Leto VI.
Szembathely, 9. decembra 1917.
Štev. 49.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Ona Nevie je «a leto veakaml aa njegev oaslev 6 K. SHpee v edne fare .......... 4 K.
5*ea Novin v Ameriko je na tete . . . . . f2 K.
Cena ednoga drebea le dnes S filerev.
VREDNIK :
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Oeasevclh, CSERF0L0, Zalamegye.
K temi te mer« pešüati naročnine I vsi doplal, nej pa v tt*karno.
Ves naročniki tak domači kak amerihanski dobijo k NOVINAM brespiaino vsaki mesec „Marijin List’ s na konei leta , Kalendar firsa Jesušovogm."
II. adventna nedela,
Štera so popisana, na naše včenje so popisana. Rimlj. 1S. 4.
Popisano je vn dvejih knigah, vu knigi stvorjenja i vn knigi pisma.
Vse stvbrjenje nas vči brezi laži pravico. Kda bi Aástotelesa pitali, od k »ga se je telko i tak velka dela na-včo, je odgovoro: Od stvarih, štera ne morejo Iagati.
Včijo nas, ka morejo spdznati i ka zroremo činiti.
Spoznati moremo, da, či je svet, more biti i Stvoritelj. Iz veličanstva stvorjenja se spozna njeni Stvoritelj, — pravi se vu knigi modrosti.
Spoznati mereme, da je Bog eden. Si bi več bogov bilo, svet bi že na nikoj priše, ar razdelila vu sebi naši •püščenje. Vsako kraljestvo vu sebi nzdeljeno se opflsti, pravi Kristuš.
Spoznati moremo, da je Bog troji, ve ednom Bogi so tri peršone. Vse je stvorjeno vu broji, žmečavi i meri. Kak se vu knigi modrosti ite: Vse si včino vu žmečavi, vu broji i meri.
Spoznati moremo, da je Bog najvekša dobrota. Vse je dobro, more biti uajboljši, od koga vse ta dobra shajajo.
I či niti tttdi moremo štiri.
Ob prvim moremo Bogi pokorni biti. Vse je ^kerne i mi moremo pe-korni biti. Vse bega Boga, samo greh-šnik i vrag ne bega.
Ob diügim moremo se Boga bojati. Vidimo, da natera kaštiga one, ki se poslavišje proti Stvoriteli.
Ob tretjim mereme Boga lübiti. Sv. Augustin pravi: Neba i zemla i vse, ka je vu njih, vse mi pravi, naj te lübim i ne prehenjajo mi pravili, tak, da se ne me nego izgovarjati.
Ob štrtim moremo Boga dičiti. Sv. Augustin pravi: Čudno je, da človek ne hvali vsikdar Boga, da vse stvor-jenje nas pozavlja naj Bega dičimo.
Iz toga vidite/ da vse stvorjenja —-to je'knigi stvorjenja — nas vči, ka moremo spoznati i činiti.
Cttjmo zdaj že, ka nas vči kniga pisma.
Kniga pisma nam naprej naši dvoje: dobro pa hodo. Dobro naj činimo, ½8-doga se pa egibljemo.
Vči nas na zapovadi. Zlata nas na dobro: či Sčes popolen biti, idi, odaj vse, ka naš i daj siromakem i boš meo vrednost vu íebesah. Obečava nam vse dobre. Znovič mo vas vido i veaelilo se bode vaše sree. C*ttjlzrael reči žitka: i dam ti zemle, pe šteroj raleko i med teče.
Vči nas, naj se httdoga, posebno smrtnoga greha ogib¾eme. Ne kradni, ne praznuj, ne meri i t. d. V kraj nas vleče ed malih grehov. Ki za vrže malo, po mali spadne. Proti se nam s veki-večnov kaŠtigov. Njihov črv ne merje.
Vse stvar i vse pisma božja nas včijo. Vdijo nas, ka moremo spoznati i činiti. Samo odpreti moremo oči, da me vidili i vtha, da mo Č11L
Kaj ešče na.či v«Jaki želejo s	od nas?
Si vojakom pišeme pogosei in lepo, jim spravirae dosta veselja. Za to nam ostanemo hvaležni do smrt!. Vendar je pa to ne zadesta. Naši vojaki, ali pravijo, naš lttbi oča, mož, sin, brat, serednik in prijatel na bojišči ali v bol-nišniet želejo nikaj drugoga od svojih doraačih. Kaj pa je to! Prvič molitev, drügič dobre čtenje. To dvoje more včiniti vsaki doma, ki količkaj lübi svoje.
Oni želejo ed nas molitve. Dühovnik vsaki den meli pri sv. meši za mir in za vojake, rekoč: „0 Bog, ki v tebi vervajoče lttdstvo braniš od grozo, pri mi milestno molitev in daritev tebi vda-noga lüdstva .. .* Na konei sv. meše pa pravi: „0 Bog, ki 10biš in sprev-
od mir... brani od vsakoga napada one, ki se k teki obračajo.. .* Kak sv. Cerkev, naša dobra mati, voli opra-vlatí te meli t vi za mir in vse vojake, tak je dužen moliti vsaki za svoje, ki so mogli editi v vojaško slüžbo.
Dobra molitev je tista skrivnostnn mož, štera predira eblake in se zdigne pred bodi tron, kak je že Davíd krat pravo: Naj se zdigne moja molitev, kak kadilo pred božim licom. (Ps. 140).
Gda je slOžabnik proroka Blizeja vido veliki čereg. vojakov okoli mesti Detan, ki so šteli v jetništvo odegnali njegovoga gespodara, je več prestrašeni začeo kričati: —■ Joj, joj, moj gospod, ka bo z nami brezi tebe? Elizej njemi odgovor!: Ne bej se: mi mamo več vojakov kak oni. Potem je začeo ino-liti rekoč: — O Bog, odpri oči tomi slüžabniki, naj vidi. Po toj molitvi je slüžabnik vido cele trumo skrivnostnih kenjov in žarečih kočij okoli preganja-nega proroka. (IV. KrL 6, 16—17.)
Koliko nevarnosti moreje vsaki den prenašati naši vojaki, te najbole znajo oni sami. Te nevarnosti so pa düševne in televne. Molitev je najmočnejšá ohramba proti vsem tem. Ona ma skri-vno moč in dela na skrivnom. Koliko-krat se je že zgodilo, da eden ali dragi vojak sam ne more razmiti, kaj ga je rešilo smrti, gda so goste krugle ko-sile okreg njega dntge tovariše.
Dobro molitev tüdi Bog vsikdar po-slüne, čiravno nam vsikdar le da toga ka mi prosimo. Človek najraj 'meli za srečo toga 2ivlenja. Več ali menje vsi mo!imo za vojake, in skoro vsikdar samo prosimo, da bi zdravi prišli nazaj. Bog pa vendar do voli, da te ali tisti vojak spadne. Je bila zaman naša molitev ? Ne, či je bila dobro opravlena, jo je Bog poslüno, teda obrno jo je na drügo, n. pr. za vojakeve spreobrnenje v zadejem trenotki iu za zveličanje düše. Bodime veseli i zahvalo!, či smo
Kovete
»BI? decembra S
z *ašev melitvev sprosili milost, da je d&da našega dragoga prišla v nebesa. Sela jo več kak telo, dače zvelišcti je jedini naš cil.
Gde vojak zna, ka njegov! demači radi raelijo za njega, se ne baji nevar-nesti, ar kajkeli se njemi zgedi je bole za njega. Večkrat Iehko pravi, kak sv. Pavel: Či je Bog z nami, šlo je proti nam? (Rim, S, SI.)
K melitvi pa spada sv. mesa, sv. ebbajile in vse druga dobra dela. Pri-etopime gda nam je li mogoče k sv. eb½ajili za naše dragi, dajmo šliíiti svet« mele ta nje, gda smo v cerkvi, ebnašajme se peko Ino, na zadnje pa tttdi vladajmo nad svojimi grešnimi U8gneaji, ogiblime se greha in preaa-šajmo vse križe iz lübezni do Boga v te naraen, da naj peslüne naše prošnjo za vejake. To je pravo molitev, štera predira oblake m da rositi milosti.
Zvün molitve ešče uikaj drugrga želejo ed nas vojaki. To je, dobra čtenje. Kak do molitve, tak do čtenja aaaje pravice, in mi sme tüdi dužni e½eje spuniti. Ki čte Novine, dobro Vidi, kak vsaki vejak trepeča za itenje, ar ga to najbole tolaži v nevoli.
Vsaki narod, ki je zamotani v to gfezue vojsko, pošila svojim vojakom Pa miljone knig in uovin. N. pr. na 8femškom je tak zvane ,Boremejovo drüštvo* do zdaj razposlalo več kak šest milijcnov knig svejim vojakom; majo lldi posebne novine samo za vojake. Tudi naši bratje Slovenci majo takše novine pod naslovom ,Pezdrav iz do-mavine.' In mi t Drugoga nemamo kak — Marijin L., Novine in Kalendar. To je malo, pa ravno zato niti eden vojak ne bi smeo biti brez njih. To je pa Ckrb in dužnost domačih. Nibče ne napravi svojim vojakom k Novomi leti vekšega veselja, kak či njim küpi in pošle Kalendar Srca Jeznsovoga za leto 1918. Ka ne ve leto, či vojska ne mine, bi naj tttdi vsaki vojak bio naručeni za Ncvine in Marijin List Tttdi za to naj skrbijo domači.	fr—)
Bojna.
Na Taljaoskom se le položaj ne spremeno. Na Flándrškom kesno bitje.
22. nov. Taljanski front. Pri bregi Moate Meletta s proti napadom smo nazaj zbili Taljanska napade.
Na Flándrškom pri Cambray bitje. Augluši po vsoj sili ščejo prekvdariti. Ne se je njim posreČilo. Samo prek prvih nemških linij so malo prostora dobili. Pri Št. Quentin se Francozi prišli vu prve neaaške postojanke, nego v# so zbiti.
24. nov. Taljan napada. Na FLudr-ékcm se se pa ta veri bitje.
24. nov. Taljaaski napadi če hrezi vpeba ostali. Na Flandrškem velko bitje.
27. nov. Na Talj*nskom se je pol$-|aj ne spremeno. Na Flandiikom te-pevski boj besnio pri gošči Huuthoul-sfcer, pri Gambrajr. Angluši se močino aapadali.
Boljšovikl gespedarijo v Ruaiji.
Mirovne shodi zborüjejo povsedi, po-vsedi kričijo: Ži?io mir! Mirovna pe-nüdba rnske vlade odgovarja deli ru-skega naroda, šteri žele, naj se sklene mir i naj se ne nadaljava bojna.
Ruaka mirovna penüdba.
Na Ruskom ešče vse vre. Nišče ne ve, štera stranka pride ua vlade, dje-nin je poeüdo mir. Nego Pitanje je, je li ga štera drüga stranka ne süue v kraj od ladanja.
Zvünešnji minister grof Cernin je pravo, da je pripraven se spravljati s Rusaini, Či pošteni mir ponüdijo. Tak i Wekerle je pravo, da smo k redi se miriti, či pogedbe mirovne takše bo-dejo, da je lehko sprimlerao.
Ruski peslanee v Pariži vu časnikah objavlja, da mirevna penüdba maxi-malistov je izdajalstvo.
Francoski listi pišejo, da je Ljenin küpleni od Nemcőv na mirovno po-nüdbe.
Pisme iz Taljanskoga bojišča.
Daleč od lepe vegrske domovine, na neprijatelskoj zemli ide naprej ... do-mobranski pešpolk, vu čterom elüžijo naši saladski Slovenci i hrvatij iz Me-djimurja.
Ob prvim sam Slovenske vejake uaiše na Krasi (Karst) pod zemlov, vu ka-vernah, kde smo vu liki vu zavitji bili pred granati taljanski¼ topničarev. Kaverna je pod skalami S — S metrov globoko zosekana jama, Štera nam je dobro prebivališče bilo, kda so mečne letale krugle na kamenje i smrt delile onim, ki so ne meli vremena skrbi se pod zemlov.
Med Kostanjevieom i Selom je duvac naš viteški pešpolk cesto, štera pela v Trst, koma se šteli Taljani priti, nego ne je njim mogoče bilo. Taljan je že daleč vu svojoj deželi, pred se-bom ga nazaj tiramo.
Offdnziva ne ide tak Iehko, kak si vi doma mislite. Sovražniki se ne more püstiti čas, da bi si on postojanke napravo, sploh more biti za petami njemi četa, štera ga lira. Či sovražaik postane i začne duže braniti edno mesto, teda i mi moremo henjali. Takši hip
se malo vkflp pcberemo vu dftši i te#.
Na Taljanokor^ smo meli takše po-čivanje ravno 4 ga novembra, v podelo, »a god našega kr¾la. Naprej sam se že veselja tomi dnevi i proso sam dobroga Bega, nej bi ednok celi M-épolk nazoči bio pri sv. meši, štere |» vojaki |e žmetno čakali. G. Bog nas je poslühnc i depüsto, da je seji po-špelk mogeo stati okeli taborskoga eltara i peslflhšati s častnikami vred sv. meŠo.
Lepo vremen je bilo, vse tiho, kda sam začne sv. meše. Veselie sam se, kda sam pri malem oltari sta o vu mc-šnej »pravi. Mislo sam si na lepe Slovenske cerkvi, kde sam slttže dobrom! Jezuši. Veselje mi je ešče vekše bilo, I kda sam okeli oltara vido pcznane Slovence iz lepe fare črenšovske.
Na glas raaloga zvonea so se kolina vugnola, vojaki so se t prsa bili, kak doma vu svojih eerkvah. Jezuš, naš dober Jezuš je priše na taborski oltar, naj nam vsem batrivnost i veselje bade. Srce moje i mislim, vojakov tö-di, je plavalo vu merji radosli i bla-ženstva, kda sme mogli svoje düše na-puniti s najdragšimi skrivnostih.
Tiho je bilo vse, sveče so veselo gorele, sunce je svetilo na oltar. Nišče se ne geno z mesta, stali so, kak: se dostaja; mišlenje, znata, gde je bilo: doma. Doma so si mislili, kde zdaj za dragega sini meli dobra mati, za ltt-bega ečo deca i žena pri domačoj sveto] meši.
Vu velkcj tiMai čüjem na ednok reč poveljnika: ,sapkát fel, leüluil* (Kape gori, deli sesti I) — včasi pa čüjem bruudanje sovražnoga letala. Znao sam, ka je i pripravo sam se na najhttjse, Ravne više nas ne vi8oko sta letele dve letali, pred šterimi »o 1 del seli vejaki, naj je nüc vzeme vpa-met. Bele i bele sam čtto brundanje,, čakae sam že bembe, ali dober Jezuš uas je reše od nesreče.
Gda sam v roke zee Najsvetejšega i pravo: „Domine, »on sum dignus...* p kape $0 zuovič dolprišle s glave, na * glas zvonea so se vojaki znovič bili v prsa i pravili: ,Gospodne, ne sam vreden.. .* — letalo je že daleč bilo,
Pe svetoj meši sam vogrske predgao obprvim, za tem pa po lttbom sloven-skom jeziki. Slovensko sveto predgo so čüli naši slovenski vojaki, vu mate-rinskom jeziki so si vzeli batrivanje i moé.
Malokda je eti prilika vojakom pri svetoj meši biti, zato žmetno čakajo den, kda je počivaoje.
Leže je na ravnici vejsküvauje, kak vu Karsti, samo letalei prekratijo več-
leti. iHinaOCan O.
povrno«
s.
krat naprejidenje. Stalnoga mrsta na na em o, vsaki den sme na drflgosn mesti. Š je megoČno, večer se vužgejo ¼borski ognji, poleg šteri si kahamo pa se segrevame. Tak šo dobro vküper vojaki, zato idem ed ednoga ognjišča de drugoga ino iščea Slovenske vo-jake. Velko je veselje, kda se najdeme i po slovenskom jeziki moremo gučati od domadi, ed lepe Slovenske krajine; 1temo »Novine-, štere nas vsaki tjeden razveselijo. Razgučaverno si od kaj O Od mira, kak vi doma. Znamo, ka mi eti na bojišči samo pet priprav!amo k miri s orožjem, pravi mir se more doma napraviti. Kak? S melitvov. Či se vi domači popolno k Onomi obr-nete, ki je krao mira, k drago mi Jezuš!, teda bo mir. Eti vojaki ne majo telko časa Boga molit, kak vi, zato, kda vu domače cerkve stopite, presite za mir dobroga Boga, presite, dokeč naša prošnja ne de pcslühnjena.
Kak eti taljan8ki stano?niki pravijo, oni tüdi šelejo mir, blaženi mir. Nas kak neprijatele s veseljom pozdravlajo, a rokami kivajo, ar nas kak glasnike mira gleddjo. Žmetno njim spadne, kda nas vidi jo. vu svojoj domoviei i (meli taljanska armada nazaj, ali se vüpajo, da zdaj mi velka *mage dobimo i pri-ailimo Taljane na mir.
■ Fezdrav ed vseh slovenskih vojakov |
Ko6ss Vince, vejaški dühovnik.
Podlistek.
Ustjc je *padncle...
Prišla je slana, listje je spadnole. Pa kak je lepol Vse farhe je. Ne ga ?fistega malara, ki bi znao tak namalati.
Kda sam mali bio, pa smo na trav-niki krave pasli, najvekše veselje nam ½ilo, da smo si lehko ogenj naložili. Mati so me s tem spravili na pašo, či -sam ne šteo gnati: To meš krumplne pa boš je peko. Pa kak se dobri krumplai vu pepeli pečeni. Potistom pa en eigar iz listja zasükani.
Naše igranje — držali so »a decin-sko norost — se je poresničila: Zdaj stari moži iščejo listje pa tmahne ka-dijo,
Listje je spadnóle pa šumače po gošči. Siromak zavec beži na püsto polje, tam niha poletešnjo prebivališče. Vsakši list ga strahii.
Pridejo grabljači, velka küpe napra-vijo s listja, domo vozije za nastel. S sla tao v si po mali moremo djasti. Davua reč je, da je bojna glad. Vse je na skopoma. Nega doma tistib, ki so spravili, ki so s mečoov rokov sitili zemle na rodovitnost, na obilnost.
Daleč se tisti. Kaj iteč delamo, li nam na pamet pridejo.
Zdaj, kda listje kaplje, elče vn vtt-¼a¼ nam dregcče trošt nemskoga ca-sara, kda je leta 1914 pravo svojim: Pojhje, kda listje spadne, te že doma. Pa se od tistoga mae že štrtokrat zapiramo notri na zimo, nego naših ne ga doma. Pa ništerni nikdar ne pridejo. Spadnoli se, liki lintje. Divjajoča bojna je raz-nesla na vse kraja sveta, liki jesenski veter listje: na vse kraja so raztepeni.
Te je grezaa osoda, da zdrav odide i pride nazaj betežen, čonklavi, plan-tavi ali pa nikdar več ne pride.
Pa kak je žmetno čakajo! Vu vsaki]! noviaa½, na vsakem štampi iščejo, či ue ga kaj ed mira.
Iščeje, čakajo, vBpajo se, nego vu sr« gleboke je vkorenino dvojeeje. Dosta vüpanja je njim že zakepane, obtrdnoli so vu tej dugej žalostnej bojni.
Nikdar ne pozabim.
Prišla je ženkica. Ravuo sam uo-viue šteo, pitala me je, či kaj dobroga je vu njih.
Jezérokrat sam že to pitauje mego dttti.
— Delavca njim plača™ — je pravila.
— Ma Š dosta penezi
—• Ne nam. Nega ka je dužne, se more plačati.
— Ve pa mož domo pride, on ta za slttži.
— Mislite, ka pride t me je pitala o rečni, iz šterih je vüpanja sijalo, nego i ½ejazen vu njih dregetala.
— Ve pa znamkar ednok d6nok bode kenee, sam njoj prave.
Nika je več ne pravila, nego močne me je gledala velko misli, velke skrbi se njoj na pamet priéle.
— Mislite, ka pride?!
Je te Pitanje ravno tak velko i sveto, kak to, ka bode s Srbijov i s Belgiji skom ali de E!sas Lotringa nemška ali francoška. Ešče je vekše i svetejše.
Dom i svet — Glási.
Vu penzijo je stepo Horvath László sobočki notariuš, 17 let je njemi vu slüžbo zračunano. Pen¾ije dobi 1.620 koren.
Zarobleni teoci. V Salovci na želez-nici so žandarje tri teličke vkraj vzeli, ar so je brezi traasportaega dovoljenja 6teli prek granice spravili. Teletina je v Monostri po poniiaaoj ceni odana.
Zabel. Na orsačkom spravišči je eden poslanec naprej prineso, da ue ga za-bela i s margarinom mantrajo lüdi,
Austriji pa dÖaok obino davajo zabel, 26.000 svinj damo Austriji, 12.000 pa armadi. Minister za 1Šdsko prehrano gref Hadik Janoš je odgovoro, da se zgodije nerednosti, nego za teki volo ne trbe lüdstvo buntati. Slab pev vu kukurci je zrek po me a j ka o ja zabela. Žao je njemi, da so v Budapešti ne dober margarin dobili. Od sega mao boljši margarin dobijo. — Vse to kaže, da naše svinje do žmetno prek granice 61e, žmetno se dobi transportao dovo-1jenje. To je za nas — na granici — velki kvar.
Odokeče je od regimenta. Gregorü Jožef je pri 18. ¼oavedah elftžo. Od-skeče je. TO doma je pazvedavo, šteri ma svojega na fronti. S lažmi se jo ta postavo, da on ž njim slttži na fronti, nazaj de šo na skeri, je li ne po6lejo njemi kaj. Vse pevsedi so na njega zavüpali živež, peneze. 2mdarje so gá zgrabili. Skazalo se je, da njemi je žena Zelko Števaua živež, obleč i peneze vu vrednosti 825 kor., žena Njenič 1stvána iz Gančaaa 20 koron, Benčič Stevan iz Lukašovec 10 koron i eden kolač krüha dao. Od žene Hor-vat Ferenca v Soboti je ekradno eden zimski kapttt.
Skrlte getovčiae v kraj vzemeje. Minister za lüdsko prehrano grof Hadik je edredo, da delo komišije za prekje-manje silja se pod revizijo vzeme. Drüge komišije pridejo za njimi, pre-iščejo hiše. Kde več naideje, odaesejo brezi plače.
Vu pijaaosti. Reeeg Jožef iz Veče-slavee je dobre vole bio. Pet njemi je pesodila 25 let stara dekla iz Veče-slavec MihoIič Ana. Na poti so pre-raineli staroga penezi — 1080 koron. Žandarje se naišli peneze.
Maximal cena braskoga mesa. Na hrbti i pleča 10 kor., drttgo 9 50 kor., špek 11 kor., salo 12 kor., eevreő zabel 14 kor., ocvirki 6 kor. i t. d.
Tat. V Andreici pri Kučan Šanderi so žandarje preiskali hišo. Naišli so vojaško obleko, vojaške priprave, kavo, cuker, ka je domo prineso, ka je od vojakov domo prišo. V Neradnovci je 55 let star langoš Novak Ist?án iz Križavec ženi Düh Ferenca 170 koron vkradno.
Izpraznitev tabora v!ovlenih v To-bolskem. Tabor v!ovlenih v Tobelskom (Sibirija) bode izpraznjen. Častnike bodo poslali najbrž v Habarovsk, most ?o pa v Tomsk. Vlovlenim v ToboIsk ne p¾šte, dokeč ne dobile pisanja od njih, kde se bodejo od zdaj nahajali.
Na vogrskih kolcdvorih ne smeje odavati sadü i vode. Tak je odredo vogrski trgovski minister. Ponovno se je namre zgodilo, da je vživanje sadü ino vode na kolodvorih povzroči!o tifus i grižo.
4.
NOVO«
1917. dece« bra O.
Misli nekoga vojaka.
Krčme.
Krčrae se si vse podobne. Itak pa ločimo dvoje krčmi, edne so tak zvane „dobre“, drüge pa slabe krčme, PÍ-tajmo se najprle, ka se slabe krčme? Na to Pitanje vsakši pošteni človek etakši odgovor da: slabe krčme so streba za gnilobo toga sveta, štera nindri indri ne aajde mesfa, kak ravno v takšoj krčmi, tak ka lehko praviino* ka je takša krčma zbirališče pijancov, vlačüg, pretepačov, obrekovalcov i t d., to je eni¼ 1jfldi, šteri se ne bi smeli prištevati k človeškoj driž½i.
Pitanje :K*ma vodijo slabe krčme O — Odgovor: v pekeo! Kak bi moglo biti zapisano nad dverami skoro vsakše krčme? Itak:	„ Zbirališče pijancov,
vlačüg, pretepačev, obrekovalcov i t. d., »ajkračiča pot, s štere je žmetno doI priti í štera vodi v — pogübljenje!*
— Dobre znam, ka se nešče najde, šteri bo etak pravo: já, po takšem pa krčem nanč ne bi slobodne bilo meti. — Dragi, ide nam za rcsnieo. Zaistine takši krčem, kak se dnesdén skoro vse, ne bi biIo slobodne meti, ar so pra vo k t) ga za narod, na düšo i télo gledoč. Poznani pa krčmára, Šteri nikaj ne bo meo proti, čiravno je sam krčmar, liki bo etak pravo: To je Istina! Zekoj pa té tak pravi ? — Zato, ka je njegova krčma zaistino dobra krčma. Če pride što zajtra k njemi, pa ga prosi žganico, ga pita, če je žeden. Če jemi pravi, ka ja, jem1 zlepa pravi: dragi moj, če si žeden, te kaj drögo prosi, žganica ti je nej za žejo, zato je ja z tldi me odavIem. Pri tem krčmari dobi mcžki na dén samo 1 liter vina, ženska pa pol. Za dece ma pijačo brez alkoholno po ni-nkej eeni, štera je jako zdrava. Pi* janci pri njem nlčesa ne dobijo. Kazn* (kaštige) je šče nigdar nej plačao in bitja je ešče pri njem tüdi nej bilo zato ka plesa ne dovoli. On sam nad večkrat pravi: hvala Bog!, pri meri je ešče nej bilo bitja, nišče se je ešče nej opijane, žandarje nemajo pri meni skoro nikaj za opraviti in naravnost vidim, ka mi Bog vsigdar pomaga s svojim blagoslovom.
Vi6, dragi, to je dobra krčma in če do vse takše, te nam ne bo trbelo kaj tskčega pisali in te se odpravi dosta nevole, obilne skoz s svetá, reši se jezere tiüč, štere skoz dnéšnje poganske krčme ? pogübljenje idejo. j e "	*
Iz mejega dnevnika.
16. maj, 1917.
,	,	ffs
Kratke mi neznani g. naporočnik
naj se napravim za pot, ka odvečara edidem nekam inan. Pogledam ga v oči, pozdravim in se obrnem. Odve-čara odideml Kamaf —■ To se pred odhodom ne po?ej pa tüdi ne pita pri vojakah.
Trétje moje preseljevanje je to. Ne selim se nigdar rad. Raj ostane« na ednom mesti, čiravno je nej Bog zna kak dobro, kak pa se seliti, pa čiravno se mi v novom mesti zna biti boše življenje ebeča. Zdaj sam že štiri mesece na ednom mesti. Poznani ljüdi, mam prijatelje iz vseh krajov avstro-vogreke; eden je Nemec, dragi Cele, bótji Vogrin i t. d. Zdaj pa vse to ne-½ati in oditi med nepoznane kraje ne-poznane 1judi! Ali inači je nej. Pri vejakah eae: dnes ttt, zütra tam. Na drago se nemre glédati, kak na obrambe domovine.
Dva sva določeniva na edno raeste. Ob 6trtoj vöri odvečara sva pripravleni va za odhed v ,punoj epravi*, to se pravi, mava obleko, orožje, streljivo, hranc z vsem kübinjskim ,pohištvom* in poeeáov, streho, postao i t. d. Z ednév rečjov, vse ka je ednomi čle-veki potrebno, ka preb¾e svoj títek na zemlji, pa vse [to lehko s sebom nosiva.
Roko dam prvomi, drttgomi, trétjemi... tovariii. „Z Bogom* — „z Bogoral* in odideva. Nebava znancc, nehava znabiti za vsigdar.
Pelava se. Dplina. Novi neznani kraji. Po dolini tečé velka voda, štera preplavlja ravno v tom časi ceIo do-Iino. Na nešterni krajaj se zaganja voda pod ždezniške potače. Na dva kraja do!ine se dvigajo bregi, gori, pečine, na vrhi pokrite z večnim sne-gom, bleščécim v zahajajočih sunčnih Irakah, — štere od negda mimo gle-dajo v dolino. Na miseo mi pride pri* povest, štero so nam mamica, Bog jim daj düši dobro, ravno pred dese-timi leti, ar dobro zna«, ka je bilo v ogradi pod cvetečov jablano? odve-čara na dén Kristošovega vnébozastop-1jenja, pripovedavali. Brege, goré i do-line so nam on! etak raz!agali: Zemlja je bila nekda povsod vednaka. Ne je bilo ne dolin i tüdi ne bregov. Na dnjéšnji dén pa, kda je naš gospod i rešiteo slovo vzéo od svojih aposto-lov i se začno zdigavati proti nébi, se je tüdi zeralja za njim zdigavala. Gospod je to ne včasi v pamet vzéo; a kda je pa zapazo, je nej šteo zapo-vedati zemlji, naj se povrno nazaj,
liki... blagosIeve jo je i zapovedao, naj tak ostane kak je. Od tistoga dneva so gore i deline na zemlji.
Kaj vse bi nam znale pripovedavati té gore, de ki znale gučati. Kak ne bi O Ve že jezere i jezere let gledajo v do-lino: vidile so prve naseljence, šteri s prišli prebivat v dolino. Mimo so glé* dale boje med novimi priseljenei i sta-rimi naseljenei. Mimo so gledale, ve se je vse to godilo globoko doli v dolini. Kak se morajo dnesdén čttditi: doéšnji prebivalei dolin, najméše mra-vlje proti njim, plavijo zdaj po njuvih snežBobelih glavaj, kama je inda samo strela v nevihti kresula, z morilniml pripravami, s šterimi cele njuve vrhé rüšijo.
Vojaški pozdravl.
Fozdrav počila j o: Cigany Janoš z Petane¾ linfa z Borejee 16S. d½ca, Žerdin Štefan*, top. z V. PoIaae, Sebolan Št. topaiéar s Go-milio, Heajan Martin p, 29. pp. s öreaaovee* Vütek Pavel, 74. dbe. z S. Bistri če; Magdiá Pavel 11. strelee z T. PoIane; Gra¼ Jožef SI. dbe. od 8rada; Ritiep Martie S. dhe. z 6. Bistriee; Oelee Ivan, p. 83. pp. z Kraja# p Bokan Janoš, šetev. 86. tep.; Gomboo Frane, 5. dbe.; Oelee Frane, dodd. 64. pp. s Vam* št vesi; Gembosi Janei 07. íelezaiSar; 3kafhr Jožef, Žerdin Štefan S01, dhe.; Bejck Ignae 1 Erjavee Antal p. S. pp.
Po št a.
Vlade ne«. S Meri kalendari so nindri ve* ne dobijo. Ooivn dvn gospeda ne ielets, da hi ee hvala vu Mevinah ebjavila. — B.M. T* Dela onoga regimenta so lepa, nego za na» ne zanimivo. — O. i. t. pošte 413. Misel jo peboiaa, nege ne lepe ohlečena. — B. M. i a B e 111 n e e. Tebi ravno to ja?im. — V u-kan Mihál. Borejoe. Novine mi redno pošiljamo aa vsi aaelev. Kelkokrat vam ne pridejo, vsikdar ite na peéte pa Noviae re-klamirajto.
vkrepfovaine, téč-ne in žeje gaséče si more vsaki sam napraviti za nato stroške. V zalogi so: anaaas, jaboka, gro-nadina, ma line, muškatelka, mela, pomaranče strašnica to višnja. Neuspeh i*kljttően. Ta domača pijača se pije po Mi mrslo po zimi pa vroóe namesto nima. Snovi z natenčnim navedilom stanejo K 12 pošt-nine proste proti povzetji. Za kmetijatva, vekša hišna goepodarstva, delavmice, tovavne L t. d. je to sredstvo Velikansko vrednost!, ker se delavoi g tov pijačo? okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da hi zgObili na delavsko) zme4noetí
Janez 6relich, drogerija »pri aageiju* Srce Štev. S5. Meravsko.
8UBSB820KS em BDPMMmCDi*S mBpnOBBBOHMMI ■MM2SSJI0klSBL OOOBMMiBISflBBHn