‘f-c
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Inozemstvo:
Mesečno 50 K, Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
■	*%.	-	'	Tliin	trg	8._______
Sela narodne skupščine.
KOMUNISTIČNI POSLANCI SE IZROCE SODIŠČU. ARETACIJE KOMUNISTIČNIH POSLANCEV.
Beograd, 2. avgusta. Današnja seja
Prisotni so bili vsi ministri. Na dnevnem redu je bilo poročilo imunitetnega odseka, naj se izroče sodišču poslanci komunistične stranke. Prvi je govoril posl. Momčilo Ivanič (radikalni disident), ki je poudarjal, da je napačno stališče vladne večine, da imunitetni odsek ni dolžan proučiti, ali so poslanci krivi ali ne, da morajo zapustiti skupščino. To se zdi na prvi pogled pravilno, toda v resnici ni. Imunitetni odsek odnosno skupščina imata dognati, ali so izpolnjeni pogoji za tako izročitev. Edino konkretno mesto v vsem pisanju preiskovalnega sodnika je, da je bilo v komunističnem klubu odločeno, da se mora na obznano reagirati z atentati in tajno teroristično orgmzcijo. Atentator Stejič je najprej izjavil, da sta k izvršitvi atentata prigovarjala poslanca Filipovič in Čopič, pozneje je dodal tudi Kovačeviča in se aj pravi, da je dobil nalog od vsega komunističnega kluba. Ako se presoja.
a ° je podal te izjave suksesivno, se mora dvomiti, da je te izjave podal SCR c'°vek in da se more tem iZja-< m verjeti. Preiskovalni sodnik bi 'M°k navest* tU(li datume, kda j, je to ' ub sklenil, in potem bi sc tru gio sele proučiti, ali so z ozirom na to so-elovali vsi komunistični poslanci ’n ali so vsi krivi. Tako pa spravlja skupščina lahkomiselno v nevarnost imuni-toto poslancev in s tem tudi samo sebe. ‘Posl. Kaclerovič (komunist) izjavi .nato v svojem govoru, da je ves akt Preiskovalnega sodnika lažnjive konstrukcije in da nima dokazov za ono, kar trdi. Tu se navaja, kdaj je bil sklenjen atentat, kdo ga je sklenil in kdo je bil pri tem prisoten. Glavni oddelek govori o vseh komunističnih Poslancih. V tem se jasno vidi tendenca, da se hoče atenfat, ki’ga ob .so« flamo, izkoristiti z; ,* uničenje komunističnega gibanja. V statutih Komunistične stranke so predpisane tri oblike *a reševanje političnih vprašanj, k n-JTres, osrednji srankin svet in izvrševalci odbor. 'Poslanski klub pa ima Vršiti samo prehodno organizacijo parlamentarnega dela. Po statutih stranke ne more klub sprejeti takih sklepov, kakor se to trdi. Popolnoma jasna ic tudi še druga stvar. Ne more se ver jeti, da bi 58 ljudi tukaj v klubu tako-rcfcoč pred očmi vsega sveta sklepalo kaj takega.^ Tega ne more verjeti no-en resen človek. Akt preiskovalnega sodnika ne nudi dovolj gradiva m se mora radi tega odkloniti. — Nato je govoril posl. Ivan Deržič (nar. soc.), .„se.	za to, naj se komuni-
stični poslanci izroče sodišču, ket so hujskali za nasilno izpremembo reda v državi. Značilno za voditelja komunistične stranke je, da so na pr. v Ljubljani, ko sc je streljalo na ulic?, Vsi komunistični voditelji pobegnili, po njih zapeljano nedolžno jjudstvo pa je moralo trpeti. — Posl. Jovan Djono-vjč (republikanec) izjavi, da jc nelogično, ako se razpravlja o izročitvi Poslancev sodišču, ko je že sprejet zakon, s katerim se ukinjajo njihovi riiandati. Ako pa .se že razpravlja, je nepravilno, da se vsi izročajo sodišču, ker vsi ne morejo biti krivi. Me i njimi fb taki, ki 5 j že 7 do 8 meseccv bolni »h ki ne prihajajo v klub, kaker so j^di taki med njimi, ki so na dopustu. Preiskovalni sodriik bi moral za vsakega posameznika navesti, kaj je zakrivil, da bi se moglo presodni, ali se |?aj izroči sodišču ali ne. — Poslanec ■Vladimir Markovič (komunist) je v ?Vojem govoru navajal zgodovina svojega delovanja v času Avstrije. Vedno J* delal proti Avstriji in je moral be-**ti, da se je izognil temnici in moreni tudi smrtni kazni. Odločno je Proti temu, da se komunistom po-*lahci izroče sodišču.
, Za tem je govoril minister za nošnje stvari Svetozar Pribičevič, ki Je med drugim izjavil: Odveč bi bilo Ječati se v analizo akta preiskoval, Jifcga sodnika. JVU' smo poklicani, da akt analiziramo. Gospodje, ki so dvoriti o tem vprašanju kažejo, da ^pačno pojmujejo imunitetno pravo. vpra5anj‘c imunitete nima onega ^ačnja. ki se mu je pripisoval v »seh govorih, Ako je res, da so iz-ly’lil;atentator' in soutjeležniki v da srt dobili nalbg od kluba J^munističnih poslancev, je potem p°trebno, da se stvar prouči in pre-
—avgusiči. A^aiidsiij«! atj«»	išcw. Oospodje, ki vedo, kaj je imu-
narodne skupščine se je pričela ob 11.	muniteta in kaj je njena vsebina, zelo
Prisotni Qn 1 m" 1 1 ITCl minicfri Mn rl tl f*\T — I H nK T* t~\ irn/ln /4#. «
dobro vedo, da p. Jc-kovalni sodnik v svrho preiskave takih zadev ne more klicati poslancev k zaslišanju, ako ni skuoščina dvignila njihove imunitete. (Nemir). Da so vsa vprašanja, ki so v zvezi z atentatom, popolnoma preiščejo in ugotovi čista resnica, je torej potrebno, da suspendira skupščina imunitete Mislim, da je dovolj, kar sem rekel glede tega, dodati pa imam samo še, da bi taka izjava kakor jo je podal posl. Kovačevič o atentatu, morala povedati resnice, ne smel bi se pa v skupščid opravičevati atentat kot posledica socijalne bede, nezadovoljstva iic»i'oda itd. Atentator, ki je hotel izvesti atentat na prestolonaslednika Aleksandra, ni storil tega radi socijalne bede, ravnatako tudi ne drugi i^ent^t, ki je končal življt-je našega prijatelja plemenitega Draš-koviča. Kar je izjavil Ljuba Jovanovič v zakonodajnem odseku, je povedal pravilno, da je komunistična politična stranka sprejemala nekritično člane v stranko in se ni trudila voditi svojo politiko v interesu države, kar kaže tudi delo gotovih komunističnih poslancev. Naj navedem samo nastopno. Eden vaših drugov, čegar lastnoročno pismo imam v rokah, pravi v tem pismu, .pisan*. v Črni gori, naj ljudstvo ne izroči orožja, ker so oni, ki so v šumah, naši zavezniki. Ta vaš drug je bivši učitelj, posl. Pavle Žižič, ki je sam na ta način dokazal zveze 'organizacij v šumah, vašo stranko in klubom. (Protesti pri komunistih. Predsednik kliče k redu.) Ne razburjajte se g. Žižič. O vas je dosti v aktih in se morete tudi pohvaliti, kako ste zbirali šolsko deco in zlorabljali svojo službo za to, da ste s šolskimi otroci demonstrirali proti oblastim. (Posl. Žižič kliče: To ni resnica!) To je dokazano, in se radi tega ne razburjajte. (Glasovi pri komunistih: Ako je to storila .dvojica ali trojica, niso tega storili ostali!) Tudi nisem trdil, da je to delala vsa komunistična stranka in da je za to odgovorna. Re :el sem samo, da niste vodili kontrole nad svojimi posamezniki in tako je prišlo do tega, do česar je došlo. (Nemir.) Vsi občutimo in vsi dobro veste, da živi-, mo v kritičnem času ne samo pri nas, ampak po vsej Evropi. Povsod se radi tega trudijo vsi državniki, da bi dobili v svoje roke vsa sredstva, s katerimi bi lahko zaustavili Prevratne elemente. (Vzklik: Tega m rekel LIoyd George!) Lloyd Ge-• i*? 3e dobil od parlamenta zakon, P katerem, more proglasiti obsedno H*nJe ln uvesti preke sode, kadar ! ,pa nam je dal nas parla-nt pooblastilo, da moremo kaj
?nvl!a ^Vesti- (Posl. Kosta Nova-nhiicfM \\ xte to delali tudi brez po-SraiSi« ^ smatram za potrebno, W k iSe Podrobneje v slučaj sam, Sv,v«	° nJcm sklepalo naše ne-
np m sod.1.sce> na katerega vlada ne more vplivati. Ob tej priliki hočem samo navesti, da ta vada, do-Kler bo na svojem mestu, ne bo trpela na podlagi zakona, ki je bil včeraj sprejet v skupščini, nobene akcije, ki bi bila naperjena proti državi in proti redu v državi. Z največjo strogostjo proti zakona bo nastopala za kaznovanje vseh elementov, ki bi hoteli podreti temelje naše države in hoteli delati proti njej.
(Burno odobravanje.) Zatem je posl. Pavle Žižič (komunist) podal osebno pojasnilo na očitanja ministra Pribičeviča. — Poslanec Zvonimir Bernot (soc. dem.) izjavi početkom svojega govora, da je bil včeraj izvršen v skupščini čin," ki ne more zadovoljiti nikogar. Zatem je govoril proti narodnim soci-ialistom, češ da je znano o posameznikih izmed njih, da niso narodni, Ker ne znajo njihovi otroci niti slovensko niti srbsko. Končno se je izjavil proti izročitvi poslancev sodi-scu. — Posl. Vladimir Fabjančič (komunist) je naglašal, da je komunistična stranka v Sloveniji takoj po atentatu potom svojega pokrajinskega odbora obsodila atentat ter naslovila na .delavstvo poziv, da to ni taktika komunistične stranke, temveč anarhistov. Govorim samo za Slovenijo,
toda mi smo sestavni del komunistične stranke, že v prvi številki svojega lista »Rdečega praporja« smo prinesli pojasnilo, da v naših vrstah ni mesta za lumpe in deklasirane elemente, kakor tudi ne za anarhistične teroriste. Trdi, da ni krivcev v komunistični stranki in kolikor mu je znano, tudi ne more biti krivcev v vodstvu stranke. Ko se je dogodil atentat, ga je imenoval za zločin in sicer ne samo zločin nad osebo, nad katero se je izvršil, temveč tudi napram posameznim razredom v tej državi. Krivci so tudi na nasprotni strani, ne samo pri komunistih. Neupravičeno je, da se izroče vsi komunistični poslanci sodišču na zahtevo preiskovalnega sodnika, ne da bi se zadeva prej proučila. — Sklepno besedo je imel nato minister za pravosodje Marko Gjufičič, ki je naglašal, da se bo skupščina odzvala pozivu preiskovalnega sodnika, ko zaupa njegovemu delu. Zakon o zaščiti države je od sedaj naprej v veljavi. S tem, ako se zahteva izročitev posameznih poslancev sodišču, še ni rečeno, da so ti poslanci tudi krivi. Poslanci, proti katerim niso osnovane obtožbe, se ne bodo zaprli in se tudi ne bodo sodili. Odklanjamo pa izjavo posl. Djonovi-ča, ki je rekel, da so navedbe sodni-: ka monstruozne in da jih je treba z vso energijo odkloniti. — Zatem se je vršilo glasovanje Poslanci manjšine so glasovali proti predlogu imunitetnega odseka. Predsednik je nato objavil, da je poročilo imunitetnega odseka sprejeto in da se izroče sodišču posl. Valentin Mlakar ter vsi ostali poslanci, navedeni v poročilu imunitetnega odseka.
Zagreb, 2. avgusta. »Riječ« poroča iz Beograda, da je policija po seji skupščine aretirala komunistične poslance Miliča, Životo Milojkoviča, Lazo Stefanoviča, Gjura Kalaja, Tre-binca, Korena in Simo Miljuša.
POVRATEK REGENTA ALEKSANDRA -V( DOMOVINO.
Beograd, 2. avgusta, (Izv.) Njegovo Visočanstvo regent Aleksander, ki se mudi sedaj v Parizu, se bo najbrže v drugi polovici avgusta vrnil v Beograd!
MMSTRSK1 PREDSEDNIK PAŠIČ ODIDE V INOZEMSTVO.
Beograd, 2. avgusta. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič se namerava v prihodnjih dneh podati na
počitnice v inozemstvo.
IZ JUGOSLOVANSKEGA NOVINARSTVA.
Beograd, 2. avg. (Izv.) Dne 29. julija je izšla prva številka glasila Udru-zenja jugosloveflskih novinarjev pod naslovom . »Novinar« ki vsebuje pravila o kongresu v Sarajevu in o delovanju Udruženja jugoslovenskih novinarjev, nadalje poročilo o kongresu v Sarajevu in o delovanju osrednje uprave in beležke. Na koncu se nahaja izjava centr. upr., ki slove: Brevestno rovarjenje proti našemu Udruženju s strani nekaterih lastnikov listov, katerih postopanje je često nepravilno, brezobzirno in brezvestno, je centralno upravo Udruženja jugoslovanskih novinarjev prisililo, da tem potom izjav-da se naše udruženje kot strokovno društvo ne ozira na politično prepričanje svojih članov in da Udruženje nima nikakih političnih tendenc. Zveza s komunisti, ki nam jo naši brezvestni nasprotniki očitajo, je že zaradi tega izključena, ker je med 250 člani Udru-ženja samo 6 komunistov in od te
čestoirice ni niti eden član uprave. _
((j. Pijade.je izstopil i2 odbora zaradi bolezni,.) Ti gospodje so bili vedno lojalni člani Udruženja in prepuščajo svojimt ovarišem iz vse kraljevine, da primerno ocenijo grdo in izzivalno nastopov dveh ali treh breznačelnih in pouličnih listov: Centralno tajništvo smatra za svojo kolegijalno dolžnost, da izjavlja, da niti eden član uprave ne vsiljuje Udruženju svojega političnega prepričan jak
VOJAŠKA KONVENCITA MED JUGOSLAVIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO.
Praga, 2. avg. (Izv.)’ Pogajanja med Jugoslavijo in Češkoslovaško za sklenitev vojaške konvencije, ki se vrše v Pragi, bodo kmalu končana. Ta konvencija se sklene v okvifju politične zveze male antante in bo slična stari balkanski konvenciji proti Franciji.
Uredništvo:
Wolfova ulica 1/1. Telefon 360 Uprava:
Telefon 44. ■H	se	ne	vraCaJo.
.t je priložiti znamk« za odgovor.
Za državne avtoriteto.
Narodna skupščina je sprejela predlog zakonodajnega odbora: predlog je postal zakon.
le pred sprejetjem smo povdarili, da nosi vladni predlog na sebi vse znake površnosti in da je njegova juridična forma pod psom. Možnost izkoriščanja v strankarske svrhe je skoraj neomejena. Kljub temu pa smo se odločili, ker ni bila dana možnost debate, za sprejetje tega predloga in predlog je danes zakon.
Če je bil predlog formelno slab, seveda ne more biti niti zakon dober. Tudi zakon le slab in postane v nepravih, brezvestnih rokah našemu državnemu in narodnemu edinstvu lahko bolj nevaren, kot ves komunistični pokret. Napačno pojmovan in izkoriščan proti drugim kot prevratnim hujskačem lahko razbije obstoj države same.
Izredna moč, ki jo je dobila s tem zakonom vladna večina se mora obračati izključno le proti zavestnim zavajalcem našega ljudstva v protidržavno gibanje in nasilje ter kvečjemu še proti neozdravno zaslepljenim idealnim fanatikom. Do tu sega zdrava uporaba izredne moči, ki jo je skupščina zaupala današnji vladni večini. Vse, kar bi šlo preko, bi bila zloraba zaupanja, ki bi rodila veliko zla in najsilnejšo reakcijo od strani vseh, ki resnično dobro mislijo z našo državo in našim narodom. In ta reakcija bi preko oborožene moči, preko bajonetov in topov vrgla vladno večino, ki ne bi znala ali hotela pravilno uporabiti danega ji zaupanja
Svarimo vlado sedal že, kot smo jo svojčas pravočasno, žalibog zaman svarili pred komunizmom. Takrat bi se dal brez izrednih zakonov v korenih zatreti ves komunistični pokret, da, ne bilo bi treba druzega, kot nekolike podpore ali vsaj tolerance napram narodnim delavskim organizacijam. Takrat je vlada krenila na napačno pot in sama gladila pot komunizmu. Naj nas ne presliši danes, ko gre za zaščito države in njen obstoj.
Opozarjamo na nekatera dejstva, katera mora vsak moder državnik danes brezpogojno vpoštevati. Jugoslavija je tako obkrožena od sovražnikov, da lahko vsak notranji razkol v državi sami privede do razpada države. In kakor javljajo zadnje vesti, se že kažejo znaki tega razkola — brat se je dvignil nad brata in bije v slepi strasti po svoji lastni krvi. Snujejo se narodne obrane, ki nimajo drugačnih ciljev kot fašistovske organizacije v Italiji, šovinistični listi pa so ponekod pričeli pisati v tonu, da mora pri čitanju teh strašnih izbruhov strastnega sovraštva vsakega količkaj kultiviranega človeka stresti groza. . .	j
Tukaj je i^toiako potrebna zaščita države, kot proti komunističnemu vokretu. Terorizem z desne je državnemu obstoju ravno tako nevaren kot terorizem z leve in proti brezvestnim hujskačem in šovinistom z ene kot druge strani se mora novi zakon uporabiti nepristransko z isto strogostjo. Vlada ne sme pripustiti, da bi se pri nas dogajalo isto, kot se godi v Italiji, kjer mori brat brata in mu zažiga’domove. Vlada ima danes zakonska sredstvttVIbkah in dovelj moči, da odstrani vsako nevarnost.
Samovolja nahujskanih mas in neodgovornih elementov ne sme zmagati nad treznim premislekom in zakonitostjo. Državne koristi zahtevajo miren razvoj v našem notranjem življenju in naša vlada naj ve: la avtoriteto države gret
USODA CEHOV V RUSIJI.
Praga, 2. avg. (Izv.). Narodni demokratski ppslapci so predložili skupščini interpelacijo, kjer zahtevajo, naj se zunanji minister dr. B.eneš zavzame za to, da se izustijo na svobodo Cehi, ki so zaprti v Moskvi, število Cehov, ki so zaprti v Moskvi, znaša približno 200. Ako se ti. Cehi ne odpustijo na svobodo, zahteva interpelacija represalije.
SAZONOV V KARLOVIH VARIH.
Praga, 2. avg. (Izv.) Bivši ruski zunanji minister Sazonov je dospel v Karlove vari.
NOVI VOJAŠKI POVELJNIK NA SLOVASKEM.
Praga, 2. avg. (Izv.) Za naslednika vojaškega poveljnika na Slovaškem generala Foumiera je določen general Padis.
LAKOTA V RUSIJI.
Helsingfors, 2. avgusta. (Izv.)' Pisatelj Maksim Gorkij, ki je v za Jnjem času močno oslabel vsted bruhanja krvi, je v toliko: ozdravel* da jc za-mogel odpotovati v Petrograd, kjer namerava izdati na Evropo «»kPc radi takojšnje odpomoči stradaj'Ki Rusiji. Čeprav ni dobil k temu koraku nobenega naloga sovjetske vlade, se je vendar k,temu iz listnega nagiba od-ločih ker si šteje v dolžnost, da poišče pomoč za stradajoče rojake.
Moskva, 2. avgusta. Posebna komisija, ki jo je sestavil vserustvi izvr-ševalni odsek in ki je prepotovala ozemlja,, kjer divj’a lakota, pocoča da je splošni.-položaj sicer zelo težak, vendar pa ne brezupen. Komisija je ustanovila različno pomožno institucijo in se je bavila tudi z vprašanjem preselitve otrok, kmetov to delavcev na bolj rodovitna Ozemlja.
Kodanj, 1. avgusta. Po poročjlu »Izvestije« znaša število gladtijočih prebivalcev vzhodne Rusije, ki korakajo proti Moskvi, preko 6 milijonov.
Kodanj, T. avgusta, »politiken« javlja iz Rige: Uradno se naznanja, da divja kolera v samarski guberniji. M mestu' Samara samem je dnevno
400 novih • slučajev. Yrel k-> število staršev, ki beže, je za,nislif.i svoja otroke. V samarski gut-crniii je ža preko 40.000 takih zapuščenih otrok. Trockij je izjavil v razgovoru, da je razširjena govorica o mobilizaciji sovjetske Rusije proti Poljski, Romuniji in Letski ' predrzna imperialistična laž, ker je rdeča armada seda) tri do štirikrat manjša kot pred osmimi meseci. Ustanovilo se je pač mnogr m-vih častniških šol, da se izboljša bojn« sposobnost vojske.
ZAUPNICA ITALIJANSKI VLADI.
Rim, t. avg. Parlament je z veliko-večino sprejel dnevni red, v katerem se je vladi izrekla zaupnica.
IRSKO VPRAŠANJE REŠENO?
Berlin, 2. avg. Po poročilu »East Europe«- iz Dublina se irsko vprašanje lahko smatra že za rešeno, ker so sinfajnovci sprejeli ponudbo angle-šk; vlade.
Bonna poroflla.
Zagreb. Efekti. Banka za Primorje 835 do 840, Jadranska banka 1830—1850. Jugoslovanska banka 535—539, Liubljanska kreditna banka 800—0, Slovenska eskomptna banka 0—625, Praštedlona 6125—6135, Eskomptna banka 362—365 Devize: Berlin
218.50—219.25, Rim 756—770, London 634— 635, New York kabel 171.50-178.50, Praga
220.50—220.75, Dunal 2.50—2.60.
Dunaj. 2. avgusta. Devize. Amsterdam 30.150—30.250. Zagreb 552—556, Beograd 2204—2224, Berlin 1194-1200. Bruselj 7355 do 7395. Budimpešta 245—248, Bukarešta 1240—1250, Krlstijanija 12.525—12.575 Ko-dani 14.975-15.025, London 3517.50-3537.50. Milan 4170-4190. Pariz 7517.50-7557.50. Praga 1226 50—1232.50, Soiija 767.50—787.50 Varšava 48.75-50.75. Curlh 16.100-16.150. Valute. Ameriški dolarji 984.50—988.50. nem-1193—1199, angleški funti 3475—
«	., »»ke lire 4140—4160. francoski
Ir?7\	—‘7530, juROslovenskl dinarji (sto-
taki) 2182—2202, poljske marke 47—49. ro-munski leji 1235—1275, švicarski franki 15^5—16.135, češkoslovaške krone 1312— 1336, madžarske krone 246—249.
Curih. 2. avgusta. Devize. Berlin 7.455. Ne\v York 610, Pariz 46.55. Milan 2590. Praga 7.60, Varšava 0.30, Zagreb 3.50. Budimpešta 1.55, Bukarešta 7-155» Dunaj 0.61, avstrijske krone 0.65.
Da se ne pozabil
Vsi res narodni in zavedni Jugoslovani smo s prav odkritosrčnim navdušenjem sprejeli kraljevega namestnika gospoda Ivana Hribarja. To tembolj, ker poznamo njegove velike zasluge na polju slovanske vzajemnosti in njegove neprecenljive zasluge za procvit mesta Ljubljane. Da je bil Ivan Hribar takratni avstrijski vladi nevaren človek je samoobsebi razumljivo/ker je mož nastopal z odkritim vezirjem in ni poznal klečeplastva in hinavščine. Zato ga tudi takratna avstrijska vlada po ponovni izvolitvi za Ljubljanskega župana ni potrdila. Da pa vlada ni potrdila Hribarja, pa ni bilo povšeč samo takratnim- kazino-tom, ampak celo možje iz lastnih vrst so odobravali nepotrditcv župana in si na skrivnem, deloma pa tudi z odkritim zadovoljstvom meli roke.
Kaj je storil Ivan Hribar in kakšne 'Hvaležnosti so mu izkazovali njegovi najožji tovariši? Ustanovil je »Ljubljansko kreditno banko« in njegova zasluga je, da se je ta zavod dvignil do današnje višine. Zgodilo pa se -je nekaj neverjetnega, da so namreč tega Hribarja njegovi najožji vrgli iz Kreditne banke. Ko se je ustanavljala JDS, je Hribar v nekem odseku predlagal izprfemembe programa, a znan mladin ga je vpričo vseh nahrulil, češ, da Hribar nima prav ničesar ugovarjati in ako mg ni kaj všeč, naj pa izstopi iz stranke. Kmalu po izbruhu vojne so Hribarja internirali. Mož je veliko trpel. Prokleta dolžnost njego-
K iziavi VoinJaka.
bi za moža,'ki je toliko storil za slovenski narod in za mestno občino ljubljansko, kaj storili v njegovo obrambo. Vsak pameten človek bi pričakoval tozadevnih intervencij, a ker je bil Hribar na glasu kot velik sovražnik Avstrije, so oni, ki so med vojnO sedeli na varnih mestih, držali roke križem in niso prav ničesar storili v njegov prilog. Moža so preganjali iz kraja v kraj. Ljubljana je molčala in njegovi ožji pristaši so se potuhnili. Niti prst se ni zganil v prilog Hribarju.
Vtgli šo ga iz banke, odrivali so ga v stranki, dopustili so, da je trpel celo vojno, pričakovali smo vsaj, da ga bodo pozvali ob prevratu. Vsa zavedna slovenska javnost je pričakovala, da bo Ivan Hribar prvi predsednik narodne vlade, ker le njegova oseba nam je bila garancija, da se bo v tistih težkih časih velike zmede mogel Jidpraviti red. A tudi takrat se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Gotovi poklicani krOgi so namenoma sklicali ustanovno sejo takratne narodne vlade na tak dan, ko ni bilo Ivana Hribarja v Ljubljani. Sestavili so vlado kar po svoje in določili za predsednika znanega obersta jungšitzov Pogačnika. Zgodilo se je to namenoma, ker so se gospodje pač- bali Ivana Hribarja. In posledice tiste prve vlade smo kmalu občutili vsi. Vojaštvo je delalo, kar je hotelo in ako ndm ne bi pomagali srbski ujetniki, Cehi in Poljaki, ne vemo kako bi takrat izgledalo pri nas. Demobilizacijsko blago je šlo na debelo v nič. Mesto, da bi zasedli vsa važne točke na jugu, smo nasprotno doživeli, da je bil že v par dneh po prevratu v Ljubljani — Italijan. Ne da se popisati kaj bi se rešilo takrat, ko bi bila na mestu res prava vlada, na čelu ji Ivan Hribar,
Poleg vsega tega je pa še 'eno gotovo, da, ko bi bil takrat ta mož izrednih vrlin in zmožnosti na čelu prve vlade, ne bi bili mi izgubili Koroške in doživeli toliko sramotnih razočaranj. In ko je Hribar videč, kaj se godi, v ozdravljenje takratnih razmer sklical shod v Unionu, da javnosti nalije čistega vina, se je zgodilo, da so prišli na ta shod ljudje, ki bi morali biti Hribarju večno hvaležni in so mu ta shod razbili z žvižganjem in klici; doli z izdajalcem Hribarjem 1 Tako so ob prevratu postopali proti enemu naših najsposobnejših in najboljših sinov. Ni čuda, da je Hribar obrnil hrbet tem lažinaprednjakom in prevzel mesto poslanika v Pragi.
In sedaj, ko se je vračal Ivan Hribar zopet med na.s kot prvi kraljevi namestnik, smo videli vse polno ravno tistih hinavcev, ki so mu storili toliko zla, kako so se mu pri sprejemu hinavsko klanjali in se štulili v prve vrste. Nimamo izraza, s katerim bi mogli dovolj ožigosati početja teh ljudi. Usoda je hotela,'da je prišel Hribar zopet v Slovenijo, ne kot predsednik provizorične vlade, pač pa kot kraljevi namestnik, katerega je vsa poštena slovenska javnost odkritosrčno pozdravila.
Ne bi spravljali osebo gospoda kraljevega namestnika v vrtinec našega umazanega političnega boja, storili pa smo to vsled tega, ker je bilo potrebno, da se krivice, ki so se godile Ivanu Hribarju tako kmalu ne pozabijo in da bo javnost vedela, s kakšnimi ljudmi ima tudi opraviti na vodilnih mestih »državotvornih« strank,
dr«
Dr. Vošnjak je pod zaščito poslanske imunitete v skupščini sumničil ju-goslovensko rodoljubje gospodov dr. Kidriča in dr. Prijatelja. Na ta v vsakem oziru nelepi napad reagirali so ljubljanski vseučiliščni profesorji, za-vračaje in obsojaje dr. Vošnjakovo postopanje, ki je imelo med drugim tudi ta namen, da z obrekovanjem svojih stanovskih kolegov popravi pred srbskimi oblastneži v tem svetlejšo luč svoj laštni centralistični patrijoti-zem. S takimi in sličnimi prilizovanji je dr. Vošnjak izkušal od nastopa Pa-šičevega režima sem izbrisati neprijetno dejstvo, "da je on bil pod Protič-evim ministrstvom najprepričanejši zastopnik precej dalekosežne avtonomije. Ker je bil namreč Protič za avtonomijo, je značajni profesor državnega prava, doktor Vošnjak, z vsemi mogočimi znanstvenimi argumenti dokazoval potrebo avtonomistične ustave. Ko je pa prišel centralistični Pašič, je obrnil dr. Vošnjak plašč po vetru in sramuje se prenaglega prevrata, priporočal iz početka mesto centralizma, »unitarizem« (razlike med tema dvema pojmima ni še do danes »pogrunta!« noben učenjak)', potem pa je kmalu proslavljal Pašičevo centralistični} ustavo kot najnaprednejšo in najboljšo, ki jo nam zavida ves prosvitljeni svet.
Ni danes naš namen, da bi se podrobneje bavili z metamorfozami dr. Vošnjaka, ki je v svoji knjigi o francoski upravi v naših' deželah pod Napo-
vih takozyan.il prijateljev bi bila, daHleonom najost -e kritiz;ral francosko
ht	m	Av	n	l»t	no	1	ct/anl	70	c 1	J
centralistično ustavo, sedaj pa isto ustavo, ki jo že sami Francozi obsojajo in izpreminjajo, povzdiguje do devetih nebes; ki je -v Parizu podpisal izjavo svoje demokratske lige, pred volitvami pa naenkrat odkril svoje »kmetsko« srce in v Belgradu naposled zapazil, da srbski zemljoradniki niso pravi zastopnik kmetskega ljudstva. Za danes hočemo v tem oziru le pribiti, da je servilizem zopern naj se je isti vršil prej v Avstriji, ali se vrši sedaj v Jugoslaviji, ki jo'je v ostalem dr. Vošnjak, bivši član »Jugosloven-skega odbora«, tudi zatajil na korist SHS, g. Pašiču na ljubo in svoji ka-rijeri. .
Danes se hočemo le dotakniti neke opazke g. dr. Vošnjaka v izjavi, ki, jo je objavil v odgovor na pismo ljubljanskih profesorjev in ki prikazuje v precej čudni luči tega bivšega ljudskega zastopnika in profesorja 'državnega prava. '■	.
Svojo izjavo 'začenja namreč 'doktor Vošnjak s trditvijo, da po enem prvih’ ustavnih načel ni poslanec za svoje govore v skbpščini nikomur drugemu odgovoren nego skupščini, hoteč s tem očividno naglašati, da so se ljubljanski profesorji s svojo kritiko dr. Vošnjakovega govora pregrešili proti ustavi,
G. profesor državnega prava' se' tu temeljito moti. Po vseli modernih ustavah res nima nihče pravice poslanca radi v parlamentu državnih’ govorov kazenskopravno preganjati; le parlament sam, oz. njegov predsednik lahko proti ■ njemu disciplinarno postopa. S tem pa nikakor ni rečeno, da sme poslanec po svoji ljubi volji napadati, obrekovati in mazati zunaj parlamenta stoječe • ljudi in da se proti temu ne sme nihče braniti.
Poslanec je pač v kazenskopravnem
oziru imun, moralno pa odgovarja pred vso javnostjo. Vsakdo ima pravico v časopisju, na shodih', v izjavah ali pa tudi le v zasebnem življenju kritikovati poslančeve govore, zavračati njegove napade in pobijati njegove neresnice, ■*.	,	t	&
iVemo, da ima dr. Vošnjak želo visoko mnenje o svoji osebki; nedotakljiv pa vendarle ni in kritika se sme tudi njemu približati. Res komodno in prijetno bi bilo za gospode poslance, če bi lahko žalili in obrekovali, kolikor, bi le hoteli, a nihče da ne bi smel na to reagirati. —- Ravno nasprotno je poslanec bolj kot vsak drug človek podvržen javni kritiki. Njegova moralna odgovornost je neprimerno večja nego ona drugih’ ljudi, kajti z ozirom na njegovo avtoriteto in na kraj, kjer nastopa zadobivajo njegove besede veliko veljavo in lahko provzro-čujejo neizmerno zlo, Vestni poslanci se tega tudi dobro zavedajo in se dobro informirajo, predno v parlamentu koga osebno napadejp. Tudi čuti skoraj vsak poslanec (izvzemši seveda dr. Vošnjaka) potrebo, da stopi od časa do časa pred javnost, pred svoje volilce in da jim razloži in opraviči svoje delovanje. Po ustavi sicer poslanec ni vezan na navodila svojil volilcev in odtegnitev zaupanja, mu ne jemlje mandata; vendar pa si želi vsak poslanec, zaupnico in tankočutni poslanci odlagajo celo mandat, če jim večina volilcev izreče nezaupanje. 'Dr. Vošnjak je bil premalo časa poslanec, , da, bi tp mogel iz lastnega; izkustva
vedeti; kot profesor državnega prava pa je vendar moral o tem kaj čitati.
V bodoče se dr. Vošnjaku ni treba več bati kritike:	zamenjal je poslan-
stvo s poslaništvom. Tam lahko uganja največje neumnosti: javna kritika mu tam ne pride blizu. K večjemu mu pošlje Tiča Popovič kak diskreten »nos«; v ostalem pa ga krije — tajnost diplomacije, ki pri nas, vkljub Wil-sonu, nemoteno uspeva še naprej.
Pogodba z Juino-srbskimi muslimani
Našim muslimanom se ne more odrekati politična spretnost. Dobro so operirali in za svoje interese so znali nastopati v pravem momentu. Seveda pa je tudi položaj sam pri sebi bil zanje več ko ugoden, saj so prišli v prijetno vlogo — jezička na tehtnici v-parlamentu. In taka politična vloga je vedno zelo prikladna, zlasti pa za stranke, ki kakor muslimani niso an-gažovani v principijefni borbi, marveč jim gre pred vsem in skoro le za rešitev njih gmotnih interesov, ogroženih sočijalno-gospodarskih privilegijev.
Kako so dosegli bosanski muslimani ta cilj, smo mogli dovolj točno zasledovati tekom dolgotrajnih pogajanj, razprav in dogovorov, ki so sc vodili okrog reševanja bosanskega agrarnega vprašanja. Manj znani so uspehi, ki so jih dosegli južnosrbski' muslimani v pogajanjih z vlado. Dne 27. junija t. 1. na konferenci med delegati radikalskega in demokratskega kluba ter delegatov muslimanov iz južne Srbije v prisothosti delegatov bosanskega muslimanskega kluba se je sklenil sledeči sporazum:
T. Dosedanji lastniki v južni Srbiji dobijo pravično odškodnino za odvzeto zemljo. Odškodnina se bo določila z ozirom na krajevne razmere, položaj in gospodarsko vrednost Zemljišča, kakor tudi z ozirom na investicije, ki se nahajajo na zemljišču.
2. Dokler se likvidira yprašanje odvzemanja zemljišča, se bodb lastnikom izplačevale rente po predhodnih odredbah' za izvedbo agrarne reforme.
3. Ako bivši lastniki nimajo nika-kakega drugega zemljišča razen onega, na katerem žive kmeti ali katero se nahaja v kmetstvu sličnih’ odnoša-jih’, takim lastnikom se poleg odškodnine' v denarju da najmanj 20 hektarov zemljišča, ako so se pečali z obdelovanjem zemlje ali ako se hočejo v bodoče bodisi sami ali v lastni re-žiji.
To zemljišče se* bo lastnikom podelilo v istem kraju in cim bližje njihovemu sedanjemu bivališču.
'4. Ako imajo bivši lastniki poleg kmetskega zemljišča in poleg zemljišča, ki se nahaja v kmetstvu sličnem odnošaju, tudi popolnoma svobodno zemljišče (begluk), dobijo le samo odškodnino v denarju v smislu določbe v prvi točki, — Tako begluško zemljišče, ako ni večje nego '300 ha, ostane sedanjim lastnikom, pa najsi je v njihovi posesti, ako jim je z uzurpacijo odvzeto po 1. 1912 dalje.
Madžarska nelojalnost!
Dunaj, 30. julija.
Naš 'dunajski poročevalec se je raz-govarjal z odličnim madžarskim opo-zicijonalcem, ki iz razumljivih vzrokov noče biti imenovan. Naš poročevalec je tekom razgovora opozoril na ratifikacijo trianonske mirovne pogodbe in obljubo lojalne izpolnitve, ki jo je podal v Parizu madžarski poslanik. Madžarski opozicijonalni ^ politik je označil to politiko in to obljubo za komedijo, Horthyjska' Madžarska noče in ne bo lojalno izvedla trianonske pogodbe. O tem se bo prepričala mala in velika antanta v _ najbližnji bodočnosti. Horthyjevi vladi gre le za to, da pridobi čas. Horth’y postopa točno po nasvetih dr. Gratza, Appo-nyja in Telekija, ki priporočajo za doma politiko potrpežljivega čakanja v inozemstvu domače propagande. ■— Posebho df. Gratz stoji na Stališču, 'da mora Madžarska na videz obljubljati lojalnost in poslušnost napram antanti, čeprav v resnici drugače misli. Gratz hoče izzvati v tujini najboljši vtis o Madžarski. V to s vrbo je pričel s pogajanji s sosednjimi državami. Vsled istih vzrokov obljublja tudi Banffv mirno rešitev zapadnoogrskega Vprašanja, kakor je! tudi Horthy na videz nasprotnik restavracije Habsburžanov.
Resnična madžarska politika pa
i zgleda čisto drugače. Niti Horthy se dosedaj še ni odrekel Karlu. Dokaz i tega je nota, ki jo je madžarska vlada ! poslala Švici, nota, katere avtentično 1 rcsedilp je v inozemstvu znano in ki 1 ne more nikogar puščati v dvomih p najintimnejših’ stikih’ Horthyja s Carlom, Horthyjeva vlada vzdržuje svojega stalnega poslanika pri Karlu Habsburgu in čaka samo na, izpre-
membo politične konstelacije, nakar naj Karel uresniči svoje načrte.
Vsled tega bi pričalo o največji kratkovidnosti, če bi kdo verjel, da obstoji kak spor med Karlom in Hor-thyjem in če bi upal, da bi se Horthy postavil proti Karlovem povratku na Madžarsko. Ravno tako napačno pa sodijo tudi oni, ki verujejo v mirno rešitev zapadno-ogrskega vprašanja.
Madžarska si je priborila zopetno odgoditev izpraznitve do 27. avgusta. Do te dobe lahko pridejo še najrazličnejša presenečenja. . In če bi tudi ne prišla, bi Madžari sicer izpraznili za-padno Ogrsko, toda le za kratek čas. Kakor hitro bi vzeli avstrijski uradi upravo dežele v svoje roke, bi se udej--stvil načrt vstaje, ki je izdelan v vseh : detajlih in katerega naloga je, iztrgati Avstriji zapadno-ogrska okrožja.
Največja hinavščina in goljufija pa je, kar počenja Madžarska v vprašanju
demobilizacije. Madžarska opozicija priporoča v tem pogledu celi Evropi, naj si ogleda Hegedusov novi državni proračun, ki je jasen dokaz Horthy-jeve komedije. Hegedusov proračun je, umetno izvedena prevara. Kdor ta proračun le nekoliko pregleda, najde v njem sicer redukcijo izdatkov za vojsko, zato pa nekaj sto skritih postavk, ki daleč presegajo demobili-začne prihranke in ki nimajo nobene druge svrhe, kot ohraniti kader Hor-thyjevc armade v bojni pripravljenosti. V tem proračunu more mala iri velilja antanta najti največ dokazov horthvjevske nelojalnosti.
Madžarski opoziijonalec je končal razgovor z našim poročevalcem z izjavo, da v Madžarski tako dolgo ne bo miru in da njeni sosedje toliko Časa pred njo ne bodo varni, dokler se ba držala na krmilu Horthyjeva klika.
Gospodarstvo.
O Iiiavah našega finančn. ministra v Spita.
IV,
V zadnjem članku pod gornjim naslovom smo navedli kot vzrok, da naš državni proračun za prihodnje leto predvideva manj dohodkov nego oni za leto 1920/21 tri mogoče alternative: da so bili dsvki za leto 1920/21 predvideni v previsoki svoti, ali da se naša davčna moč ni zvišala v toliki meri, da bi si upal finančni minister zvišati davke za prihodnje leto ali pa da finančni minister namenoma izkazuje manjše dohodke, da se bo mogel pri obračunu pohvaliti z uspehom, nad-kriljujočim v proračunu predvidene dohodke. Kar še tiče prve alternative, moglo bi se zares priti do zaključka, da je bil donos davkov za leto 1920/21 predviden v previsoki svoti, ako se ozira na golo konstatacijo finančnega ministra, da v državno blagajno ni prišlo toliko dohodkov, kolikor se je pričakovalo, in posebno od davkov komaj peti del. Ali finančni minister ugotavlja v svojem govoru, da je to posledica naših upravnih razmer, ki da so v slabem stanju ter da smo imeli tudi uradništvo. tujih narodnosti, ki je izvajalo pasivno resistenco. Noben teh dveh vzrokov ne velja za Slovenijo, ki se lahko ponaša z uzorpo upravo. Slovenija nima uradnikov tuje narodnosti, ki bi izvajali pasivno resistenco: V Sloveniji se je, kolikor smo mi poučeni, iztirjalo davke do skrajnosti ter so plačane pristojbine prekašale v proračunu predvidene. Percentualno (relativno) je pa Slovenija plačala največ pristojbin. In vkljub temu dejstvu se nahajajo slovenski politiki in časnikarji, ki neprestano ponavljajo, da je Slovenija pasivna ter da iz Beograda več prejema, nego daje. V svojem klečeplaztvu de-vajo v nič Slovenijo, samo da prikupijo svojo stranko Beogradu. Strahka jim je nad koristim naroda, ki "zahtevajo, da se naši davčni prispevki v državno blagajno pokažejo v pravi luči, da zamorejo zahtevati od države kar, nam gre, rd3 bi od nje prejemali miloščine. Isto se zdi, da se v Hrvat-, ski in Slavoniji in v Bosni in Hercegovini, kjer delujejo domači uradniki, davki še precej redno plačujejo. Tujerodni uradniki so bili ter so še deloma v Vojvodini ter je verjetno, da se tam dela v iztirjevanju davkov pasivno resistenco. Slabe upravne razmere, o katerih govori finančni minister in ki so krive, 'da v državno blagajno ni prišlo toliko dohodkov, kolikor se je pričakovalo, zadevajo. Vojvodino in verjetno tudi Srbijo, Macedonijo in Črno goro, kjer vlada
pomanjkanje na izvežbanem uradni« štvu, kar je deloma pripisati malim razmeram, v katerih je živela Srbija pred vojno in tudi dejstvu, da je Srbija v vojni izgubila mnogo inteligence in! naraščaja. Ako pa izkazuje budžet za prihodnje leto deficit od 4000 mil, kron, je gotovo, kakor smo to že dokazovali v naših člankih o državnent proračunu, da ni to pripisovati prečan-skim pokrajinam, ki so aktivne ne Id po proračunsl cm prevdarku, nego tudi po faktičnem plačevanju.
Istočasno je gotovo, da davki zal leto 1920/21 niso bili predvideni v previsoki svoti, kar se tiče davčne zmožnosti, ampak le v kolikor se tiče vplačevanja v prvem redu Srbije, Mace-donije In Črne gore in tudi Vojvodine, ki je sicer plačala v razmeri k drugimi pokrajinam še preeej davka, ne pa yj razmeri k svojemu velikemu bogastvu, Ne moremo pa razumeti, kako more trditi finančni minister, da carine, monopoli itd. niso pokazali posebnega) uspeha, ko je vendar notorično, da set ravno dohodki iz carin, monopolov* trošarin itd. daleč prekosile v proračunu za leto 1920/2r predvidene postavke. O drugi in tretji alternativi, zakaj sc niso zvišali davki za leto 19221 in o dalnjih izvajanjih finančnega ministra, bomo govorili v prihodnjimi zaključnem članku. .
rp Franoska banka je znižala diskontno mero od šest na pet in po| odstotka. Odstotna mera za predujme! se je določila na šest in pol odstotkov«
, Izvoz zlata iz Romunije. V ministrskem svetu so razpravljali o svobodnem izvozu Mata iz romunskih rudnikov. Finančni minister TitulesCK je bil edini proti temu predlogu, 'do-čim so se ostali ministri z njim strij njali. Vprašanje še ni rešeno.
'-J? Tvornico za poljedelske strojd
osnuje ministrstvo za agrarno reformo! v Djakovem. Tvornica bo osnovana nai zadružni podlagi.
rp Trgovinski agenturi je ministra stvo a trgovino in industrijo osnovalo| v Manchestru in Napolju,
v r-P Dobava Cerad za pokrivanji železniških vagonov. Ravnateljstvo^
državnih železnic v Sarajevu razpisuj«! potom javnega natečaja dobavo '300; komadov plaht za pokrivanje železniških vagonov. Zapečatene, pravilnd kolkovane ponudbe je poslati na Di-rekijo Državnih železnic v Sarajevu! najkasneje do 20. avgusta t. 1., do 12« ure opoludne. Dobavni razpis vsebujoči podrobne pogoje in rizbo plahte je VI pisarni trgovske in obrtniške zbornice!
v Ljubljani na vpogled, ki pa nima' nai razpoldgo prepisov, ki bi jih’ mogla! interesentom izročati.
Zlatomainik Ailaf.
V prijazni 'cerkvici na Dovjem (703 m) je obhajal v ponedeljek, 26. julija svoj god in zlato mašo Jak. Aljaž.^ Mnogobrojni zbrani častilci so prihajali od raznih’ strani da pokažejo, kako priljubljen jim je jubilant. Zlasti neprecenljive so zasluge za naše planinstvo. Izredna ljubezen ’do naših gora je mladega' 'župnika Aljaža vzpodbujala, da se je lotil težavnega dela in sporazumno s slov. planinskim društvom neumorno 'deloval, da so se napravila pota in domovi in tako se je odprla pot turistiki. Njegov dom v. Vratih’, prekrasna stavba pod triglavskimi stenami, večni sneg, v obližju gorski velikani, ki obdajajo dolino, ah’, in vso to krasoto uživaš po 3 urni hoji od kolodvora. Ako se potem potrudiš nekoliko višje, dospeš po 5 urni hoji v prijazni dom Kredarice, v znožje Triglava. V domu najdeš prijazno zavetišče in odpočitek. Če šp pa opogumiš, da greš na vrh’ Triglava, imaš pot 'zavarovano s klini in žicami in čolze veselja, ti zamigljajo y pčehj k°
stopiš pred vzidano mramorno plošč«! z napisom:
»Sklad na skladu se vzdiguje,
'1	vrhov	kamnat	zid,
»Večni mojster ukazuje;
V pridi zidar se les učit!«
, Euko umesten je ta napis! Ko občuduješ te neizmerne sklade golih vrhov in se diviš veličanstvu prirode, še le prav pojmiš pomen teh’ stihov. Kc( stopaš po vrhu Triglava, občuduje^ ženijalno misel župnika Aljaža, postaj viti stolp na vrhu Velikega Triglava} (2863 m) ki je imenitno zavetišče otj vetru in slabem vremenu. S hvaležnostjo se moramo spominjati moža^ ki je spoznal in- cenil krasoto našil gora in se ni strašil ne truda ne 'dela niti velikih stroškov, 'da je postavi zavetišče vrh našega orjaka. /Vse spominja na Triglavskega župnika, je vso ljubezen posvetit našim v kanom in vzpodbujal mladino, 'da dal ju je započeto 'delo. Bog 'daj jut lantu zlatomašniku 'doživeti še mno£ srečnih let in opazovati mnpgobroj«
Dnevne vesti.
— Vsem našim dopisnikom! Zadnji čas v,s'ed Preselitve in vsled te nastalih tehničnih težkoč moralo izostati več dopisov iz pokrajine. Poslrr.o vse naše sotrudnike,
Qa nam vkljub temu ostanejo zvesti ter nami tudi za naprej redno pošiljajo zanimive vesti lz svojega kraja. Osebnih napadov naj se pa kolikor mogoče izogibajo, »sled povečane oblike bo za naprej pokrajinskim vestem lahko posvetit^ več prostora, tako, da se bomo' mogli ozirati tudi na manjše kraje naše domovine. — Uredništvo.
—• Službeno potovanje kr. namestnika {j® Sloveniji. Gospod kr. namestnik Ivan nrlbar bo te dni službeno potoval po Sloveniji. Spored potovanja je tale: Četrtek,
4.	avgusta potovanje v Celje. Ob 9. spre-em deputacij, ob 13. obed. Popoldne se g. kr. namestnik odpelje v Rogaško Slatino, kjer priredi ob 20. čajanko. Petek, 5. avgusta potovanje v Maribor. Ob 9. sprejem reputacij, ob 13. obed. Ob 17. vožnja k Sv. Lenartu. Sobota, 6. avgusta potovanje v Ptuj. Ob 9. sprejem deputacij, ob 13. obed. Nedelja, 7. avgusta potovanje v Slovenj-Sradec. Ob 9. sprejem deputacij, ob 12. Dbed. Popoldne vožnja v Mozirje, kjer bo ob 20. čajanka. Ponedeljek, S. avgusta potovanje v Kamnik- Ob 9. sprejem deputati), ob 13. obed. Zvečer odpotuje k. kr. namestnik v Cerklje. Torek. 9. avgusta potovanje v Kranj. Ob 9. sprejem deputacij, ob •3. obed. Zvečer na Bledu ob 20. čajanka. Sreda, 10. avgusta zasebni izleti v Jesenice, Bohinj itd., nakar sc g. kr. namestnik zvečer povrne v Ljubljano. Četrtek, 11. av-gusta potovanje v Novo mesto. Ob 9. sprejem deputacij, ob 13. obed, ob 19. čaianka v Toplicah Petek, 12. avgusta potovanje v Krško. Ob 9. sprejem deputacij, ob 12. obed. Popoldne odpotuje g. kr. namestnik v, Prekmurje kjer ostane dva do tri dni.
* — „	nai. Sr?avl Prepovedana Usta.
»Amerlkanszki Szlovencov Olasz«, ki iz-
v ftptLmf/rpiK * Prekmurskem narečju TWc^ (Pltsburg) v Ameriki, ter list hmt tJ m .oester£elchische Tages-Zel-
vijl prepovedana."3 U"aiu* Sta V Jug0Sla'
°VS) visokošolcI, ki posetijo I. dn« w	trK°vačkih	visokoškolaca
Drllnviin 1' sePtembra v Ljubljani, naj stiin	na	dopIsnicl	ime, železniško po-
xj ’ ,	r nameravajo vstopiti ter natan-
priPravljalneniu odboru v Ljub-w weisova cesta 32> in stcer direk-
°°	15-	avgusta.	Odbor potrebuie te
nn * i	z-a	Preskrbo	znižane vozne cene
železnici, preskrbo polovične cene za ® , sejma prenočišča Itd. Delegati prej-*?e,]° v kratkem plakate, tiskovine in na-Delegati se nahajajo v
\ krajih: Starec Vladimir, (centralni D,?0ri. Ljubljana, Bleiweisova cesta 32.
Jonka, Zagreb, visoka škola za trgovino in promet. Kovač Drago, Slsak, Petri-D*k. ®Krizek Srečko, Maribor. Salmič ^afko, Celje, Narodni dom, 3 nadstropje. H* Marchi Zvonimir, Split. Ilič Vjekoslav, X1.*- Pešut N. Sarajevo, Zrinjskega ulica 17. ujurlč N. Beograd - Zemun, Nikoličeva ul.
Popovič Predrag, Novi Sad, Dunavska M,ca 4. Dožudič M. Ruma (Srem).
Podpora mediclncem In farmacev-o®. Upravna komisija medicinskih fondov nu svo^ zadnji seji sklenila, da je proš-podporo v svrho medicinskega od-Študija za šolsko set..	vlagati	pri Zdravstvenem od-
ri®?," *a Slovenijo in Istro v Ljubljani na-oalje do 20. avgusta 1921. Prošnje za podporo morejo vlagati le oni medicinci odnosno farmacevti, ki bodo študirali na domačih univerzah, ker onim dijakom, ki so Primorani študirati še na univerzah v inozemstvu podeljevalo bo podporo ministrstvo prosvete v smislu naredbe, katera bo y kratkem objavilena. Upravna komisija bo podeljevala podpore pod pogojem, da s« prosilci v začetku šolskega leta izkaže-
l°i' , ,uS0 3rav‘1,no vpisani v predpisanih glavnih predmetih ter morajo ob koncu vsakega semestra dokazati, da so kolo-Jcvlrali Iz glavnih predmetov v zimskem semestru do 1, aprila, v letnem semestru do 1. avgusta. Prošnje se vlagajo le v začetku šolskega leta, med letom vložene prošnje se ne vpoštevajo, izvzemši nekatere upoštevanja .vredne slučaje.
— Slov. glasbeno društvo *LJublja-
priredi dne 7. avgusta t. I. ob pol 9.
zvečer pevski koncert v veliki dvorani zdravilišča v Rimskih Toplicah. Na sporedu so poleg umetnih tudi najlepše srbske, pesmi. Opozarjamo na ta koncert in vabimo ,vse prijatelje lepe pevske umetnosti.
— Prostovoljno gasilno društvo Trbovlje, rudnik, proslavlja dne 14. avgusta 1921 svojo 401etnico, spojeno z blagoslovljenem društvenega praporja. Vsi člani gasilstva, ki potujejo v gasilskem kroju {majo 50 odstotkov popustile vožnje cene. Tovariši udeležite se te slavnosti v našem velikem industrijskem kraju, priložnost vam Je dana da si ogledate rudnik in druge zanimive stvari. — Upamo da ne bode Prijatelja, ki ljubi gasilski stan, ter se zanima za trboveljsko industrijo, lcl bode ' izostal Za dobro in točno postrežbo je Preskrbljeno. Torej ne vprašajmo se več kam na 14. avgusta, vsi y Trbovlje, kjer
* nam "ude" ,eP >z'et in dobra zabava.
„	- RazP‘s natečaja. Pri kr. poštnem
firadu Djakovo je razpisana služba Voditelja. Pravico do te voditeljske službe imajo . samo prometni uradniki od IX. Činovneza razreda naprej. Voditelj, ki bo imenovan, bo premeščen na državne stroške. Pravilno kolkovane prošnje je predložiti najkasneje ao 15. avgusta t. I. pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani.
— Nov cepin se je našel dne 31. pr. m v Turskem žlebu. Lastnik ga dobi v pisar-W T. K. Skala na Starem trgu 34/111.
— Poneverba shranjenega blaga. Pri Posestniku F. K. na Ježici Je shranil primorski begunec N. kmalo po preobratu 2 kpvčka, eno košaro in tri vreče raznega b|aga in perila, ker si ga ni upal spiaviti nazaj preko meje. Blago je bilo deloma njegovo, deloma last njegovih sorodnikov. Ko se je begunec vrnil leta 1920 k hranitelju je bilo vse blago še popolnoma v redu. Ko pa je prišel aprila leta 1921 nepričakovano, je našel skoro prazne kovčke, košare in vreče. Hranitelj mu Je rekel, da so mu večji del blaga rekvlrirali vojaki kot vojaško blago, en del blaga so mu ukradli m le nekaj malenkosti je še ostalo. Vrednost vsega blaga cenijo na preko 30.000 K. Preiskava je našla pri hranitelju velik del ‘ega ukradenega blaga, še večji del pa je Prodala soobtoženka A. Z. iz Srednje vasi nekemu trgovcu v Sp. Šiški. Soobtoženka 16 Prvoobtoženca nagovarjala, da je neumen če ima toliko časa shranjeao. In da se
naj raje okoristi z blagom In ga proda. Tudi mu je pomagala ukradeno blago razpečavati. Obtoženec K. je priznal končno, da mu Je bil res tn del blaga ukraden in zaplenjen, en del perila pa so porabili doma. Obsojena sta bila vsak na 5 mesecev težke ječe in v -ovrnitev napravljene škode. 1
— Nesreča z ročno granato — 3 otroci ubiti. V Zaplani pri Vrhniki so našle žanjl-ce na njivi malo ročno granato podobno konservl.. Vsled neprevidnosti Janeza Cuka iz Zaplane so dobili to granato otroci Rudolf in Jožef Tavčar 7 in 5 let stara In pa 51etna Marija Križaj. Med igro Je granata eksplodirala in raztrgala vse tri otroke.
— Velika tatvina perila. Aleksandru Popoviču v Novem Sadu je ukradla Služkinja 25-letna Marija Presečatlova za več kot 50.000 K perila in je neinano kam pobegnila.
— Domač tat. V straniski vasi je ukradel posestnikov sin L. L. svojemu očetu 6 mernikov koruze. En del te koruze Je prodal fant sosedu posestniku J., kateremu je tudi povedal, da mn proda koruzo, ker nirria nič denarja. Fant, je tatvino priznal. Ker d če ril' zahteval, 'da bi' bil sin kaznovan je bil obsojen samo kupec J. na^48 ur zapora, povrnitev stroškov in plačilo koruze,80 K.
LSisbliana*
= Promenadni koncert godbe Zveze jugoslovanskih železničarjev se vrši danes od 19. do 20. ure pod gradom Tivoli.
— Ljubljanskemu občinstvu. V dneh 7.,
8. in 9. septembra se vrši v Ljubljani III. skup jugoslovanskega lekarskega društva, ki se ga udeleži okoli 400 zdravnikov iz vseh krajev naše države. Da bo mogoče izvršiti tukajšnjemu stanovanjskemu odseku pravočasno' vse potrebne predpriprave za prenočišče gostov, se uljudno naproša rodoljubno občinstvo, da nam da na razpolago sobe bodisi brezplačno ali proti plačilu. Tozadevne prijave prosimo nasloviti na: Dr. Fran Gruden, obča javna bolnica v Ljubljani. — Stanovanjski odsek Slov. zdravniškega društva.
= Redna seja odbora Kola slop. sester In odbora Sploš. slov, žen. društva se vrši v sredo 3. t. m. točno ob 4. popoldne v društveni sobi, Rimska c. 9. Točna in polnoštevilna udeležba nujna.
= Dramatični odsek Izobraževalnega društva »Bratstvo« priredi v soboto 6. t. m. v hotelu »Tivoli« veliko vrtno veselico v prid »Nesrečnim bratom Istre*. Spored je zelo zanimiv in obsežen. Dolžnost vsakega Jugoslovena Je, da se udeleži te prireditve in s tem pripomore do sanacije razmer,v Istri, ki je toliko trpela in še trpi pod fašl-stovskim nasiljem.
= Iz policijske službe. Kot prov. policijski komisar je imenovan za ljubljansko policijo dr. Mirko KreSnlk.
Zopet nasilno deložiranje! Včeraj popoldne ob 2. je dobil nadzornik policijskih detektivov g. Leopold Florijan od sodišča — brez vsakega prejšnjega obvestila in obravnave — odlok, da mora do danes ob
9. zjutraj zapustiti stanovanje, ki ga je imel doslej pri dvornem sodnem svetniku g. Travnerju. Ta odlok bazira na.dejstvu, da potrebuje g. dvorni sodni svetnik stanovanje za ordinacijske prostore lastnega sina, kar pa je po zadnji stanovanjski naredbi nedopustno. G. Travner ima za svojo družino na razpolago lepo stanovanje, obstoječe iz 4. velikih sob in pritiklin.
= Pazite pri kopanju v Savil Vsled neznosne vročine se hodi v Savo kopat nebroi občinstva. Nekateri si poiščejo za svoje kopališče plitvo vodo. Mnogo pa je ljudi, katerim je predvsem ležeče na tem, da se čim-
ohladijo v prijetni kopelji, ne glede na „	vc$e,	!?	ni11*	nezadostno znanje
nrinL«i«niU'i YsIe » te lahkomiselnostl se Je pripetilo v letošnji sezlji že nekaj žalostnih s učajev. Tekom nedeljskega kopanja je prišlo do par zelo mučnih prizorov. Med drugimi se je posrečilo prokuristu Lj. kreditne i»x ?»P; ,reš‘ti *z zelo mučne situacije gdč. P. iz Ljubljane, ki je sicer plavalka, nenadoma zgubila zavest in se borila z zagonetnimi valovi reke. Zahvaliti se Je le odločnemu nastopu g. O., da ni zahtevala Sava nove žrtve. Komaj eno uro nato se je odigral baš v tem odseku t. j. južno od Črnuč, kjer Je Sava vsled globoke vode le malo obiskana, sličen slučaj n> levem brega. Potapljati se je začel nek mlad Črnučan, kateremu sta hitela iz desnega brega na pomoč gg. U. in J. iz Ljubljane in ga rešila. Svetu-
v ?resu vsakega posameznika, da si poišče vsak posetnik sicer prijetne Save se-
pro.stor Za kopanje, plavalce pa istotako opozarjamo, da če že plavajo dalj-
v?a,zii° eden na druzega, zlasti HrLol	.	v	skupinah	ter	naj	eden
drugemu pomagajo pravočasno na breg, da ne bo Sava reka žalostnega — marveč veselega spomina!	M
^ZrPASt°,Šenle„Vylanin- V Lattermanovem drevoredu je prijela policija neko žensko, ki je imela ogromno množino planink, med temi velik del cvetk izruvanih s korenino. Glasom uradne naredbe od 19. febr. 1921 Jo je obsodilo policijsko ravnateljstvo v občutno policijsko kazen. Opozarjamo občinstvo na prodajalke planink, kajti veliko je takih, ki brezobzirno pustošijo naše planine in prodajajo za nesramno .visoke cene po mestu planinke.
= Prepovedano orožje. Radi prikrivanja prepovedanega orožja je bil obsojen obtoženec J. U. na 50 K denarne globe ali v slučaju neiztirljivostl na 5 dni zapora. Kupil je pred ne še 3 meseci od zasebnice N. V. na Krakovskem nasipu bambusovo palico, « kateri je skrito ostro bodalo. Javni obtožitclj Je predlagal, da se ravso tako obsodi tudi ga. N. V., ker tudi ona ni imela dovoljenja od dež. vlade za nošenje takega orožja. — Palica ostane zaplenjena.-.
= Obtoženka v bolnici. Danes bi se imela vršiti obravnava proti neki B. zaradi zlorabe štampilje. Na sodišče je prišla samo sestra, ki je povedala, da Je cela družina obtoženke v bolnici zaradi jetike. Ona sama le tik pred operaciio, ostali trije člani družine pa bodo težko pfišli iz bolnice. Sestra se je odpovedala pričevanju proti sestri, nakar je sodišče sklenilo, da se postopanje prekine Jn uvede sodno nadzorstvo, kedaj se vrne obtoženka iz bolnice.
*== Žrtev razmer. Danes je bila obsojena zaradi poneverbe pred dež. sodiščem šivilja
S.	S. Ona Je sprejemala od strank razno blago v delo. To blago pa je zastavljala In denar zapravila. Obtoženka prizna svoje dejanje in navaja v svoj zagovor, da so Jo prisilile k temu žalostne razmere. Sprla se Je s svojim možem, ki ni hote! yeč skrbeti w->
njo. zaslužka ni bilo dosti in iz žalosti in obupa jet pričela- piti. Na tej, poti pa je padala vedno globlje in ker ji }e manjkalo denarja, je začela zastavljati zaupano ji blago. Oglasilo se je danes 9 prič, ki so bile oškodovane in so dobile deloma vrnjeno blu-go, deloma pa zastavne listke mestne zastavljalnice. Skupka škoda je proračunana, vštevši odkupnino za zastavne listke, na 5760 K, kateri zneseK obljubi skesana obtp-N ženka, da ga bode svoječasno povrnila.
— Tatvina sena v Mestnem logu. Iz šupc I. C, Mayerja v Mestnem logu so ukradli v soboto ponoči neznani tatovi okoli 2000 kg sena v vrednosti okoli 6000 K.
=* Obilni ribji lov v Grubarjevem kanalu< V soboto so zaprli zatvornlee pred Grubarjevim kanalom in spustili vodo po strugi Ljubljanice, kar je bilo že skrajno potrebno, obenem pa tudi za to, da se napoji polje po barju. Ko je voda v Grubarjevem kanalu upadla, so se prikazale številne množine rib. Okoličani so to priliko Izrabili, in lovili ribe kar z roko po deloma že suhi strugi, ker bi bile sicer ribe poginile. Oh tej priložnosti so ribiči nalovili veliko množino raznih rib.
== Prijatelj piščancev Je ukradel v noči 22. julija na Poljanskem nasipu št, 50 lastniku Aatpnu Pečniku 11 piščancev, vrednih okoli 1,50 K..
' =š 'Vkrdderii-veri^fta. 'DelaVftl v Ilribar-levj. tovarni pleterfin Mariji Kovač -je ukradla neznana prljgteljčca zlato 'ženska verižico z oh#5tyom .zfclene -dtftJjipc.
==_ Ukradena listnica.’ Fotografu Hugo Hibšeriu .na Opekarski cesti je uk; ;idel neznan tatjmed kopanjem v Koleziji črno usnjato li^tuico, v kateri je bilo nekaj denarja, več raznih srečk, legitimacij in dopustnica Za nakup strupa. .	.
— Okradena kotešh? IŽ veže trg. In obrtniške zbornice je ukradel neznanec skladiščniku Alojziju Horaku iz Vovč 2300 K vredno kolo znamke »Kinta«. — Stavbeniku Brezclj Ivanu pa je bilo ukradeno 3600 K vredno kolo, tudi znamke »Kinta« iz dvorišča hiše št,. 9 na Resljevi cesti.
= Nasilni mornar. Neki mornar, znan silovitež in nasilnež je naletel v nedeljo zvečer v družbi dveh tovarišev na dve 14 letni deklici. Zvabil je neprevidna otroka v gostilno, kjer jih je opijanil, nato pa na samoti nesramno izrabil. Mornar -je aretiran.
Znanotf
yme3nost,
Maribor.
Pozor, najemniki! Z ozirom tja to, da razni -tukajšnji hišni gospodarji zlorabljajo novo Stanovanjsko naredbo .in na popolnoma nezakoniti način določajo višina .nove stanarine, je za vsako stj-^nko zelo priporočljivo, da se natančno pouči o vseh določbah, ki jih vsebuj^ nova naredba.
Člani našega gledališča, gospodična Mezgečeva in Savinova ter gg. Povhe in Pečnik otvorijo na vrtu restavracije Maribor poletni oder, kjer bodo nastopili z raznovrstnim Izbranim sporedom. Sodeloval bo tudi poseben Umetniški glasbeni' kvintet.
V soboto je umrl v mariborski bolnici na'želodčnem ralW VSakemu staremu Mariborčanu že Jjjza predvojne dobe-dobro znani hudomuštifež Spanhakl. V njegovi i zapuščini | so našli 15.000- K.
Huda suša kaže zelo občutne posledice na .mariborskem trgu. Še pred 3 tedni običajne cene raznih živil so se dvignile na 4 tratni znesek. 'Ako ne dobimo v najkrajšem času hiapodeinega uežja, se je bati še večje draginje, ker. vse veni in se suši.
Vsled silne vročine se je včeraj popoldne na Grajskem trgu onesvestil 81 letni upokojeni železničar Stefan Prinčič. Prepeljali so ga z rešilnim vozom na njegovo stanovanje.
Truplo ključavničarja Južne železnice Henrika Strelcherja, ki je, kakor smo poročali, pred kratkim utonil v mariborskem starem kopališču, so našli sedaj pod Vurber-gom pri Ptuju, kjer so ga tudi pokopali.
Hud pes. Ko je v Rajčevl ulici 10 stanujoča Marija Laub obiskala v soboto sedlarja Henrika Eggerja na Koroški cesti 30, jo je ob prihodu napadel na dvorišču domači pes, Jo podrl na tla ter Jo obgrizel na nogah, po hrbtu in na ušesih. K sreči rane niso nevarne.
Celje.
Seja celjskega obl. odbora dne 30. julija. Prva seja obč. odbora se Je bavila z raznimi obč. zadevami. Trajala Je od 6. do 11. ure zvečer. Najobširnejša debata se je razvila pri vprašanjih asanacije mestnih financ ter preureditve plinarne. Glede prvega vprašanja je referent dr. Božič priporočal unifikacijo raznih mestnih dolgov s tem, da se najme okrog 2 in pol milijona posojila pri kateri hranilnici ter za preureditev plinarne
1 in pol milijonsko posojilo, skupaj torej 4 milijone. — Glede drugega vprašanja je referent g. Rebek priporočal preureditev plinarne na moderen sistem proizvajanja dvojnega, plina, ki bo neprimerno ceneji. Ako še to ne izvrši, bo treba že tekom letošnje'zime ustaviti obrat v plinarni. Tozadevni predlogi so bili enoglasno sprejeti. Izmed drugih važnejših sklepov omenjamo: 1. iz nujnih sanitarnih ozirov se iztrebita potoka Sušnica in Koprivnica; 2. od vojaške oblasti se naj skuša doseči prepustitev voj. barak v stanb-vanjske svrhe; 3. doseči se mora izpraz-nenje poslopja za otroški vrtec v Gaberju, da se izroči svojemu pravemu, namenu; 4. prepove se prevoz vozil čez Glavni trg med
6.	in 11. uro dop.; 5. mestni urad naj pri mesarjih z ozirom na padec cen živine vpliva na mesarje, da znižajo mesne cene; če bi se to ne doseglo, se naj cene maksimirajo.
Mednarodni nogometni tekmi, ki sta se vršili v soboto 30. in v nedeljo 31. julija med dunajskim športnim klubom in celjskimi atletiki v Celju ste končali sledeče: v soboto
2 : 1 v korist Dunaja in v nedeljo 3 : 1 v korist Dunaja.
Zdravstvena razstava v meščanski šoli }e v glavnem deljena v dve pomembni kategoriji;, oddelek s protialkoholistično propa-rando*z znamenitim, znanstveno podprtim r-.iatističnlm materijalom, ter oddelek, ki kaže strašne posledice okuženja po spolnih boleznih, zlasti sifilide. Zdravstveno razstavo je na dan otvoritve obiskalo 200 oseb.
Za mestne reveže Je daroval župan r. dr. Juro Hrašovec v Celju ob prevzetju županskih poslov 1500 kron.
Nesreča. Minuli petek popoldne Je v vasi Trnovlje pri Celju povozil voznik pos. So-dina na cesti 6 letno Rozalijo Orožen. Hotela je teči jpreko ceste, pri tem je prišla pod voz in bila na mestu mrtva.
Izpred sodišča. Pred celjskim okr. sodiščem se je te dni zagovarjal župnik Franc Lasser iz Frankolovega zaradi prestopka zoper § 129—lb kaz. zak. (nečistost). Ob-sojen Je bil na 3 mesece strogega zapora.
Razširjajte Jugoslavijo44.
Občni zbor Filharmonične družbe, ki se je vršil dne 14. julija v Mestnem domu v Ljubljani je bil zelo številno obiskan. Predsednik Filharmonične družbe sodni svetnik Anton Lajovic je otvoril občni zbor, konstatlral pravilno sklicanje in sklepčnost občnega zbora in povdarjal, da je deželna vlada končno veljavno potrdila sprejem slovenskih članov, katere je bil on svoj čas kot vladni upravitelj v društvo sprejel ter da je odobril;! občni zbor, ki se je vršil dne 28. novembra 1919. in potrdila tudi ta čas veljavni odbor. Ob enem je deželna vlada dvignila vladni sekvester nad družbo in ji dovolila odselj prosto poslovanje. Predsednik je pojasnil, da je vsled hovih rkzmer postala potrebna 'iz-prememba pravil Filharmonične družbe, jo detajlirano razložil načrt novih pravil, kakor ga je izdelal odbor. Spremenjena pravila so bila nato soglasno sprejeta. Filharmonična družba ima na podlagi novih pravil stalne in intenzivne zveze z Glasbeno Matico in je ljubljanska podružnica Glasbene Matice v Ljubljani. Temeljem novih pravil se Je volil novi odbor, ki se je konstituiral sledeči?: Predsednik:	A. Lajovic,
podpredsednik: M. Hubad, tajnik: K. Mahkota, blagajnik: C. Eržen, gospodar, dr V.' KrejČi in odborniki: E. Adamič, drf F. Kimovec, J, Skalar, dr. J. Širovnik. Novemu slovenskemu odboru 'do sedaj nemSkč Filharmonične družbe želimo najusjješnejše-ga delovanja za povzdigo naše glasbene umetnosti. Občinstvo vabimo, da k Filharmonični družbi pristopa kot-član. članarina letno 15 K. Člane sprejema odbor, priglasi se sprejemajo zaenkrat v pisarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu ali pa v Gosposki ulici.
V podlistku .»Mariborsko gledališče«, ki ga Je priobčil g. Hinko Nučič v včerajšnjem »Slovenskem Narodu«, je govor tudi o tem, zakaj nisem jaz prevzel za bodočo sezono upravniškega mesta na mariborskem gledališču. Odklonil sem, ncglede na to, je-Ii subvencija zadostna ali ne, že v principu vodstvo gledališča z ozirom na dejstvo, ker je mestna občina,.s katero je bilo treba skleniti pogodbo radi gledališke stavbe, stavila pogoj, da se vpjrizarja tudi v bodoče opereta. Odgovoril sem odposlancu mariborske 1 mestne občine, g. pr-of. Strmšku, ki mi je stavil vprašanje, če bi bil eventuelno pripravljen prevzeti vodstvo gledališča, v gornjem smislu in izrazil obenem željo, da bi naj, če ni več mogoče doseči podržavljenja gledališča, prevzela isto občina sama in si nastavila svojega plačanega vodjo in blagajnika, ali pa naj bi prevzelo v tem'smislu dramatično društvo gledališče, ker nikakor ne gre, da bi država brez vsake kontrole izročila za kulturni zavod milijonsko podporo privatnemu podjetniku. Mestna občina je vstrajala na tem, da se tudi v bodoče vprizarja opereta in da prevzame naslednik prejšnjega ravnatelja gledališča tako, kakor ga Je bil on. -Tako je bil g. Bratina prisiljen skleniti z občino pogodbo kot zakupnik gledališča. Ali on si je zasnoval sezono tako, da je izkazal njegov budget več stotisočev deficita, za katerega je upal dobiti kritje od države, če bi ta ne bila gledališča že prej prevzela docela v svojo režijo, kar je bil že tekom sezone skušal doseči. — Milan Skrbinšek.
Moli! loteriji) v Ivina
Qavni dobitek 60.000K.
Srečka 1 dinar.
Žrebanje nepreklicno 20. avg. 1921
Sokolstvo.
Sokolska župa v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 7. avgusta 1921 celodneven delni župni zlet z javno telovadbo in vrtno veselico na Vrhniki. — Spored: Dopoldne: 1. Prihod župnih društev ob 8. uri na Vrhniko in sprevod po občini na telovadišče. 2. Ob 9. url skušnje za popoldansko javno telovadbo.
— Obed; — Popoldne: 3. a) Od pol 4. do 4. ure koncert vojaške godbe na telovadišču, b) Ob 4. uri javna telovadba: 1. Moška deca: vaje s palicami. 2. Zenska deca: vaje s cvetnimi loki. 3. Moški naraščaj: proste vaje. 4. Člani: orodna telovadba. 5. Ženski naraščaj: proste vaje. 6. Članice: proste vaje. 7. Člani: proste vaje — težja varijacija točke 7., 8. Izbrane telovadke: proste vaje
— težja varijacija točke 6,, 9. Vzorna vrsta ljublj. Sokola: vaje na drogu. 10. Izbrane telovadke: »Po jezeru« simbolična in ritmična telovadna skladba po pesmi M. Vilharja, zložil br. dr. Murnik. 11. Izbrani telovadci: »Naprej«, simbolična in ritmična telovadna skladba po dr. Jenkovi slovenski himni, zložil br. dr. V. Murnik. 12. Izbrani telovadci: »La Marseillaise«, simbolična in ritmična telovadna skladba, po francoski narodni himni, zložil br. dr. Murnik. — 4. Po	telovadbi	ljudska	veselica:
godba, petje,	srečelov,	šaljiva	pošta	itd.
— Vstopnina k dopoldanski skušnji 1 D. za osebo, k popoldanski telovadbi: sedeži I. vrste 5 D. II. vrste 4 D., III. vrste 3 D., stojišče 2 D. Vstopnice k veselici 2 D. — Vlaki vozijo:	iz Ljubljane na Vrhniko	ob
7.	uri 20 min.,	ob 13. uri	18 min.,	ob 19.	uri
20 min., iz Vrhnike v Ljubljano vozi vlak ob 16. uri 45 min. in ob 20. uri 40 min. — Posebni vlak pa odhaja iz Vrhnike v Ljubljano ob 23 uri 20 min. Vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 33. uri 18. min. in posebni vlak	iz	Vrhnike,	bosta postajala	tudi na
Viču	pri	vlakojavnici št. lO./a. —	Pri pri-
reditvi sodeluje polnoštevilna godba dravske divizije pod vodstvom g. kapelnika dr. terlna. — Zdravo! — Predsedstvo župe v Ljubljani.
Ljubljanska Sokolska župa ima dne 7. avgusta 1921 zlet na Vrhniko. Spored javne telovadbe je zelo zanimiv. Po telovadbi vrtna veselica. 'Pri telovadbi in pri veselici sodeluje polnoštevilna godba dravske divizije. Vlaki vazijo iz Ljubljane na Vrhniko ob 7.20,	ob	13.18, ob	19.20, iz Vrhnike	v Ljubljano	pa	ob 16.45	ob 20.40, posebni	vlak pa
ob 23.20. Ker je tudi za jed in dobro pijačo preskrbljeno, torej 7. avgusta vsi na Vrhniko. Vlak, ki vozi iz Ljubljane ob 13.18 In posebni vlak iz Vrhnike, ostajata tudi na Viču pri viakojavilnlci št. 10-a. — Zdravo.
Opozarjamo člane »Sokola«, da imajo ob priliki zleta ljubljanske sok. župe na Vrhniko dne 7. t. m. proti pokazilu sav. izkaznice na progi Ljubljana—-Vrhnika polovično yožnio.
V Ssvnici ob Savi se vrši dne 7. avg. t. 1. okrožni zlet sokolske župe zagrebačke. Južna železnica je dovolila udeležencem polovično vožnjo na progah od Ljubljane, Maribora In Zagreba Udeleženci^ se morajo pri postajni blagajni izkazati z izkaznico svojega društva, Izdano posebej v ta namen. Obenem prosimo bratska društva, ki so prejela »Vpiašalne pole«, da jih nemudoma izpolnijo in vrnejo. V nedeljo vsi v Sevnicol
M——I— ii ' I ii
Spori in turistika.
Kolesarsko dirko na Bled priredi v nedeljo, dne 7. avgusta 1921 kolesarska Ilirija. Start bo ob pol 9. dop. na Gosposvetski cesti, cilj na Bledu pred trgovino Pretrfar. Dirkalo se bo v 4 skupinah: glavni, težki, juniorskl (za one, ki letos niso dosegli nikakega darila) ter seniorji. Dirka se vrši za prvenstvo kluba na 50 km.
Pokrajina.
Pekel pri Poljčanah. Korupcija v obč.
zastoju. Pri volitvah v obč zastpp je dobila lista združenih narodnih strank osem zastopnikov In ravno tolko tudi lista socialnih demokratov, katerim se je pridružilo vse tukajšnje nemeurstvp. Pri volitvi župana je pa u skočil od narodnih strank voljeni tovarnar Magerl iz egoističnih namenov v socialistični tabor in pripomogel s tem izvolitev socialističnega "župana in popolnoma socljalističnega starešinjstva. — To starešinistvo j" takoj brez vednosti narodnih zastopnikov reaktiviralo, brez razpisa službe, kot tajnika . tukajšnjem okraju dobro znanega alkoholika in svoječas-< nega nenukutarskega agitatorja M. Oprav-ša. Prva seia občinskega zastopa se je Vršila v celoti nezakonito in se je vrhu tega nezakonitim potom preložila, ker so_ narodni zastopniki nasprotovali sprejemu imenovanega občinskega tajnika, žalostnega spomina. Zoper to sejo in zoper _ sprejem tega nemškutarskega obč. tajnika Je vložila opozicjjEt na okr. glavarstvo pritožbo. Glivarstvo je nato pritožbo sicer ■» toliko reagiralo, da je vpoklicalo dva zastopnika opozicije k uradnemu dnevu, istima 'obljubilo remeduro, osobito, da se Opravš ne sprejme, to pa je bilo tudi vse in se faktično ni nič ukrenilo in M. OpravŠ še danes op avlja obč. posle. Radovedni smo, kedaj da mislijo merodajne oblasti poseči v to korupcijo in očistiti to izza ko* munistične železniške stavke predobro znano gnezdo prevratnih cleinentqv.
SBmfenslii Javnosti!
Zadnje čase nam kar dežujejo stanovanjske naredbe, tako da bi človek mislil da mora biti stanovanjska kriza v najkrajšem času rešena. Toda žalibog ravno oblasti, ki bi imele gledati nato, pa delajo nasprotno. Samo en slučaj: Kakor znano ima mestna občina ljubljanska hišo v Streliški ulici št. 18, ki je svoj čas služila kot prvi prostor za kužno obolele. Ta hiša se sedaj adaptira v stanovanjsko hišo. Vsak razumen človek bi mislil, da bo dala občina to hišo v prvi vrsti na razpolago svojim na-stavljencem, ki žive, razun nekaterih y skrajno vlažnih in nezdravih stanovanjih, oziroma v kleteh. Tako na primer stanuje neki sluga v beznici, ki' Je bolj podobna hlevu l^ot stanovanjski sobi. čisto logično je torej, da ne morejo biti otroci zdravi in da moramo biti skrofulozni. Toda kaj še, naš slavni mestni magistrat odnosno njega sedanji voditelj je oddal stanovanje v _zgo-< raj imenovani hiši, čujte in strmite, bivše* mu c. kr. generalu Kleinschrottu, bivšemu; »Statlonskommdt« v Ljubljani, ki Je go-< tovo vse prej, kot pa Slovenec. Torej stanovanje iz 5 sob in pritiklinami nai ima ta Človek, ko šteje cela njegova družina 3 člane; mestni uslužbenec pa bodi kjer ho« češ. Poleg tega mu napeljava mestna elek« trarna električno razsvetljavo v vse sobe in to na mag. stroške, če pa pride kdo drugi, in takih slučajev Je mnogo, ki rabijo za svojo obrt razsvetljavo in prosijo že leta in leta za elektr. luč, ti pa ne dobe niti ene žarnice. 'Kje je doslednost? Gospodje, kje je vaša narodnost, kje si stanovanjska komisija. Zahtevamo odločno, da se to prepreči in nai se to stanovanje preuredi v dva manjša, v katera naj prideta dva mestna uslužbenca. Tako naj bo t vsemi mest. stanov, hišami.
Poslano.*
Ljubljanskemu občinstvu v vednost.
V št. 180 Vašega c. lista ste pod za-glavjem »Rokoborba« priobčili notico, nanašajočo se na nek pretep mojstrov Iz hiše št. 6 v šelenburgovi ulici. Ker se pa v tej hiši nahaja 9 samostojnih obrtnikov oz. mojstrov. Vas prosimo, da izvolite V prvi prihodnji št- /liki konstatirati, da Je aotica v toliko pogrešena, ker je pisana v, množini; glasiti bi se morala v dvojini In ; sicer: »Gotova gospoda« itd. Gospoda i Srečko Potočnik in Viktor Bajt: upamo, da v prihodnje samo ta opomin zadostuje, da ne bo treba nam samim napraviti red in mir v hiši.
Sedem neprizadetih mojsC.ov lz hiše 6 X Šelenburgovi ulici.
* Za »Poslano« uredništvo ne prevzame noben- odgovornosti.
Zahtevajte
Jugoslavijo1
Ob potnicah
se naši šolarčki najlepše zabavajo z zabavno in poučno knjižico s slikami
izvod 20 K
v Zvesti IcnJigamS
v Ljubljani, Morij'in trg štev. 8.
Podružnica v Murski Soboti in Doljnji Lendavi.
1	0	čistih brez odbitka rentnega
^	^	—Neposredno pod državnim
2 O	nadzorstvom.
Marijin trg št. 8, ot
obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po
Ustanovljen septembra 1919.
Promet v lansk. I. nad 128,000.000 K.
amci
JANČIGAJ & GAGEL
UU3UANA, KOLODVORSKA UL. 8,
priporoča bombaž za pletenje nogavic v vseh barvah in debelosti, najelegantnejse športne čepice od 40^ K naprej, kakor tudi različne čevlje in gamaše po najnižjih cenah.
Michel Zčvaco:
»NOSTRADAMUS."
Smeli Nostradaraov duh je hotel premagati daljavo in smrt... Ali ga je popadla hipna blaznost obupa? Jeli izkušal prodreti v globoke tajnosti, ki jih še ni razrešil človeški um? Ali se je spustit v vrtoglavo brezdno magnetizma? Naša naloga ni odgovarjati na ta vprašanja; pač pa bodo odgovarjala dejstva v prihodnjih poglavjih te povesti...
Tragiško molčanje je vladalo v Sobi, kjer je spal francoski prestolonaslednik morda zadnjikrat spanje živih. Polagoma je minila napovedana ura. Udarilo je polnoči!
In tisti hip se je zbudil prestolonaslednik Franc. Krčevito se je vzdignil, iztegnil roke, kakor bi hotel nekaj pehniti od sebe, ter padel > s strašnim vzkrikom nazaj med svoje blazine. Ta grozni krik je vzdramil Nostradama in ga šiloma prestavil iz krajev njegovih čudnih misli v vidni, prijemljivi svet resničnosti. Zdelo se mu je, da polje v njegovi duši brezbrežno morje obupa. Z drhtečimi ustnicami je zamrmral sam pri sebi :
»Ni je bilo k meni!.. Kaj naju (oči? In kdo je kriv? ..«
Nov krik iz Francevih ust ga je privabil k njegovi postelji. Učenjak je zmagal v njem nad bolestjo srca. Sklonil se je k princu, ki je bridko ječal. Buljil je z očmi; ustnice so se mu penile.
Nostradamus ga je pogledal in aamrmral sočutno:
»Cas je! Otmimo to bedno človeško bitje; morda mi bodo sli nevidnih sil potem prijaznejši...«
Stopil je k mizi, da bi vzel stekle-nlčico A v tistem trenutku je zatulil Franc:
»Ona je tu! Stopila je v sobo — tukaj je! Nji pomoč! Ne zapustite me!«
Nostradamus je priskočil, držeč v roki stekleničico s protistrupom, ki ga je bil pripravil s tolikšno skrbjo.
»Ona je tu!« je hropel bolnik. »■Rešite me pred njo! Odpodite jo!«
' »Delirij!« je zamrmral Nostradamus in odmašil stekleničico, da bi izlil njeno vsebino v Franceva usta. Mahoma pa je vztrepetal do dna duše.
• »Delirij?« je povzel. »A če se mu ne blede? Ce vidi res prikazen?!.«
Zamašil je stekleničico. Mrtvaška bledost mu je pokrila obraz. Prijel je Franca za roko in ga vprašal s tistim čudnim, kovinskim glasom, ki mu je bil lasten v nekaterih trenutjih:
»Kdo je tu? Kdo je stopil v sobo?«
In Franc je odgovoril z zamirajočim glasom:
»Ona, ki ste jo klicali! .a
II.
Izpoved.
Vzdih strašne muke je napel No-stradamove prsi. Toda ni se genil. Stal je nepremično, kakor bi se bal vsakega najmanjšega giba, da ne bi prepodil nje, ki jo je bil poklical... in ki je bila zdaj tu!... Samo žareči pogled njegovih oči, iz katerih je švigal neznosen plamen, je ostal uprt v prestolonaslednika.
Franc je divje bil okrog sebe. Zvijal se je na svojem ležišču. Kosci brezmiselnih besed so mu uhajali preko ustnic. Nostradamus je molčal in v nepremični pozornosti čakal konca te strašne borbe.
»Ne!« je hropel princ. »Njemu ne! Nočem! Ne povem mu ničesar!...«
Ta strašni boj med Francem in med nevidnim bitjem, ki mu je velevalo govoriti, se je nadaljeval še nekaj minut. Nato se je zgrudil prestolonaslednik nazaj. Črte njegovega obraza so se pomirile. Pokoj se je vrnil polagoma v njegovo dušo. In ko je nazadnje odprl oči, se je začudeno ozrl. Pogled mu je zletel naravnost k uri; kazala je polnoči. Nato je uprl oko v Nostradama, ki je stal še vedno molče na svojem mestu.
»Nekaj strašnega se mi je sanjalo!« je zamrmral prestolonaslednik. »Bog bodi zahvaljen, da so bile samo sanje!«
»Kaj se vam je sanjalo?« je vprašal lečnik.
»A zdaj,« je rekel princ, kakor bi bil preslišal vprašanje, »zdaj je čas, da mi daste rešilno pijačo... Saj ste obljubili: o polnoči...«
Nostradamus je zmajal z glavo in velel z rahlim glasom:
»Ali ne boste najprej izvršili povelja, ki vam ga je dala ona v snu?«
Franc je vztrepetal. Toda ni se začudil besedam. Zdelo se mu je, da je bil Nostradamus prisoten v njegovih sanjah, in da se te sanje nemara še zdaj nadaljujejo.
»Obljubil sem ji, da se izpovem,« je odgovoril. »Zato vam hočem razodeti vse, vse, kar vem... Ali bi se vrnila, če bi molčal?«
»Nedvomno bi se,« je dejal Nostradamus.
»Ce je tako, vam povem svoj zločin,« je povzel Franc z vročično hlastnostjo.
»Zločin!« je vzkliknil Nostradamus. »Zločin ste zakrivili? Nad
kom?«
, »Nad Marijo,« je odgovoril prestolonaslednik.
Nad Marijo! Te besede so padle v Nostradamovo dušo kakor strela z neba. Zmajal se je. Megla se mu je storila pred očmi. Obupno je moral napeti voljo, da se je vzravnal in obvladal. Z mirnim glasom je velel:
»Povejte svoj zločin!«
»Zakaj baš vam in ne komu drugemu?« je zahropel Franc. »Svečenika hočem! Izpovednika! Ne! Ostanite! Čutim, da ste vi tisti, ki se mu moram izpovedati! Poslušajte tedaj!... Bilo je strašno — bilo je strašne j še od vsega, kar si morete misliti!... Ljubila sva jo oba: moj brat Henri in jaz!...«
»Ljubila sta jo?« je kriknil Nostradamus s strašnim glasom.
»Da!« je zahropel princ. » Na življenje in smrt.«
»Vi in vaš brat!..
»Midva... Ljubila, tako zelo, da je zavladalo med nama smrtno sovraštvo. Naposled sva jo dobila v svojo oblast.«
»V svojo oblast?!« je omahnil Nostradamus. »Kdo vama jo je izročil? Govori!«
»Izročila sta nama jo dva človeka, ki sta nama bila vdana... podkupljena...«
»Kako jima je bilo Ime?, je zarjul Nostradamus.
»Gaetan de Roncherolles in Jac-ques d’Albon de Saint-Andrč.«
S plamtečim pogledom se je ozrl Nostradam proti nebu. Strašna klei-tev se je dvignila iz globine njegovega srca ter izzvenela na bledih ustnicah.
»Vi in vaš brat,« je povzel, »sta ljubila Marijo? In izročila sta vama jo Jacques d’Albon de Saint-Andrž in Gaetan de Roncherolles? Saj tako ste dejali, kaj ne?«
»Da! zakaj me gledate tako čudno? ... Oh, bojim se vas, kakor prej... v sanjah... Ničesar vam več ne povem!«
»Pomirite se,« je velel Nostrada mus, »in nadaljujte. Kaj sta storila ž njo, ko sta jo dobila v svojo oblast?«
»Pijačo!« je zahropel Franc. »Protistrup! Naglo!... čutim, da umiram!...«
»Še imate časa. Ne mudi se.«
»Polnoči!« je zastokal princ ves prepaden. »Da, še imam časa:. Bilo je takole: ker se nama je upi rala, sva jo dala obtožiti čarodejstva in zapreti v Tempel.«
Nostradamus se ni genlL Bil je podoben pošasti.
A ta pošast je plakala s tihimi, nemimi solzami. Z grozo je gledal princ te solze, ki so padale na njegovo roko kakor kaplje skelečega ognja. Sam pri sebi se je zaklel, da ne pove ničesar več, in vendar je nadaljeval še v istem trenutku:
»Z bratom Henrijem sva jo pose-čala v njeni ječi v Templu, zdaj skupno, zdaj vsak posebej. In ker se je branila še vedno, sem ukazal, naj jo denejo na tezalnico...«
»Na tezalnico!« je zavpil Nostradamus, trgaje si prsi z nohtmi. »Kaj! To šibko, nežno bitje na tezalnico! Krvnik je tri njene uboge, krasne ude!In vi ste jo ljubili in se je niste usmilili!...«
Franc je turobno odkimal z glavo. Nostradamus je Ihtel. Vsa človeška in nadčloveška znanost mu je odpovedala v tem trenutku. Čutil je samo še neizmerno bol, ki mu je trla srce kakor rabljeva vretena telo njegove ljubljenke. Krvavo je pomeril Franca in dejal s hripavim, jedva razumljivim glasom:
»Nadaljujte! In daj nebo, da bi imel moč, poslušati vas do konca...«
»Pijačo!« je hlastnil Franc. »Umiram ...«
»Nadaljuj!« je zavpil Nostradamus.
(Dalje prih.)
STENSKI TELEFONSKI APARAT
poraben tudi za interurbanske pogovore, se proda za K 2000. Na ogled pri anončn! družbi Aloma Company d. z o. z. Ljubija* na, Kongresu) trg 3.	1581
VELEPOSESTNIKI!
Sedemletna kobila 24 mesce starim žrebetom — oče amerikanski dirkač »Van-detta«; kobila zopet oplemenjena po istem žrebcu. Štiriletni konj sin gornje kobile — oče angleški dirkač »Morphy«. Plemenilnl listi na razpolago. Mirne lepe živali, lisjakove barve. Izborna plemenska kobila. Lep lahek osebni voz napol krit; posebne oje za gig. Lahek tovorni voz, 2 novi 1 starejSa oprema iz rumenega usnja. 2 kompletni sedli: različne odeje i. dr. Natančnejša pojasnila pismen«- skozi uprav. »Jugoslavije« pod »Slučaj«.	1571
POSESTVO
s hiSo tn trcspoV'--skim poslopjem ter 1? oralov n]lv, travnikov, gozdov in pašnPtov, se vsled družinskih . :r lz proste ~oke takoj proda. Toc:r,tvo leži pol ure id kolodvora, šole '"'"'.ske in gimnazija) faie In mesta Kočev^ in se proda za 8C.000 K. Več pove trpovec Ivan H6nigmann v. Kočevju.
1541
Službe:
Proda se:
6 PLIŠASTIH FOTELJEV in KANAPE.
Poizve se v upravništvu.	1593
ENONADSTROPNA HIŠA
z lepim vrtom v Ljubljani. Kupcu stanovanje na razpolago. Poizve se v upravništvu »Jugoslavije«.	1572
NAJVEČJI DALJNOGLED V LJUBLJANI
(astronomski refraktor), kompleten, z 13 različnimi okularji In stojalom vred Je na prodal. Natančnejša pojasnila daje uprava lista.	1587
LEPA VILA SE TAKOJ PRODA.
Za 1 družino, 5 sob. najlepša lega v-okolici Maribora z lepim sadonosnikom. Ponudbe na upravništvo tega lista v Mariboru pod »Mili kraj« št. 1585.
OPALOGRAPH
razmnoževalni aparat (Doppelfolio) skoraj nov se proda. Naslov v upratl lista. 1575
POSESTVO
četrt ure od žel. postaje, farne cerkve, Sole in pošte na ravnini v nallepšl občini v Kočevju v Starlcerkvl. se proda Iz proste roke in po ugodni ceni. Isto s3 lahko z žetvijo, živino In z vsemi pritiklinami takoj pre-vz-.no in meri 28 oralov. Gozdi so polni lesa in le 2—3 četrt ure oddaljeni od hiše.
Les črn in bukov. Hiša. klet In hlev so zidani in pokriti z opeko. Vse v naiholjšem stanju. Več se poizve pri posestniku Fran-
Oodetu v Knbierieh 28 Kočevje. IMS I čar,-
DEKLICA
stara 15 let se želi učiti za šiviljo, naj bo v mestu ali na deželi,, da bi imela hrano ln stanovanje. Naslov: Josipina Bevčlč, Sp. Hrušica št., 24 pri Ljubljani.	1592
MESARSKI POMOČNIK
voiaščine prost, želi vstopiti takoj v službo. Naslov v upravi »Jugoslavije«.	1584
DVA URARSKA POMOČNIKA
se takoj sprejmeta. Oskrba eventualno hiši. Rudolf Bizjak, Maribor, Gosposka uL.
1564
8 MLADIH DELAVCEV
Prednost Imajo absolventi brtne šole ali oni, ki Imajo obrtno Izobrazbo. Kartonaž-na tovarna B> ” Čopova cesta 16. 1555
SLUŽBE IŠČE GOSPODIČNA
vajena vseh pisarniških poslov, strojepisja in stenografije. Ima že 2 letno pisarniško prakso. Cenjene ponudbe prosim pod šifro 1557 na upravo list a.	1557
Razno:
PRIPOROČA SE
atelje za Jrkoslikars tvo Filip Pristou, Ljubljana, Aleksandrova cesta 1. Hotel MallS. 1228
VELIKA ZALOGA:
dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroj, pnevmatika in vsakovrstni deli. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28 Sprejme se v polno popravo* za emajliranje z ognjem in poniklanje i dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji In deli. Mehanična delavnica. Karlovška cesta 4.
1282
BANČNI RAVNATELJ
išče dve elegantno mebliranl sobi za takoj. Plača postranska stvar. Ponudbe blagovolijo se nasloviti na upravo lista pod šifro »Bančni ravnatelj« štev. 1591.
12 ŽAG ZA POLNOJARMNIK
oddamapo nizki ceni. I. Slanovlc, ključavnl-tourzova ulica št. 6.	1593
Edina razprodaja vseh vrst specijalnega
za celo kraljevino SHS tvornic: STANZ, KINDBERGER, SEMME RING, SCHOTTWIEN, PUCHBERG, AUSEEVVIESE etc. nudi p. najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun
Kosta Novakovič, veletrgovina mavca
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Naznanilo 1
Naznanjam cenjenim veletrgovcem in mlinarjem, da sem otvoril komisijsko in agenturno trgovino z vsemi deželnimi pridelki, kakor pšenico, moko, ovsem, mastjo, slanino itd.
Prejemam tudi v komisijo v moje skladišče razno sveže sadje, ter V.olonijalno in špecerijsko blago.
Naročila se bodo strogo, solidno in točno izvršila, za koja se /am priporoča
Jakob Hemler
Novi Sad Bačka, Futoška ulica 56.
VEC TESARJEV
sprejme
IVAN ZAKOTNIK
mestni tesarski mojster PARNA ZAGA
a, Dunajska testa itev. 46.
Prodala
usnjatega Mm in koMa, lepili zlatih »erifiulate moSke nre, timih prstanov
iz zapuščine Ivana Vrhunca scvrti
dne 17.8.1921. od 9 ute dalje na Sv. Petra nasipu M 53.
Raznovrstno
Bohlerovo jeklo
na drobno in debelo 1 in poi vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peči, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah
, .PROMET, telili, ind. podjetje
LJUBLJANA.
K
samostojen, se išče takoj v stalno službo. Dobra plača in primerna nagrada pri vsaki stavbi.
Podjetje
eni. Duecet & drug
Ljubljana, Resljeva cesta štev. 9.
Obvestilo.
Imam v zalogi vse sokolske potrebščine, troje, telovadne obleke, čevlje, ovratnike gumbe za člane in članice,
Ceniki na razpolago 1
PETER CAPUDER
Zdravo 1 Dobavitelj J. S. S.
r o m e t naročajte in širite
tehn. in industrijsko podjetje dr. z o. z. v Ljubljani, Gradišče štev. 9.
jako poceni zaradi premenjene dispozicije
proda
1 električni motor
17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Brown - Bovveri z reostatem in drugimi pripadki.
I električni motor
II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra-
tov, kompleten.
Za oba motorja se prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost
Krompirjeva Škrobna moka, pšenični puder, koruzni puder, škrob v zabojih po 38 in 50 kilogramov, kristalni škrob v omotih po 3 in pol kilograma, dextrin, pšenično lepilo za čevljarje ter škrob za napravljanje lepiva (kleistra) nudi
FILIP MAVER, Zagreb,
■= Gunduličeva ulica broj 5. Telefon 18—31. =
Opekarna v
Radu
prodaia najceneje
rezano in drugo strešno opeko, zidake, cevi za drenaže najbolje
vrste.
Trgovski pomočnik
mešane stroke se sprejme tak 2 ali s 15. septembrom 1.1. Predno J imajo oni, ki so verziranivhme!}* slci in lesni trgovini. Ponudbe na:
m Franc Osel, Vransko pri Celja, m
ordinira lakom avgusta od 11. do IZ. m
L1	0
p	2
Odgovorni urednik: Dominik Čebin.
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«,
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani,