SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za telo leto predplaias 16 rld., za pol leta 8 rld., u četrt l»'a 4 rld., ia jtdta
ме»ес 1 rld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eele leto 11 rld., ta pol leta в rld., s« ietrt leta 8 rld., it jeden межес 1 cld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. iti n« leto. Potamn« Številke po 7 kr.
Karoenino in oananlla (iaeerate) vtprejemm uprsvnlltvo ia ekipedlelja v „Katol. Tlsksrnl", Kopitarjeve uliee it.j.2.
Rokopisi *e ne vračajo, aefrmnkovana pitma ne viprejemajo.
Vredništvo je v Semeallklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja Tsak dan, itvsemfti nedelje in praznika, ob pol 6 uri pepoldna,
^tev. 157.
V Ljubljani, v sredo 14. julija 1897.
Letni It ХХУ.
Vabilo
ki ga priredi
katoliško politično društvo za Dolenjsko
prihodnjo nedeljo dne 18. t. m.
v Beli Cerkvi.
Shod se bo vršil ob 4. url pop. pred žnpnlščcm.
Govorila bodeta:
1.	M. Prelesniko katoliški organizaciji,
2.	dr. K r e k o političnem položaju.
Nemški „Volkstag" v Celovcu
dne II. julija 1897 I.
Iz Celovca, dne 13. jul.
M o 11 o: »Wir Deutsche kiinnen zwar dem Staate dienen, aber wir werden in keinem Staate der Welt die Dienerrollen spielen; d e n n wir Deutsche sind ein HerrenvolkundzurHerr-sehaft miissen wir ko rani e n."
Dr. S t e i n w e n d e r.
S predstoječim lapidarnim stavkom je glasoviti in glavni voditelj nemško-nacijonalne stranke minulo nedeljo na nemškem „Volkstagu" v Celovcu označil smer vse nemške politike in vsega ropotanja, vse obstrukcije, ki so jo vprizarjali Nemci v zadnjih mesecih zoper — jezikovne naredbe in zoper vlado. V tem stavku je označena tudi smer, v kateri se je vršil omenjeni nemško-nacijonalni shod v Celovcu, za katerega so nemški listi bobnali že davno prej. Ta stavek je pa tudi kratka in poglavitna vsebina vsega govoričenja raznih govornikov na shodu, mnogih kričačev, ki po vseh nemških mestih hujskajo zoper jezikovne naredbe, zoper vlado, zoper Slovane.
Vladati hočejo in tlačiti druge narode, da jim hlapčujejo; to je uzrok vsega vznemirjenja, ki ga nosijo nemški voditelji med ljudstvo. Vlado-ž e 1 j n o s t in nič drugega, jim je nagib odurnemu početju, s katerim so se odlikovali v državnem zboru, s katerim se še sedaj po svojih shodih in listih odlikujejo dan na dan. Lahko bi drugi govorniki molčali, obdržali besede za se; kar je rekel Steinwen-der v gornjem stavku, je povsem zadostovalo: Vladati ne moremo, drugih ne moremo tlačiti, — zato ropotajmo, hitijmo in delajmo z vso svojo prefri-gano predrznostjo pa nesramnostjo, da ustavimo državni voz. To je bila rudeča nit, ki se je vlekla skozi vse govore.
„Nil n o v i 1" Kako resnično je govoril starec Ben Akiba I Prav do pičice mu moram pritrditi, ko pregledujem kopo pred menoj ležečih listov s poročili o „slavnem" nedeljskem shodu. Našincem vstop k shodu kajpak ni bil dovoljen. Strogo so pazili, da so mogli vstopiti le najvernejši in najzvestejši pristaši nemško-nacijonalne stranke. Žito se moram v sledečem poročilu omejiti na to, kar pišejo nasprotni listi. Pa lahko se potolažim! Saj je ista usoda doletela n. pr. tudi poročevalca dunajske „Reichs-
webr", ki se je obrnila za vstopnico do samega mogočnega Dobernika, pa zastonj!
Shod se je vršil v dvorani hotela „Grommer". Vstop so strogo kontrolirali, da se ni vtihotapil noben nepoklicanec. Koliko je bilo udeležencev, ne moremo dognati. Nacijonalni listi vriskajo, da jih je bilo nad tisoč, uradna „Celovčanka" pravi, da jih je bilo 650, jaz mislim, da zadenemo pravo, če rečemo, da jih je bilo še precej — mauj! Udeleženci so prišli od raznih stranij; bile so po odposlancih zastopane vse nemške planinske pa tudi su-detske dežele. Po poročilu „Fr. St." je bilo navzočih 26 nemških državnih poslancev, med njimi vsi nemški koroški ter mnogo deželnih poslancev in kot nekak „unicum" tudi — „reetor magnificus" graškega vseučilišča dr. Thaner. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko je med zbranimi bilo mož, ki jedo vladni kruh, a se strastno udeležujejo agitacij zoper vlado. Učiteljev kajpak tudi ni manjkalo.
Kot vladni zastopniki oziroma zaupniki zastopniki so bili navzoči koncipist dr. pl. Jes-sernigg, vladni svetovalec Stanfel, vladni tajnik Maier-hofer in oficijal Alber. Graška „Tagespost" piše, da je vlada menda dovolila shod le s pogojem, da se ga udeležijo imenovani zaupniki.
Nasprotni listi z bobnečimi članki in dolgimi frazami proslavljajo pomen „11. julija" in slavijo udeležence shoda, češ, da so se znašli v tako lepi slogi k skupnemu „delu". In res, „ganljivo" je bilo videti, kako so se združili vsi, ostareli sivolasi liberalci najpristnejše barve z mladeniči, katerim je najljubši kinč modrica, največji vzor Schonerer in bog — Bismarck. Postali so vsi — „ein einig Volk von Briidern", ker se jim maja stolec stare krivične nadvlade pod nogami.
Velika pasjednevska vročina zadnje nedelje je očividno razgrela fantazijo poročevalca uradnega lista nemškonacijonalne stranke, ki se je povspel v svojih tiradah kar najvišje, proslavljajoč vspeh „volkstaga". Dovolite, da prepišem — v zabavo Vašim čitate-ljem! — par najbujnejših stavkov v izvirniku: „Das war mehr als eine Volksversammlung, das war das Volksgericht! . .. Zundend flogen die Zornesvvorte von begeisterten Lippen in die Menge und wie ein elementarer Aufschrei der tiefverletzten deutschen Volksseele hallte es wieder: grollend und heftig, kampfentsehlossen und einmiithig" itd. Nemec bi rekel: „Na, hohei gtht's nimmerl"
„Nič novega", rekel sem zgoraj. To je kratka in prava sodba o govorih, zakaj kar so pre-mlevali razni govorniki, vse to se je že slišalo v burnih debatah državnega zbora, vse to so nešte-vilni govorniki privlekli, deloma še boljše, na dan po drugih nemških shodih.
Zborovanje je otvoril poslanec celovškega mesta, veliki Dobernik. Poudarjal je, da Nemci ne odnehajo niti za las in da hočejo postopati brezobzirno le tako, kakor jim veleva „politična dostojnost (o jej!), spoštovanje samega sebe in narodna čast." Mož, ki je na Dunaju med prvimi obstrukcijonisti, propoveduje v Celovcu o „politični dostojno s t i ". Ce se to ne pravi , farbati" ljudi, potem ne vemo več, kaj zasluži to ime.
Dalje se je Dobernik opravičeval, da Celovčani v čast došlim gostom niso okinfcali svojih hiš, češ, da je stanje nemškega ljudstva „prežalostno", da bi
se javno moglo kazati veselje. „Samo na najodlič-nejšem kraju mesta vihra trobojnica (frankfurtarica), oznanjujoč pravo mišljenje Celovčanov."
Omeniti moram, da je naš magistrat letos na Novem trgu pred „lindverom" dal napraviti visok drog, kjer razobeša pri vsaki še tako malenkostni priliki zastavo, pa nikakor ne deželno (koroško) ali cesarsko, marveč veliko — frankfurtarico. In ta je vihrala tam tudi v nedeljo. Zanimivo pa je to-le: Po stopnjicah okoli „lindvera" se sedaj ob žetvi zbirajo vsako nedeljo ženjice, po največ Kra-njice in Stajerke, ter se ponujajo kmetom is okolice, ki prihajajo semkaj za delo pri žetvi. Razvija se tam nedeljo za nedeljo nekako trgovanje z delavskimi močmi. To priliko marljivo porabijo tudi vojaki tukajšnjega pešpolka, „kranjski Janezi", da tam poiščejo svoje rojakinje in znanke. Tako je bilo tudi v nedeljo. In ko je — po Dobernikovem — frankfurtarica oznanjevala „pravo mišljenje" Celovčanov, govorilo se je okrog in okrog prav na glas skoraj le — „po kranjsk'". Slovenski glasovi bili so Doberniku pravi odgovor! Kaj pa, če bi to bilo še celo nekak — omen za bodočnost ? I (Konec sledi.)
8hod v Št. Jerneju.
Dne 11. t. m. je „Kat. polit, društvo za Dolenjsko" v prijaznem Št. Jerneju priredilo shod, katerega se je udeležilo nad 1000 oseb. Shod se je vršil pod milim nebom pred župniščem.
Društveni predsednik, veleč. g. župnik Z g u r otvori ob 4. uri zborovanje s primernim nagovorom ter d& najprvo besedo g. državnemu in deželnemu poslancu V. P f e i f e r j u.
Posl. Pfeifer omenja pričetkom govora lansko poročilo o delovanju dež. in drž. zbora glede raznih postav, med temi tudi postave o novih davkih, ki imajo v veljavo stopiti početkom prihodnjega leta. Potem nadaljuje približno tako :
Pri tej priliki izrekel sem željo, da bi se nova davčna postava izvrševala kolikor mogoče dobrohotno, da bi se razbremenili majhni davkoplačevalci, ter pritegnili tisti veliki bogatini, ki od svojih ogromnih dohodkov plačujejo razmerno malo davka, ali celo nič — v koliko se bode izpolnila ta moja nada, učila nas bode bližnja prihodnost.
Gotovo vsi želimo, da bi se davkoplačevalcem, ki si z mnogim trudom in delom priborijo sredstva za razne potrebe vsakdanjega življenja, bremena vedno ne vekšala, ampak kolikor mogoče olajševala.
Izmed bremen, ki jih poleg drugih težko prenašajo davkoplačevalci, omenimo tu n. pr. vedno rastoče stroške za armado in za plačevanje obresti od državnih dolgov, za katere potrebščine porabi se več kakor tretjino vseh državnih dohodkov.
Tu navaja govornik podatke in številke iz državnega proračuna glede raznih dohodkov, primerjajo jih s stroški za potrebščine armade in za plačevanje obresti od drž. dolgov.
Govornik navaja raznih zadev, pri katerih je mogoče dobiti nekaj olajšav ali drobtinic, in glede katerih so mu volilci oziroma občine izrekle svoje želje, ter nadaljuje približno :
Take olajšave n. pr. bi se dosegle, če se upelje na deželi poldnevni pouk, kakor sem to že večkrat
poudarjal pri razuih prilikah iu tudi predlagal v dež. zboru.
Pri upeljavi poldnevnega pouka ne bi trebalo vedno razširjati sedajnih šol, tedaj ne vedno pomno-ževati število učiteljev, prihranili bi se stroški pri zgradbi šolskih poslopij i. t. d.
Ce se upelje poldnevni pouk, se s tem seveda ne bi smelo kratiti znanje šolarjev v vseh za vsakdanje življenje ua deželi potrebnih vednostih ; skrbeti bi bilo treba, da se otroci dobro izurijo poleg kršč. nauka, v branju, pisanju in računstvu.
Dalje bi bila olajšava marsikateremu gospodarju, če se pri izvrševanju gojzdne postave ne dela preveč nepotrebnih ovir, da se kakšna gozdna parcela z ozirom na dejanske razmere in potrebščine dotične kmetije porabi za njivo ali travnik v prospeh živinoreje.
Pri izvrševanju vojne postave bi se vsacemu, zlasti priletnemu očetu odpomoglo, če bi se njegov sin oprostil 3 letne dejanske vojaške službe in le poklical k 4 tedenskim vajam; tudi bi si marsikateri gospodar prihranil delavca, če mu ne bi bilo treba iti k orožnim vajam ob času setve, žetve, košnje itd.
Pri prosti kuhi žganja naj bi se privolilo, da dotični gospodar sme žgati v sosedovem kotlu pri sosedu, ne da bi moral gospodar prenašati sosedov kotel na svoj svet ali pa celo si kupiti nov kotel.
Občinam se naklada vedno več posla, med tem tudi takega, katerega bi mogla država sama opravljati n. pr. ob času živinske ali prašičje kuge ; to so težko občutile ob meji ležeče občine, med drugimi St. Jernejeka občina, ki mora ob sejmovih, ob nedeljah za vpisavanje prašičev najeti posebne pisarje, kar občini dosti stroškov prizadene, ki bi jih morala država prenašati oziroma povrniti občini.
Kmetije se ne bi smele zadolžiti čez polovico svoje vrednosti: polovica morala bi ostati brez dolga (neobremenjena) za posestnika in le druga polovica bi se smela obremeniti.
Take naredbe bi zagotovile obstanek kmetij, med tem, ko bi prej navedene olajšave poleg drugih, akoravno na videz malenkostnih, utegnile posameznim gospodarjem in občinam prihraniti dokaj stroškov.
Vsaki krajcar, ki se prihrani v sedanjih slabih časih, le nekaj zaleže v vinorodnih krajih, kjer so se dohodki vsled poškodovanja vinogradov po trtni uši, strupeni rosi itd. skrčili ali kjer jih sploh več ni.
Koliko denarja, skrbi, truda in drazega časa stane ponovitev vinograda, to čutite in skušate sami.
—	Kar pridobi gospodar, žrtvuje za vinograd, vrhu tega se še zadolži; dan na dan tiči v vinogradu, tam nikdar ne zmanjka dela.
Vse to ne bi bilo toliko mučno in težavno, ko bi država več stcrila za vinogradnike. — Sicer se odpiše zemljiščni davek vsled poškodovanja рз trtni uši, dovoljuje se novim nasadom 10 letna prostost od zemlj. davka, dajejo tudi brezobrestna posojila.
—	Žalibog, da se pri posojilih pretesnosrčno ravna, da razmerno malo posestnikov deležnih postane te dobrote.
Država bi morala vesela biti, da se še kdo loti silno dragega ponovljenja vinogradov, država ima tu največ dobička. Od vina dobiva užitninski davek, od novih nasadov pa ji pripade čez 10 let zopet zemlj. davek itd.
Država bode morala postati bolj radodarna in tudi varovati vinorejce pred unanjim in ponarejenim vinom, ako ji je ležeče na tem, da se mrtvi vinogradi prebude k novemu življenju in ohranijo vinorejci na domačih tleh.
V teh in jednakih zadevah vložili smo nekateri poslanci več koristnih predlogov.
Vlada bi se morala tembolj ozirati na take zahteve poslancev, ker jih volilci sami podpirajo in jim izražajo svoje izpeljive zahteve v prošnjah na državni in deželni zbor. (Pohvala.)
Politični pregled.
V L j u b 1 j a ni, 14. julija.
Shod nemško liberalnih veleposestnikov vršil se je minulo nedeljo v stanovanju člana gospodske zbornice, grofa Thuna, na Dunaju, katerega so se udeležili vsi znani nemško-liberalni velikaši, kakor knez Auersperg, baron Chiumecky, grof Kottulinski, knez Starhemberg, oba grofa Attems, Baernreither, grof Siiirgkh, grof Dubsky, baron Schwegel in dr. — Shod ni imel druzega pomena,
nego nekako slovesno protestovati proti „krivičnemu" postopanju Badenijeve vlade nasproti nemškemu narodu. V otvoritvenem govoru je naglašal grof Thun, da nemški narod ne more več prenašati neznosnega udarca, ki ga mu je zadala vlada na ljubo češkemu narodu, in bode torej nastopil drugo pot, po kateri bo skušal dospeti zopet do svojih pravic. Ves žolč pa je zlil govornik nad princem Schwarzenbergom, ki je s svojim govorom v Budjejevicah provzročil nemštvu neizmerno „sramoto". Poslužili se bodo torej najstrožjih sredstev v obrambo svojih pravic, obstrukcija bode zopet na dnevnem redu. Izjalovili so se vsi „spravni" poskusi, vlada se ni hotela zadostno ozirati na zahteve „najmogočnejšega" naroda v Avstriji, sedaj naj pa tudi sama sebi pripiše, ako se bodo v novi, a še hujši obliki predstavljale na deskah avstrijskega parlamenta obstrukcijske igre. Tako nekako je tolažil mož svoje verne poslušalce, ki so mu kajpada burno pritrjevali. — Nato se je vnela živahna, več ur trajajoča politična debata, katere so se udeležili le prvaki nemško - liberalnega veleposestva, ter se je konečno sestavil resumć, v katerem so zabeležene zahteve, ob jednem pa tudi koraki, ki jih store nemški velmožje, ako se jim ne ustreže. Na kratko: Vlada mora preklicati jezikovni naredbi ter v sporazumu z zastopniki nemškega naroda rešiti jezikovno vprašanje v deželah češke krone. Vedno stara pesem I
Poljska gimnazija v les inu se pač po vsi pravici sme primerjati s slovenskimi vsporedni-cami na celjski gimnaziji, kajti oba zavoda imata jednako smolo. Mej tem ko skušajo merodajui nemški krogi na vsak način zatreti prepotrebne vsporednice v Celju in so navlašč tako dolgo čakali z objavo razglasa o vpisovanju učencev za prihodnje šolsko leto, da bi se na ta način vpisalo manj učencev in s tem pokazala „nepotreba" slovenskih razredov, odlašajo merodajni vladni krogi z dovolitvijo pravice javnosti poljski zasebni gimnaziji v Tešinu. Nešte-vilno prošenj so že odposlali razni zastopi in kor-poracije, razni zastopniki so se oglasili na raznih mestih ter kazali na potrebo takega zavoda, a vse zamanj. Po dolgem piosjačenju se je sicer dovolila ustanovitev zasebnega zavoda in s tem so bili domoljubi prisiljeni, na lastne stroške vzdrževati poljsko gimnazijo, kar je pa seveda združeno z velikimi tež-kočami. A vlada še sedaj noče ustreči upravičeni želji, kajti nedavno smo naznanili, da je naučno ministerstvo odklonilo opetovano prošnjo za podelitev pravice javnosti. Poljski listi pišejo z malo izjemo precej ostro proti vladi ter se sklicujejo na obljube naučnega ministra, kakor tudi ministerskega predsednika. Vendar pa se zdi, da se je poljski klub nekoliko premalo potegoval za tešinjski zavod, in kakor se „Reformi" poroča iz Tešina, je sleški poslanec Swiezy ravno vsled tega izstopil iz poljskega kluba. Poslednji se je zelo veliko prizadeval za ta zavod in so se vei koraki v tem oziru storili po največ Ie vsled^ njegovega prizadevanja. Poslanec Swiezy vstopi najbrže v našo krščansko - slovansko mrodno zvezo.
Hrvaški deželni zbor se snide, kakor smo že poročali, dne 29. t. m. Uradni list je včeraj objavil dotični odlok bana Hedervaryja. Ob jednem se pa tudi poroča, da se vrši druga volitev v okrajih Ivan-Žabno in Bošnjaci še le v jeseni. Znano je namreč, da sta v teh dveh okrajih dobila največ glasov opozic. kandidata. Ker je pa imela vlada pred njima precej strahu, je umetno vprizorila nemire in vsled teh ustavila malo pred zaključkom nadaljno oddajanje glasov. Vsak je sedaj mislil, da se vrši volitev vsaj pred otvoritvijo zasedanja deželnega zbora, toda to ni mažaronom po volji, ker bi bila opozicija potem še močneja, in preložili so nove volitve za ta dva okraja na jesen, ko se že zaključi prvo zasedanje. Tako se postopa na hrvatski zemlji s hrvatskim narodom I
Potovanje predsednika Faure je sedaj glavni predmet, 8 katerim se peča skoro vse francosko časopisje. Obravnavajo se pa tudi vse, še tako neznatne malenkosti. Pred nekaj dnevi se je razpravljalo vprašanjo, kako se bo Faure izognil nemškemu cesarju Viljemu, ki se skoro istodobno vrača iz Petrograda, ko dospe Faure tja, sedaj se pa rešuje „pereče" vprašanje, v kaki obleki naj Faure stopi pred ruskega carja. Nekateri učeni politiki menijo, da bo opravljen v poslaniško uniformo, le nekoliko več zlata se mora našiti na posamne dele oprave, drugi pa zagotavljajo, da bo car še pred odhodom imenoval Faureja polkovnikom kakega ruskega polka in bode toraj že v taki opravi se lahko
predstavil ruskemu samodržcu. Nadalje se nekaterim zdi nekako čudno, zakaj ni car povabil tudi predsednikov obeh zbornic, ker le predsednik v spremstvu obeh predsednikov zamore zastopati francosko republiko v inozemstvu. Toda, kakor se vidi, carju to ni povšeči in vsled tega tudi ni izdal posebnega povabila za Loubeta in Brissona.
Kubanski vstaši nočejo ničesar slišati o obljubah generala Weylerja, ki toraj ne bodejo dosegle zaželjenega vspeha. Mesto, da bi se posluževali „mi-lobe" španjskega generala, iu čakali na izpolnitev obljub, katerih je sedaj že lepo število, so se z novo silo uprli in prodrli v pokrajino Havina. O kaki uvedbi preosnove toraj ni več govora in na poskus Weyleriev je odgovoril Maksimo Gomez z novim napadom. Španjska vlada na ta način res ne bode pomirila upornih duhov, akoravno pošlje na Kubo še kakih 10.000 mož. Za Španijo bi bilo konečno že bolje, ko bi se bila takoj odrekla kubanskemu otoku, kajti vojska, ki traja sedaj že tretje leto, pač ni provzročila veliko manj stroškov, kakor pa je vredna cela, sedaj večinoma opustošena Kuba.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
(Dalje.)
Glavni odbor stavi sledeče predloge :
1.	Novo ustanovljena kmetijske podružnica na Brezovici, na Dobrovi, v Erzelju, v Križah pri Tržiču, v Premu, v Toplicah, v Vodicah, v Nadanjem Selu, v Preserjah in v Zireh naj se potrdijo.
2.	G. dr. Krištof, kraljevi veterinarski nadzornik kraljeve vlade v Zagrebu, naj se imenuje častnim članom c. kr. kmetijske družbe. Ta gospod ima namreč največ zaslug, da je hrvatska vlada letošnje leto za 40.000 gold. plemenske govedi belanske pasme pokupila na Kranjskem.
3.	Premenita naj se §§ 29 in 35 družbenih pravil glede podružnic in sicer tako, da smejo podružnice v prihodnje tudi pridobivati nepremično premoženje, ki je pa del premoženja glavne družbe. Ako pa podružnica razpade, mora njeno premoženje glavni odbor porabiti za tiste namene, za katere je bilo darovano v okolici podružnice.
4.	Po sklepu lanskega občnega zbora v Novem mestu naj se ustanovi posebni vinarski odsek.
5.	V obližji Ljubljane naj se napravi gospodinjska šola za kmečke deklice v zvezi s kmetijo. V ta namen naj бв prosijo podpore visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo, deželni zbor in kranjska hranilnica.
6.	Dosedanja podpora za nasaditev po trtni uši uničenih vinogradov je nedostatna.
a)	za letos naj se prosi njihovo Veličanstvo, naj bi dovolilo iz državnih dohodkov primerno svoto z& regeneriranje vinogradov.
b)	še tekom meseca julija naj se naredi prošnja na visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo, naj bi pri sestavljenji proračuna za prihodnje leto predlagalo prav visok znesek za brezobrestna posojila vinogradnikom. Svota 80.000 gold., ki se dosedaj stavi v proračun, kot podpora vinogradnikom po vseh avstrijskih deželah, je preneznatna.
Predlogi podružnic.
Podružnica Col predlaga: Zakon za povzdigo govedoreje naj se bolj strogo spolnuje.
Mitnice na državnih cestah naj se odpravijo in stroški za ceste naj se razdele med davke.
Podružnica Čatež želi, da bi dajala kmetijska družba podporo za nakup umetnih gnojil.
Podružnica Črni Vrh predlaga:
Visoko c. kr. vojno ministerstvo se naprosi, da bi nadomestne rezervnike klicalo k vojaškim vajam meseca maja ali vsaj predno se prične glavno delo. Ravno taki vojaki so dostikrat gospodarji, toraj bi pri najhujšem delu morali biti doma.
Podružnica Črnomaljska želi, da bi se napravil zakon za povzdigo prešičje reje. Dalje predlaga:
Kmetijska družba naj se obrne na visoki deželni zbor, da se dobi podpora za odškodnino zarad nalezljivih bolezni uradno pobitih prašičev.
(Konec sledi.)
Dnevne novice.
V L j u b 1 j a n i, 14. julija.
(Na shoda kat. pol. društva za Dolenjsko v Št. Jerneja) dne 11. t. m. so zborovalci sklenili zahvalo princu S c h w a r z e n b e r g u, ki se je dne 4. t. m. v svojem govoru v Budejevicah tako odločno potegnil za Jugoslovane. Dalje je bila na shodu
soglasno vsprejeta resolucija, da Slovenci odločno obsojamo obstrukcije v drž. zboru, z veseljem pozdravljamo jezikovni naredbi za Češko in Moravsko kot čin pravičnosti ter zahtevamo jednako jezikovno naredbo tudi za slovenske pokrajine. Vsprejeta je bila tudi resolucija, s katero se volilci izjavijo za direktne in tajne volitve.
(Podmaršal vitez Succovatv) se je danes odpeljal v Sežano in Trst. Dne 15. t. m. se odpelje nadzorovat v Pulj, 16. v Herpelje inNabrežino, 17. v Gorico, 19. v Idrijo, 20. v Tržič, 21. v Celovec, 22. v Beljak, 23. v Ljubno, 24. v Bruck, 26. skozi Gradec v Maribor in Ptuj in 27. t. m. se vrne v Gradec.
(Odlikovanje) Nj. Velečanstvo italijanski kralj Umberto je podelil načelniku tukajšnje postaje gosp. Evgeniju G u 11 m a n u radi posebnh zaslug vitežki križec kronskega reda.
(Osebna vest.) Predsedstvo finančnega ravnateljstva za Kranjsko je imenovalo računskega podčastnika prvega razreda, Ivana E 1 s n e r j a, kane-listom v XI. plačilnem razredu pri tukajšnji davčni administraciji.
(Srednji in mali katekizem), ki sta izšla v založbi ljubljanskega knezoškofiistva, ter se bosta vpri-hodnje rabila po ljudskih šolah, nista še naprodaj. Dobiti ju bo šele pred začetkom prihodnjega šolskega leta. To bodi odgovor na več vprašanj, ki so nam došla.
(Na Bledu) svira godba vsak dan v zdraviškem salonu od 9. do '/,11. in od 6. do V«8. ure. Na otoku je sveta meša za tujce vsako nedeljo ob polu 10. uri, ob delavnikih ob 7. in 8. uri.
(Efektno loterijo) je dovolilo finančno ministerstvo kmetijski podružnici v Preserju z 2500 srečkami v društvene namene.
(Iz Smlednika.) Zopet otroci. Pred tednom dnij je dobil 10 letni šolski deček staro „pištolo" v roke, se igral ž njo ter jo nabijal s smodnikom in opeko. Orožje se mu sproži ter mu grdo razmesari dva prsta na levi roki in ga tudi po obrazu precej razpraska. Sedaj je deček v ljubljanski bolnišnici. — Minoli petek je dobil poltretjeletni deček v Smledniku žvepljenke v roke, šel ž njimi v drvarnico ter zanetil suho listje in butare , da je bilo takoj vse k hišnemu zidu prislonjeno poslopjiče v plamenu. Ljudem se je posrečilo ogenj na mestu zadušiti. — V nedeljo med deseto mašo pa je padel 2 letni deček iz Spodnjih Pirnič v vodnjak in utonil. Mati je bila doma in ni o otroku nič vedela. Stariši in vi, ki vam so otroci v varstvo izročeni, imejte vendar otroke bolj pred očmi. Skrijte pred njimi nevarne stvari in pazite nanje, ko vidite, d& se po otrocih toliko nesreč zgodi 1
(Neznana beračica) se je danes dne 13. julija zjutraj ubila v Spodnji Idriji. Doma je najbrže iz Dolenje ali Gornje Tribuše. Majhna in bolj postarna je. Kjer jo bodo pogrešili, naj se oglasi, da se zv4 njeno ime.
(V varstvo zgodovinskih in umetniških spomenikov) je naučno ministerstvo izdalo na deželne vlade posebna navodila, ker sedanje naredbe ne zadoščajo. Pred vsem ministerstvo zahteva, da se naznanijo zgodovinske najdbe dotičnemu konservatorju ; najdbe naj se puste na mestu, da se dovrši znanstveni popis. Zgodovinski spomeniki, če le mogoče, naj se ne prodajejo iz dežele. Vse premembe cerkvenih umetnin naj se vršć v dogovoru s konserva-torjem.
*
* *
(Take so informacije 1) Dijak osmega gim. razreda Zigon, ki je bil zatožen, da je dnš 26. marca t. 1. z nožem težko ranil mizarja Valentinuzzija, je bil od porotnega sodišča v Gorici oproščen. Pri obravnavi se je namreč dognalo, da Žigon ni imel noža, temveč se je le branil s palico. Vladni zastopnik baron Czapka pa je na podlagi informacij tržaškega namestništva v državnem zboru imenoval hudodelca narodne strasti. Kdo povrne nedolžnemu Zigonu zgubljeno šolsko leto?
(Okrožno sodišče v Mariboru.) Pri novem okrožnem sodišču v Mariboru je razpisanih osem svetniških mest v sedmem, šest tajniških v osmem in štiri mesta sodnih pristavov v devetem plačilnem razredu. Dalje je ondi razpisano mesto pisarniškega ravnatelja v devetem, pisarniškega načelnika v desetem, dvanajst mest pisarniških cficijalov v desetem in dre mesti zemljiških knjigovodij v devetem plačilnem razredu.
(Blagoslovljenje zastave v velikovški „Narodni šoli".) Poroča se nam: Ob jako ugodnem vremenu
in zelo slovesno se je minulo nedeljo završilo v naši velikovški „Narodni šoli" blagoslovljenje nove šolske zastave. Primerna slovesnost je znova pokazala, kako potrebna in pomenljiva je za nas „narodna šola". Vkljubu hudi vročini in utrujenosti po težkem delu prihiteli so vrli kmetje rodoljubi iz prostraue veli-kovške okolice in podjunske doline na šolsko slavnost. Med gosti je bilo več č. gg. duhovnikov, na čelu jim preč. g. prošt M ari nič. Točno ob 2. uri je blagoslovil preč. gosp. dekan Jan. W i e s e r novo krasno zastavo in v iskrenem govoru pojasnil učencem in mnogoštevilno zbranim vernikom pomen zastave ter križa in podob na nji. — Po dokončanem cerkvenem opravilu je sledila v šoli lepa slavnost točno po vsporedu, kakor ga je svoječasno objavil tudi Vaš list. Pogumno so nastopali učenci in učenke ter hrabro odlikovali se v deklamacijah, petju in igri. Tu se je videlo, kaj se more doseči, če je poduk prav uravnan, t. j. na podlagi materinega jezika. Z največjim zanimanjem in veseljem so sledili vsi navzoči lepi slavnosti. Hvala č. sestram in č. gospodu župniku T r e i b e r - j u , ki so jo priredili I
—rn.—
(Neverojetuo.) Iz Gleichenberga se poroča „Vaterlandu", da se ondi klati neka ženska z Oger-skega, ki nosi popolnem duhovniško obleko, talar s cingulom in kolar. Trdi namreč da se je učila bogoslovja. Čudno, da oblastvo o tem ničesa ue
(Ženska emancipacija.) Izpit iz državnega računovodstva sta v torek v Gradcu naredili tudi dve ženski, gospici Hildegarda Hochmair in Helijodora Macun. To je prvi slučaj v Avstriji.
(Iz Prage,) 5. julija. Okrajno sodišče v Bastian-bergu je poslalo sodišču na Vinogradih nemški dopis v zgolj češki pravdi. Vinogradsko sodišče je tožilo in justično ministerstvo je dalo bastianberškemu sodišču ukor ter zažugalo z disciplinarno preiskavo v slučaju, da se to še ponavlja. — Katoliške žene in dekleta v Pragi in okolici so osnovale krščansko socijalno društvo. Takoj v začetku se je vpisalo nad 800 društvenic. Pozdravov in telegramov je prišlo mnogo, med njimi i ljubljansko žensko delavsko društvo; poslale so i svojo društveno pesem z nagovorom. Novemu, silno potrebnemu društvu kličemo : rasi! — Misijonar P. Wthinger ima tukaj nekaj govorov. — Radikalno politično društvo bo imelo 7. t. m. svoj shod v dvorani staromeškega rotovža s programom : življenje in delovanje mojstra Jana Husa iu njegov kulturni, etični in narodni pomen za našo dobo. Govorila bodeta vrednika Hajn iu Krejči. Ce pojde tako, dočakamo v starodavni dvorani celo anarhistične shode. Ko sem že pri Husu, omenim, kaj pišeta „Cas" in Češka „Str&ž" — nista klerikalna časopisa. Pravita, da je mnogo ljudi, ki o Husu nimajo nobenega pojma. Tako je mislila neka žena o njem, da je bil škof, neki trgovec, da je bil naslednik Lutrov, zopet drug, da je prišel za njim Wiclif, da je Hus podiral gradove, zamenil ga je z Zižko. — Zoper katoliško učiteljsko društvo se bojujejo najhuje učitelji. Napravili so zapisnik učiteljev, „ki so zapustili svoja lastna društva učiteljska ter pristopili h klerikaluemu društvu kat. učiteljev v Kralj. Gradcu. Zapisnik je vrejen po okrajih, da si zamore učiteljstvo odpaduike lažje zapomniti ter po zaslugi ž njimi ravnati". Na ta način hočejo društvo ovirati. To se jim bo posrečilo le pri bo-jazljivcih, sicer je pa to orožje, ki se kmalu polomi.
—	V češki občini Zeletice imajo že 2 leti čisto nemško šolo; mladina je ondi strašno razuzdana, a to nič ne dene, samo, da je nemška šola. Kam so zapravili občani svojo pamet I — Schnellova zapuščina se bode skoraj gotovo pomnožila z zapuščino ritmojstra Bergerja. Ta je umrl brez oporoke, a zdaj ko so selili Schnellovo hišno opravo, našli so njegovo oporoko v stolu. Berger je bil nezakonski sin, in ima nezakonsko hčerko, ki živi v revščini. Bodeta toraj njegovo veliko premoženje podedovala hči in Schnell — oziroma osrednja Šolska matica. — O drugem češkem gledišču piše dr. Seidl z Morav-skega, da bi mnogemu bolj koristila pogostneja hoja v cerkev kot v gledišče. Ni sicer klerikalec, a trdi, da brez Boga ni mogoče ei misliti poštene občine.
—	Poslanca Wolfa so obsodili v ječo za 10 dni ; svojo kazen bo odsedel v Fiiufhausen. — C. kr. erar zahteva od Prage za vojašnice kraljedvorsko, v Bruski, vojaško pekarijo in Marijanske nasipe 3,450 000 gl. Čudno, Dunaju je prepustil vsa trd-njavska zemljišča zastonj, povrh je dal še 40 mili jonov, da sezida pripravna poslopja in druge potrebe. Tudi dvojna mera. — Nemški poslanec Z mmerman
je prišel pomagat češkim Nemcem v obstrukciji. Smolo je imel revež, ker v Aš ni prišel. Komaj se je namreč prikazal v Podnoklih, pozdravil ga je detektiv ter mu pokazal pot črez mejo nazaj. — Veliki knez Vladimir se je mudil v Plznu, hvalil on-dotno pivarno, pokazal veselje nad češkim jezikom in na njegovo podobnost z ruskim. Pri slovesu je spregovoril i nekaj čeških besed. Ko se bo vračal iz Kar. Varov, se v Plznu zopet ustavi.
(Služkinja s kolesom.) K neki gospej v Lincu pride v službo elegantno opravljena služkinja, malo pred njo pa postrežček s kovčegom, škatljo in — biciklom. „Robo nove služkinje sem prinesel," pravi postrežček, stopivši pred milostno gospo. „Kovček in škatljo?" „In bicikel," dostavi postrežček. „In bi-cikel ? Ni mogoče! Motite se!" „Nikakor, bicikel je last gospodičine, le vprašajte jo, saj je že tu!" „Cegavo je kolo ?" vpraša gospa novo služkinjo, ko jo ta pozdravi s „Kusst d' Haud, gnil' Frau." — „Moj," se odreže gospica. „Za božjo voljo, čemu pa vam bo?" vpraša začudena gospa. „V prostih urah se vozim na kolesu." Gospa se nekoliko pomiri vsled prvega strahu in jo vpraša: ,,Ali ste dovedli s seboj tudi klavir ?•' — Stvar se je potem Končala s tem, da je dobila služkinja „Laufpass".
Društva,
(Občni zbor „Unio catholica".) Sklepni račun za leto 1896 ukazuje 11.057 gld. 54 kr. prebitka. Članov je štelo društvo leta 1896 31.447 gld. Vrednost zavarovanih predmetov zoper požar je znašala 44 385 269 gld., zavarovanih zvonov 4,198.331 gld., poljskih pridelkov zoper točo 59.015 gld. Tedaj je bilo skupaj zavarovanega za 48,642.615 gld. Na zavarovalnih premijah in drugih dohodkih je leta 1896 društvo sprejelo 162 845 gld. 47 kr. Nasproti pa je društvo izplačalo škode 86.056 g!d. 14 kr., v kateri svoti so všteti tudi stroški za pozavarovanje pri drugih bankah. — Občni zbor je društvu izrekel absolutorij in zahvalo.
(Pevsko društvo „Slavec" v Ljubljani) priredi v nedeljo 18. julija 1897 velik celdneven izlet v Litijo in Šmartno. Razpored izletu : Izletniki se zbirajo ob "/46. uri zjutraj na južnem kolodvoru, odkoder se odpeljejo ob 6 25 min. in dojdejo v Litijo ob 7 32 min. Na kolodvoru pozdravi izletnike pripravljalni odbor. Pred uhodom v Litijo slovesen pozdrav in slavnosten vsprejem gostov. Na to zajutrk v gostilni g. Jurija Oblaka Ob 9. uri odhod z novomeško godbo v Šmartno. Pred vhodom v Šmartno slovesen pozdrav in slavnosten vsprejem izletnikov. Ob 10. uri sv. maša v dekanijski cerkvi, pri kateri poje pevsko društvo „Slavec". Po maši „Pevski sestanek" na vrtu g. Iv. Wako-nigga. Ob 1. uri povratnk v Litijo in ob polu 2. uri skupen obed v gostilni „Na pošti". — Ob 5. uri popoludne priredi pevsko društvo „Slavec" na vrtu gostilne „pri Fortuni" veliko ljudsko veselico ua korist družbe sv. Cirila in Metoda s prijaznim sodelovaujem Litijskih rodoljubkinj, pevskega društva „Zvon" in tamburaškega zbora iz Smartna po posebnem vsporedu. Ob neugodnem vremenu vrši se veselica v prostorih g. J. Oblaka. Po veselici prosta zabava. Odhod iz Litije v Ljubljano ob polu 11. uri zvečer. Oglasila za vožnjo in skupen obed (kuvert 70 kr.) vsprejema trgovec g. Fr. čuden na Mestnem trgu in društveni odbor „Slavca". Litija-Šmartno, dne 10. julija 1897.	Pripravljalni odbor.
(Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani) bo imelo svoj občni zbor v telovadnici II. mestne deške ljudske šole na Grabnu dne 16. julija t. I. ob '/,7. uri zvečer. Vspored: 1. Volitev novega odbora, dveh presojevalcev in treh razsodnikov. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. Poročilo presojevalcev iu računski zaključek. — Za slučaj, da bi ta dan zbor ne bil sklepčen, se pa tem potom vnovič skliče za isti čas in kraj osem dni pozneje, t. j. 23. julija t. 1.
Odbor.
(Vabilo na veselico,) katero priredi v nedeljo dne 18. julija 1897 bralno društvo za Laški trg in okolico v p:varni gospoda
5.	Kukeca v Laškem trgu. — Vspored: A. Tamburaški koncert. 1. Farkaš: „Zagrebška koračnica". 2. Brož: „U posavskoj šumi". Glasbena slika. Sa-držaj: a) Večer u šumi, pjevanje prepelice, kukavice, slavulja itd. Ura udara 10 satih, b) Vatra. Vojvoda zove u pomeč. c) Vatrogasni galop, d-e) Sljepčeva pjesma i pratioca mu. f) Rodilo se ciganče. g) Ciganski ples. h) Pjetao navješta jutro. Zvonovi zovu u crkvu. Orgulje kod sv. mise. k) Narod pleše narodno „kolo" pred crkvom. 3. Brož: „Jednajsta zapoved." Šaljivi dvospev s spremljevanjem tamburaškega zbora. 4. Brož: „Na valovih jadranskega mora." Valček. 5. Farkaš: „Moje milje". Mazurka.
6.	* * * „Kmetska kritika". Šaljivi samospev s spremljevanjem glasovira. 7. Majer: „Hrvatsko kolo". 8. Farkaš: „Oj Hrvati, oj junaci." Koračnica. B. Prosta zabava. — Z%četek točno ob 8. uri zvečer. — Vstopnina v prvi sobi 30 kr., v drugi sobi 20 kr. — Vhod Čez dvor. — K obilni udeležbi vabi
odbor.
Telegrami.
Zatičina, 14. julija. Vpokojeni župnik Št upica v Velikem Gabru je danes umrl. Pogreb bode v petek ob 9. uri dopoludne.
Gorioa, 14. julija. Pogreb pokojnega knezonadškofa dr. Zorna jo bil veličasten. Udeležili so se ga škofje Glavina, Mahnič, Sterk in Flapp ter nad 200 duhovnov, domačih in sosednih. Maševal je škof Flapp, pokopal ga je pa škof Glavina; pridigal je jezuit Pavišič ter slavil spomin pokojnika, ki je umrl kot žrtva vestnosti. Hiše so bile v črnih zastavah, plin je gorel po ulicah, ljudstva neštevilno. Pogreba so se udeležili tudi namestnik Rinaldini, glavar Coronini, župan in mnogo dostojanstvenikov. Vse mesto je pod vtisom žalosti nad veliko izgubo.
Dunaj, 14. julija. Državno sodišče je včeraj izreklo razsodbo na sedem pritožb radi razpuščene železniške organizacije in sicer nastopno: Z odlokom notranjega ministerstva z dne 13. marca glede razpuščenja železničarskih društev se ni prekršila ustavna pravica o snovanju društev.
Praga, 14. julija. V izvanredni seji mestnega sveta se je sklenilo, da se nameravani kongres zastopnikov čeških okrajev preloži na nedoločen čas.
Opava, 14. julija. Pri uravnavi reke Ope v Jagerndorfu je ustavilo delo 156 delavcev, ker jim vodstvo ni hotelo dovoliti krajšega delavnega časa in povišati plače. — Radi istega vzroka stavkuje 122 delavcev v vitkoviški livarnici za jeklo.
Belgrad, 14. julija. Po volitvi odsekov so se podali člani skupščine v kraljevo palačo, kjer so se v navzočnosti ministrov predstavili kralju. Na pozdrav predsednika Pasića, je odgovoril kralj, da uživa ministerstvo njegovo popolno zaupanje in pričakuje, da bo skupščina rešila ugodno svoje naloge.
Sredeo, 14. julija. Po spremenjenem načrtu poda se knez Ferdinand v Rumunijo še le 4. avgusta.
Pariz, 14. julija. V poslanski zbornici je predložil finančni minister Cochery načrt zakona, po katerem se v korist malih posestnikov znižajo naravnostni davki za 25 milijonov frankov.
Carigrad, 14. julija. Včeraj so se sošli poslaniki k zopetnemu posvetovanju o grško-turški zadevi. Prihodnje posvetovanje se vrši jutri. — Zvečer se je vršil izvanredni ministerski svet.
Neprekosljlvega učinka je
Tanno-chiniii tinktura za lase.
Okrepčuje in ohranjuje laslšče in preprečuje Izpadanje las. Cena 1 stekl. z rabllnim navodom 50 kr.
Jedina zaloga	57 24 2
lekarna pri Mariji Pomagaj M.Leustek v LJubljani,
Resljeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta.
Tujci.
12 julija.
Pri Slonu : Bakarči'', Matkovič in Ballen z Reke. — Gliic-k iz Monakovega. — Glanzmann, Kerner, Spitzer, Combi,
Sohnobl iz Trsta. — Liver, Baar z Dunaja. — Pfifler, Pau-linič iz Gradca. — Robitschek iz Prage. — Slan« iz Litije. — Zeilinger iz Pliberka. — Žilib iz Lesec. — Badej iz Zemlina.
Pri Maliču: Pfengansel, Brigiacco, Musina, Micula iz Trsta. — Weil iz Stuttgarta. — Winkler, Braun, Blitter, Drab, Fischer, Burghard, Methard, Goldberger, Sečansny, Breiten-ecker z Dunaja. — Ekel iz Postojine. — Perko iz Mostara. — Eisl iz Gradca. — Janszky iz Celja.
Pri TAoydu: Modic iz Drage. — Kvekiie iz Trsta. — Svare iz Celovca.
Pri .Juinem kolodvoru: Kane iz Radomelj. — Jeglič iz Trsta. — Brago z Rakeka. — Goller iz Gradca.
Meteorologidno porodilo.
a « a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
13	9. zvečer	734.9	14 8	sl. jvzh.	oblačno	
14	7 zjutraj 2. popol.	732-5 732-6	134 17-9	sl. szah. sl. jvzh.	dež skoro oblč.	5-6
Srednja včerajšnja temperatura 16 1°, za 3'6° pod normalom
Ekeekutivne dražbe.
Antona čara iz Idrije neprem. posestvo (1440 gld.), terjatev 50 gld., dne 31. julija in 4. sept. v Idriji.
Franca S t r e k e 1 j a zemljišča v Praprečah (3730 in 200 gld.) s pritiklino (228 gld.) dne 29. julija in 26. avgusta v Zatičini.
Antona Palčiča iz Igevasi zemljišča (2769 gld.) dne 26. julija in 25. avg. v Ložu.
Antonije S i m o v c iz Hrvatske Bregane posestvo (60 gld) dne 27. julija in 27. avgusta v Kostanjevici.
Matije P o ž e k a iz Burge neprem. posestvo (455 in 11 gl.), terjatev 100 in 250 gld., dne 28. julija in 27. avg. v Črnomlju.
Gosp. lekarnarju Plccoli-ju
v LJubljani.
Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim Izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
232 100-31
Provincijal brat Emanuel Leitner.
nadzdravnik.
465
Trgovski pomočnik,
3-1
ki se je izučil v trgovini mešanega blaga, želi vstopiti 1. avgusta v kako prodajalnico. — Ponudbe vsprejema iz prijaznosti upravništvo „Slovenca".
Frane Bizjak
mizarski mojster v Vižmarjih hiš. št. 22
se priporoča v naročila na vsakovrstna
mizarska dela
bodisi popravila ali nove izdelke pohištva, kakor tudi dela pri novih stavbah.	445 3—2
Vozni red
avstrijskih državnih železnic,
veljaven о<1 1. Junija 1897.
Prihajalni in odhajalni «as označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je krajnemu času v
Ljubljani za 2 minuti naprej.
Odhod iz liubljane (juž. kol.).
Ob 12. uri S min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Aussee Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten.
Ob (i. uri 15 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto
Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel; Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejeviee, Plzenj, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 11. uri 50 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 12. uri 55 min. popoldne mešani vlak v Kočevjo in v Novo Mesto.
Ob 4. uri 2 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejeviee, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob 5. uri 39 min. popoldne osebni vlak v Lesce-Bled (le ob nedeljah in praznikih).
Ob O. uri 30 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 7. uri 40 min. zvečer osebni vlak v Lesce-Bled. Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 5. uri 52 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmundena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda.
Ob S. uri li) min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 20 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla.
Ob 2. uri 32 min. popoludne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri .57 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla.
Ob 8. uri 35 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 9. uri O min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Ob IO. uri 25 min. zvečer osebni vlak iz Lesec-Bleda (le ob nedeljah in praznikih).
Odhod iz liubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik.
„ 2. „ 05 „ popoludne „ „
* 6. „50 „ zvečer
„ 10. „ 25 „ zvečer „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob O. uri 50 min. zjutraj iz Kamnika.
„ 11. „ OS „ dopoludne n „
„ O. „ 20 „ zvečer
„ 9. „ 55 „ zvečer „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Koverte s firmo
in
vizitnice
priporoča
,Katol. TIskarna'
v LJubljani.
Najboljša, najtrpežnejša in najelegantnejša
kolesa za vozarenje
(bicikli) so
fltirkopp-ovi „Biana",
katere ima v zalogi za Kranjsko
IVAN JAX v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
iK£~ Katalogi zastonj in franko.	238 20-16
Pouk v vozarenju v lastni vozarnl Je za kupovalce brezplačen.
Dnč 14. julija.
Skopni drtavni dolg v notah.....102	gld.	05 ki.
Skopni državni dolg v srebru ... .	102	,	20 .
Avstrijska zlata renta 4%......123	„	30 .
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„	20 .
Ogerska zlata renta 4«..............122	.	75 ,
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	100	.	20 „
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	952	,	— ,
Kreditne delnice, 160 gld............368	,	25 .
London vista...........119	„	50 ,
Kemiki drl. bankovci za 100 m.nem. dri. velj.	58	,	67",
10 mark............11	.	73 ,
10 frankov (napoleondor) ,..,,.	9	.	521/,
italijanski bankovci ........45	.	60 „
C. kr. cekini............6	„	65 ,
u n a j s k a £> o i- z a»
Dnč 13. julija
4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	157 gld. — kr.
b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	161 . 25 .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....Ib9 , — .
4 * zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99 . 85 „
Tišine srečke 4*, 100 gld.......141
Dunavske vravnavne arećke . , , .	128
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,	108
Posojilo goriškega mesta.......112
4% kranjsko deželno posojilo.....98
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4$	99
Prijoritetne obveznice driavne železnice . .	225 , , južne ieleznice 3* , 181 . , južne železnice 5% . 126
„	. dolenjskih ieleznic 4*	99
30 50 50 75 80 25
50
Kreditne srečke, 100 gld........
4£ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Genćis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne Ieleznice, 200 gld. sr. . . , Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
200	gld.
147	.
20	.
25	.
73	.
76	.
57	.
22	,
159	.
3435	.
396	.
85	,
121 158 126
kr.
25 50 25
25 50
75
50 40
75
ЖГ Nakup ln prodaja tS ™&k«vrctnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. (avarovanje ia zgube pri Irebanjlh, pri izžrebanju
najmanjšega dobitka. Ki lan t na izvršitev naročil na borzi.
Mertjarnlčna delniška družba
„iv* E K C U K"
folizeila it. 10 Dunaj, RiriahilieritrBSia 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulael|skih vrsdnt«t*:(-papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viiocega jbrestovanja pri popolni varnosti gf naloženih glaTnio. Ц