Iz Mendoze Zanimivio predavanje smo imeli 23. aprila v našem Domu. Društvo Slovencev je povabilo na prosvetni večer ing. agr. Marka Bajuka ml. in nam je v družabnem razgovoru govoril o sodobnih gospodarskih in političnih problemih v širšem svetu in v naši novi domovini ter o njihovih medsebojnih vzročnih povezavah. Govornik nam je pripravil res nadvse zanimiv večer, ko nam je s svojim bistrovidnim vpogledom in široko razgledanostjo v vsej treznosti podal zelo jasno sliko današnjega položaja in njegovih težkoč. Dan slovenske besede in pesmi — Mendoška Markova nedelja Prišla ilam je že v navado in na običajni vsakoletni program naših rednih kulturriih prireditev v Domu. Letos je praznovala pravzaprav že desetletnico. S posebnim navdušenjem smo se razgibali v pripravah nanjo, ko se je teden preje raznesla novica: počastitvi naše pesmi se bo pridružila se hvalnica naši besedi! Pa nam je v kupo razigranega m navdušenega veselja kanila debela kaplja pelina. Na svoji prireditvi smo težko pričakovanega prijatelja poslušali samo — na traku- Prireditev sama je imela na sporedu dva dela. V prvem je našo besedo in pesem počastila šolska deca in mladina, v drugem pa pevski zbor z vmesnimi recitacijami. Po uvodnih besedah društvenega podpredsednika St. Grebenca je g. J-Horn obrazložil naša prizadevanja za obisk g. K. Mauserja v Mendozi in tež-koče ter ovire, ki so nam upanje one-moo-nčile. Nato smo na traku poslušali na-slednie besede g. nisatelja Mauserja, ki nam jih je poslal iz Buenos Airesa. Glejte, dragi moji, čeprav so težki časi, čeprav nas ženejo mnoga bremena, vedno imamo lahko sonce, če si ga bomo znali ustvariti. Imamo mladino, prisrčno pozdravljam vso, imamo isto mizo za skupno pojedino duhovnih dobrin, isto pesem imamo in isto besedo. Naj ne moti našega družinskega življenja ne zamerljivost ne zavist; naj nas nikdar ne lc-čevajo drobne razlike v mnenjih. Bog daje cveteti vrtnici in rigeljcu, travi ■ in rožnim gromom; zakaj bi moralo med ljudmi biti drugače? Kar združuje vse cvetje, je lepota; kar združuje vse misli, je skupno dobro. Nikdar ne pozabimo, da smo drug drugemu potrebni, da drug od drugega živimo, da moramo iskupne ^ cilje skupno postavljati- 'Ne pozabimo nikdar, da bo-mol kot posamezniki brž otrpnili, da bomo hitro usedlina v tujem morju. Vsak izmed nas je domovina na tujem, vsak izmed nas je delček domače prsti. Združimo se, da bomo njiva, na Kateri bo rastlo vse, kar bomo sejali. Nič naj nas ne ločeva, vse naj nas združuje; ne samo vera, ne samo slovenska beseda, ne le slovenska pesem, združuje naj nas upanje, da je tudi sc v bodočnosti prostor za nas; vera, aa nas mladina ne bo razočarala m ljubezen, ki naj polaga mostove cez tiste bridkosti, ki nas včasih pehajo v brezdelje. , , . ...v. Nebesa so povsod, kjer jih človek zna ustvarjati. Ni pa nebes brez ljubezni- Ostanimo v ljubezni, dragi pri-jatelii, zakaj le iz ljubezni cvete novo življenje, ne le v družim, tudi v skunnosti. Imejte me za svojega, čeprav nisem to pot mogel do vas, sem z duhom vendarle v vaši dvoranici in naj vam ta trak prinese ne le moje iskre-ne pozdrave, temveč tudi mojo ljube-zen, ki jo čutim do, vsakega izmed vas. , .. , Poseben pozdrav in posebno Jjube-zen pa vsem mladim, ki me slišijo!. Bog vas blagoslovi, dragi prijatelj1! Sledil je ostali program prireditve. Tako smo pri nastopu mladih poslušali recitacijo „Kako je Bog ustvaril zemljo in Slovenijo“, nato pa deklamacijo „Slovenec sem“, bi ji je sledilo petje šolskih otrok „Slovenski smo fantje“. Po dekliški deklamaciji „Molitev naše Danice“ je šolski tečaj zapel „Venček na glavi se“. Sledila jP deklamacija „Slovenska beseda“ in otroški prizorček „Mavrica na tri pramene“. Gdč, Anica Grintal nam je nato doživeto recitirala iz Tavčarjevega dela Mrtva srca, odstavek, kjer Filip Tekstur govori o ljubezni do materinega jezika in med drugim pravi: „Za vse, kar ima. mora narod slovenski zahvalo dajati svojemu jeziku!“ G. Jožko šmon nam je nato predstavil v recitaciji g. Karih Mauserja. Poslušali smo njegov „Pozdrav rojakom“ iz zadnje knjige „Na ozarah“ Živo nas je pretresla avtorjeva beseda. V drugem delu prireditve je nastopil pevski zbor. Njegovo petje sedmih pesmi pa je bilo povezano v domorodni venec z vmesnimi citati naših velikih mož, pesnikov in pisateljev o ljubezni do domače grude, materine besede in slovenske pesmi, ki jih je recitiral zborovodja prof. B. Bajuk. Slišali smo rajnega škofa Gregorija, ki nas ie ob Brvem obisku , spominjal na veliki zaklad, ki smo ga noleg svoje poštenosti jn delavnosti prinesli v zdomstvo — slovensko pesem. Sledila je v zboru Premrlova „Slovanska pes^m“, besedilo Stritarjevo. Nato nam je govoril Slomšek o prvi nopevki, ki se v materinem naročju de teta vtisne v srce za vse življenje. In zbor nam je zapel koroško narodno v Bajukovi priredbi „Tam, kjer teče bistra Žila“. . Poslušali smo nato Izidorja Kalana iz Tavčarjeve „Visoške kronike“, ko na domači travi ležč razmišlja: „Zemlja domača ni prazna beseda: del mojega življenja je; in če is e mi vzame zemlja, se mi je vzelo tudi življenje!“. Zbor je zapel Vitemikovo: „O slovenska domovina“. Nato smo slišali Ivana Preglja, ki v črtici „Na vakance“ polaga študentu, bi se vrača domov in gleda rodni dom s Storžiča: „Z doma moraš, da spoznaš in občutiš. Kdor izgubil ni, nikoli vedel ne bo, da ima!‘‘ Pretresljivo nam je nato segla v srce v ženskem zboru ¡D. Jenka domotožna „Oj le šumi“ ob spremljavi klavirja. Nato nam je govoril Bevkov „Kaplan Martin Čedermac“ isvojo zadnjo pridigo, ki jo je smel imeti v slovenskem jeziku pod okrutnim fašističnim režimom; med drugim je spominjal: „Oklepajte se svojega jezika!... Ne dajte si ga vzeti; ne pretrgajte vezi z Bogqm! Čuvajte ga v svojih domovih kot lučko, da ne ugasne!... “ In spet je pretresljivo segla v isrce Ciganova „Domov v slovenski kraj“. Mladinski športni Preglejmo v kratkem pomen športnih drli. Beseda „šport“ je francoskega izvora, kar pomeni sprostiti se — zhbavati se. šport ni samoi v tem, da se človek nauči, hitro teče, lepo telovadi ali zmaguje na športnih tekmovanjih. V bistvu gre za pomoč človeku pri njegovem psihofizičnem razvoju, rasti v osebnost in splošnih gibalni izkušenj. Športnemu užitku mora vsaj v malem soodločati, gibanje, spretnost, preciznost, ravnotežje, bistrost čutit, hitrost. vzdržljivost in moč! Nagibi ki odločajo pri izbiri športnih panog so različni, v glavnem sp odloči človek zato ker ga veseli, ker mu dobro de, in ker mu je dosegljivo. Veselje treniranja in tekmovanja je v mladosti zdrav pojav, nujno potrebno pa je, da je vse skupaj usmerjeno v rast osebnosti, ne zaradi športa, temveč zaradi nalog, ki čakajo mladega človeka v poklicnem delu- športnik mora biti vsestransko zmogljiv, kot tak ima šele primerne pogoje za tekmovanja. Za razvoj osebnosti ne zadostujejo samo lahke telesne vaje, potreben je napor — tekmovanje. Da se predstavim na športno tekmovanje, mi je potrebno trenirati. Trenirati je treba redno (po možnosti vsaj trikrat tedensko po dve uri — ne zadostuje zadnji teden pred tekmovanjem). Treniranje je treba začeti z uvodnim ogrevanjem. Priporoča se, da med oddihom tekmovalci hodijo ali izvajajo lahko telesne vaje (ne pij mrzle vode, ko si razgret). Temeljito treniranje zahteva počivanje, primemo hrano in nego telesa. Treniranje se razdeli v tri glavne dobe: a) Pripravljalna doba treniranja (skrbimo za splošno fizično kondicijo; to hi bilo pred športnimi dnevi). PO ŠPORTNEM SVETU Planinska založba je izdala prvi slovenski vodnik za turno smučanje v visokogorskem smučarskem svetu. Knjigo je pripravil Ciril Praček, uredili in dopolnil pa so jo Tine Mihelič, Jošt Razinger in Franci Shvenc. V Vodniku je opisanih 55 smučarskih tur, razdeljenih na 8 poglavij: Vogel, Komna, dolina Triglavskih jezer, Velo polje, Triglavska smučišča, Pokljuka-Uskovnica, Smuški svet Gornje savske doline in Kanin. Ture so po težavnosti razdeljene v lahke, srednje in težke, vendar te ocene veljajo za smuške težave, ne pa zb napomost. Na kcincu knjige, ki ima 16 črnobelih fotografij in 7 zemljevidov, sta še sestavka o opremi 'in o plazovih. Čim večje je znanje o fizični kondiciji, tem bolj so trenerji prepričani, da ni učinkovite telesne vzgojp brez teka. Ne teka v telovadnicah, tudi ne na kratkih progah, ampak na prostem v lahkotnem cros-countryju. Ameriški astronavti, ki morajo biti vedno v dobri fizični kondiciji, morajo poleg gojitve svobodno izbrane športne panoge vsak dan preteči eno ali dve milji (1 milja — 1609 m). Tek na večjo razdaljo je precej zanesljiva preizkušnja telesne sposobnosti.. Dr. K. Cooper, predstojnik medicinskega instituta za fizično kondicijo ameriških astronavtov, je sestavil lestvico za preizkušnjo sposobnosti. Preizkušnja je zelo enostavna: Z uro v roki ie treba teči 12 minut in ugotoviti opravljeno pot Kdor je treniran, bo pretekel v 12 minutah približno 3000 m, začetnik pa Bo seveda opešal in opravil približno za polovico krajšo pot. Cooper je tako razdelil isvojo sposobnostno preizkušnjo, ki velia za moške do 35 let: Nezadostno — mani kakor 1,6 km; slabo — 1,6 do 2,0 km; za silo — 2,0 do 2,4 km; dobro — 2,4 do 2,8 km: prav dobro — več kot 2,8 km. Za dobro voljo „Pravijo, da je Tomaž Hipohonder. Kaj je to?“ „To je človek, ki se ne počuti dobro, če se ne počuti slabo.“ Pa smo z Župančičem v Dumi pohiteli v našo vas, kjer so „hiše hišice, okna okenca, nagelj iz oken lije zelen se po steni...“ In smo se kar pomladili; mladim pa so zažarela lica in se vžgale oči, ko je zadonela Kramolčeva „Prelepa je iselška dolina“. In še nam je govoril, bolje rečeno, pel Ivan Cankar o naši grudi „ob nedeljskem jutru“. In ni moglo biti drugače, kot da je iz navdušenih moških grl privrela Mavova „Ej zato je v Sloveniji lepo“. Pa je zborovodja povzel Mauserjevo misel iz pozdrava, da „imamo vero, da nas naša mladina ne bo razočarala“. In je povedal, da v naslednji Prešernovi Zdravici tretja kitica, ki jo bo zbor zapel, velja mendoškim slovenskim dekletom, ki se pripravljajo in že vstopajo v lastno družinsko življenje: „Naj sinov zarod nov iz vas boi — vera v našo bodočnost v zdomstvu!“ Nabito polna dvorana je z glasnim ploskanjem navdušeno pritrdila. Za' sklep je zborovodja v tem domoljubnem razpoloženju pozval navzoče in vsa dvorana se je zazibala v mehko „Gor čez izaro... “ In je še za konec pritrdila korajžno „Hej ¡Slovenci“... „črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada“. Bb dnevi v letu 1972 b) Tekmovalna doba (stopnjevanje in kvaliteta — čas športnih dni). c) Prehodna doba (v tei dobi pa odidemo k aktivnemu počitku; to je po športnih dnevih). Letos pazimo posebno na pravilni odnos do soigravcev. Kjer je volja, tam je pot! TEKMOVANJE V ODBOJKI Tekmovanje športnih dni se nrične z odboiko in iricer 20. maja v Slovenskem domu v San Martinu s sledečim razporedom: Sobota, 20. maja: 18.00: San Justo : Ramos SDO; 18.30: Slov. Vas : Morón SFZ (11: 19.00: San Justo : San Martin SFZ 02); 19.30: Morón : Slov. vas SlDO; 20,00: San Justo : Ramos !SFZ (1); 20.30: Morón : Adrogué SFZ (21: 21,00: San Martin • Ramos SDO; 21,30: San Martin : Slov. vas SFZ (1); 22,00: Slov-, vas : Ramos SFZ (2). Sobota, 27. maja: 19.00: Slov. vas : Ramos SDO; 19,30: Slov. vas : San Martin SFZ (21; 20 00: Ramos : Morón SFZ (11: 20,30: Adro-p-ué : Ramos SFZ (21: 21.00- San Martin : Morón SDO: 21.30: Slov. vas -: San Justo SFZ (11: 22,00: San Justo : Morón SFZ (.21; 22,30: San Martin : Morón SFZ (11: 23,00: San Martin : Adro-fe SFZ ’(2). Fantie tekmujejo v dvph katep-or1'-iah: (11: viš-a kategorija. V niei 1pralo igravci od 21. do 39. leta starosti. (21: nižia katea-oriia. V njej' igralo igravei do 20. leta starosti. Vsaka ekina naj se nredstavi ,30 minut Bred isrro za vnis in nreiom športne 'izkaznice z osebno sliko in dokumenti. športna referentka OBVESTILA SOBOTA, 20. maja 1972: V Slovenski hiši ob 20 kulturni večer Slovenske kulturne akcüe. Dr. Franček žebot: Slomšek in Prešeren. O pomembnosti srečanja Korošca Jarnika. Štajerca Slomška in Kranjca Prešerna za enotnost slovenskega knjižnega jezika. (ZV» 110-letnico Slomškove smrti'. V Slovenski hiši ob 17 teološki tečaj. NEDELJA, 21. maja 1972: V Našem domu po maši sestanek Zveze žena in mater iz San Justa. Predava ga. Matičičeva: Žena in njeno zdravje. V Sloven.sk; vasi otvoritev igrišča za odbojko s celodnevnim programom. ČETRTEK, 25. maja 1972: Na Pristavi ob 19 filmski večer. SOBOTA, 27. maja 1972: V Našem domu prijateljska večerja. NEDELJA, 28. maja 1972: V Slovenski hiši ob štirih popoldne bo priredila Zveza mater in žena čajanko. Vljudno vabljeni na prijeten družinski popoldan. V Slovenskem domu v Carapachay« ob 16 občni zbor. V Našem domu po maši sesthnek mladine doi 15. leta. DRUŠTVENI OGLASNIK Poklonitev gralu. San Martinu- V nedeljo, 28. maja ob 11. uri bo v okviru prireditev 'spomina naših padlih, slovenska ¡skupnost položila venec pred spomenik grala San Martina. Vabljeni vsi rojaki, posebno narodne noše, mladina in šolski otroci. Pokažimo zlasti v tem trenutku, da smo še vedno slovenska ideološka emigracija, ki se ne boji .tudi na zunaj pokazati svojega prepričanja! Slovenske radijske ure bodo 20-, 27. in 3'. junija posvečene obletnici naše narodne tragedije in spominu padlih. Skupna spominska proslava ho 1. junija ob 16. uri v Slovenski hiši. Nastopala bosta moški in mešani zbor iz San Martina. Med sv. mašo bo pel pevski zbor Gallus. Slavnostni govornik bo g. Janez Zorec. Avdiovizual pripravlja g. Lojze Rezelj is sodelavci! V Slovenskem domu v Carapa- chayu bo v nedeljo, 21. maja it. 1., takoj po sv. maši informativni raz- govor Oi delu Kreditne zadruga SLOGA. Vabljeni vsi, ki se zanimate za poslovanja naše kreditne ustanove. JAVNI NOTAR. FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 ESL0VEN1A UBRE Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión. N* 5776 TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173 UNIV. PROF. DR. JUAN RLAZNIK Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 C. Jose E. Uriburu 285, Cap. Fed Specialist za ortopedijo in travmatologijo Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju po pošti $ 5.700.-------ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425. Buenos Aires. T. E. 33-7213 PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO! 1942 30-LETNICA 1972 prvega oboroženega nastopa proti nasilnemu komunizmu BORCI! V četrtek, 25. maja t. L, bo naše srečanje v iSLOV. ZAVETIŠČU Ob 11 sv. mašil — slavnostni govor — skupno kosilo Soborci in prijatelji iskreno vabljeni „V SLOGI JE MOČ!“ in pomoč za vse vaše denarne probleme. 1470 članov SLOGE to potrjuje. Pridružite se nam ! KREDITNA ZADRUGA SLOGA Z% Z O» Zm Bartolomé Mitre 97 T.E. 658-6574 Ramos Mejia Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure SDO SFZ Slovenska vas 21. maja 1972 ŠPORTNI DAN 10.30 odbojka — ob 18,— PROSTA ZABAVA Sodeluje PLANIKA Vsemogočni je v torek, dne 9. maja, nenadoma poklical k sebi v večno življenje našega ljubega moža, očeta, dedh, tasta in brata, gospoda Franca Urha Dragega pokojnika priporočamo v molitev. Bog mu bodi obilen plačnik. Žalujoči: v Argentini: hčerka Milena Godnjavec z možem Adolfom; vnuki: Dolfi, Franci, Marija, Helenca in Danica; v domovini: žena Francka; otroci: Hinko, Leon, Božidar, Helena in J/:>že z družinami ter brat. Matevž z družino. Sodražica, Jesenice, Merlo, 9. maja 1972. •M Zapustil nas je in odšel po večno plačilo naš zvesti član, gospod Adolf Leban Ohranimo blagega pokojnika v lepem spominu in molimo za pokoj njegove duše. Slomškov dom Našo ljubezen do bližnjega dokažemo s podporo Slovenskemu zavetišču! — ¿/Wh Ho^žcc s» Sicwcrijc LJUBLJANA — Vodstvo beneškega mednarodnega festivala otroških filmov je izbralo za člana mednarodne žirije festivala, ki je bil od 14. do 22. aprila, filmsko pedagoginjo Marjano Borčič iz Ljubljane. KOPER — Učitelji beže zaradi materialnih razmer iz šol. Samo lani je 40 učiteljev iz občin ob slovenski obali zapustilo prosvetno stroko. Na njihova mesta niso mogli dobiri novih, ker predvsem manjka stanovanj, šole so tudi zastarele in ne ustrezajo zahtevam sodobnega pouka. Na tem področju 3K« učiteljev predmetne stopnje nima ustrezne izobrazbe: Matematiko poučuje 67%, slovenščino pa 50% učnih moči brez zahtevane specializirane izobrazbe. LJUBLJANA — V vili Podrožnik so 16. aprila podpisali pogodbo med Mednarodno banko za razvoj in Slovenijo za sofinanciranje gradnje cestnih odsekov Postojna—Razdrta in Hoče—Levec; istočasno so predstavniki drugih republik in zvezni sekretar za finance Janko Smole podpisali še pogodbo o financiranju objektov v drugih krajih države. KRANJ — Na razstavišču v Savskem loku so v začetku aprila odprli 11. spomladanski sejem, ki ima tokrat prvič mednarodni značaj. Razstavljalo je več kot 100 podjetij, med njimi četrtina iz tujine. 'Na sejmu je bila pestra izbira blaga za široko potrošnjo od gospodinjskih strojev in konfekcije do pohištva, poleg tega pa je bilo tudi precej traktorjev z različnimi priključki in druga kmetijska mehanizacija. LJUBLJANA — Duhovniški svet poreško-puljske in pazinske škofije je na svojem zasedanju zavrnil predlog o spremembi škofijskih meja. Po tem predlogu bi tri duhovnije — Predgraje, Gradina in Topolovec prešle v apostolsko administraturo Slovenskega Primorja. Da bi pa še bolj pokazali svojo nacionalno zavzetost so obenem zahtevali, naj se Hrvatom, ki prebivajo v mestih ob slovenski obali „omogoči pastoralne usluge v njihovem materinem jeziku“. LJUBLJANA — V marčni Tribuni, listu ljubljanskih visokošolcev, so pisali o krvodajalski akciji med študenti. Študentov-krvodajalcev je bilo 360 kar znaša približno 3 odstotke vseh visokošolcev. Tribuna pa pripominja, da se je teološka 'fakulteta udeležila krvodajalske akcije stoodstotno, kakor že vrsto let nazaj. LJUBLJANA — V Sloveniji so 14. aprila ukinili stalno dežurno službo, ki je bila uvedena ob pojavu črnih koz. Prav tako ni bilo nobenega primera te bolezni, karantene so bile, prazne, ekipe za cepljenje pa iso tedaj že tudi skoraj dokončale svoje delo. KOPER —• Vodja kriminalistične službe tržaške policije je prinesel pet starinskih pištol in eno bodalo, ki so bila ukradena lansko poletje v koprskem pokrajinskem muzeju. Policija je že pred časom našla dve ikoni, ukradeni iz lokalov ljubljanske trgovine „Posrednik“, niso p‘a še ugotovili, kje so še dve sliki, tri bodala in ena pištola- LITIJA — Litijska predilnica bo omejila produkcijo manj kakovostnih vrst preje, povečala pa bo predvsem izvoz boljših vrst, predvsem sintetičnih-Do tega ukrepa je prišlo po zatrjevanju vodstva predilnice zaradi višje cene uvoženega bombaža, prejo iz bombaža so potem zaradi zamrznjenih cen morali prodajati z izgubo. Predilnica je v prvem tromesečju izvozila na tuje za 4.198.000 dinarjev, kar trikrat več kot lani v istem obdobju. TRŽIČ — Tovarna obutve „Peko“ je zaradi splošnega pomanjkanja usnja v velikih težavah ter je morala zmanjšati svoje proizvodne in izvozne načrte za 30%. Položaj je podoben tudi v drugih tovarnah, zaloge usnja ponekod zadostujejo le za polmesečno produkcijo. Predstavniki obutvene industrije so zahtevali ustavitev izvoza surovega usnja in celo uvoz kakih 10.000 ton te surovine. TRISTOLETNICA URŠULINK V GORICI V samostanski kroniki goriških ur-šulink je napisano: „Pozno zvečer 8-aprila 167'2 je prispelo v Gorico z Dunaja šest uršulink. Potovale so dva tedna“. Od tedaj je preteklo 300 let uspešnega delovanja v Gorici. Tudi težav jim ni rrianjkalo. Gotovo najhujše je bilo med prvo svetovno vojno, ko so bombe uničile isamostan in šolska poslopja- Po vojni so znova postavile svoj dom, a v drugem delu mesta. Med go-riškimi uršulinkami je bilo vedno precej Slovenk; tudi zadnja prednica, kateri je doba prenehala lani avgusta, je bila Slovenka. Goriški uršulinski samostan pa je dal Ljubljani prve uršulinke, ki so prišle tja 19. aprila 1703, 2. junija 1703 so že začele s poukom- Uršulinke so bile prve učiteljice in vzgojiteljice ženske mladine v Ljubljani, ki so jo nato učile tja do leta 1945. Ljubljanske uršulinke so nato ustanovile samostana v Škofji loki (1872) in Mekinjah pri Kamniku (1903). * V Pariška revija Pariš Match je objavila, da je oče Mussolinijeve priležnice Klare, prof. Francesco Petacci, po Mussolinijevem ukazu z injekcijo zastrupil papeža Pija XI., ki se ga je Mussolini hotel znebiti. Kardinal Canfalo-nieri, 18 let osebni tajnik Pija XI., ki je bil ob njegovi smrtni postelji, je verodostojnost poročila zanikal. Slovenci zopet Slovenci smo vedno radi romali. To je naša že stoletna, morda tisočletna tradicija, ki je imela v domovini globoko zakopane korenine. To tradicijo smo prenesli tudi v svet, v novo domovino. In tako argentinski -Slovenci vsako leto romamo. V Buenos Airesu je najbolj uvedena božja pot v največjo argentinsko Marijino svetišče: Lujan. Tako smo preteklo nedeljo, 14. maja (drugo majsko nedeljo, kot že dolga leta), poromali k lujanski devici, v njeno ¡svetišče-, kjer ima svoj prostor tudi naša Brezjanska Marija Pomagaj. Že do zgodnjih jutranjih ur so rojaki z vseh koncev Velikega Buenos Airesa hiteli proti Lujanu- Z zasebnimi ali skupnimi avtmobili, vlakom ali avtobusi, čedalje več rojakov se je zbiralo na velikem trgu. Ko so malo pred deseto uro vstopili v baziliko, se je ta domala napolnila, pa so še in še prihajali. Romarsko sveto mašo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev msgr. Anton Orehar, ki je v pridigi poudarjal med drugim tudi sledeče misli: V skrbeh svojega življenja, bodisi osebno, v družinah ali v celotni slovenski skupnosti, iščemo opore najprej v družini, v prijateljih, v naših organiziranih skupinah. Vse -to je sicer tolažilno. in s hvaležnostjo sprejeto, toda je le človeško in nezadostno, zato se posebej na romanju po Mariji obračamo na Boga. Skrb moramo imeti za življenje vsakega dne, a zaupati moramo tudi v moč vere, ki nam v Kristusu kaže Pot, resnico, življenje: „Jaz sem svet premagal, kaj se bojite maloverni?“ Pot našega življenja je ¡sam prehodil, v delu in trpljenju, a mislil na Očeta, h kateremu se je obračal. „Oče, ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo.“ A se ni upiral, temveč sprejel. Resnico je prišel na svet dopolnit in oznanit, to je bil eden osnovnih namenov učlovečenja: „Prišel sem, da spričam resnico.“ Zveličavno za nas je, da sprejemamo resnico, za katere razglašanje tse toliko trudijo papež, škofje, dušni pastirji. V pridigah, listih, kjer jim pomagajo predvsem tudi laiki. Kolike nenadomestljive vrednosti je slovenska pridiga, verouk za otroke, dijake in mladino, kai pomenijo slovenski in drugi pozitivni listi, bomo spoznali po letih, ko bo marsikaj utihnilo. Storimo vse, da porabimo vse te priložnosti osebno, v družinah in vse skupine, kjerkoli se zbiramo. Življenje nam nudi v milosti po molitvah, katere opravljamo redno sami in po družinah, to je tisto, kar nam nosi blagoslov. Osrednjega pomena je daritev sv. maše, posebej koristna slovenska sv. maša, kjer se ob oltarju zbirajo krajevne družine in parkrat celotna družina Slovencev v Argentini, ki hčerko Mileno^sta s; postavila kmalu skromen pa ličen dom v San Antonio de Padua. L- 1958 je stopil v pokoj. Ker pa je bil rajni mož dela si ga je t.udj v pokoju poiskhl in sicer delo, ki mu je bilo najbolj pri srcu. Hodil je k številnim rojakom in domačinom negovat vrtove. Posebno veselje pa so mu bila sadna drevesa, katera je naravnost s pobožnostjo obrezoval in čistil. Bil je vseskozi mož, da malo takih med nami. Vse življenje praktičen katoličan, zaveden Slovenec in odločen protikomunist, je imel vedno odprte roke za vse dobro kar se je porajalo med nami v zdomstvu. Zvest član Katoliške akcije in od svojega prihoda v Argem-tinoi tudi Zedinjene Slovenije. Kako resno je vzel vse kar je slovenskega zlasti pa slovensko šolo, naj pove tale prigoda: pred leti je bila stavka železničarjev pa tudi kolektivi tisti dan niso vozili. Toda to ni bila ovira, da mladi Godnjavčevi ne bi šli v šolo. Oče Urh je šel z njimi peš iz San Antonia do Castelarja na Slovensko Pristavo v slovensko šolo. Svojih 8 km in pravtoliko nazaj. Da vseh pet mladih Godnjavcev (dva sta sedaj že v škofovem zavodu v Adrogueju — Franci in Dolfi) in Godnjavk lepo slovensko govori in piše je v veliki meri zasluga njihovega starega očeta Franca Urha. Kako priljubljen je bil rajni med nami in tudj med domačini Argentinci je pokazal že prvi večer ob njegovi krsti in tudi drugi dan vse do odhoda na božjo njivo. Poleg njegove hčerke ge.- Milene poročene Godnjavec in njenega moža Adolfa teh dveh_ vnukov in treh vnukinj v Argentini, žaluje za pokojnim očetom Urhom v domovini žena Francka, hčerka in pet sinov s številnimi družinami, tem pa se pridružujemo tudi vsi njegovi prijatelji v prepričanju, da mu bo On, ki mu je odločil dneve njegovega zemskega življenja dobrotljiv plačnik. J. K* romali v Lujan misli nase, na druge razseljene brate po svetu in na one v domovini, da bi uživali polno svobodo. Neprecenljivega pomena za naše življenje so sv. zakramenti, posebej ¡sv. spoved in sv. obhajilo vsem, zlasti mladini in zakoncem. Ker verujemo, da je Kristus naša pot, resnica in življenje, zlito v nobenih trenutkih ne bomo obupavali, ampak verovali v moč krščanstva, ki nam Kristusa oznanja in nudi. Glasna molitev in petje, izreden prejem sv. obhajila, sploh kar naša romanja odlikuje, je tudi letos bila prelepa karakteristika tega verskega sho- Po opoldanskem odmoru med kate- rim ¡so se romarji okrepčali, pokramljali z znanci, pa tudi izrabili čas za oseben obisk svetišča, se je začela popoldanska pobožnost. Slovesno pridigo je imel letos lazarist g. Janez Prebil, ki je v lepi, domači besedi govoril romarjem o Marijini materinski ljubezni do nas, vzpodbujal rojake k častitvi preblažene device, pa tudi priporočal, naj se rojaki zatekajo k Mariji v prošnji, da bi Slovenci kmalu dobili svojega svetnika v božjem služabniku škofu Frideriku Baragi. Po končani pridigi se je iz cerkve pa okoli velikega trga razvila svečana procesija. Pogled dolge vrste romarjev, ki so se vsipale iz bazilike, je bil svečan in nepopisen. Glasno prepevanje marijinih pesmi in molitev rožnega venca sta odmeval po trgu, kot malokrat. Ko se je procesija vrnila v baziliko, so sledile pete litanije Matere božje, nato posvetitev Marijinemu brezmadežnemu srcu, pa blagoslov z Naj-svetejšim. Pred koncem so vsi zbrani ¡Slovenci (bilo jih je čez dva tisoč petsto), ¡stoje zapeli zahvalno pesem, nakar se je po veličastni cerkvi razlila iz dna srca pesem „Marija skoz’ življenje...“ Z njo je bilo tudi zaključeno to romanje, ki nas je ponovno združilo v skupni ljubezni do naše nebeške Matere. Slovenci v Argentini Osebne novice Poroka. V soboto, 22. aprila, ista se poročila v San Martinu gdč. Ana Fer-folja in Janez Dimnik. Za priči sta bila Pavel Ferfolja in ga. Marija Dimnik. Poročal je g. Franc Grom. Obilo sreče! Krst. V farni cerkvi v San Justo je bil krščen v nedeljo, 30. aprila Milan Jožek Rovan, sin Antona in ge. Rezke Groznik. Botrovala sta ga. Ančka Groz-znik Beličeva in Janez Trpin. BUENOS AIRES Meddruštveni mladinski svet V sredo 10 maja se je pod okriljem Zedinjene Slovenije ustanovil Meddruštveni Mladinski svet. Stalno se kaže potreba po skupini ljudi, ki bi se zanimala za problematiko slovenske mladine, ji svetovala ter ji pomagala pri njenem delovanju. Mladina potrebuje oporo pri ¡starejših — potrebuje, da se ji nakaže pot. Mladinske organizacije potrebujejo kontinuiteto v njih delovanju. Namen Mladinskega sveta je poleg študija slovenske mladinske problematike, še sodelovanje pri delovanju mladinskih organizacij z idejami, nasveti ter s konkretnim udejstvovanjem. Svet ima posvetovalni In ¡svetovalni značaj. Za bolj uspešno delovanje, so se ustanovili pododseki, ki zavzemajo različna polja: šport, glasbo, družabnost, kulturo ter prosveto. Lepo število ljudi se je odzvalo vabilu na ustanovno sejo, kjer so se tudi orisali v glavnem namen, cilji in sredstva, da se mladega človeka notranje zgradi ga pritegne za pozitivno udejstvovanje ter ga najbolje pripravi za življenje. OBČNI ZBOR SKAD-a 'Prvega maja se je skupno z študijskim dnevom vršil občni zbor Slovenskega katoliškega akademskega društva v Adrogue-ju. Udeležilo se ga je 32 akademikov in akademičark. Predaval nam je dr. Alojzij Kukoviča o „Situacijski etiki“. V bistvu nam je dejal, da etikb zavisi od človekove volje ria podlagi moralne teologije, človek ¡si zgradi osebnost čim večkrat se sam odloča- In naloga nas je, da moramo priti _ do najvišje eksistence — Boga. Ljudje, ki delajo in zlorabljajo situacijo bližnjega nimajo moralne etike. Po opoldanskem premoru je bil občni zbor. Zbrani člani so poslušali poročila' tajnika, blagajnika in pozdrave odsotnega predsednika Andreja Meleta iz Comodoro Rivadavia. ¡Pri slučajnostih je Jože Dobovšek načel pereč problem, ki je nastal že pred mnogimi leti pri SKAD-u in sicer o vprašanjih: 1) Kdo je redni član; .2) Kaj pomeni izraz viška šola v pravilih. Nastala je glasna Vsah teden ena PASTEL Božo Vodušek Redki, razsejani hrasti — na zeleni trati smo si dali roke in zaplesali. Vsa luč je v oblakih, v sinjem, čistem nebu, sredi vetra in plesa smo veseli. Sladek je okus vina, upogibanje rok v vetru, bele preseke luči, lahka srca. Smehi in glasni vriski: hitreje plešimo — ah, nesmiselne besede in pogledi. — Veter je planil in se izgubil, luč je ugasnila, že je vino v ustih grenko. Sence v hrastih, srca so plaha, oči široko strme v zarjo — pot domov je pred nami. v “Svobodni Sloveniji** Pred dvajsetimi leti 15. maja 1952. — Št. 17. MISIJONSKI ZDRAVNIK DR. JANEŽ ZAPRT KOT VOHUN NA KITAJSKEM Francoska poročevalska akencija AFP je 8. t. m. objavila, naslednje poročilo: „šest katoliških jugoslovanskih misijonarjev je dospelo v Hong Kong iz rdeče Kitajske in to msgr. Jožef Kerec, apostolski administrator škofije Čaotung v Junanu in pet slovenskih redovnic. Msgra. Kereca so komunisti obtoževali, da je podpiral dr. Janeza Janeža, jugoslovanskega begunca, ki je delhl v misijonski bolnišnici in so ga rdeče oblasti obdolžile vohunstva. Vseh šest je bilo pred izgonom šest mesecev zaprtih.“ Tako poročilo agencije AFP Njeno poročilo je samo v toliko netočno, ker msgr. Kerec ni bil v zaporu samo šest mesecev, ampak skoro celo leto. Dr. Janeža in slovenske redovnice pa so pred nekaj meseci odpeljali iz Ičaotunga v Kunming, kjer so jih imeli zaprte na škofiji. Sestre so z msgr. Kerecom nato komunisti izgnali, kakšna je bila nadaljnja usoda zdravnika dr. Janeza Janeža pa še ni znano. debata, kjer smo ugotovili, da je visoka šola — študij več let po dokončani srednji šoili. Večina navzočih je to sprejelo. Vsi ostali so_ izredni člani, ki nimajo pravice do volitve ali biti izvoljeni Sledile so volitve novega odbora. Bili ista dve listi. Prvi je načeloval g. Polde Malalan in drugi Marko Fink. Prva je dobila dvajset glasov, druga pa dvanajst. Polde Mallalan ise je kot novi predsednik zahvalil navzočim za zaupanje in prosil za sodelovanje pri skupnem delu v novi poslovni dobi. Novi odbor sestavljajo: ¡Predsednik: Polde Malalan; tajnica: Helena Humove; blagajnik: Janko Zakrajšek; odborniki: Pavla Andrejak, Jože Oblak, Marjetka Stariha. Občni zbor se je zaključil ob 18 uri z molitvijo. Mt. S. ZVEZA MATER IN ŽENA POVABILO NA ČAJANKO V teh težkih, razrvanih časih smo bolj kot kdajkoli potrebni razvedrila. Zato bo Zveza zaključila dobrodelni mesec z družinskim popoldnevom, in sicer v nedeljo, 28. maja oh štirih popoldne v Slovenski hiši. Skupni ¡službi bo sledila čajanka v veliki dvorani. Posebnost te prireditve bodo stojnice, kjer bodo na razpolago različna ročna dela in narodnj motivi. Za zabavni del bosta poskrbela Mladinska godba g. Skubica in pevski zbor iz Carapachay-a pod vodstvom g. Pirca. Pristavska mladina nas bo razveselila s slikovitim folklornim plesom, ki sta ga naštudirala g. Jure Ahčin in ga. Anka ¡Savelli Gaserjeva- Kulturni del bo izpopolnjen tudi z recitacijo ge. Kelčeve. Vstopnine ni. Odtise umetniških slik g. Ivana Bukovca lahko dobite v vseh krajevnih odborih in pri odbornicah Zveze. Slike bodo lep okras v naših domovih. Poročilo o III. občnem zboru bomo objavili prihodnjič. Francu Urhu v spomin ■■ . Spet nam je božja dekla Smrt ugrabila rojaka, ki nam je bi drag prijatelj, svoji družini pa skrben in dober oče m stari oče- Tokrat si je izbrala Urhove-ga očeta v svojo žetev. Umrl je nenadoma, tako, da še sedaj, ko že počiva na božji njivi na Libertad, ne moremo povsem verjeti, da ne bomo več videli njegovega prijazno nasmejanega obraza. Ljubezniv in dobre volje se je gibal med nami, čeprav smo vedeli, da je šibkega zdravja, ni tega nikoli kazal na zunaj, nikoli ni potžfil, da ga kje kaj boli. Vso težo življenja je prenašal Bogu vdano, vedno; pripravljen za zadnjo pot, ki jo je v torek, 9. maja nena- doma nastopil zadet po možganski kapi. Kakor vojak vedno točen in natančen se je tudi za to zadnjo uro v vsem pripravil. Rajni Franc Urh je bil rojen 1. aprila pred enoinsedemdesetimi leti v Podlipi pri Vrhniki. Tam je tudi opravil ljudsko šolo, nakar so ga starši poslali v Ljubljano v orglarsko šolo, obenem pa se je izobrazil tudi za občinskega tajnika. Prvo in edino službeno mesto v do movini je dobil v Sodražici, kjer je bil najprej organist in pevovodja cerkvenega pevskega zbora nato pa je dobil še tajniško službo pri tamošnji občini. Tam je našel tudi svojo življenl-sko družico go. Francko iz Koširjeve družine. Ustanovila ista si prijeten in lep dom, katerega je Bog obdaril z številno družino: dve deklet;, in šest fantov. Ker pa mu je poklicnega dela bilo premalo, se je udejstvoval v katoliških organizacijah v katerih je prijel za vsako še tako navidez neznatno delo. S posebno vnemo pa se je posvetil sadje-rejstvu, kateremu je tudi v Argentini ostal zvest. Prišla pa je druga svetovna vojna in 'okupacija in najstrašnejše od obeh, komunistična revolucija, ki je do dna pretresla vso našo domovino. Ker je bil rajni. Urh odločen mož katoliškega prepričanja, ki ni poznal oprezne srednje potli, je moral, da ¡si ohrani golo življenje, zapustiti svojo družino in dom. Prvo zatočišče je našel v Vel. Laščah, v jeseni 1. 1943 po italijanski kapitu-laliji pa se je zatekel v Ljubljano, kjer je bil potem uradnik pri Prevodu. V letu strahote 1945 je z ostalimi protikomunisti odšel prek Ljubelja na Koroško, kjer sta se naših s hčerko Mileno in potem vsa leta begunstva delila skupno vse dobrote taboriščnega življenja. Hudo ga je zadela smrt najstarejšega sina, ki je padel v bojih z rdečimi brati. Ko so se pokazali znaki, da se bodo tudi za nas brezpravne Di-Pijevce odprla vrata v širni svet in se je v taborišču Spittal na iDravi osnovala, slovenska emigracijska pisarna, je bil rajni Urh takoj pripravljen v njej ¡sodelovati čeprav je bilo to delo za božji Ion, kasneje pa le skromno nagrajeno, ga je opravljal z vso vestnostjo in njemu lastno natančnostjo, vse do svojega odhoda v Argentino 1. 1948. Ves čas taboriščnega življenja se je udejstvoval pri pevskem zboru. V novi domovini se je najprej zaposlil kot zidarski delavec na Barrio Evita, nato pa v „'Tintorería, Morón“. S Stran 2 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 18. maja 1972 ....... ' ............ I .... " ............-J*«- .'.Il ...... ....... 11 ' ■■'■■■■ ..WHB. I. IIUWWW ■ ...