdanjem življenju važna naloga. V severni Evropi, na Angleškem in v Ameriki so ženske občinske svetnice in županice, ne da bi bile propadle občine. A bodisi kakorkoli, v Ljubljani so ženske volile samo. Posledice sc bodo Dokazale v po-
svetovanjih izvoljencev. Ljubljana nad-kriljujc glede na razdelitev mandatov večino avstrijskih mest. Zelo pri prost način, da se pozdravi kot občinski svetnik tisti, ki dobi več en glas kot polovica vseh glasov, ta način je umesten, kjer so priprosto ali pa srečne razmere strank. V naši mnogorazlični Avstriji, kjer so poraja več narodnih, socialnih in političnih strank, kakor bi bilo želeti, pa tak način volitve vsebuje evi-dentno krivico, ki povzroča, da dozdaj monopolizira ena sama stranka občinsko upravo. V ljubljanskem občinskem svetu so dobile prostor vse stranke, ki kaj pomenijo v mestu: obe slovenski stranki, Nemci in socialni demokratje. Sistem je gotovo manj priprost, kakor je bil stari, ker so zahteva enotna organizacija strank, ki morajo oficielno vložiti svojo kandidatne liste in zahteva natančno računstvo glede na porazdelitev mandatov. A pomnoženo delo ni zaman, ker ustvarja varnostni politični ventil, urejen razgovor strank v posvetovalnici šo fine j še in poralmcjše. Ljubljana, je uresničila ideal, ki se želi po velikih mestih in malone po vseh državah. Znano je, cla so za ta način volitev dela na Francoskem za poslani-ško zbornico in da se vedno veča število pristašev proporčnih volitev.« O pluralnosti list no piše veliko, samo registrira za in proti. Končno izvaja: »Zdaj je zadobila praktično torišče diskusija o teh tehničnih stvareh. Glavno mesto Kranjske je lahko ponosno, da je dalo celi državi zgled, kako bi se lahko znižala za, nekaj stopinj politična vročina v naši kipeči in vrvreči Avstriji.«
lj Vsa avstrijska javnost z ogorčenjem obsoja nedeljsko izgrede. No vemo, kaj pravijo k temu pri deželni vladi in ako se jim ne zdi, da je velik škandal, ako nedorasla fakinaža sploh, more uprizoriti take izgrede? Kakor sc pa nam zdi, si gospodje pri poli?, oddelku deželne vlade, s tem preveč ne belijo glav. V nedeljo jo bilo mogoče, da je četa pobalinov, ki pri volitvi ni imela nič opraviti, celo uro razgrajala pred voliščem in ovirala vo-lilkam prosto izvrševanje volilno dolžnosti. Dobro so je prej vedelo, kaj se namerava in sc jo — mirno pustilo, da so se pobalini zbirali in razgrajali. Čc bi so bile uršulinkc res pripeljale ob 10. uri, kakor je druhal pričakovala, bi bil nastal najhujši ovropejski škandal, ker takrat ni bilo skoro nič skrbljeno za zadostno varnost, kakor se je najboljše videlo iu dokazalo pri napadu na Šte-fota. Tri četrt uro po tem izgredu še ni bilo ocl nikoder orožništva — če bi bile takrat- tam uršulinkc, ki jih je takrat druhal pričakovala, bi jih druhal med tem lahko pobila in pomoč bi zopet prepozno prišla. Vodilni krogi državne policije so pokazali svojo popolno nesposobnost, gospodov jo sedaj v Ljubljani več kot precl loti, pa bi radi teh gospodov sc lahko dogodili šo večji škandali, kot so bili 20. semptomberski, in bi so jih, kakor je pokazala nedelja, šo pozneje moglo preprečiti. Naravnost nezaslišano .je n. pr., da so moro iz okna vladnega policijskega komisarja fotografirati redovnice. To jo silno karakteristično! Kje pa je bil svetnik Pertot? Če sc sedaj zopet vsa avstrijska javnost zgraža nacl surovostmi ljubljanskega liberalnega moba, so tega krivi tisti, ki bi kaj takega morali v kali preprečili, ke.r so vedeli, kaj se pripravlja, čc sc seclaj po organih ljubljansko fakinažo napada nekatere osebe, ker niso tolpi na roke šle, jo to tucli značilno, kako »javno varnost in red« bi radi imeli zastopniki liberalnih pocestnih lopovstev. Skrbeti so mora naj-radikalnejše, da se enkrat, tem razmeram konec napravi. Kričanje »Jutra« in raznih časnikarskih dvomljivih subjektov nas no bo oviralo, da odločno zahtevamo, cla se na vsak način in z vsemi sredstvi napravijo žc enkrat v Ljubljani redne razmero. Ljubljana no smo biti edino mesto v Evropi, kjer ima besedo pocestna fakinaža, kjer taka neodgovorna svojat blati mesto pred svetom in mu napravlja nepregledno škodo. Marsikaterega organa o. kr. vladne policije vežejo preveč intimno vezi v. l judmi, ki so sučejo vedno v prvih vrstah, kadar so pojavi mularija. Mob jo varnostnim organom popolnoma. čez glavo zrastel. Če vladni »varnostni« aparat v Ljubljani mirno gleda, kako prehajamo v take a mori-jvansko razmero, naj gleda, da se ne bo sam kosal! Mi bomo žo našli sredstva, da rešimo Ljubljano napredno sodrge in bomo obenem poinedli tudi z vsemi tistimi, ki jo z ljubečim očesom gle-ctujo. Co nekateri c, kr. policijski organi mislijp, da bodo v Ljubljani tako delali kakoi; v Trstu, to jo, cla bodo mobu koncesijo delali, se presneto motijo. Svojat so bo zadušila, vlada bo pa nosila posledico, čo bo pri leni igrala še dalje samo vlogo dobre lete, ki svoiati vse dovoli
Razstavljene slike ljubljanskih redovnic. Liberalci po svojih izložbah sedaj razstavljajo slike ljubljanskih redovnic, ki so jih vjeli s fotografi na potu med volitvijo za mestni zbor. — Kakor da bi bilo nečastno za v-olilca, ako gre in spolni svojo sveto pravico in dolžnost! — Toda čc so že liberalci tako vneti za slike redovnic, naj razstavijo še one slike, ki kažejo razdivja-nost barbarsko grdih liberalcev. Naslikajo naj to-le podobo, vzeto popolno po resnici: Ob % na eno se pripelje voz, v katerem so sedele štiri učiteljice, tri redovnice in ena svetna učiteljica, proti volišču v liceju. Cesta je bila nabita radovednih gledavcev in najeto poulične liberalno sodrge. Ko tolpe zapazijo redovnice v vozu, začno žvižgati, metati kamenje in kričati: Nazaj! Voz ne sme naprej! Nune ne bodo volilo . . . Svinje . . . viačuge . . . nazaj . . . Nato skoči smrkav pobič pred v oz, prime konja za uzdo, ga obrne, v tem se voz nagne, v nevarnosti je, da se prevrne, tolpa pa kriči: Bravo, br-a-vo! Babo nazaj! Sodrga obstopi voz, kriči, zmerja; kolne, pljuje v voz, tako da so bile učiteljice vse opljuvane . . . Tedaj šele je prišlo par policajev in nato nekaj žandarjev, ki so razgrnili razgrajače, Toda volilke sc niso dale strahovati; oblatene, opljuvane, oblajanc od liberalne sodrge so šle skozi njo na volišče in veselo so se vrnile na dom, rekoč; Srečne se štejemo, da smo imele priliko trpeti tudi na cesti za svoje pošteno prepričanje. — Te opljuvane. oblatene, z najgršimi psovkami oblajanc poštene slovenske ženo, ki niso zakrivilo drugega, kakor to, cla so spol-nile svojo volilno dolžnost po svojem prepričanju, te naslikajte vi razdivjani liberalni lopovi, kažite jih svetu s podpisom: Glejte, taka je liberalna olika in svoboda!
lj Slavna sodrga se v »Jutru« za> radi razbojniškega napada na nune opravičuje. Organizirano barabstve pravi, da je bilo ogorčeno, ker so nuni* »prelomile« klavzuro. Nikdar se nc bi smel potrditi volilni zakon, ki »moti pravice cerkve«. Sodrga je s svojim protestom pokazala, »da ima več zmi-sla za cerkvene obljubo kakor pa klerikalci«. Zato — piše »Jutro« — ni šolskim sestram iz Marijanišča nihče rekel žal besedo«. - - Napredni mob ima takega mačka, cla je žo vso pozabil Ravno šolske sestre iz Marijanišča jc frakarska fakinaža v družbi z (ličnimi naprednimi smrkljami napadla, s palicami tolkla po vozu, jih psovala z znanimi finimi priimki in opljuvala. Šolsko sestre iz Marijanišča so liberalne pljunke domov prinesle. Kar se pa »zmisla za cerkvene obljube« tiče, ga imajo liberalci toliko, da zoper redovne obljube venomer zabavljajo, kako da so protinar-avne. Kako je mob trapast dokazuje posebno to, da imenuje redovno obljubo »pravico cerkve«! Klav-zura je dolžnost redovnice-uršulinke ampak tisti, ki jc postavo dal, in to je cerkev, lahko ocl postave vedno odveže O prelomu klavzuro ni govora, ker je papež nunam dal dovoljenje, cla gredo volit. Imel jo zato pač tehtne vzroke, Ni vseeno, ako vlada na magistratu krščanska poštena stranka ali pa čc je magistrat samo ekspozitura naprednega moba, kakor jc bil dozdaj, kar pa nikdar več ne bo!
lj šteti več nc znajo. Velikanski krohot je izzvala včeraj »zahvala« »narodnoračjo stranke« volilcem in vo-lilkam, ker govori o »častni zmagi«. Ljubljanski liberalci so očividno postali tako slepi, da. se žc nič več na številke ne spoznajo, ker sicer bi vedeli, da so dobili manj glasov, kakot opozicijonalne stranke iu cla so v Ljub-Ijani — manjšina ter cla jo zverižoni zakon bil njim v korist, ker le tem milostnim potom, ne po svojih glasovih, so dobili on suh glas »večine«. Liberalna manjšina v Ljubljani jo po številkah žc dokazana in bodo koritarji kmalu tudi to dejansko čutili, čim bolj predrzni bodo sedaj liberalci, tem hujše bodo to čutili! Vsem tistim, ki so sedaj šo z liberalcem volili, pa nujno priporočamo naj se nc pusto voditi od slepce v.
lj »Zmaga« liberalcev jo tako si-jajna, da liberalni hrvaški »Obzor« pravi, da znači večina 1 glasu le no-v o kri z o. »Liberalci niso pri teh volitvah ničesar dosegli, ker so dobili močno opozicijo«, sodi glavno hrvaško glasilo. Liberalci so od milosti opozicije odvisni — to jc sodba »Obzora«, Spričo toga je žlobudranje »Naroda« in »Jutra« vnebovpijoče neumno.
lj Mačka dere po ljubljanskih občinskih volitvah seveda tudi Ribnikar. Njegov maček je posebno velik. Možu zdaj zavoljo njegovih izbruhov v volilnem boju debelo srce močno bije. Tolaži so na različne načine. Tako meni, da bo prihodnjič »marsikateri klerikalci: Klasova 1 za naroduoiummlnc kan-
didate«. Bog ve zakaj? Zavoljo lepih oči gospoda Ribnikarja? Ali pa morebiti zato, ker so liberalno živine hotele uboge žene na volišču pobiti in jih s
.......obkladale? Ribnikar pravi
tudi, da bo narodno-napredna »večina« v noven; občinskem svetu brezozirna. Kaj bo z narod no-napredno »večino« enega glasu, to danes še nobeden ne ve, to pa je gotovo, če ta večina v občinski svet pride, da bo izročena opoziciji na milost iu nemilost. Še župana bodo z največjo težavo izvolili, ker se ne bo izlepa našel mož, ki bi hotel prevzeti nase odgovornost v tako težavnih razmerah. Kaj še pri vprašanju podžupana! In če bo kak svetovalec slučajno zbolel ali moral kam odpotovati, se bo vse preobrnilo, ln potem je za gotove vrste sklepe, in to je najvažnejše, potrebna .navzočnost najmanj dveh tretjin vseh članov. K o n č n o j c t u še deželni odbor. Skratka, liberalci, ki bodo šli v bodoči občinski svet, bodo prav veliko butaro s seboj nesli. Sicer pa je blizu čas, ko bo S. L. S. liberalce tega križa za vedno rešila.
lj Ljubljanske občinske volitve se se vedno obravnavajo po časopisju. Medtem, ko so vsi listi obsojali počo-njanjc ljubljanske fakinaže nasproti uršulinkam, dela izjemo list graške socialne demokracije »Arbeitenville«, ki jc nahrulil uršulinkc s »pfaffische Schullehrerinnen — farškc učiteljice«. Mi delamo za to psovko odgovorno vodstvo jugoslovanske socialne demokracije in to tembolj, ker ni psovala uršu-link zgolj ljubljanska liberalna soclrga, marveč tudi socialni demokrati, ki jim je bil liberalen hec bolj všeč, kakor pa agitacija za svojo lastno stranko. Znani socialno-demokraški »največji« agitator in uradnik okrajne bolniške blagajno ljubljanske, Mililcr, bi znal o socialnodemokraških junakih žalostne postave nasproti nunam marsikaj povedati. Tisti, ki vedo kaj podrobnosti o Mihlerju. na j se zglase v pisarni dr. Pe-ganovi.
l j Napad na nune obsojajo I udi mlacločeški »Narodni listy«. Pravijo, da jo bil ta napad tako grd, da ga »morajo tudi liberalci obsojati«. Ljubljanska soclrga žeje za svoja pobalinstva vse kaj druzega kot lavorike.
lj Ponesrečeni liberalni agitatorji. Včeraj so se peljali na Posavje zdravit mačka Miha Verovšek, Breme Franc in gostilničar Zupančič. Ko so so peljali nazaj, je pripeljal nasproti neki voz. katerega pa niso opazili, ker so takrat menda že nehali misliti. Voza sta sc skupaj zadela in liberalna vodmatska agitatorska trojica, jo zletela z voza in začela na pomoč klicati Marijo in Jezusa. Krvavi in pobiti so prišli v Vod-mat, kjer se jim sedaj ljudje muzajo, češ, da so prenatančno na Posavju predstavljali liberalno »zmago« v Ljubljani.
l j Nekateri mestni uradniki so z
necuveno agitacijo terorizirali volilce. Prosimo, naj so vsi taki slučaji takoj naznanijo v pisarno dr. iPeganovo ter naj se navedejo tudi priče.
1.1 Ribnikar in Nemci. Liberalci zopet vpijejo, da smo »domovino prodali«, ker bo prišlo precejšno število Nemcev v občinski svet. Mi pa. trdimo na podlagi sledečega dokaza, da so si liberalci še več Nemcev na. magistrat, želeli. Stvar je sledeča: Adolf Ribnikar je bil v nedeljo popoldne v Narodnem Domu navzoč, ko je štela komisija posamezne glasove. Ko jo viclel, da število nemških glasov precej narašča, je glasno rekel: To bi bilo prav, da bi Nemci vsaj toliko mandatov ali pa še več dobili kakor klerikalci. Mislimo, da si bo vsak pameten človek na podlagi teh besed o »narodnem izdajstvu« svojo sodbo napravil.
l j »Občinske volitve v Ljubljani so Be za liberalce slabo izvršilo,« pišejo praški »Narodni Listi«. V uredništvu »Narodnih Listov« znajo bolje šteti kot v uredništvu »Slovenskega Naroda«.
lj Molk topov. Tclefoničncga poročila o »sijajni zmagi« starih magistra -tovcev je čakal v nedeljo čuvaj na Gradu, da bi pričel streljati in ga šo danes čaka — zaman. Pri volitvah sicer tako zgovorni topovi na ljubljanskem Gradu .molče in se rože na magistrat.
lj Seja predsedstva »Zveze Orlov«
se vrši jutri, v četrtek, t. j. 27. t. mos., točno ob pol 8. uri zvečer.
lj Dramatična šola Ljudskega odra prične v petek, 28. aprila, ob pol 8. uri zvečer v dvorani Ljudskega Doma (II. nadstropje) za oba kurza z rednim poukom. V kateri oddelek jo posameznik
uvrščen, bo izvedel v petek v Šoli i ni se ne bo nikogar pismeno obveščalo n<J q
tem, ne o začetku šolo. Ta notica naj j*> obvestilo. Kdor želi vstopiti še na novo v šolo, stori lahko to tudi šo v petek, a priti mora v Ljudski Dom že ob četrt na 7. do tričetrt na 7., da se ga preizkusi in uvrsti v oddelek. Kdor bi so v petek od četrt na 7. clo tričetrt na 7. no prijavil nanovo od onih, ki še niso prebili preizkušnje tisti lotos ne bo mogel biti več gojenec dramatične šolo, kor se začne la dan že redni pouk. Vabljen jo vsakdo, ki ima veselje do dramatike in jo. član kakega društva, ki jo včlanjeno v S. K. S. Z.
1 j Iz volivnih imenikov za državno-zbcike volitve. V mestni posvetovalnici javno razgrnjeni volivni imeniki za državnozborske volitve izkazujejo 7179'"•volilnih upravičencev, torej 289 več kakor pri zadnji državnozborski volitvi pred štirimi loli. Takrat je bila Ljubljana razdeljena na osem volivnih okrajev, lotos jih je v olajšavo volitve zaradi volivne dolžnosti li. — I. volivni okraj (šolski okraj) šteje 725 (687) volivnih upravičencev. II. volivni okraj (šentjakobski okraj od Mestnega trga do črto, potegnjene od Trubarjeve ulice, po Sv. Jakoba trgu, regulirani Rožni ulici ter Ulici na grad) ima 498 volivcev. III. volivni okraj (ostali del šentjakobskega okraja) s 550 volivci. Sedanji II. in III. volivni okraj s 1018 volivci jo zadnjič tvoril II. volivni okraj s 1083 volivnimi upravičenci. IV. volivni okraj (Krakovo iu Trnovo) z 817 <608) volivci. V. volivni okraj (oni dol dvorskega okraja, ki loži med Franca Jožefa cesto, Šclenburgovo ulico, Kongresnim trgom. Gradiščem ter Gorupovo ulico) s 085 volivnimi upravičenci. VI. volivni okraj (ostali dol dvorskega okraja) s 728 volivci. Zadnja dva volivna okraja s 1413 volivnimi upravičenci sla zadnjič tvorila IV. volivni okraj, ki jc štel 1380 volivcev. VTI. volivni okraj (obsega oni dol mosta, ki leži mod Franca Jožefa cesto iii Dunajsko cesto) ima 629 (595) volivcev. VIII. volivni okraj (oni del mesta, ki loži med Dunajsko in Resljevo ceslo) ima 907 volivnih upravičencev. IX. volivni okraj (oni dol mosta med Resljevo in Ahacljevo ter Sv. Martina cesto) s 736 volivci. Zadnja dva volivi"! okraja s 1643 volivnimi upravičenci sta tvorila zadnjič VI. volivni okraj, ki jo imel 1436 volivcev. X. volivni okraj (Vodmat) ima 485 (525) volivnih upravičencev. XI. volivni okraj (predkraji: Črna vas, Ilovica, Ilauptmanca, Karolinška zemlja, Hradeckega vas in Dolenjska cesta) s 419 (378) volivnimi upravičenci. — V vseh okrajih je opažati prirastek razun Vod-mata ter šentjakobskega okraja, kjer jo število volivnih upravičencev nekoliko padlo.
l.j Umrli so v Ljubljani: Ivan Mo-čilnikar, delavec, 17 let. — Stanislava Majee, hči čevljarskega mojstra, 3 leta.
lj Prisiljenec pobegnil. Včeraj je pobegnil od dela iz Toennieseve tovarne 221etni prisiljenec Ivan Budihnija, rojen v Gorici, pristojen v Pulj.
lj Pobegnil je dne 15. t. m. od tukajšnjega dragonskega eskadrona Herman Loflor, rodom iz VVildona.
lj Nesreča. Ko .je šol včeraj popoldne iSlotni krojaški pomočnik Matevž Anžič čez Dvorni trg proti Židovski ulici, se mu je na vogalu pri Narodni kavarni spodrsnilo ter jo padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo nad kolenom. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Prepovedana knjiga, Avguštin Petrič, asistent Mostne hranilnice v Ljubljani, jo. bil upravitelj v knjižnici političnega društva za dvorski okraj. Tekom lanskega leta je pa v društveno biblioteko sprejel knjigo pod naslovom »Krvava noč v Ljubljani«, zgodovinska narodna drama, s petjem v štirih dejanjih. Ta knjiga je pa bila od tukajšnjega državnega pravdnika meseca oktobra leta 1909. konfiskovana ter je zaplembo tukajšnjo deželno kot tiskovno sodišče 7. rdzsodbo potrdilo, katera pravomočna. razsodba jo bila tudi v uradnem listu »Laibacher Zeitung« razglašena.. Petrič jo knjigo vpisal v seznam knjig in pustil na razpolago bravcem, enkrat jo je pa izposodil izven biblioteko nekomu društvenemu članu. Petrič so v žlic priznanja teh okolnost i no čuti krivega ter pravi, cla ni vedel za to prepoved in mu tudi vsebina teli knjig ni bila znana. Državni pravdnik predlaga, naj se ga. pro-groška v smislu 8 24. tisk. zak. krivim spozna. Sodišče, ki je Pctriču verjelo, da so no ču*i krivega, ga jo od založbe oprostilo.
Manci Romanovi.
Nekar na pesnkuj, nekar, oj, Romanova Matica; uzem u roke raj kurit in prat pejd na Iblanca.
Če s pa za prajne tud tku švoh, ket za pesnkuvajne, pa prajne pust in s kuhunca pukaž nam raj soj znajne.
Lej, pesm to je so prav res, kot. brez zabelo žganci. Zatu stur tku, ket svetje tle leb, Romanovi Manci
Boltatu Pepe.
šlajerske novice.
š Štajerska Slovenska Kmečka Zveza« v volilnem boju. S. K. Z. je priredila žc na belo nedeljo kar petnajst shodov, ki so bili vsi izredno dobro obiskani. Udeležba jo bila od 100 do 600. Posebno shodi kandidata dr. Korošca so bili zelo lepi. Stare liberalne trdnjave se majejo. V Drairiljah, kjer je bila pri zadnjih volitvah v državni zbor še velika večina na liberalni strani, ,ie bil dr. Korošec z navdušenjem sprejet. Nekdanji narodni s t ran kar j i so govorili za našega kandidata. Enako jo tudi v Posavju in ptujskem okraju. Naše pomnožene vrste gredo z veseljem v volilni boj. Prihodnjo nedeljo se vrši zopet cela vrsta zborovanj. Roblek je pobegnil iz strahu pred kandidaturo na — jug.
Telefonska in Brzojavna poroči.
GROF KHUEN.
Dunaj, 26. aprila. Danes se vrši v poslanski zbornici ministrski svet, v katerem bo grof Khuon-Hedervary poročni o svojih pogajanjih z avstrijsko vlado in si izprosil od svojih kolegov nadaljnjih pooblastil. Danes ali jutri se poda grof Kliuen zopet na Dunaj, da pogajanja nadaljuje.
PREPOVEDANA PREDAVANJA SVOBODOMISLECA.
Praga, 26. aprila. Poljski svobodo-mislfc in pisatelj Nicmojevvski, ki biva žo več dni v Pragi, jc napovedal za soboto, nedeljo in ponedeljek tri predavanja, in sicer dva v Zvezi nemških svobodomislecev in enega v praškom poljskem svobodomiselnem društvu. Vsa tri predavanja pa je praška policija prepovedala. Nek policijski organ je opozoril enega izmed funkcijonarjev poljskega društva, cla Niemojevvski sploh v Avstriji predavati ne sme.
INDUSTRIJALCI PROTI PRAZNOVANJU 1. MAJA.
Dunaj, 26. aprila. »N. \V. Tagblatt« poroča iz Hamburga, da bodo odpuščeni od dela za. deset dni vsi delavci in-dustrijalnih in pomorskih zavodov, ki bodo praznovali dan t. majnika.
RAZPUST REŠKEGA OBČINSKEGA SVETA.
Roka, 27. aprila. Razpust reškega .občinskega sveta jc gotova stvar in sc v kratkem razglasi. Razpust se utemeljuje s tem, cla se večina reškega občinskega sveta pod vodstvom župana, bivšega poslanca Zanella v političnem in administrativnem oziru upira vladi v škodo upravi mesta. Nove volitve se bodo vršile že maja in se kot prihodnji župan imenuje Franc Vio.
PORTUGALSKA DUHOVŠČINA.
Lizbona, 26. aprila. Tu se je zbrala duhovščina, da zavzame proti novi postavi o ločitvi cerkve od države svoje stališče. Duhovščina je sklonila pravico cerkve in svobodno izvrševanje bo-gočastja z vsemi silami braniti. V krat* kem so pod predsedstvom patriarha zbere tudi episkopat, ki bo svoje sklepe predložil Sv. Očetu.
JVIEHIKANSKA DEVICA ORLEANSKA.
London, 26. aprila. 700 vstašev si jo, izvolilo za svojo načelnico senorito Nori. 181etno deklo. Nova »Jeannc cl'Ar c« je hči generala Neri, ki sc je uprl proti predsedniku Diazu ter je padel v bojih proti njemu. Gospodična Nori jezdi vedno na čelu svojih vstašev ter jih v bojih navdušuje k hrabrosti.
TURŠKA KRIZA.
Carigrad, 26. aprila. Kriza v mlado-turški stranki so čedaljebolj poostrit jc, tako da misli veliki vezir Ilaki-paša podati sultanu svojo demisijo.
SENZAČEN UMOP..
Milan, 26. aprila. Tu so našli pod ravnatelja Banke Lombarde ponoči pisarni zabodenega. Zraven trupla so našli sledove ženske. Domneva se, U; je podravnatelj ponoči sprejel pri sob žensko, za katero so sc z njeno ved nostjo in z njenim sodelovanjem vtih0. tapili morilci. Motiv dejanja je še n0. znan.
Razne stvari.
Velika nesreča na morju. Utonili 40 oseb. V nedeljo sta trčila 100 mil od Šangaja. parnika »Kvarile« in »Mee foo«. »Meefoe« jc bil prerezan v d v, dela in se je potopil. Utonilo je 40 Ki tajcev.
Nesreča pri strelnih vajah. Iz Bero. lina poročajo, da sc je na tamkajšnjem strelišču zgodila težka nesreča. Med strelnimi vajami je zadela v hrbel kroglja nekega podčastnika gardneg; kirasirskega polka, Ranjenca so pre peljali v bolnico, kjer so mu izvlekl krogljo iz telesa. Odkod jc strel prilc tel, se še ne vč gotovo.
Pežar v norišnici. Iz Budimpešti! poročajo: V soseclščini umobolnico Ungvaru jc nastal požar, ki jc končne prešel tudi na ženski oddelek umobol niče, ki ga je popolnoma vpepelil. Lo i nadčloveškim trudom sc jc posrečil zbesnele bolnice prepeljati v glavne poslopje. Vnelo se jo tudi že glavno pi slopje. vendar pa so požar ognjegasi in vojaki omejili.
Tožba proti pruskemu kralju. V Berolinu se prične 26. t. m. razprava c tožbi pevko Tleszloehl v Wiesbadn proti pruskemu kralju. Pevka zahteve odškodnino, ker jo intondantura nalašč ni pustila nastopati.
Nesreča na vojaškem strelišču. Nt herolinskom strelišču jo zadela kroglja nekega podčastnika gard nega kirasir skega polka v hrbet in ga smrtno nevarno ranila. Sodi sc, da jc bila it zgrešena kroglja, kor so v bližini imeli strelno vaje policisti.
Roparji v gostilni. V Ifbanovica! .ie 24. t. tn. popoldne vdrlo 9 našemijo ni h roparjev z revolverji v neko gostil no. Gostom so zaklicali: »Roke k vi šku«. jim oropali 900 mark. nato pa begnili.
Upor v poboijševalnici. V benečan ski poboijševalnici se jc uprlo 24. t. m 275 korigendov. Revoltirali so tako, d jo morala nastopiti stotnija vojako-Korigendi so razbili opravo in jo zim tali skozi okna. Policisti niso mogli napraviti reda. Posrečilo se jo napra vifi red šele vojakom.
Pristna mažarska goljufija. V Lu gosu bivajoči arhitekt ni risar Wan dorlich .je kupil pri budimpeštansk: ivrdki razredne loterije Graedicke os mi del srečko razredne loterijo. Pe obrokov je ločno plačal šesti obrok hi bil moral plačati meseca aprila. N opomin tvrdke jc poslal dne 9. t. m zadnji obrok i krone; a vendar v svoji začudenje je dobil dne 13. t. m. demu nazaj z opombo, da firma nc reflektin več nanj. Velikonočno nedeljo sta pri šla k Wanderlichu dva gospoda, ki sta se predstavila kot tvrdkina zaupnika iu mu povedala, da jc zadela srečk; clne 12. aprila 40.000 kron in da po od bitih stroških odpade nanj 3000 kron ki mu jih takoj izplačata, cla si prihra ni pot v Budimpešto. Zahtevala sta tu d i, da naj jima iztoči pisma tvrdke Gaedicke, kakor tudi recepis od poši Ijatve zadnjih 4 kron. Wanderlich p;
,*«t\e l i««1
jggjSSi
»j* Si
l čuva«*!8* banu-	^
rita to ni nasedel in je imel prav. čital je namreč prihodnji dan v časopisu, da njegova srečka ni zadela 10.000, marveč 400.000 kron in da pride nanj 50.000 kron. Pisal je takoj vrdki, ki mu pa ni odgovorila. Nato je njegov odvetnik ovadil tvrdko Gaedicke zaradi goljufije. Gaedicke pa izjavlja, da mu o celi zadevi ni nič znanega. — To kaže, kako previden naj bo vsak.
Sleparije ženitne posredovalnice. Iz Bukarešta poročajo: Rumunska vlada svari po časopisju pred berolinsko ženitno posredovalnico L. Sehlesinger-Berlin IS. Schlesingcr ie anonciral v tamošnjih listih, da išče za dame, ki imajo 400.000 do 150.000 frankov dote, ženine. Tvrdka jc prejela velikanske množine dopisov iz Rumuuske, na katere je odgovorila v pismih, ki so jih prejeli naslovijenci samo proti povzetju 20 frankov. V teh pismih so bile slike dam, na katerih so bila napisana imena dam in višina dote. Ko so ženit-be željni moški pisali v drugič na Schlesingerja v Borolinu, niso dobili nobenega odgovora. Policija, v Bukare-štu je dognala, da je dnevno na glavni pošni urad v Bukarcštu došlo 60-- 80 takih pošiljatev s povzetjem 20 frankov. Rumunska vlada je skušala proti sleparjem v Borolinu nastopiti potoni diplomatičnc intervencije, a brez uspeha, ker je Schlesingcr izpolnil vse zahteve zakona, in dotične dame, katerih slike pošilja okoli, tudi v resnici eksistirajo. Seveda so te dame jako na slabem glsu in jim jc Schlesingcr plačal, da. so mu prepustile fotografije. Zato je policija v Bukarcštu videla edino rešitev tega vprašanja v tem, da svari občinstvo prod sleparsko ženit -ninsko posredovalnico L. Schlesingcr v Borolinu.
Mnenje gospoda,, dr. M. Mediano,
bivšega zdravnika generalne medici-nične klinike kralj, vseučilišča v Tu-rinu,
Solun. »
Gospod J. Serravallo,
Trst.
Že mnogo let pripisujem Vaše Serravallovo Kina vino z železom s
izvrstnim uspehom konvalescentom po malaričnih mrzlicah in po nalezljivih boleznih splošno.
S o 1 u n. 29. maja 1909.
Dr. Mediano.
Zahvala.
Povodom prebridke izgube naše preljube nepozabne matere, babice in prababice gospe
Cecilije Skušek
udove c. kr. davčnega oilcijala
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so jo v izredno velikem številu spremili k večnemu počitku.
Posebno se pa zahvaljujemo cenj, gg. uradnikom okrajnega sodišča iii davčnega urada; mestnemu zastopu, notarijatu, čč. duhovščini, slavni meščanski godbi za spremstvo, ter blag. gospodu dr. Češarku, okrož. zdravniku za požrtvovalen trud iu skrb vos čas bolezni.
V Kostanjevici, 24. aprila 1011.
Žalujoče rodbine: Skušek, Wur-ner, Weibl, Lunder, Siatner, Goijup, Žnideršlč.	1341
Proda se
lisa z
in niivo
ob glavni cesti, v kateri je bila že mnogo let gostilna in je pripravna tudi za kako drugo obrt, v Mengšu št. 63. Natančna pojasnila daje lastnica H. Zabnvnik, tu, Sv. Petra cesta št. 24.
z nekaj odvetniške prakse išče mesta v odvetniški pisarni. — Ponudbe pod »Koncipijent« sprejema uprava tista.	1353
| V obratu se nahajajoči | ® » 30 konj. sil močni ®

Tvrdka Jesih & Windischer naznanja. da jc njen družabnik gospod
Arnošt Windischer
trgovec v Ljubljani
danes ob pol 2. uri ponoči po dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 25. lotu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo danes, 26. aprila ob pol (i. uri popoldne iz Leonišča k sv. Križu.
Blagega pokojniku priporočamo v prijazen spomin.	1347
Ljubljana, 25. aprila 1011.
Višina n. monetn 306'2«, sred. zračni tlak 736-0 ;
rim
26
C as opazovanja	.Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Š rt « H s O™ >
zveč.	733 8	14'5	brezvetr.	jasno	
i 7. zjutr	735 1	10 7	si. jug.	jasno	0 0
| pop	731-0	23 1	si. jzah.	del. obl.	
Srednja včerajšnja temp, 15 6' norm. 11 3J.
O
na v
okrajne Hranilnice in Milnice v Idriji
rog. zadruge z neomejeno zavezo
dne i. majnika ob I. uri popoldne v uradnih prostorih zadruge.
1350
TOLMIN.
o
Proda sc velika hiša in zemljišče, pripravno zavsako obrt.
Natančneje izve se pri lastniku B. šorli v Gorici, ulica Uslna št. 12
31=11=
slftsl
TJRZNE CJEINEi.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 25. aprila.
Pšenica za inaj 1911......12 40
Pšenica za oktober 1911 . . . .	11 -54
Rž za oktober 1911......8 28
Oves za april 1911......9 67
Oves za oktober 1911.....7-77
Koruza za maj 1911......0'55
Koruza za julij 1911............0-6'>
Dr. Edo Slajmer
ordinira od 10-12 predpoldne 1:,4;, in od 3-4 popoldne
izvzemši nedelje in praznike.

Za eiajnlk! !!
Ign. Hladnikove
(Sauggasanlage)
se proda prihodnje poletje. Ogledati ga je možno v tiskarni	1345 5
li. pl. lin i M. iliii
v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 20.
1339
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva. 19
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Poročilo in potrjenje računskega zaključka za leto 1910.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
V Idriji, dne 24. aprila 1911.
Načelstvo.
za mešan zbor. solospeve z orgijami
Op. 13. petnajst pesmi. VI. natis. part. 1 K. posamezni glas 20 v. Gp. 25. »Ave« 17 pesmi IU. natis, part. 2 K. Op. 15. »češčena Kraljica« 15 pesmi. pa t. 3 K
posamezni glas 30 v. Op. 51. devetnajst pesmi. part. 2 K. Op. 60. slovenska »Maša v čast M. B.«part. K 1-20,
Naroča se v Kat. Bukvami iu pri Sohwentnerju
v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu na Dolenjskem.	1344 3
Miiimiiiiiiin(iiHMmnumiumiumiiimmHiiimiiMmnimi!MiM»inmi!imiiwMiimMiMmiw^
Dekle z
Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudsko knjižnice. K 2-20, vezano K .3-20. — Navedena povest jc istiaito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in sc mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
Knjiga c lepem vedenja.	^'S&SSS!
točnega navodila za olikano in oglujeno vedenje v družbi, kajti nc lc naše ljudstvo,
temveč tudi izobraženec mora imeti vockrat pri roki zanesljivega svetovalca,	kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se no zameri in no pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla.
Spisal dr. A. Ušeničnik. Iv 8-30, vezano K 10-80. — Celo veliki narodi nimajo dela, ki bi sc moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušcničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstvene literature,
Sociologija,
-cue.

L del K 3-80, elegantno vezano K 5-—; — II. del K 4 —. elegantno vezano K 5-40. Poezije Medvedove, ki jc pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu. rtiiiiiiiiiiiiiiMiiiimniiiiniimiiiiiiniiimnuinuiiiiiim
Leposlovja knjižMca:
f. zvezek: Razporoka. Pavel Bourget. — Kalan.
Roman. K 2-—, vezano K 3-—. Z. zvezek: Stepni kralj Lear. Ivan Turgenjev Sergjejevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-njak. — Josip Jui ca. K 1-20, vezano K 2-20.
S. zvezek: Straža. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K 2-40, vezano K 3-40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dostojevski]. — Vladimir Levstik. Roman v štirih delib in z epilogom. K 3-—. vezano K 4-20.
t. zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2'40, vezano K 3-60.
5.	zvezek: Mož Simone. Cltampol. — V. Levstik. Roman. K I -00, vezano K 3 —.
7. zvezek: Hajdainaki. Taras Sevčenko. — .losi])
Abram. Poem z zgodovinskim uvodom o hai-
damaščini. (Kobzar II. dol.) Broširano K 1-50.
(VI. in Vil. zvezek skupno I\ 3-40, vez. K 4-50.)
š. zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan.
— Fran Brogar. Povest iz irskega življenja.
K 4-20, vezano K 5-80.
iCacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih de-
janjih. K L40. vezano K 2-40.
Roma. Silvin Sardenko. Poezije. K2 —, vez.K3-20.
Andrej Hofer, tirolski junak. Fran ltihar. Ljudska igra v petih dajanjih s predgovorom iu sklepno sliko (18 moških. 4 ženske vloge). K —-80, deset izvodov K ti-—.
Srna žena. Povest iz domače zgodovine. K Itn,
vezano K 2-—
Ljudska knjižnica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Conan Doyln. Londonska povest. K —'60, skupaj vezan z JT. zvez. K 1-80.
2.	zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-60, skupaj vezan s I. zvezkom K 1 '80.
3. zvezek: Jernač-Zmagovač. Ilenrik Sienkie-\vicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —'60, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40.
4.	zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K 1-—, vezano K i'90.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust So-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1-60., vezano K 2-60.
0. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —-20. skupno vezano s III. zvezkom K 1-40.
7.	zvezek: Prlhajač. Dr. Fran Detela. Povest K —-90, vezano I< 1-70.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nntn tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
8.	zvezok: Pasjejjlavci. VlOjzij Jirasok. Zgodo-\ inska povest. — Kristusove legende. I. Vodnjak modrih mož. — 2. Butlehemsko deteee. - 3. Sveta noč. — 4. Beg v Egipet. — 5. V Nazaretu. — 6. V templju. — 7. Taščica. —
8. Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano K 3-20.
Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem.
9. zvezek: Alešovec. Kako sem se jaz likal. L del. K 1-20, vezano K 2-—.
I.0.	zvezek: Isto II. del. K 1-20. vezano K 2-—.
II.	zvezek: Isto III. del. K 1-20, vezano K 2-—.
t2. zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-
neža. K 1-40, vezano K 2-30.
13. zvezek: Ilaggard, Dekle z biseri. K 2'—, vezano K 3-20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80.
Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spill-rnann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5'40.
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (6 moških in t ženska vloga). K —-50, pot izvodov in več po K —-35.
Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela.
Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1025letnici .Metodove smrti (885—1910). Iv 1-20.
Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885-1910). K I-—.
Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh dejanjih.) K t-—, 10 izvodov K 8-—.
Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da so bodeta radi svojo lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudsko odre.
Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po K —'80.
Ta zbirka,je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre sc dajo vso brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti.
Vsebina:
1.	zvezek se začasno no dobi.
2.	zvezek: 1. Vcdežcvalka. Gluma v enem dejanju, (ti moških vlog.) — 2. Kmet-IIerod ali gorje mu, ki pride dijakom v roko! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.) ■— 3. Zupan sardnmski ali Car in tesar. Veseloigra v troh dejanjih. (10 moških vlog.) — 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-80.
3.	zvezek: L Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. <10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih, (ti moških vlog.) — 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —'80.
4.	zvezek: 1. Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko l iček. Veseloigra v dveh dejanjih. (S moških
• jvlog.) —2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) 3. Novi zvon nu Krtinah ali srečna sprava. Selška igrn v treh dejanjih. (S moških vlog.) — 4. Zakleta
soba v gostilni pri zlati goski". Burka v enem dejanju. (0 ženskih vlog.) K —-80.
5.»'in ti. zvezek: 1. Garcia Moreno. Zaloigra * petih dejanjih. (16 moških vlog.) — 2. Krč. mar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (S ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iv. njenega življenja v treh dejanjih. (9 ;>j.nslcih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 6. Črev-Ijar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moških vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen prizor. (3 moške vlogo.) — 8. Kovačev študent. Burka. (6 moških in I ženska vloga.) K 1-60.
T. iu 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (S moških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.)
—	5. Ncžka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. (19 ženskih vlog.) — 6. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) K 1-60.
9. zvezek: I. Na IJetlehemskih poljanah. Bo. žična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.)
—	2. Kazen nc izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev. Igra v treh dejanjih. (16 moških vlog.) — 4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju, (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-SO.
10. zvezek: 1. Fcrnando strah Asturije ali iz. preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh "dejanjih. (11 moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 3. Zdaj gre sem. zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) K —-80.
1J. zvezek: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.)
—	2. Rcpoštev, duh v krkonoških gorah aH vsega jo enkrat konec. Čarobna burka v potili dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Prepirljiva soseda ali boljša je kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 moške vloge.) K —-80.
12.	zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vloge: Ljudmila. Planšarlca.) K —-80.
13.	zvezek: (Za ženske vloge: Vesta I ka. Smrt Marije Davice. Marijin otrok.) K --80.
14.	zvezek: (Za žensko vloge: Junaška deklica. Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv. Boštjan. — Za otroške vloge: Materin blagoslov.) K —'80.
15.	zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in Neža.
Za moške vloge: Turki pred Dunajem.) K —-80.
Navedene igre so si vsled lahke uprizorljivosti iu krasno vsebine v najkrajšem času osvojili; vse naše domaČe odre.
Use te Knjise sc Ms v
,.lMti" u mm In l Krc iec ncsl. u Km retu,
Književnost.
* Slava Brezmadežni, cerkvena pesmarica za Marijine družbe. Po p. Angelikovi izdaji uredil in prenovil Stanko Premrl, stolni kapelnik in vodja cecilijanske šole v Ljubljani. Cena broširanemu izvodu 1 K 20 h, v zelo trpežnem platnu vezanemu 1 K 80 b. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani je ravnokar to priljubljeno in že pogrešano pesmarico izdala v novem natisu. Ista obsega večinoma že iz prejšnje zbirka znane napeve. Ker je bilo v sla-ri izdaji nekaj napevov za današnje razmere na eerkveno-glasbenem polju neprimernih, jr gospod profesor Premrl iste v novi izdaji izpustil iu nadomestil'z boljšimi. Dodal je še par drugih napevov domačih skladateljev. Večini napevov je tmli harmonizacija zboljšana in besedilo popravljeno, deloma novo. Gospod prireditelj se je strogo oziral na lo, da je obranil, kolikor je le mogoče, original stare izdaje. Priredba te dobrodošle pesmarice, ki je prišla izpod peresa našega odličnega strokovnjaka, no potrebuje ni kakšnega priporočila. Opozarja' v> samo naše cerkvene pevske zbori posebno pa šc Marijine družbe, katerim jc omenjena pesmarica namenjena, da pridno sežejo po njej. Dobi in naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Na ogled se ta pesmarica ne bode razposlala.
Ljubljanske slike. Ljudska knjižnica, 1 i. zvezek: Alešovčevi spisi 4. in 5. Za h a »Katoliška Bukvama«. Cena 1 K 80 vin., vez 2 K 60 vin. — Nepotrebno je vnovič in vnovič povdarjati, da veje iz vseli Alešovčevib spisov pravi nepokvarjeni narodni duh in prisrčen, časih šaljiv, časih pa tudi rezek dovtip, ki vseka, kogar zadene, do živega; kdor je namreč bral povest »Kako sem se jaz likal«, ali kak drug Ale-šovčev spis, si je sam vstvaril o Alešov-cu kot pisatelju sodbo, ki ne potrebuje nobene hvale več. Kdor pa hoče spe. znati, kako zna Alešovec s svojim kot puščica ostrim dovtiponi bičati, ta naj bere njegove »Ljubljanske slike«, ki nam nudijo zgodovinsko podobo nekdanjih ljubljanskih razmer. Pred našimi očmi se razprostira bela Ljubljana kakor je bila pred H) leti polna zagrizenih nemškutarjev in po njenih ulicah vidimo korakati razne stanove, katerih slabosti Alešovec v svojih slikah tako do golega razkriva. Knjiga bo poleg prisrčne zabave nudila bravcu tudi obilo dušnega užitka, radi česar jo toplo priporočamo, kakor Alešovče-vc spise sploh.
ANTIK VARI JAT »KATOLIŠKE BUKVARNE«
ima na razpolago: »Rimski Katolik« (Mahnic) I. tečaj
-1.892) samo -1896) samo
Cobillon-Cnllr! vl.eben der ehrvvurdi-gen Luui.sc vun Marillac, NVittve Le Gras, Stifterin und erste Oborili der Vorsammlung der Tdchter der christlichen Liebe vom lil. Vincenz von Paul, Dioncrinnen der armen Kranken, genannt barmherzige Schwestern«, 1875; broširano l K 20 vin.
Išče se spreten, kavcije zmožen
gostilničar
za restavracijo Medijske toplice pri Zagorju.
Gostilničar mora skrbeti za dobro postrežbo, fino kuhinjo ter pristno naravno izborno pijačo. I-e takim reflektantom, ki morajo ustreči vsem navedenim pogojem, jc na razpolago naslov za ponudbe pri upravi »Slovenca*.	1270 1
KONJAK
891
star, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za slabotne in rekonvalescente. - Dobi se edino pri tvrdki:
Br. Novakovič, Ljubljana.
Zaradi selitve se proda dobro ohranjen
gm$
prav za nizko osno. Poizve se Prisojna nlica št. 7, I. nadstropje, na (Frlakovou).	1202 2
ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseč i nežno mehko kožo in belo polt, se umiva le z
Steckenpfcrd lilijno mletno niiio
(znamka Steckenpfcrd) tvrdke Bergmann & Co„ 'lc-š n ob Labl. Komad poSUv se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom T. t d. 608
f>H	IlajoliširnBjie jamstvo. Ilustrovani ceniki brezplačno.
W,	K- Camernlh, Liubliana. DunajsHa c. 9.
tj Žpooijalna trgovina o kolesi In posameznimi deli.
ii	nsESSOcaa Izposo|evan|e ikoles.

veleprima, najboljše kakovosti, rumeno-mesnat, semenski in za živež, odda po po nizki ceni v vsaki množini tvrdka
za majski termin se takoj odda s 4 sobami ter kuhinjo itd. — Več pove Franc Šuštar, Spod. Rožnik št. 242.	1293 3
®
tOEUlS
dobi službo pri župnjistvu Velika Dolina P. Jesenice ob Savi na Dolenjskem.	1312 3
2 K. o deloma tudi
1889, 0 K:
II. do IV. tečaj (1890-
4	K 50 h;
V. do VIII. tečaj (189!', po 3 K.
Voditelj v bogoslovnih vedah. Letnik I. (1898) do NIL (1909) mesto po
5	K samo 2 K 20 h.
Katoliški Obzornik. Letnik 1. (189?) do N. (1906) samo po 3 K 50 h.
Čas. Letnik I. (1907) do III. (1909) samo po 3 K 50 h.
Slovenski prijatelj. (Einspielcr.) Časopis za cerkev. Letnik IV. (1855) do XXXII. (1885) samo po
Navedeni letniki vezani*v zalogi; za vsako dobro ohranjeno vezavo računamo posebej samo 50 h.
Od vseh zgoraj navedenih listov so na razpolago tudi posamezne številke v našem antikvarijatu. Križani č, »Razlaga .vovega velikega Katekizma«, potrjenega od vseh avstrijskih škofov, zbranih na Dunaju 9. aprila 1891. (1899.) Vezano mesto 8 I\ samo 4 K 80 vin. Putschogel, »Predigten auf die Sonn-und Fcsttagc des Kirchenjahres«. letnik L. II. in V. samo po 2 K. »Die katholisehe Kirche unserer Zeit umi ihre Diener in Wort und Bild«, »D e u t, s c h 1 a n d , S c h \v c i z , L u x e n b u r g , Os t e r r e i c h -L u x c n b u r g , Os t e r r e i c h -T n g a r n«, 1900; elegantno vezano ter popolnoma nerabljeno mesto 42 K samo 16 K. Isto broširano mesto 36 K samo 12 K. Isto trelji zvezek: »Das Wirken der k a t ho 1 i schcn Kirche auf dem Krdenruud unter der besonderen Beriicksichtigung Ileidenmissionen«; 1902; elegantno vezano ter popolnoma, nerabljeno mesto 36 K samo 12 K. Poč, »Duhovski Poslovnik«, 1900. Vezano mesto 5 K 20 vin. samo 4 K. «— »Slovenski Gofjne ali razlaganje cerkvenega leta« , 1858. Vezano samo 4 L ione.
sc sprejme takoj v poduk za mizarsko obrt. Andrej Kregar, mizarski mojster Št. Vid nad Ljubljano.	1311 .3
rabi tvornica stolov Fran Švigelj-a na Bregu pri Borovnici. — Drugo po dogovoru. 1334 3
Mož, v starosti 40 let, priden in pošten.
,vv kake primerne
na deželi najraje za oskrbnika. Naslov pove uprava „Slovenca''. 1272 3

Ime:
R. Miklauc
Ljubljana
592
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
Na Jesenicah, Corenjsko se radi preselitve da v najem
opremljen lokal
kjer jc žc več let vpeljana trgovina s skladiščem oziroma s stanovanjem ali meblovano sobo na najugodnejšem prostoru in v bližini kolodvora. Gospodom trgovskim sotrudnikom ali samostojni izvežbani prodajalki so nudi dobra prilika zagotovljene eksistence. — Natančnejši podatki se izvedo liri Antonu Halner-jti v škofji Loki, Glavni trg.	1333
novo Seileri - ni
Novo urejena
iraasip št. 3?
Z odličnim velespoštovnnjem
Štefan &HitsoHč.
fiva nova Sellerl - Diljordo
e
03
£3
O <
33
rji co_ t~(i CD
i-j ■
53-
as
tu*
prijazna
1147
1304 3
se išče za eno zasebno gospodično kje sredi mesta za mesec avgust.
Ponudbe na poštno ležeče šf. 50, Ljubljana, glavna pošta.
z jako imenitno lego v lepem kraju v veliki vasi pri Celju, obstoječe iz lepili rodovitnih njiv travnikov, limeljskih nasadov, sadnih vrtov, gozda za domačo potrebo, z lepo zidano hišo, gospodarskim poslopjem, separatni svinjski hlev. dva močna kozolca itd. - Tik omenjene hiše je separatna lepa hiša z dobro idočo gostilno, vse ob državni cesti. -K temu spada tudi jako dober vinograd v slovečeni vinskem kraju. - Omenjena posestva sc prodajo zaradi bolehnosti lastnikov z ali brez gostilne in vinograda; kje, pove uprava lista.


za pomladansko in poletno sezono 1911.
= Kupon =
3*10 metr. dolg, za kompletno moško obleko
kupon kupon kupon kupon kupon kupon
7 kron 10 kron 12 kron 15 kron
17	kron
18	kron 20 kron
kakor
suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le 1 kupon
Kupon za črno salonsko obleko K 20' tudi blago za površnike, turistovske obleke, svileni kamgarn itd., poSilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, dobroznanu 1h7 CIO)
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnu
Vzorci zastonj In frank ii. Vsled direktnega naroČila blaga pri tvrdki Slegel-lmhof iz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega blaga. Stalne, najnižje cene. Tudi najmanjša i tro'.u sc izvrže najskrbneje, natančno po v orci.
fr.P.
j
, M trs štev. 26.
Glavna zaloga plošč
slovenskih, kakor tudi vseli drugih vrst. Cena od K 2 5o 1138 naprej.
Gramofone
od K 2šj- — naprej. Avtomatične gramofone, najboljše in najzanesljivejše vrste za gostilničarje dajem ! _ ;
na mesečne obroke. Igle za gramofon tisoč od K I-&"1 Zahtevajte cenike, pošiljam brc:
precizijsko žepno uro, verižice, prstane, uhane, obeske, zapestnice, dragulje itd.. : : : obrnite se na zlatarsko tvrdko : : :
^"Kilšana, nasproti ssarae poŠte.
Lastna delavnica. — Nakup in zamena zlatnine in dragega kamenja. — Popravila točno in solidno. — — Cene nizke.
e
pomočnika
se sprejmeta takoj v trajno delo. Ivan Rojina, kleparski mojster, Ljubljana, Prešernova ulica št. 44.	1271
Ki?
Ugodna prilika!
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
(z zarezo in brez zareze) po znizatii ceni.
Cementna strešna opeHa prekaša po svoji trpežnosti drugovrstne opeke ter dajem za njo vsako poljiio garancijo.
6wan JeSačin, Ljisibija^sa.