Leto m st. 37 („jutro" xvl, st .^aiiiuivu, t^j udi jana, ixiULlijeva ulica — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnaeratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon ét. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartnprla. Ljubljana, ponedeljek 23. septembra tke v Somaliji. Abesinska taktika zavlačevanja mobilizacije ima namen, dati velesilam v Ženevi dovolj časa za organiziranje odpora proti agresivnim načrtom Italije. Italijanska od kloni t ev predlogov odbora petih v Addis Abebi ni vzbudila presenečenja. Po izjavah Mussolini.ta italijanskemu novinarju Wardu Priceu niso pričakovali drugačne odločitve italijanskega ministrskega sveta O obrambnih načrtih Abesinije se^ je zvedelo, da bo skušala napasti na puščav-sk- ravnini italijanske čete od strani s pobočij kamnite gorske planote. Sestanek delegatov Male asstante Ženeva. 22. septembra. Snoči so se sestali v Ženevi zastopniki Male antante pod predsedstvom jugoslovenskega delegata dr. Puriča Na svoji tajni seji so razpravljali o položaju, ki je nastal zaradi italijansko — abesinskega spora. Dr. Beneš, Titulescu in dr. Purič niso o svojem razgovoru izdali nobenih obvestil za tisk. Turške vojaške priprave Atene, 22. septembra, d Kakor poročajo, je zbranih na Dodekanezu 32 velikih italijanskih letal za bombardiranje. Potrjujejo se tudi vesti, da prihajajo na Dodekanez vedno novi transporti italijanskih čet in da kopičijo na italijanskih otokih vedno večje zaloge -municije. V Turčiji se opaža zaradi teh vesti precejšnja nervoznost. Turčija je pričela naglo utrjevati maloazijsko obalo, ki leži nasproti Dodekanezu. Obenem koncentrirajo turško vojaštvo, izpopolnjujejo zaloge mimi-cije ter pripravljajo letalska oporišča. Na drugi strani so razvile italijanske oblasti živahno akcijo, da utrdijo predvsem otoke, ki so najbližji maloazijski obali. Koncentracija grškega brodovja Atene, 22. septembra. Grška vojna mornarica, ki se nahaja na obisku v Carigradu, je dobila povelje, naj se takoj vrne v Grčijo. Brodovje se bo zbralo v Salamisu, kjer je najpomembnejše grško mornariško oporišče in kjer bo čakalo nadaljnjega razvoja dogodkov. Posamezne grške vojne ladje patruljirajo okoli Jonskih otokov. •lovesna otvoritev kongresa pravnikov Kongres je otvoril predsednik vlade dr. Stojadinovic ob prisotnosti kraljevega zastopnika Beograd, 22. septembra, p. Dopoldne je bil otvorjen v Beogradu kongres pravnikov z impozantno manifestacijo slovanske vzajemnosti. Kongresa se udeležujejo tudi ugledni pravniki iz Bolgarije, Češkoslovaške in Poljske. Otvorjen je bil ob prisotnosti odposlanca Nj. Vel. kralja, kapetana fregate Grubešiča, bolgarskega poslanika na našem dvoru Kazasova, bolgarskega pravosodnega ministra Karadšoseva, jugo slovenskega ministra pravde dr. Miškulina, ogromnega števila zastopnikov pravnikov iz vseh krajev naše države ter mnogih J uglednih gostov. Otvoritveni govor predsednika vlade Kongres je otvoril predsednik Jugoslovanskega pravniškega društva, ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovic, ki je v svojem govoru izjavil: Veliko zadovoljstvo čuttai, ker morem predsedovati skupščini tako elitnih članov naše družbe, skupščini 7. kongresa prav-nikov kraljevine Jugoslavije. Minilo je celih 10 let od časa, ko je septembra 1. 1&25 zasedala v Beogradu prva elkupsäina pn-aviilrfiškega kongresa, ko se je prvič manifestiralo edinstvo našega pravništva. Deseit let je minilo( od kar je kongres pravnikov, ustanovljen na zborovanju v Zagrebu začel svoje delovanje. Moje zadovoljstvo je tem večje, ker vidim zbrane tu ugledne zastopnike pravne vede in pravne prakse iz vseh krajev naše države. Ni ga kraja, ki ne bi bil poslal na to slovesno skupščino po več svojih uglednih prvakov. Kot predsednik kongresa vas prisrčno pozdravljam. In ko pozdravljam vas» pozdravljam obenem tudi vse tovariše, ki iz raznih vzrokov niso mogli priti na to zborovanje. Posebno sem naposled zadovoljen tudi zato, ker vidim med prisotnimi tudi več odličnih prvakov iz sosednih in bratskih držav, iz Bolgarije, Poljske in Češkoslovaške. število bolgarskih tovarišev je letos manjše kakor lani. Prepričan sem, da je temu edini vzrok gospodarska kriza. Odsotnost naših starih prijateljev in sodelavcev gg. Bobčeva iin dr. FadenfLsta se bo opazila, toda za uteho so bolgarski tovariši poslali to pot svoje odlične tovariše na čelu s šefom bolgarskega pravosodstva g. Karadžosovim, ministrom za pravosodje. Tudi Poljska nam je poslala svoje učenjake: dr. Stanislav Rav-nioky in dr. Stanislav Dorowsiky se nista ustrašila truda ne izgube časa in sta kot odposlanca poljskega pravništva prišla na današnjo skupščino. češkoslovaška nam je poslala starega prijatelja dr. Cirila Bariniko in druge. Razen njega predstvaljajo češkoslovaško pravništvo gg. Karel Pražak in dr. Reiman ter dr. Caslovsky. Ko pozdravljam naše drage goste iz Bolgarije^ češkoslovaške in Poljske jim želim da bi se prijetno počutili med svojimi jugoslovenskimi tovariši in da odneso iz našega prestoLnega Beograda najlepše spomine. Pravniški kongresi so se že od nekdaj odlikovali s svojo pozornostjo do splošnih problemov, ker so jih postavljali nad svoje stanovske. Po svojem položaju poklicani, da bolj ali manj vodijo državno upravo v administraciji in sodstvu, so pravniki že od nekdaj živahno sodelovali v javnem življenju svojih držav in mu po navadi stali na čelu. Od tod izvira njihova želja in trud; da rešijo vsa vprašanja javnega življenja, da poiščejo pravilno ureditev in pravično rešitev vseh teh javnih potreb. Odtod je važnost njihovih kongresov za široke sloje prebivalstva in zanimanje javnosti za vprašanja s katerimi se ti kongresi bavijo^ ter za ureditve, ki jih predlagajo. Med problemi, o katerih bo razpravljal kongres pravnikov, stoji po svojem po- menu na prvem mestu brez dvoma vprašanje jamstva sodne neodvisnosti. Ne samo sodniki, ne samo odvetniki in profesorji prava, tudi vsi drugi družabni sloji vse naše države so zainteresirani pri tem vprašanju. Avtoriteta sodnih raz. sodb je v glavnem odvisna od avtoritete, ki jo uživajo sodniki v svoji okolici. In na avtoriteti sodnih razsodb je temeljil, temelji in bo temeljil pravni red vsake države. Tudi salomonska razsodba ne more imeti željenega učinka, če narod nima zaupanja v sodnike, ki jo izreko narod pa verjame svojim sodnikom samo tedaj, kadar je prepričan, da so neodvisni. Zato je dolžnost varovati in dvigati avtoriteto sodnikov, to se pa more doseči pravno le z zagotovitvijo popolne sodne neodvisnosti. Kongres pravnikov, naš najširši pravniški forum, je bre^ dvoma poklican, da da meritorno sodbo o tem vprašanju. Ni dvoma, da so tudi druga vprašanja, ki bo o njih kongres razpravljal, velikega po-mena in interesa. To so n. pr. vprašanja pogodbenega zavarovanja, o kazenskopravni odgovornosti uradnikov denarnih zavodov, o pravicah zagovornikov med pripravljalnim postopkom. O vseh teh vprašanjih boste imeli priliko poslušati, meni pa dovolite, da se vam na kancu še enkrat zahvalim, ker ste se vabilu svojega društva v tako lepem številu odzvali. Končam z željo po popolnem uspehu pri zasedanju sedanjega kongresa, z željo po enako plodnem in dostojanstvenem delu, kakor so se z njim že od nekdaj odlikovali vaši kongresi, kakor edino gre nosilcem reda in zakonitosti v državi, kakor se spodobi zmerom budnim varuhom pravice, na katere temeljih mora počivati vsaka država. Proglašam otvoritev 7. pravniškega kongresa, preden pa začnete zasedati vas prosim pooblastila, da pošljemo ' pozdravno brzojavko v imenu kongresa tistemu, v čigar imenu se pravica izreka, Nj. Vel. kralju. Konec govora predsednika vlade dr. Stojadinoviča so vsi navzočni sprejeli z dolgotrajnim in viharnim ploskani^-' Zatem je govoril minister pravde dr. Miškulin ki je vsa svoja izvajanja posvetil vprašanju sodniške neodvisnosti in sodnega prava sploh. Poudaril je, da stoji absolutno na stališču popolne sodniške neodvisnosti, ker se more pravica samo tedaj izrekati, če sodniki ne bodo odvisni od nobenega vpliva. Nikakor se ne sme dopustiti, da bi brli sodniki žoga, ki bi jo bilo mogoče premetavati z ene strani države na drugo, bodisi iz kakršnihkoli razlogov, naimanj pa iz političnih. Bolgarski pravosodni minister Karadžosov je izrazil svoje veliko zadovoljstvo, ^er more pozdraviti pravnike iz bratskih slovanskih držav. Poudaril je, da predstavljajo jugoslovanski in bolgarski pravniki verigo, ki spaja dva bratska naroda. Pozdravi ostalih Nato so pozdravili kongres zastopnik češkoslovaških pravnikov dr. Baririka iz Bratislave, podpredsednik poljskega združenja sodnikov dr. Stanislav Ravnicky, za beograjsko Akademijo znanosti univ. prof. dr. Toma 2ivanovič, za beograjsko pravno fakulteto univ. prof. dr. Ivan Spasojevič, za beograjsko občino predsednik vla>de Ilič, za jugoslovenske pravnike dr. Drago-ljub Arandjelovič, za jugoslovenske sodnike kasacijski sodnik Rusomir Jankovič, za beograjsko odvetniško zbornico pa odvetnik Sveta Simič. Po pozdravnih govorih so bile izvoljene sekcije, ki imajo razpravljati o raznih referatih. J Nova Mussolinljeva izjava Dokler Italija ne bo imela bogatih kolonij, ne bo mirovala London, 22. septembra, d. Mussolini je sprejel rimskega dopisnika »Morning Poste«, kateremu je izjavil, da so bila vsa njegova prizadevanja za pretres abesinskega vprašanja z Veliko Britanijo preprečena, zaradi česar mu ni preostalo ničesar drugega, kakor da sam poišče njegovo rešitev. Po italijanskem poslaniku v Londonu, je dejal Mussolini, sem obvestil 29. januarja t. 1. angleško vlado, da bi hotela moja vlada skleniti z njo posebne sporazume za razvoj italijanskih in angleških interesov v Abesiniji. Angleško zunanje ministrstvo je odgovorilo neodločno ter se izogibalo opredelitvi. Preostalo mi ni ničesar drugega, kakor da sam poskrbim za rešitev tega vprašanja. Kljub temu sem bil vedno pripravljen za pogajanja tudi na konferenci v Stresi. V skupni resoluciji je bilo tedaj rečeno, da so »zatopniki vlad Italije, Francije in Velike Britanije na tej konferenci proučili evropski položaj.« Jaz sem dodal besedo »evropski«, ker sem hotel poudariti, da je bil afriški položaj izločen. Angleška vlada je po konferenci v Stresi skušala v Ženevi zapostaviti vsakršno upravičeno zahtevo Italije. Tedaj sem 1. maja t. 1. pozval po italijanskem poslaniku v Londonu angleško vlado, da bi pričeli prijateljske razgovore o abesinskem vprašanju ter spravili v sklad medsebojne interese. Razgovori, ki so se zatem pričeli, so ostali brez uspeha. Ker mi ni bilo mogoče pojasniti italijanskega stališča, sem moral sam pričeti delo. Italija bo torej sedaj sama rešila vprašanje svojega položaja v Afriki, ki se tiče varnosti i.n ekspanzij«. Na vprašanje, kaj more Ženeva ukreniti v tem pogledu, je Mussolini odgovoril : Pobuda Liruštva narodov z nedoločenimi aluzijami o razdelitvi sirovin ter odstopu zemlje od strani drugih fcoloni-jalnih sil, so stvari daljne bodočnosti. V vsakem primeru bo doživel vsak mednarodni poizkus, da se rešijo gospodarska vprašanja, usodo svetovne gospodarske konference iz 1933. AB si moremo misliti, da bi kaka koloni jalna sila odstopila kako svojo kolonijo ? Vsekakor je gotovo, da je ne bo, in vprašati se je tudi treba, zakaj naj bi jo odstopila ? Te kolonije^ so jih veljale milijone denarja, tisoče človeških žrtev, mnogo dela in podjetnosti, pa naj bi sedaj vse to odstopile drugim ? S te strani ne moremo pričakovati rešitve vprašanja italijanske ekspanzivnosti. Italija mora zato p odvzeti samo ukrepe praktičnega značaja, da se zavaruje in da se razširi. Sedaj imamo v vzhodni Afriki 200.000 vojakov in dosedanji stroški Italije za tamošnjo akcijo znašajo 2 milijardi lir. Tega nismo storili za šalo in je prepozno da bi se ustavili. Italija doslej ni mogla razviti svojih kolonij v vzhodni Afriki zaradi vpadov divjakov iz soseščine. Ko bodo kolonije sposobne za delo, se bodo tamkaj naselili mnogi vojaki In fašisti. Tudi Portugalska, Belgija in Nizozemska imajo bogate kolonije, pa tudi Italija jih mora dobiti, čim bomo dobili take kolonije, bomo ostali konzervativni in bomo v lastnem interesu sodelovali z drugimi kolonijalnimi silami, dokler pa Italija ne bo imela takih kolonij, ne bo mirovala. Na vprašanje, ali bi Italija pristala na mandat kot rešitev spora, Mussolini ni odgovoril, pač pa je dejal: Vojna ni odvisna od mene, temveč od Abesinije in Društva narodov. Razen tega je pristavil, da coni prijateljstvo Velike Britanije in da smatra spor z njo kot absurden. Diplomatski sotrudnik »Morning Posta« pripominja, da vsebujejo Mussoli-nijeve izjave mnogo netočnosti. Točno je, da je italijanski poslanik v Londonu pozval angleško vlado k razpravi o abesinskem vprašanju, vendar pa ni bilo rečeno, da je potrebna nujna rešitev. Angleška vlada je morala predvsem konzultirati svoje kolonijalne upravnike. Ni minilo niti teden dni po pozivu italijanskega poslanika angleški vladi, ko se je že pričela mobilizscija v Italiji. Kar se tiče konference v Stresi, so prišli tjakaj posebni strokovnjaki ang'e-ške vlade za abesinske zadeve, vendar pa je zbudilo začudenje, ker se Mussolini ni dotaknil vprašanja Abesinije. V Ženevi je bil dogovorjen sestanek v Stresi zaradi oboroževanja Nemčije ter se ni moglo zato razpravljati o abesinskem vprašanju, pač pa se je zahtevalo, naj se obravnava na prihodnjem sestanku. Kar se tiče neuspešnih pogajanj po 1. maju 1.1. o katerih govori Mussolini, so se vršila med njim in Edenom v Rimu. Eden je takrat dejal Mussoliniju, da angleška politika sedaj ne brani več angleških kolonijalnih interesov, temveč mir v Evropi in avtoriteto Društva narodov. Za nov tiskovni mkm Predsednik Jugoslovenskega novinarskega isdružettja o prizadevanjih za uveljavljenje novega tiskovnega zakona Zagreb, 22. septembra. Pod predsedstvom predsednika Jugoslovenskega novinarskega udruženja Slave Jutriše je oila danes v Novinarskem domu konferenca članov zagrebške sekcije JNU o računskem stanju sklada Novinarskega doma in o novem tiskovnem zakonu. Po izčrpnem poročilu člana uprave sklada Novinarskega doma in blagajnika sekcije Steve Stojanoviča so na konferenci soglasno odobrili važne in odločilne sklepe uprave sklada Novinarskega doma ter se bodo na predlog podpredsednika sekcije dr. Sokoliča takoj začeli izvajati po vrstnem redu, kakor so jih sprejeli na konferenci. Predsednik udruženja g. Jutriša je nato poročad o dosedanji akciji, ki jo je centrala uprave JNU začela za uveljavljenje novega tiskovnega zakona. Na seji centralne uprave v Zagrebu prejšnji mesec so določili predloge in zahteve novinarjem glede izpremembe dosedanjega tiskovnega zakona, ki ne ustreza, in so te predloge, izpopolnjene s predlogi iin mnenji predsednika odvetniške zbornice v Zagrebu dr. Politeja, po&lali Centralnemu presbiroiu, kjer se sedaj izdeluje novi tiskovni zakon. G. Jutriša je kot predsednik ce.itra'ne uprave JNU izročil predsedniku vlade dr. Stojadinoviču posebno vlogo JNU o pripombah k dosedanjemu zakonu z zakonsko novelo iz L 1929 in s predlogi za nov tiskovni zakon, prav tako pa tudi s predlogi glede na sedanji tiskovni režim (yen-zuro), ki ga je treba ukiniti in z novim tiskovnim zakonom odrediti, da se razen tega zakona ne sme predpisati niikax drugi (izjemen) tiskovni režim. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je obljubil, da bo novinarske predloge proučil, nato pa je sporočil, da se pravkar izdeluje načrt novega tiskovnega zakona in da pričakuje tudi od najbolj prizadetih činiteljev in njihove organizacije, od novinarjev, da prav tako predlože načrt tiskovnega zakona. Ker je ta političen zakon velikega pomena ne samo za tisk, temveč za vse naše politično življenje, je JNU rade vo'je prevzelo pobudo za sodelovanje pri tem delu, ter je kakor doslej nadaljevalo proučevanje gradiva. Tudi Zveza grafičnih podjetij kraljevine Jugoslavije in zastopniki grafičnih delavcev, oba foruma, ki sta prav J taiko zelo in neposredno prizadeta pri tem vprašanju, bosta sodelovala pri sestavljanju načrta tiskovnega zakona. Konferenca je odobrila, da naj se v č ni krajšem roku skliče anketa zainteresiranih činiteljev, da se bodo čula vsa mnenja in predlogi in da se na podlžgi rezultatov te ankete s sodelovanjem strokovnjakov izdela li'boralnejsi in koristnejši tiskovni zakon in predlogi kraljevski vladi, od katerih pričakujejo novinarji in drugi prizadeti či-nitelji, prav tako pa tudi vsa naša javnost pravilno ureditev tega vprašanja, da se zagotovi svoboda tiska, določena po ustavi Zahteve Clamaca Beograd. 22. septembra, p. Po tridnevnem zasedanju je bil danes zaključen kongres Ci amaca z izvolitvijo nove uprave, ki ji na-čeluje zastopnik češkoslovaških invalidov Skory. Pred zaključkom kongresa je bila sprejeta resolucija o vseh vpraašn jih. ki so ee razpravljala na njem. Pomembna je v njej zahteva slede na italijansko-abeeinski spor. naj se za vsako ceno spoštuje pakt Društva narodov in naj se proti napadalcu, pa naj bo kdorkoli, uporabijo sankcije, ki jih določa. Nadalje m h te va reeolucüa. naj predsedništvo poskrbi, da bodo v Ciamac vstop:li zastopniki invalidov in boievnikov tudi iz drugih držav, zlasti iz Sovjetske unije. Končno poudarja potrebo izpolnitve zahtev za emot.no zasiguranje invalidov it? invalidskih sirot. Potovanje predsednica vlade v črnogoro Beograd. 22. septembra, p. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovč je nocoj odpotoval na daljše potovanje po Črni gori in v druge kraje. Potovanje bo trajalo približno 10 dni. Ministrski predsednik bo poselil Sandžak, Črno goro. južno primorje ter se bo po obisku nekaterih mest v Hercegovini in Bot»ni vrnil v Beograd. Nova jugoslovenske konzulata Beograd, 22. septembra, p. Z odlokom zu-tianjega ministra bosta 25. t. ni. otvorjena nova jugoslovenska konzulata na Krtu in v Temišvaru. Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 22. septembra. Ugašajoče poletje se je od nas poslovilo z nenavadno lepo solnčno nedeljo. Bil je res zlat solnčen dan. ki so ga zlasti temeljito izkoristili ljubitelji prirode, saj so bili današnji izletniški vlaki spet natrpano polni. Zjutraj se je veliko turistov odpeljalo proti Trbovljam, da prisostvujejo slovesni otvoritvi novega alpskega hotela na Sv. Planini, a popoldne se je odpeljalo več sto Ljubljančanov tudi v Krainj, kjer jih .je mikala tombola z bogatimi d arri i. Kdo bi pač ne imel rad ličnega avtomobilčka, ki je vreden svojih 45 jurjev? Potovanje naših železničarjev v Nemčijo Sinoči ob 20.50 se je odpeljalo preko Jesenic v München 31 železniških uradnikov ljubljanske železniške direkcije. Ogledali si bodo znamenito železniško razstavo o priliki proslave 10U-ietnice nemških železnic, v Niirrrbergu. Nato se odpeljejo v Berlin, kjer si ogledajo vse moderne prometne naprave, muzej in zanimivosti Berlina. ki jih je spričo prihodnje olimpijace v Berlinu pač dovolj, odtod pa pojdejo v Hamburg, kjer velja zanimanje pristaniškim napravam. Zatem si ogledajo še razna druga mesta, nato pa se preko Avstrije vrnejo v Ljubljano. Potovanje bo trajalo do 2. oktobra, vodi pa naše železničarje g. Jenko. Zbor skavtov Danes ob 10. se je vršila v glavni dvorani Ü'UZD skupščina zmajevega stega, na kateri je bil podan obračun dela v preteklem letu. Iz poročil posameznik funkcionarjev je izzvenel klic po veijem zanimanju s strani odraslih in pa zahteva po večji podpori s strani merodaj.nih oblasti. Predsednik dr. Bevk je prisrčno pozdravil številno skavteko družino in je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, ministru za telesno vzgojo Komnenovi-ču pa pozdravna. Zmajev steg si je lani postavil na vele-se jmu nov ličen dom, ki je sicer še močno zadolžen, vendar ga marljivo in požrtvovalno članstvo točno odplačuje. Načelni* stega Mitja Svigelj je poročal, da je bilo vse delo v prvem letu. Zmajevega obstoja koncentrirano harmonijo članstva, v drugem letu za zgradbo lastnega doma, v tretjem pa, da se članstvo tehnično in moralno vzgoji in izpopolni. Po poročilu nadzornega odbora je bila staremu odboru podana razrešnica, v novo upravo pa so bili izvoljeni: prof. dr. Bevk, stegovodja Mitja švigelj, njegov pomočnik je dolgoletni član Saša Bleiweis, četovodje pa so Marjan Vcvko, Danilo Tavčar in Stane Gor-ši3. Voditeljica Volčičev in Čebelic jc ostala ko doslej ga. Kunaverjeva. Živahna je bila volitev ostalih administrativnih odbornikov, ki jih je spričo velikega dela potrebno še mnogo. Skupščina je na koncu predlagala v odlikovanje nekate-» zaslužne skavte in skavtske delavce. Pcžar na Rudniku Menda je že tradicija, da gori skoraj sleherno soboto na Barju. Tudi to pot je izbruhnil nevaren Jgenj v gospodarskem poslopju invalidove vdove Angele žuijeve, ki ima več otrok. Ogenj je skor0 PoPolno-ma uničil koz0lec in hlev. Neke slučajno mimoidoče ženske so opozorile gasil, ce ki so prihiteli z Rudnika na Barje in po napornem gašenju preprečili, da se o?enj ni razširil tudi na sosednja poslopja. Vse kaže, da je nekdo ošenj podtakni. zlasti, ker stoji pozolee ob cesti. Uboga vdova ima okrog 2-5.000 Din škode, zavarovana je bila pa le za 15.000 Din. Nevarni vlomilski tolpi na sledu Pred dnevi je stražnik prijel nevarnega vlomilca, ki je i'zdal še celo vrsto svojih Sokrivcev in tako je prišla policija na sled nenavadno Po-djetni vlomilski tolpi, ki je prav v zadnjem času izvršila serijo drznih vlomov. V interesu preiskave čuva policija vsa imena v tajnosti. ;ralci želijo vsaj črnega krnita Današnja socialna slika slovenskega igralca Ljubljana, 22. septembra Danes uoPoIdne je bil v operi stanovski zbor gieaaiiskih igralcev. V oPeri! živo si predstavljate: gospoda gledališki igralci in lepe dame &o se razmestili po ložah, kjer drugače posedeva gospoda. In gospod predseanik je prišel v fraku na razsvetljeni oder in je v vznesenih diti, rambih slavil pomen in smotre gledališke umetnosti. Ali — gledališka umetnost, ki ji mi vsi tako zahtevni in drzni zremo v lice) ima svoje žalostno naličje. Tam nekje 'na koncu opernega poslopja &o skromna vrata, vijugaste stopnice vodijo v veliko sobano, kjer je nekaj skromnih omar vi&oko ob stenah, na obešalnikih nekaj obleke in kostum0v, klavir na pustem lesenem odru. Korepeticij-ska soba opernega zbora. Majavih stolov je premalo- Tu so danes d0Po-ldne zb0rovali gledališki igralci iz ©pere in drame. Vemo, da je včasih na takšnih zborih bilo mnogo živahnosti, tudi prepira, da, celo eme-hd in komike. Današnji zbor v operi pa je podal sliko velike tragi komedije, ki jo preživlja igralski poklic. Pa hvala Bogu, tudi tesne tovariške vzajemnosti. Naša javnost marsičesa ne ve, kar se skriva za od'rom in onkraj desk, ki pomeni, jo svet. Naša javnost niti tega ne ve, da mora današnji igralec hoditi po petkrat do šestkrat na mesec v obrokih po svoj prejemke, in če je bilo šestkrat premalo, gi'e sedemkrat. Poglejte vi lepo balerino na odru, ki vam pleše in jo občudujete. Pa ne veste, da nabere sirota vsega skupaj cel mesec le 700 Din, vsak mesec pa potroši po ene baletne copate, ki j-o stanejo 90 Din5 in da je to zanjo hudo, sila hudo! Ali vse bi se potrpelo, saj kdor se je odločil za oder in za rože, se je moral vnaprej odločiti tudi za trnje, žal so udarci od leta do leta hujši. Vprav zadnji čas — — Ne belega kruha — črnega prosimo! je nekje na koncu zborovanja, med slu. čajnostmi, mimogrede, bliskovito rekel predsednik Lojze Drenovec. Povedal je bridko in iskreno resnico. že deset let krmari Lojze Drenovec ljubljansko sekcijo- Neverjetno spretno jadra med Scilo in Karibdo. Uspehi so neoporečni, a kakšni bi šele bili, ko bi časi bili pametnejši! Virtuozno je vodil tudi današnji zbor. Sicer pa tudi zvesti njegovi tovariši in tovarišice n:so opustili prilike, da mu ne bi vsaj s skromnim S'Pominckom izkazali svoje ljubezni in hvaležnosti. Poročila Predsednik Drenovec se je v nagovoru toplo spominjal Viteškega kralja in mia-daga vladarja, potem pa je posvetil pietetne besede Radu železniku, odličnemu tovarišu, prijatelju, discipliniranemu članu. Letos je gledališka organizacija zaključila dobo, ki je bila kljub mnogim razočaranjem kronana z uspehom. Eno je razveseljivo: Dolgoletno vztrajanje je rodilo sad z zdravimi koreninami. Pokojninski sklad, v katerem je zavarovano vse neprevedeno umetniško osobje vseh gledališč v državi, je pričel obratovati 1 aprila letos pod vodstvom igralcev in kontrolo ministra prosvete. Nobena igralska organizacija v Evropi nima enakega. Že v prvih mesecih je sklad podprl rad 50 starih članov in članic. Organizacija poudarja da ni in ne bo nikdar podpirala nediscipline in zanikrnosti- med člani, pač pa je in bo branila interese in pravice svojega članstva, branila jih pred vsemi šikanami s katerekoli strani. Tajnik Jerman je poleg mnogih podrobnosti o delu odbora navedel; V marcu je združenje stavilo ministru prosvete konkretne predloge za novo službeno pogodbo. Proti koncu sezone je minister čirič predpisal formular te pogodbe za vsa gledališča v državi. Z novimi pogodbami smo dobili v roke važen instrument za zaščito srvojega umetniško ekonomskega položaja. V tesni zvezi s pogodbami je naša borza dela< ki naj se je članstvo v lastnem interesu poslužuje pri sklepanju pogodb. Pooblaščena koncertna poslovalnica je v pretekli sezoni angažirala Rhené Batona, v tej sezoni pa Ta-licha in za pomlad koncert z ruskim dirigentom Malkom. Poslovalnice se članstvo žal doslej ni posluževalo. Kongres igralcev je bil letos od 4. do 8. julija v Sarajevu. Glavno delo kongresa je biilo posvečeno zagrebškemu gledališču, odno-sno upravniku Konjoviču, ki je vodja kar-tela upravnikov. Odbor ni opustil nobene prilike, da se ne bi zavzel za pravice članstva za popravo 'težkega gmotnega položaja. V mnogih primerih se je marsikaj doseglo, do radikalnega izboljšanja pa ni prišlo, ker ni bilo sredstev, a kakor kaže jih bo v prihodnosti še manj. Položaj' je za igralce brezupen. Začeli smo se resno bati, kaj bo z našo kulturo, z našim gledališčem? Umetniškim etičnim ali kakšnimkoli pomislekom o upravičenosti obstoja našega gledališča se je pridružilo kot zanesljiv grobokop obubo-žanje tistega slovenskega človeka, ki je gospodarski nosilec vse naše kulture. Prosimo članstvo, da v teh resnih časih ohrani največjo disciplino in da dela složno za skupno stvar slovenskega igralca in njegovega gledališča! Slednjič je podal podrobno blagajniško poročilo g. Mencin. Prometa je bilo nekaj nad 120.000 Din, od tega je šlo samo iz bolniškega fonda nad 15.000 Din. Priznanje zvestemu vodniku Ko so tako bila podana poročila, je predsednik poročal o posetu pri upravniku Župančiču. Honorarji za dvojne predstave na dan so že dve leti v zaostanku. Uprava uvideva, da jih je treba iz. plačati. — Samo nič ne plača! — se glasi tiha pripomba. _ Verujimo. da se bo denar v par mesecih d0bil. Predložite seznam za dve sezoni nazaj, kolikokrat ste imeli po dve predstavi na dan. Našel se b0 studenček, ali kakor ^upančič pravi: špranjica. Dalje imajo gledališki igralci svoje zahteve glede šminke. Vsak član dobi 150 Din. In tako naj ostane. Potem glede delovnega časa: že več let so borbe zanj. V drami je ta stvar urejena, pač pa balet in zbor še nimata pr0stega dne v tednu, kakor bi bilo človeško- Treba je fiksirati dnevni red, da se bo vztrajno delalo od 9. aH p0l 10. d0 pol 14. ure, PoPo'ldan pa naj bo pi'o lahko plasiraš v vsemiru. Volitve Predlog v koncertni poslovalnici je bil soglasno sprejet. Vobče je bilo soglasje v vsem, posebno pa se je manifestiralo pri volitvah. Država odlikuje svoje ministre kadar jih pošlje v pokoj. To je hotel nase obrniti tudi Drenovec z zmagovalcem. Pa mu ni uspelo. Mora t je kloniti na odločno zahtevo tovarišev in z njim bodo vodili usodo stanovske organizacije: Neffat, Janko, Jerman, Jan, Mencin in Ribič, revizorja pa sta Cesar in Erklavc. „Slučajnosti"... Med slučajnostmi se marsikod na občnih zborih ohravnavajo malenkosti in čenče. Pri gledaliških igralcih je bil vsak zahtevek, vsaka želja in pritožba na mestu. Postavim, gospa šaričeva se približa prav v ospredje in pojasni kruto resno: »Treba je rešiti vprašanje toaletnih pri-spekov. Ni mogoče) da bi si jih sami kupovali. Osebnega luksusa ne uganjamo. Saj lahko vse, kar se za predstave nabavi ostane gledališču. Ali pa naj se repertoar uredi tako, da zahtevki za igralce ne bodo prehudi.« Režiserji terjajo zaostanke. Morda jih ne bodo nikoli dobili, ali dokler jib njim ne izplačajo, ni treba klicati inozemskih režiserjev, ki odnesejo tisočake. Izjema je samo dr. Ga velia. — Ali moramo res petkrat in šestkrat na mesec prejemati gaže? — vpraša Cesar. Vsi vemo, koliko je ravno on vprežen v drami. — Ta rana nas boli že tri leta — pojasnjuje predsednik. 350.000 Din mesečno znašajo gaže, 250.000 Din pa je povprečno mesečnih dohodkov gledališča. — Ali vendar naj se uredi tako, da borno vsaj samo dvakrat na mesec hodili po denar. Termin naj dajo) pa nam je vseeno, če gremo sleherni teden ali pa makar dobivamo kakor dnevničarji. Saj smo itak dovolj proletarizirani. Da je treba več smotrnosti v gledališkem gospodarstvu so se čuli poudarki. Od 18. avgusta so igralci letos že na mestu, a prilike niso bile dovolj izkoriščene. Zlasti ne ob deževnih dneh. Igralci menijo, da bi se ob nedeljah in praznikih priredile predstave popoldne in zrečer z vstopnino od 15 Din navzdol. Le tako bo uradnik še mogel v gledališče in le tako bo gledališče dobilo občinstvo in denar. Saj konec koncev vendarle mora veljati, da sta opera in drama v Ljubljani — narodno gledališče. S toplo zahvalo za udeležbo je predsednik zaključil zbor. OaDDDDDnDDaaDDDDODDDnCOOntJDL- • Postani in ostani član Vodnikove družbe ! Film ZKD. Danes ob J/43. poje slavni tenor Richard Tauber v filmu »Pesem pomladi«. Dvorana: Eb.tni kino Matica. Vstopnina 3.50, 4.50 5.50 in 6.50 Din. i ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Danes ob 4., 7 Vi in 9 Vi uri rusko — sovjetski velefilm GOSPODA GOLOVLJEVI V. R. G A R D IK Film svetovnega slovesa avto je dobil delavec Kranj, 22. septembra Kako priljubljene so tombole v Kranju, je pokazala tudi današnja, saj se je zbralo na prostranem Glavnem trgu okrog 10.000 gledalcev. Med temi jih je bilo najmanj polovico iz bližnje okolice, ostali pa iz Ljubljane ter iz vseh krajev Gorenjske. A prišli so seveda tudi Štajerci. Fortuna je bila to pot naklonjena res najbolj potrebnim, saj so vse glavne dobitke z izjemo enega pobrali sami de- lavci in jih žarečih obrazov odpeljali ali pa odnesli domov. Najbolj srečen je pa gotovo bil tovarniški delavec Franc Kusterle z Blejske Dobrave, uslužben pri KID. Tako je bil vesel lepega avtomobila, ki zanj predstavlja ogromno vrednost — saj ga cenijo na 45.000 Din, da od samega veselja skoraj ni mogel podpisati prevzemne listine. Med Kranjčani in tudi okoličani je veliko zadovoljstvo, da je prav delavec dobil glavno darilo. Strašna smrt neveste Maribor, 22. septembra Snoči se je pripetila na cesti med Slovensko Bistrico in Slov. Konjicami strašna smrtna nesreča: tovorni avtomobil je povozil in usmrtil kmetico in vola. Ko je včeraj okoli 19. ure vozil na cesti 1 kilometer od Slovenske Bistrice proti Konjicam posestnik Mohorko s tovornim avtomobilom, je privozila nasproti 28-letna kmetica Gradišnikova s parom volov. Mohorko ni niti slutil, da se bo na popolnoma odprti cesti pripetila tako strašna prometna nesreča. Kakor bi bilo zakleto je vol tik pred avtomobilom potegnil na levo stran in nesreča je bila neizogibna. Kljub temu, da je bil Mohorko do skrajnosti duhaprisoten in je v zadnjem I trenutku hotel nesrečo preprečiti, toda ni bilo več mogoče, kajti avtomobil je že treščil z vso silo v vola, ki je obležal na mestu mrtev s polomljenimi nogami, na to pa je vozilo sunilo mlado Gradišnikovo v čelo, da je obležala z zevajočo rano «in je nekaj trenutkov po nesreči izdihnila. Ves prestrašen je Mohorko, ki je bil namenjen v Polskavo domov, javil strašen karambol oblastem v Slovenski Bistrici, ki bodo uvedle preiskavo. Vse prebivalstvo je pretreseno in sočustvuje z mlado, komaj 28 let staro kmetico, ki je na tako tragičen način končala svoje življenje. Tragika je še tem večja, ker je nameravala v kratkem stopiti z ženinom pred oltar. Mariborska kronika Maribor, 22. septembra. Krasen sokolski nastop je bil danes popoldne na Tezenskem telo-vadišču. Ob pol 14. so krenila mariborska sokolska društva in sicer Maribor matica, Maribor I., II., III. in Studenci proti tekmam. Vse točke sporeda so se izvajale brezhibno in gladko, za lepo uspelo prireditev, ki je nudila ponoven dokaz sokolske moči v Mariboru in okolici, pa si je stekel glavne zasluge vrli in agilni tezenski priprav ljalni odbor. Kriza v mariborskem kovinarstvu Težke razmere, v katerih živijo naši kovinarji, so dale povod mariborskemu združenju kovinarjev, da je včeraj v sototo zvečer sklicalo pri »Novem svetu« članski sestanek, na katerem sta izčrpno poročala združenjski podpredsednik F. Kumerc, ki je zlasti govoril proti Sušmarstvu in konkurenci, ter tajnik okrožnega odbora obrtnih združenj g. Novak, ki je povdarjal moment stanovske zavesti in složnosti. Tri blagoslovitve so bile na današnjo nedeljo. Škof dr. Toma-žiS je blagoslovil prenovljeno kapelo na Kalvariji, navdušeni planinci pa so se v velikem številu zgrnili na Pohorje, kjer je bila blagoslovitev prenovljene kapelice sv. Antona Paduanskega, pa tudi na Kozjak, kjer so ob meji blagoslavljali razgledni stolp pri sv. Pankraciju. Vlomilci ne dajo miru Še ne izsledeni zlikovci so se splazili v mlin Ferda Bratuše v Zg. Sv. Kungoti ter odnesli nekaj vreč koruze, pa tudi posestniku Ivanu Folmajerju v Selnici ob Dravi niso prizanesli. Spravili so se v hlev in odnesli razne obleke in odeje. V Mislinjski dolini pa so vdrli v gostilno Marije Debela-kove in ji odnesli gotovine za 1.600 dinarjev. Inženjer v obmejni šumi Na avstrijski meji so prejeli naši obmejni organi v ceršaški šumi 301etnega iriženjerja Pavla Kevšena. Pri zaslišanju je odkril vso dolgo in pestro zgodbo svojega življenja. Izjavil je, da je leta 1925. prišel iz Amerike od svojega očeta, ki živi v Chieagu, nakar se je podal v Pariz, kjer je diplomiral za rudarskega inženjerja. Nato se je podal v francoske kolonije v Maroko, Tunis, Sirijo, in se vrnil nazaj v Pariz. Preko Švice je prišel v Avstrijo, v Brucku ob Muri ja bil zaposlen, toda ker ni imel dovoljenja za bivanje, je moral v Gradec, od koder so ga orožniki prepeljali do meje in ga nato poslali v našo domovino. Velik vlom v Studencih Danes ob 16. so še neizsledeiii neznanci izrabili odsotnost gcpjfciilničajrke skeile-čeve na Poljanah v Studencih, ter s ponarejenim ključem vdrli v gostilniške prostore, od koder so odnesli večjo količino cigaret in večjo vsoto denarja, tako da znaša škoda ve5 tisoč dinarjev, škoda še ni točno ugotovljena. Orožniki so takoj pričeli vlomilce zasledovati. Domnevajo, da sta storilca znana vlomilca Košanjc in Hajman, ki sta te dni prišla spet iz Avstrije in ki ju je že snoči iskala policija. Huda nesreča Na koroškem kolodvoru se je pri nakladanju desk na vagon hudo ponesrečil 40-letni strugar Henrik Veber. Ko je stopil z vagona po končanem delu, so mu padla na glavo težka hrastova vrata vagona ter ga močno poškodovala na glavi. Prepeljali so ga nezavestnega v mariborsko bolnišnico. Roparski umor v Samoboru žrtev je zagrebški gostilničar Ferdo Mlinaric Ves Zagreb in njegova bližnja okolica sta pod vtisom groznega roparskega umora, ki je bil izvršen v petek zvečer v Samoboru in katerega žrtev je postal ugledni zagrebški gostilničar Ferdo Mlinaric. Okrog 21. je javila orožniška postaja v Samoboru policiji, da je nastal ogenj blizu železniške postaje in da bo treba pozvati gasilce na pomoč. Na kraj požara se ej odpeljala policijska patrola na kolesih, ki je ugotovila, da gori senik posestnika Imbre čitaroviča sredi polja in blizu železniške postaje. Ker ni bilo velike nevarnosti, da se ogenj razširi, gasilcev niso pozvali na pomoč. Policija in orožniki so začeli razmetavati goreče seno, ko so nenadoma naleteli na vse ožgano človeško truplo. Takoj je bilo jasno, da gre za zavra-ten zločin. Neznancu sta zgoreli že pbe nogi in bil je tako ožgen, da niso mogli ugotoviti njegove identitete. V teku preiskavo so pa naleteli na pollitersko steklenico bencina, ki je ležala blizu zažganega senika in s tem je bilo nesporno dokazano, da je postal neznanec res žrtev zločina. Ko so pregledali truplo, so videli na levi strani vrata globoko rano, ki je bila najbrž zadana s sekiro. Vrat je bil presekan do vretenc, truplo samo je ležalo v mlaki krvi. Truplo je razširjalo neznosen smrad po pečenem mesu. Včeraj zjutraj so ugotovili, da je umorjenec identičen z zagrebškim gostilničarjem Ferdom Mlinaricem iz Tkalčičeve ulice 12. Mož je bil precej petičen in zato je bila upravičena domneva, da gre za roparski umor. Obvestili so njegovo ženo Faniko, ki se je takoj z avtomobilom odpeljala v Samo-bor. Čim se je malo umirila, je pove- dala, da je bil njen mož v poslovnih stikih s kmetom Franjem Dubičem iz Kladja. Oba skupaj sta nakupovala slive v samoborski okolici Dubič je bil Mlinariču dolžan okrog 60.000 Din. Žena je izpovedala še celo vrsto zanimivih stvari, ki bodo za nadaljnji potek preiskave velike važnosti. Du bič je baje nedavno nagovarjal Mlinarica naj fin girata roparski napad nekje v Samoboru. »Žrtev« naj bi bil Dubič, ki se je na ta način hotel iznebiti obveznosti do svojih upnikov. Zagonetno je pa pri vsej stvari to, da slovi Dubic kot precej premožen kmet. Da je pa on zločinec, govore še druge okolščine. Po pripovedovanju Mlinaričeve žene je prišel Dubič v petek popoldne k njenemu možu ter se z njim delj časa tajno pomenkoval, naj pride z večernim vlakom v Samobor, da mu izroči neke važne listine oziroma zadolžnice, nato se pa lahko z naslednjim vlakom vrne v Zagreb. Dubicu je bilo precej neprijetno, da ga je videla Mlinaričeva žena. Nesrečni Mlinaric je res šel v nastavljeno mu past. Zaman ga je čakala skrbna žena vso noč in njena temna slutnja, da možu grozi nevarnost se je izpolnila: zjutraj je izvedela, da je umorjen. Policija je ugotovila, da je morilec svojo žrtev izvabil na samotno poljsko pot in jo spravil do senika, kjer jo je pobil s sekiro na tla, nato je pa truplo vrgel v seno ter ga zažgal. Mislil je, da bo mrlič popolnoma zgorel, toda na pol suho seno in detelja sta le slabo gorela in takoj je prišel zločin na dan. Dubič je po zločinu izginil brez sledu. Okrog 9. zjutraj ga je videlo več kmetov, ko je šel preko polja proti Savi. Doslej morilca še niso prijeli. .('!'- i i - , >n k I ( ' I • ' 1 > 1 l ! Kvalifikacijske tekme la državno prvenstvo Neodločeni rezultat v Ljubljani ne bo ko risili ne Iliriji ne Primer ju — Zmaga enega ali drugega moštva nam bi bila ljubša — Visoka zmaga Gradfanskega — Tudi v Beogradu remis Včerajšnjo nedeljo je bil popoln program kvalifikacijskih tekein za vstop v ligo. Nič manj kot 16 klubov se je borilo za to, da bi v prihodnji sezoni sodelovali v državnem prvenstvu. Z velikim zanimanjem pričakovana tekma v Ljubljani med Ilirijo in Pri morjem je ostala neodločena, kar napram zagrebškima kluboma, ki sodelujeta v naši skupini ni v korist niti belo-zeleni m, niti črno-belim. Prva ljubljanska bitka za kvalifikacijo v državno prvenstvo je t ila, kakor je bilo pričakovati, zelo privlačna. Tembolj, ker je bil prvo nedeljo na sporedu domač derby, in je ljudi imela radovednost, kako je pravzaprav sedaj med Ilirijo in Primorjem, kar se tiče medsebojnih moči; saj se nista že tako dolgo srečala v borbi za pike. Na teren jt tako prišlo okoli 1.500 gledalcev, ki sicer niso videli izredno lepe igre, pač pa so prisostvovali težki in napeti borbi, ki prav do poslednjega trenotka ni dala miru živcem. Tekmo je sodil sarajevski sodnik g. Rakič razen par pogrešk dobro, imel je pri tem zelo težko nalogo, ker so mu igralci v danem položaju skušali venomer uhajati na zabranjena pota V zaslu»o mu je šteli. da je borba končala brez incidentov. Moštvi sta se mu predstavili v teh formacijah: Primorje i Ilirija 1 % t (0 10) Primorje; Logar — Jug, Bertoncelj I. — Kukanja, Slamič, Boncelj — Janežič, Pupo, Bertoncelj II., V^hovnik. Uršič. Miri ja: Herman — Svetic, Luce — Unterreiter, Sočan, denko — Ice, Lah, P'kič, Slapar, jug. Ta borba ni bila s športnega stališča nič posebnega. Že mnogo je bilo na ljubljanskih tleh važnih tekem, ki so se odigrale na višjem športnem nivoju, tudi srečanj med lokalnima rivaloma je bilo precej, ki so potekla v boljših igrah. Grešili sta obe moštvi. V obeh je bilo precej zelo šibkih mest, in igra se kar ni hotela in ni mogla razviti v pravo smer. Že običajno začetno nervozno tipanje se je zavleklo preko srede prvega polčasa, in ko je bilo prvega polčasa konec, ne da bi bil prinesel eni ali drugi strani uspeh, se je lahko napravila malo vesela rekapitulacija: par poskusov, zdaj na eni, zdaj na drugi strani, da bi vnesli nek sistem, nekaj smotra v igro, ostalo pa je pri raztrganem nabijanju od obrambe do obrambe, dasi je bilo tudi nekaj šans, pred ilirijanskim golom več kot pred primor-janskim. Prvi so vsaj za silo uredili svoje vrste črno-beli in so sredi polčasa prešli v rahlo ofenzivo, ki jih je parkrat privedla v opas-no bližino nasprotnikovega gola. Toda čedalje bolj se je odkrivala slabost črno-bele napadalne petorice, ki je prihajala naprej samo sunkoma in s težavo ter z veliko pomočjo svojega ozadja. Nasprotno pa je be-lo-zeleni napad zlasti proti koncu polčasa našel prehod v prijetne kombinacije, s Katerimi je uveljavil terensko premoč, ne da bi bil kos nasprotnikovi obrambi. Belo-zeleni so prišli na polje s tisto prijelj no zavestjo, da nimajo ničesar zgubiti, pač pa lahko kaj dobijo Odnesli so težko prigarano piko in lahko ta polovični uspeh vrednotijo mirne vesti kot popolen uspeh. Imeli so solidno obramto, ki sicer ni imela opravka s pretežkim napadom, toda svoj posel je opravila uspešno. Herman je imel dober dan. V prvem delu igre sicer ni stal pred bogve kako težavnimi nalogami, v drugem polčasu pa je imel dovolj prilike, da dokažs svojo hladnokrvnost in je žoge lovil sigurno. V situaciji, iz katere je rezultiralo izenačenje, je pretvegano zapustil vrata in s tem bistveno pripomogel k enajstmetrovki. Branilca sta se pa otepavala nasprotnika brez rokavic in rezolutno ter uspešno. V srednji vrsti že ni bilo vse tako rožnato. Stranska krilca sta videla edino svojo nalogo v držanju obeh kril in sta svoji nalogi ostala zvesta do konca, tudi precej uspešno. V ostalem pa je bil Jenko precej šibka postojanka. skupaj z Unterreiterjem sta prav malo pomagala napadu. Sočan v sredi je bil prvi polčas, sicer malo prerobat, za k.:r je moralo moštvo vtakniti nekaj prostih strelov, toda zelo agilen in je posvetil prvenstveno svojo pozornost napadu V drugem polčasu ga je precej zmanjkalo, v ostalem so isto usodo delili po večini skoro vsi njegovi soigralci. Napad je igral en polčas, in še tedaj se je prav razigral v drugem delu polčasa. V drugi polovici igre pa je povsem klonil: v začetku je imel prav lepo šanso, takoj zatem je uspešen predor prinesel vodstvo, tik pred koncem pa ie bila izredna prilika za zmago; ves ostali del drugega polčasa pa je belo-zeleni napad kar zginil s polja. Kljub vsemu pa bi bilo moštvo lahko odneslo vsaj pičlo zmago, čeprav je po drugi strani dalo nasprotniku možnost, da bi bil lahko parkrat realiziral, üokler so bili belo-zeleni pri močeh, so prekašali na sprotn'ka v startu in mu z njim razbili marsikatero zamisel, zaostali so pa za njim v kondiciji. Neodločen rezultat so iz borbe zasluženo izbili in so lahko z njim prav zadovoljni. Kar velja za enega. ne drži pri drugem: črno-leli so dali' nepričakovano šibko igro. Cisto v redu ni bilo v nobenem delu moštva. Obramba se je sicer držala še najbolje, morala pa je prestati uvodne težave, ki so se očitovale v precejšnji nervozi, ki je trajala skoro pol ure. Potem pa je delala precej brezhibno. Imponiral je s svojo mirnostjo Jug, ki je bil od začetka do konca še ìaj-bolj zanesljiva opora v obrambi in v moštvu. V srednji vrsti je bil prvi polčas prav dober Boncelj, pa se je proti koncu igre zgubljal, defenzivno je sicer še držal, napad pa ni imei več toliko koristi od njega. Zelo slab je bil Kukanja. Slamič je zgubil živce in že ni bil več običajni Slamič Bitko je zgubil napad, odnosno je ni dobil. Dobre igre ni v napadalni petorici dal nihče, poieg vsega pa ni nihče pokazal odločnosti pred golom, a kar je bilo pozicij, so vse zastre ljali, ker ni bilo niti enega strelca. Kakor je remis za moštvo skoi'o blamabel, si lahko vsi mane jo zadovoljno roke. da ni bilo hujše. Kako so tekli dogodki Belo-zeleni otvori.jo proti solncu, že od začetka forsirata obe strani oster tempo. k> ga ne bosta vzdržali niti do konca polčasa. Tudi igra je ostra, zagrizena, pri tem pa zelo nervozna. Vrstijo se na obeh straneh nafwke, ki zelo motijo. Igra gre v ostalem od obrambe do obrambe, vratarja nimata posla. Mnoso je prostih strelov, tudi v bližinah golov, vendar bre?. posledic V 12. min. ima Logar priliko, da se izkaže, po- gumno se vrže Lahu pod noge in reši. Potem je za dobrih 10 min. Primorje v premoči, si izdela par zelo lepih stvari pred_ golom, a ostane samo pri njih Zadnje četrt ure napnejo telo-zeleni svoje moči in potisnejo nasprotnika v obrambo, vendar preko branilske črte prihajajo redko in težko. Do polčasa je še vedno 0.0 Začetkom drugega polčasa je v 2. min. izredno težak napad II. pred Logarjem, žoga gre za las mimo. Potem pritisne pri mor. janski napad vse ]e na polovici belo zelenih. Skba taktika! V 6. min dobi Jug dolg predložek, uspešno prenese nepokritemu Pikiču in ta z neposredne bližine sigurno pretvori, 1 : 0 za Ilirijo, kar pozdravi severna plat z umljivim aplavzom. Odslej se črno-beli zagrizejo v posel in potisnejo nasprotnika zopet v njegovo polovico. Cele četrt ure »kuhajo« nekaj pred Hermanovim golom, dvakrat je izredno opasno. V 21. min. je zopet vroče pred belo zelenim golom. Herman se brezuspešno zažene iz gola. žogo dobi Pupo in opali naravnost v prazen gol. toda na črti je še Luce, ki z roko zaokrene preko: H-metrovko Slamič ostro plasira, rezultat je 1 : 1 in sedaj je seveda tribunska stran na vrsti, da hrupno izrazi svoje zadoščenje. Igra se za čas odpre, preide v začetni živahen tempo, toda telo-zeleni kmalu popustijo in se odslej igra pretežno na njihovi polovici. Črno-beli si priborijo serijo kotov. V zadnjih treh minutah nenadoma oživi belo-zeleni napad, izbije dva kota iz zadrege, eno minuto pred koncem pa gre žoga zopet za las mimo Logarjevega svetišča, kakor tri-četrt ure pred tem. To je bila obenem poslednja kočljivost. Takoj potem konec. Hajduk (Sarajevo) : Hajduk (Split) 2:1 (1 : O) Hajduk (Split) : Slavija (Sarajevo) 3 : O BSK : Jugoslavija 1 ; 1 (O s O ) Gradjanski : Hašk 6 : 1 (2:1) BASK : Vojvodina 2 : 0 (1 : O) ŽAK : Sparta 1 : O Krajišnik : GraSišar s : O Kolesarsko prvenstvo Celja Celje, 22. septembra. Klub slovenskih kolesarjev v Celju je danes priredil kolesarsko dirko za klubovo prvenstvo za leto lO'-'ó'-lOSS na 60 km dolgi progi Celje _ Groblje — Celje — Franklo-vo — Celje Startalo je devet dirkačev, ki so dosegli naslednje rezultate: 1. Edo Polak 1:52 35, 2. Ivan Varlec 1:52.38, 3. Slavko Lampret 1:52.40, 4 Joža Gračner 1:52.43. Najboljši čas je dosegel Anion Kosič. ki pa je Lil zaradi motornega vodstva diskvalificiran. Edo Polak je torej postal klubov prvak in prvak Celja ter dobil lepa darila. čakovečki SK : ISSK Maribor 4 s 0 (1:0) Čakovec, 22. septembra. V prvenstvenem tekmovanju I. razreda mariborsko - čakovskega okrožja se je danes vršila prva tekma, in sicer v Čakovcu med domačim športnim klubom in Mariborom. Maribor na vročih čakovskih tleh ni imd mnogo izgleda, da bi tekmo odločil v svojo korist, vendar je njegov visok poraz presenetil. Glavna krivda za poraz je pri ožji obrambi, ki je bila danes mnogo izpod svoje običajne forme. Zlasti levi branilec je bil izredno slab. krilska vrsta in napad sta preveč kombinirala ter so bile napadalne akcije izveoene takrat, ko je imel nasprotnik zbrane vse svoje sile v obrambi. V splošnem je igral Maribor zelo medlo in brez vsakega elana. Ce ne bi bil vratar Koren v tako sijajni tormi, bi bi1 morda poraz Mariborčanov še večji. Za dobi iene gole nima Koren nobene krivde, ker so bili streli oddani iz najbližje bližine ter skoraj neubranljivi. Cakovec je igral zelo poirtvova'ru ter jč imel velik plus zlasti v startu, k; pa je bil večkrat preoster. Napad je spretno z-koriščal napake nasprotnika. Odlična je bila ožja obramba. Poudarjati pa moramo, da moštvo Čakovea na tujin tleh najbrže ne bo želo uspehov, ker ie v moštvu precej slabih točk. Pod vplivom domačega občinstva, ki ga je bilo oko'i 500. je pač pokazal igro, ki je na tujem 'grišču najbrže ne bo mogel. Sodil je g. Lukežič iz Ljubljane. Bil je gotovo objektiven, toda v drugem polčasu je imel zaradi občinstva zelo težko stališče. Atletiki (Celje) — Rapid 4:4 (2:0) Maribor, 22. septembra. Na igrišču Rapida se je vršila prijateljska tekma med celjskimi Atletiki in Rapidom. ki se je končala neodločeno 4:4 (2:0). Prvi polčas je bila igra zelo mrtva in sta obe moštvi pokazali slabo igro. Dočim so prvi polčas Celjani vodili in pokazali nekaj borbenosti, so v drugem znatno popustili. Šibko je igral tudi danes Rapid. Tekmi je prisostvovalo okoli 500 gledalcev. Sodil je zadovoljivo g. Biziak. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Prvenstvo II. razreda: Jadran : Mars 5:0 (2:0), Grafika : Svoboda 3:0 (3;0), Slovan : Korotan 3:1 (1:1), Reka : Sloga 4:2 (4:0). Prvenstvo junior-jev: Svoboda : Hermes 2:2 (1:1), Ilirija: Reka 2:1 (1:0), Primorje : Korotan 4:1 (2:1), Slavija : Mladika 4:0 (2:0)^ Mars : Jadran 3:2 (1:1). Celje: Dask.(Trbovlje) : Jugoslavija (Celje) 4:1 (0:1), Celje I. : vojaški team 39. pešpolka 9:4 (3:3). Dunaj: Prvenstvene v soboto: WAC : F AC : 3 : 2 (1 : 0), Viena : Libertas 4 : 2 (2 : 0). V nedeljo: Hakoah : Favoritner AC 5 : 1 (2 : 0), Austria : NVaeker 4 : 0 (3 : 0), Admira : Sportklub 4 : 0 (0 : 0), Rapid : FC Wien 3 : 1 (2 : 1). Budimpešta: Madžarska : Češkoslovaška 1 : 0 (0 : 0). Rim: Prvenstvene: Juventus : Palermo 3 : 1, Sanpierdarena: Napoli 2 : 2, Bologna : Genova 4 : 1, Roma : Torino 1 : 0, Bari : Lazio 1 : 1, Milano : Alessandria 2 : 0, Triestina : Firenca 5 : 1, Brescia : Ambrosiana 1 : 0. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo Drirodne FfatlZ JOSCfOUO Srenc.ce Registrirano od ministrstva za soc. politiko In nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Beograd, 22 septembra, p. Včeraj je izšel komunike, podpisan od 19 narodnih poslan cev skupine prosvetnega ministra g. Dobri-voja Stoševiča. Med podpisanimi poslanci jih je 17 doslej veljalo za pristaše bivše demokratske stranke, dočim sta bila 2 neopredeljena. Komunike navaja, do kakih ugotovitev So prišli podpisniki po razpravi o političnem razvoju v državi o"! leta 1931 dalje Med drugim pravi, da »sta se v tem političnem razvoju jasno orisali dve politični pojmovanji glede urelitve države: eno. ki je za ohranitev narodnega in državnega edinstva, in drugo, ki se zavzema za federalno ureditev države. Šele ustanovitev JRZ je omogočila stvarno grupiranje po programu: za monarhijo, za narodno dinastijo Karadjordjevičev. za narodno in državno edinstvo. za usta'jeno parlamentarno ureditev naše države v demokratskem duhu, iza splošno in tajno volilno pravico, za svobodo tiska, zborovanja in združevanja itd.'< Podpisniki končno izjavljajo- da &o za- radi tega sklenili pristopiti k Jugosloven-siki radikalni zajednici, ter pozivajo vse pristaše in prijatelje, da slede njihovemu primeru. Izjavo «o podpisali prosvetni minister Dobrivoj Stoševič ter poslanci Mi. loje in Momčilo Sokič, dr ßranko Niko-Ilč, Jovica Popovič itd. interparlamentarna trgovinska konferenca Beograd, 22. septembra, p. Od 1. do 6. oktobra bo v Dondonu interparlamentarna trgovinska konferenca. Naša Narodna skupščina in senat l>osta poslala na konferenco delegacijo 9 članov, ki jo ho vodil dr. Kosta Kumanudi. Člani delegacije bodo dr. Grga Andjelinovič, dr. Momčilo Ivkovic. Ulman, ski. Mita Dimitri jevič, Ivan Mohorič, Nikola Kabalin Oton Gavrilovió in dr. Zafer Kule-novič. Naši delegati l>odo od[>otovali v London 26 t. m. španska vladna kriza Madrid, 22. septembra. AA. Včerajšnje konzultacije pri pr?dsedn'ku republike Zamori niso še pokazale, v katerem smi-j slu naj se likvidira sedanja kriza NAŠE CENE S U K N A ZA OBLEKE od 80.- do 180'- I NDUSTR.I J A VOLNENIH TKAN I N " PA RACI N llnflciin ska olimpijada Drugi dan tekmovanja nas je prehitela Grčija — Držim^ pa krepko drugo mest^ Carigrad, 22. septembra Snoči je župan Carigrada priredil v palači Dolma Ba.gdže svečan banket udeležencem na balkanski olimpijadi. Po izjavi naših tekmovalcev je organizacija zelo slaba. To se čuti zlasti pri startih. Skoraj vsak start se mora po J loviti. Ker je v Carigradu zelo mnogo G-r kov, imajo ti in ne Turki največ občinstva na svoji strani. To jim seveda zelo pomaga. Od včerajšnjih rezultatov nam je izostal tek na C00, ki je dal naslednje re. zultate: 1. Georgakopulos (G) 1:58.8 (nov grški in balkanski rekord), 2. Nikhazi (J) 2:00, 3. Lapusan (G), 4. Goršek (J). Drugi dan tekmovanja Danes so se ob velikem zanimanju ob-činsta, navzočih je bilo okrog 12.000 gledalcev, nadaljevale balkanske igre. Rezultati so bili naslednji: Met diska: 1. Milasc (G) 48.41, 2. Bezi (T) 45.53, 3. dr. Narančič (J) 43.56, 4. Ha-valetz (R) 42.25, Tek 200 m : 1. Fran gu di s (G) 22.2, 2. Rais (T) 22.5, 3. Kakanais (G) 22.7, 4. Kovasc (R), 5. Bauer (J). Bauer je zadnjih 50 m znatno popustil. 400 m zapreke : 1. Mantikas (G) 57.1, 2. Banščag (J) 57.4, 3. Skuidas (G) 58.7, 4. Maiščuk (R), 5. Stevanovič (J), Banščaig, ki je tekel na zunanji progi, je bil v izvrstni formi in je vodil skoraj na celi progi. Šele v zadnjih 50 m ga je prehitel Manti-kas. Skok v daljavo : 1. La>mbrikas (G) 7.10, 2. Jonescu (R) 7.08, 3. Novakovič (J) 6.58, 4. Kailay (J) 6.51, 5. Paparikis (G). Balkanska štafeta 8G0krat- 400-krat 200- krat 100 m : 1. Grška 3:25.7, 2 Rumunija 3:27, 3. Jugoslavija 3:32.1, 4. Turška 3:32.1, 5. Albanija 3:34.5. Naša štafeta je izgubila že v prvi etapi. Pri drugi prednji je sicer Banščag znatno popravil, toda Hofmann je zopet izgubil, tako da zadnji tekač ni mogel nadoknaditi izgubljenega. Stanje točk po končanem tekmovanju drugega dne: Grška 88, Jugoslavija 73, Rumunija 58, Turška 39. Blgarska zaradi žalovanja za svojim umrlim predsednikom lahkoatletske zveze tekmuje šele jutri in ima zaenkrat samo tri točke. Odbor za izvedbo lahko atletskeh dvo-matehev v Ljubljani. (Službeno). Medmestni dvoboj Gradec : Ljubljana ie perfektuiran za 12. in 13. oktobra v Ljubljani, v svrho izbire medmestne lahkoailetske reprezen tance Ljubljane odrejamo za 28. in 29. t. m. izbirni miting, katerega se imajo udeležiti vsi za reprezentanco v poštev prihajajoči lahkoatleti. člani ljubljanskih klubov Pri-morja. Ilirije, Korotana in Sloge. Pozivajo se vsi imenovani klubi, da pravočasno po-zovejo svoje članstvo na start. Naproša se odbor saveznih lahkoatletskih sodnikov JLAS, da sodeluje na imenovanem izbirnem mitingu in določi juri jo. Prireditev se vrši v soboto, 28. t. 111. s pričetkom ob 15.30 in v nedeljo. 29. t. m dopoldne s pričetkom ob 9.30 na igrišču Primorja. Atleti in juri-ja imajo t'iti vsakokrat na igrišču najpozneje pol ure pred pričetkom tekmovanja. Program je: 1. dan: 203 m, skok vis, !mj0 m, met diska, skok v dalj, met kopija, tek 50G0 m; 2. dan 100 111, skok ob palici. 1500 m, met krogle. 400m. met kladiva, 10 030 m, troskok. Prvi dan se bo event. vršila štafeta 4x100 m. drugi dan štafeta-4x80a m. Nova sabljaška sezona. Vsem onim. ki se zanimajo za sabljaški sport, sporočamo, da bosta za letošnjo sezono otvorjena nova tečaja v sablji ter fioretti za dame in gospode začetnike. Interesenti naj se javijo pri g. Kodriču. Rovai Exchange, Nebotičnik Ili. nadst. tel. 22-GO. 30. t. m. ob 19. se vrši v telovadnici ženskega učiteljišča na Re-sljevi cesti informativen sestanek vseh novih in starih članov. Isti dan bo tudi redni trening olimpijskega moštva. Obenem se bodo sprejemale še nove prijave. SK Slovan. Danes ob 20. pri Krušiču izredna in zelo važna odborova seja. Vsi odborniki gotovo! NOVO ! NOVO ! RADIO URA, ki vestno priklopi in odklopi Vaš radio aparat v vsakem poljubnem času. Mirno boste lahko zaspali, ura bo vse uredila sama. Dobite jo v vsaki boljši radio-prodajalni ali neposredno pri izgo-tavljalcu I. HIRSCH, Novi Sad Vremenski pregled Evropa: Ciklon nad britanskim otokom vzdržuje pretežno oblačno in deževno vreme na severozapadu, zapadu in deloma v centralni Evropi. Anticiklon s pretežno jasnim vremenom vlada drugod v Evropi. Jugoslavija: jasno po vsej kraljevini, nekoliko oblačno na jugu, visoki oblaki v Sloveniji. Temperatura se je dvignila po vsej državi. Minimum Mrzle Vodice 4. maksimum Omi šel j 34. Novosadska vremenska napoved za danes; Pretežno jasno, pričakovati je povečanje oblačnosti na zapadu in severozapadu. Invalidski dom v Beogradu otvorjen Beograd. 22. septembra, p. Danes je ob prisotnosti kraljevega zastopnika polkovnika Popoviča patrijarh Varnava oosvetil novi invalidski dom v Beogradu, v čegar avli je bil istočasno odkr t spomenik viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Invalidski doui je bil zgrajen v bližini železniške postaje. Vlado sta zastopala pri slovesnosti vo:fii nvnis'er general Živkovi? ter namest-n k ministra za socialno politiko Komneno-vič. Narodno skupščino predsednik čirič, navzoči pa so trli tudi mnogi ofioirii s komandantom Beograda generalom Tomičem na čelu. diplomatski zbor in več tisočev n-validov. Posvetitev doma in snnmenika je izvršil patri jarh Varnava ob asistenci mno-gos'eviinerra svereništva. Po obredu eta govorila naniP'stn'k ni'n;stra zu socialno politiko K^mnenorig t^r predsednik udruže-nja invalidov Nedič. ki je naprosil kralie-vp"a zastopnika, naj odkrije spomen;k. Po odkrit ni spomenika ie nred=ednik Ned;č poio/.n nanj lep venec, okrašen z državno trobojnico. Napad gusarjev na kitajsko ladjo $anghaj, 22. septembra. AA. Kitajski razbojniki so ob izlivu Jangtseja napadli kitajski parn'k »Paufengc, ki je plul s 500 potniki iz Šanghaja na otok Čungning. Razbojniki so se vtihotapili kot potniki na par-nik. Ubili eo tri častnike, vrglj njihova trupla v morje, nato pa prisilili posadko, da je obrnila parnik proti obali, nakar so razbojniki odnesli plen, okoli 40.000 dolarjev, in zapustili ladjo. Redukcija francoskega proračuna Pariz, 22. septembra. AA. »Matin« poroča, da bo prihodnji' proračun znašal 40 milijard. List pripominja, da znaša sedanji proračun skoraj 48 milijard, dočim je leta 1932 znašal 52 milijard. Novi proraeun bo vseboval vse redne in izredne izdatke, ki bodo pokriti z davki. Izredne izdatke bodo pokrli s posojilom za .nacijonalno varnost. Vsak naročnik je zavarovan za 10.000 Din Ureiuje Davorin Ravljen. - Izdala «a konzorcij »Jutra. Ado« Hibnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarta Prane Jezeršek. - Za Insemini del Je odgovoren Aloj* Novak. - Vsi v Ljubljani - - - - .;..-. -.._. - Modri Mavriclf Mlad mož je stopil v trgovino in dejal: »Modrega Mavricija imam na prodaj. Koliko mi plačate zanj?« Trgovcu z znamkami je odletel na-nosnik in bi se bil razbil, če ne bi bil z vrvico pritrjen. Potem je presenečeno pogledal mladega moža in vprašal: »Ali mislite modrega Mavricija, ki no tira tri do štiri tisoč angleških funtov ?« »Modrega Mavricija, ki notira tri do štiri tisoč angleških funtov!« »čudno ...«, je zamrmral trgovec z znamkami in začel nervozno sukati zgornji gumb svojega suknjiča. »Ali ne bi za trenutek sedli?« je potem iznena-da vprašal. Medtem je načečkal nekaj besed na kos papirja in ga brez besede pomolil svojemu prodajalcu. Ta je napisano prebral, odprl usta in presenečeno "ogledal mladega moža, ki je znamko proda-jal. »Torej, če smem zdaj prositi...«, se je trgovec spet obrnil k mlademu možu. Ta pa je vzel iz listnice kos svilenega papirja in izvil iz njega višnjevo znamko, ki je bila že nekoliko pobledela. »Tu, prosim ...« Trgovec je vzel znamko in jo obrnil proti svetlobi. Potem jo je pozorno gledal s povečevalnim steklom in jo položil naposled nazaj na pult. »Menda veste, kako malo. je znamk te vrste in da vse imajo lastnike, ki jih ves svet pozna ...« je dejal mimogrede. »Moia znamka je ena izmed tistih, ki bo zdaj menjala lastnika«. Trgovec je zamišljeno pogledal konce svoiih prstov »Menda veste tudi to, da je razen tega malega števila pristnih r,namk naj-mani desetkrat toliko ponarejenih«. »Ni mogoče!« Pogled trgovca z znamkami je skrivaj šinil s konic prstov na kazalec zapestne ure in potem iznova nazaj na konice prstov. »O, res je tako«, je nadaljeval. »In pomislite, ali ni čudno, da je prišla prav v zadnjem času prava poplava ponarejenih Mavricijev. Slučajno poznam nekega gospoda s ponarejevalskega oddelka kriminalne policije ... prav prijazen človek je drugače... in ta mi je rekel, da se policija zelo trudi in da upa, da se ji bo v kratkem posrečilo odkriti gnezdo ponarejevalcev...« »Zdaj imate prav lepo priložnost...« »Kako pravite, prosim?« je vprašal trgovec in pomež'knil. »Mislim, da lepše priložnosti za trgovca z znamkami ne more biti, kakor da si kupi enega izmed pravih Mavricijev.. Če človek pomisli, da ...« Prav tedaj so se s sunkom odprla vrata trgovine in dva gospoda odločnih obrazov sta hitro stopila čez prag. Eden je ostal pri vratih, drugi pa se je hitro približal drugemu izhodu iz trgovine. »Po svojem prodajalcu ste nas obvestili', da ste zasačili ponarejevalca modrih Mavricijev«, je deial mož pri vratih trgovcu z znamkami. »Če se ne motim, je torej ta mladi gospod ...« • Mladi mož je planil pokoncu in se pognal na trgovca: »Nesramnost! Kdo sta ta dva človeka?« je vzkliknil. »Moj prijatelj s ponarejevalskega oddelka kriminalne policije in eden izmed detektivov«, je prijazno odgovoril trgovec z znamkami. Mladi mož se je presenečeno umaknil za korak nazaj in začudeno pogledal oba došleca. »To je pa največja nesramnost, ki se mi je doslej v življenju primerila«, je udarilo iz niega. »Ponujam vam zaklad, priložnost, ki se nikoli ne vrne, vi pa me za zahvalo žalita na najbolj nezaslišan način in trdite, da je moj modri Mavrici j ponarejen ! « »Saj je res ponarejen«, mu je hladno segel trgovec v besedo. »In niti natanko ga niste preiskali!« »Dragi moj«, je z nasmeškom odvrnil trgovec, »to ni niti potrebno. Noben lastnik modrega Mavricija ne pride v prvo trgovino z znamkami, ki jo sreča na poti, in ne ponudi modrega Mavricija kar tako ...« »No, med lepe ljudi sem prišel!« Uradnik s ponarejevalskega oddelka je šele zdaj dobil priložnost, da se ogla- si: . »Nič žalitev, prosim! Takoj bomo ugotovil dejanski stan.« Poiskal je mikroskop, pinceto in nekaj vzorcev znamk iz majhnega kovče-ga. Potem je vzel še modrega Mavricija in ga položil pod mikroskop. Obračal ga je na desno, obračal na.levo, pogledal še enkrat v mikroskop, držal znamko proti svetlobi, jo primerjal z vzorci, dolgo, dolgo, in njegov obraz je postajal čedalje daljši. »Gospod moj«, je dejal nato in v glasu se mu je brala zadrega. »Pros'm vas moramo oproščenja ... toda ... saj me boste razumeli ... z eno besedo .. • znamka je pristna.« »Razumem«, je dejal mladi mož. vzel znamko in se obrnil k vratom. »Prav dobro razumem. Prišel sem v trgov no, ki zahrbtno ščuva policijo na svoie odjemalce. Hvaležen sem vam za te besede, gospod komisar ...« Trgovcu z znamkami, ki je stal sredi trgovine kakor prikovan in pošteno bled se je šele zdaj razvezal jezik. »Ostanite!« je dejal mlademu možu s povzdigni en i mi rokami. »Nikari ne pojdite ... Počakajte... tri tisoč funtov vam dam... tri tisoč petsto funtov«. »Zbogom!« je deial mladi mož in zaloputnil vrata za sabo. sreča. Divjaški duhoven je zažgal ogromni gozd in Andrej se je z Marinko komaj otel iz ognja. Naposled se vrneta v taborišče. Zdaj fo vse ovire premagane in ekspedicija se bo lahko mirno lotila dela. Andreju ob strani bo stala za zmerom Marinka. Knez Voroncev Spretno ustvarjena napeta vrsta prizorov. Ne samo, da si občinstvo želi takšnih dogajanj, marveč nam ta film nudi tudi kulturno zanimive vpoglede v svojevrtno eksistenco beloruskih bivših oficirjev in njihovih družin. Korupcija je na dnevnem redu in dejanje, ki ima precej opravka s kriminalom, se razpleta zanimivo, z uporabo znanega motiva o dvojniku, ki pa je tu spretno izkoriščen. Režiral je Artur Robinson, ki si je med nemškimi filmskimi umetniki pridobil zelo lep sloves. Brigita Helm glumi vlogo. Toda največje igralsko odkritje je dr. Albrecht Schönhals, ki je po dolgih letih gledališkega dela v Dortmur.du in Hamburgu našel pot k filmu. Tudi D'u-najčanka Hansi Knotek je v tem filmu ljubezniva. Film ni brez komike in bo gotovo zadovoljil tudi ljubljansko občinstvo. Ho - Ruk ! Polno je v življenju dogodkov, ki so usodni za vse življenje. Dva mlada študenta tehnike nista nikoli mislila, da bosta namesto inženjerske diplome dosegla igralsko slavo. Hudo je življenje študentov, ki nimajo bogatih staršev. Voskovec in Ve-rich — odveč je poudarjati, da sta to najboljša komika — sta študirala tehniko, toda za študije je treba denarja. Instruirala sta in še sta poleg tega stradala. Naključje jima je pomagalo. Nastopila sta pri neki dobrodelni predstavi. Kako pa, uspeh je bil nepričakovan, občinstvo navdušeno. In okretna mladeniča sta znala uspeh hitro Zvonomir Rogoz izkoristiti. Ponudila sta se kabaretom in kot nerazdružljiva tovariša sta bolj in bolj zmagovala nad praškim občinstvom. Vo-sikovec in Verich sta kmalu spoznala, da J lahko vedra umetnost prinaša mnogo več denarja, kakor inženjerska diploma. Danes imata svoje lastno gledališče v Pragi in nastopata dnevno. Da, kadar vas pot nanese v Prago, privoščite si en večer v njunem gledališču! Samo pravočasno si zagotovite sedež! Voskovec in Verich slovita dandanes tudi že izven Češkoslovaške. Seveda si je filmska produkcija zagotovila njuno sodelovanje. Ustvarjala sta silm »Ho — ruk!«, ki je polnih 5 tednov tekel v Alfaibioskopu v Pragi in si ga je ogledalo 70 tiseč gledalcev. Poleg obeh komikov in simpatične Helene Buševe glumi v tem filmu odlično vlogo tudi dobri naš znanec Z-vonimir Rogoz. Prav v kratkem bo film tekel v Ljubljani. Iz akvaristove torbe O rakih in ribicah Sonce, kako si nam potrebno v sedanjem času! Ne le da oživljaš naše č u-vstve.no življenje, temveč tudi za naše akvarije, kjer so nekatere rasllime preneh-le z rastjo, in pa za naše jzlete k vodam! — V tem času s: lahko nalove par 2 do 3 cm dolgih rakov, ki se tudi v akvariju prav dobio {jočutijo, če najdej.o dovolj lumie v obliki nastrganega ine^a, razkosanih deževnikov, manjš h pos'ranic, ličink mlado'etnic in komarjev. Najbolje je, hraniti jih zvečer, če so še drugi sostrrnvalci v akvariju, sicer jim vse jKijedo. Ljubke živalce so. ki jim napravimo skrivališča v obliki pr> . znih šk< !jk in votlin s pomočjo labore. Skrivališča pc/rebujejo, ne morda, ker jih napadajo sostanovalci drugih živalskh skupin, temveč ker imajo pohvale vredno navado, da slečejo staro strajčico, nakar so silno mehki ter bi jih ribe ugonobile, ko bi se ne skrivali v svojih hišicah. V niih ostanejo nekaj dni. dokler j':m ne zraste nova srajčica. Med os!a-limi najdišči so r:ki baje v jarku tik Pod-rožnika, a tudi v potok;h. ki m rini ja jo na vznožju Golovca, jih najdemo v luknjah med koreninami jelš. V morju so pa med ostalimi raki s a molarci. ki si omisi i io hišico v obliki prazne polževe lupine. Trup se prilagodi lupini, zadnji del s svojimi desnimi okončinami vred pokrni. Rak je v lupini varen, a poleg tega se naselé na lupini' morsk vetrnice, ki ga branijo s svojimi ožigalkami raznih nadležnežev. Za te nepodcenljive zasluge ga pa prikra jša io Pesta glede hrane, ki se je meni nič tebi nič pol a ste. So pa tudi ribe, ki v bojazni za svoje življenje poiščejo kako pripravno živalco, v katero se vrijejo in jo zapuste. če so lačne in za časa dnsti. Ta vrsta ribic je v toplih vodah, v Sredozemskem morju jo pa zastopa poleg ostalih iglarka. zelo ='egnjena ribica, ki se ji ozkemu traku -podobni trup proti repu zašilja. Riba je pvetjg in prozorna, sko-roda vsako žilico vidimo. Repne in trebušnih plavut ni. hrbtna plavut ie zelo nizka in sega do konca trupa, ravno teko dolga je tudi podrepna plavut. Ta se začenja tik pod prsnimi plavutmi, kjer je tudi izmetna odprtina. Glavica je topa. gobček nodstojen. Zanimivo je onazovati, ka-ko se živalca zarije v kakega br'zigaca, ki spada k iglokož-cem. Oblika oevastega brizgača nas snomi-naj na debelejšo cev ali pa na Prva. Vzdolž trupa so brazde in iz njih pomoli nožice. ko potuje po dnu. Usta in izmetna odprtina so na nasprotnih koncih. Okoli ust so lovke, ki naBkujeio cvetnim listom. Pri izmetu i odprtini. po kaiteri potegu je in izpahu je brizg ač •vodo, čaak i-glarka in ko se razširi, vtakne ribica gobček vanjo, koi nato pa zarije rep v usta. Gobček zapusti izmetno odprtino, riba pe zravna in pogreza rep globlje in cri obi je. dokler naposled ne zgine v notranjosti Ker je odrasla riba samo 15 do 18 cm dolga, ne povzroča brizga™ nobenih težkoP. Na prostem najdejo, vendar samo v globlji vodi. kvečjemu tri ribice v kakem briz^P-u, navadno pa samo eno. Za Pasa drsti izloPa ribica sluzasto, ploščata snov z :krami. ki pa ne pad o'o na dno. Tri dni nI a^ a io '"kre v vodi, nakar se izležejo mladici. Nìim zraste na zaPetku h-rlbtne nI avuti prožna mesnato nit z maihnimi. listu nodobn;mi privesiki, nali-k kratki veiici. Mlade ribe stoje z glavo navzdol in z navzdol nove«- -nim ve ima Hm izrastkom. Potaha je. da s^i-3?Ho te vpi'tcp kot neka vrsta za ma«1^ živalce, ki jih riba popade, ce se ji pribli- ža 'O. Nekatere druge vrste tega rodu se vtt-hotapljajo v morske zvezde in tudi v žive morske školjke. Znanstveniki so našli v neki taki školjki ribico, ki je bila ovita v biserno plast. Riba je smuknila med lupini in poginila, nakar jo je školjka pobi ser ila. V morju je mnogo živalic, ki se na opisani način skrivajo, zavedajoč se svoje slabosti. Nekaterim ribam je pa priroda podarila poseben oklep. Sklenoluskavke jih imenujemo. Tako n-a primer ima ščukec s svojim dolgim, kljunu podobnim gobčkom rombaste sklenoluske. prava jesetra pa koščene kožne ščite. Razna so pota prirode, po katerih obvaruje svoja bitja. 0. S. Kupuj óomace blago ! Trgovec pa se je napol nezavesten zgrudil v najbližji naslanjač: >0,« je zastokal, »prvič v življenju sem imel lepo priložnost, pa se mi je moralo to primeriti... O, jaz, idijot!« * Tri dni nato je stopil mladi mož spet v trgovino. »Vi!«... Samo to je vzkliknil trgovec z znamkami. Toliko, da ni padel mlademu možu okoli vratu. »Vse sem premislil,« je mirno odvrnil mladi mož, čeprav se mu je videlo, da je še zmeraj užaljen. »Prav za prav je bila vaša razburjenost unravičena, no... saj ni več vredno o tem govoriti. .. « Obraz trgovca z znamkami je zaža-rel. Zajecljal je nekaj besed v opravičilo. »Tri tisoč pet sto funtov ste rekli,« mu je segel mladi mož v besedo. »Tri tisoč ret sto, na ček. Banka je v sosedni ulici. »No, reci va, tri tisoč šest sto funtov.« »Velja!« Lord Bentliwortli, lastnik četrte največje zbirke znamk na svetu, je dobrohotno potrepljal trgovca z znamkami po rami in mu dejal: »Slišal sem, kakšno srečo ste imeli.. . modri Mavrici?, hudiča!... Kaj takega človek ne dobi vsak dan in — mene bi ta znamka zanimala. Sicer imam že dva d^bra Mavriciia. toda, kakor som slišal, ie tudi Američan Linfflev drugemu nn sledu On ie moj tekmec... saj veste .. in md bi obdržal rekord v modrih Mavricijih Sai me razumete. .« Trgovec z znamkami ga je razumel. »In koliko — hin — bi znamka etnia?« je vprašal lord Benthworth. »Pet tisoč funtov.« »Xo, kar pokažite jo!« Lord Benthworth je oprezno vzel znamko v roko, jo pogledal proti svetlobi in jo potem z nasmeškom položil nazaj na pult. »Zelo mi je žal, da vam moram pripraviti razočaranje... toda ta znamka je ponarejena.« »Kaaaaj? Mvlord, to vendar ni mogoče ...« »Dragi gospod.« je odvrnil nekoliko nejevoljno lord Benthworth. »Če ima človek dva modra Mavricija, se mora že bolje spoznati... To mi lahko verjamete « »Toda, Bellerbv!« je poklical trgovec svojega prodajalca. »Vi ste vendar sami videli... Strokovnjak s ponarejevalskega oddelka je rekel ,da je znamka pristna . . .« Prodajalec je bil bistrejši kakor njegov gospodar. »Lord Benthworth utegne imeti prav,« je dejal. »Možak je moral imeti vsekako dva modra Mavricija. Tisti, ki je bil preiskan, je bil pristen. Ta pa bo ponarejen.« * »... kako znajo ljudje človeku otežiti življenje,« je dejal mladi mož, ki je bil prodal trgovcu z znamkami modrega Mavricija, svojemu prijatelju, s katerim je sedel na terasi neke pariške kavarne.» Če ukradeš napol slepemu dedcu modrega Mavricija iz zbirke. ga nadomestiš s ponarejenim in hočeš ukradenega prodati, ti ne bo nihče veriel. da je pristen. Če pa znaš to okoliščino pravilno izrabiti in ponudiš pristno znamko, se delaš užaljenega, ker ti ne verjamejo ... in potem prodaš ponarejeno znamko, lahko iztisneš iz lindi prav čednn vsotico. Vidiš, prijatelj, to je metoda!« (Iz angleščine R.) TEDEN DNI FILMA rigita Helm in Albert Schönhals v velikem filmu »Knez Voroncev«. Na večji sliki pa sta Albert Schönhals in Hansi Knoteck. Prizori so posneti na francoski rivieri. Režiral je Artur Röbison. Hudožestvenlki na ljubljanskem platnu Rusija s svojim filmom osvaja svet. Komaj je minilo nekaj let, kar so dobili Rusi prve aparature za izdelovanje govorečih filmov, že so poslali po Evropi serijo filmov, o kateri se lahko reče, da so po svoji vsebini in tehnični izdelavi visoko nad sodobno evropsko produkcijo. »Pot v življenje«, »Pastir Kostja % Vihar«, to so bili trije filmi, kakršnih nam na pr. Amerika še ni dala. V Ljubljani igrajo zdaj v Matici resno, globoko dram,o »Gospoda Golovljevi«, v kratkem pa pride še ljubezenska pustolovska zgodba Zlato jezero«. Dva ekstrema po vsebini, a dve umetnini. Da se je ruskemu filmu posrečilo prebroditi vse slabosti začetništva, ki spremljajo razvoj vsake mlade umetnosti, temu je med vsemi dosedanjimi filmi najboljši dokaz film »Gospoda Golovljevi«. Rusija je izdelala zadnja leta nenavadno veliko število filmov, toda skoro vsi so ostali v ruskih mejah, delno zaradi vsebine, delno zaradi preveč poudarjene tendence. Ker so si pa ruski producenti in igralci hoteli odpreti pot do filmskih tržišč izven svojih meja, so morali preiti na filme, ki so ohranili vso moč in temperament le velike slovanske umetnosti, a brez moteče, včasih neokusne tendence. To se jim je v »Golovljevihi posrečilo. Gospoda Golovljevi« nam opisuje življenje ene same družine in njenega propada. Film se godi v 19. stoletju, v času, ko je bila še skoraj Vsa rodovitna zemlja v rokah fevdalnega plemstva, ki pa je že začelo počasi izgubljati svojo moč. Slabljenje te moči se je pričelo v dekretu o osvoboditvi tlača-nov (1801.), ki je bil zelo povoljen za interese industrijalcev, ker jim je omogočal, da so si izbirali delovno moč med kmeti. Film »Gospoda Golovljevi« je izdelan po istoimenskem romanu Saltikova — Ščedri" na in nam kaže propadanje malih plemi-čev. Golovljevi propadajo, gledajo le vsak sam nase in njihovega nekdanjega zmisla za skupnost je zmanjkalo. Egoizem je zamenjal principe starin. Golovljevi padajo drug za drugim Ostal je samo stari Jaduška, ki se bori. da si ohrani premoženje in ime. Posreči se mu, da origani vso družino in da postane edini lastnik. Neusmiljen skopuh je in izrablja tlačane do krvi. v svoji sko-posti pusti svoje najbližje sorodnike, da skoraj od lakote pomrjejo. Toda nereelen človek je. V neki noči strahu in groze umre in sposobnejši zavzamejo njegov prostor. Ves film je zgrajen na nenavadnem talentu najboljšega igralca nove Rusije — Gardina. On, Juduška Golovljev dvigne s svojo močno igro film v višje dimenzije. To ni več igra, interpretacija, to je kos resničnega življenja, tako podan, kakor ga je moral v resnici preživeti, pretrpeti in občutiti Juduška Golovljev Gardin oživi in izpolni vse okoli sebe s tistim težkim, motnim vzdušjem, ki nas prisili, da zavzamemo določeno stališče do vsake osebe, da se resnično udejstvujeroo v tem življenju, da se bijemo, veselimo, jokamo, sovražimo in ljubimo. Juduška, ta skopuh, ima dušo, pokvarjeno dušo, ljubi, toda ta ljubezen je prekletstvo. Načrte ima, toda ti načrti so propast vsem bližnjim. Toda človek je vseskozi. Ne človek v splošnem zmislu besede, abstrakten človek v svojih skrajnih nagonih, ampak določen posameznik, z določenim značajem svojega razreda in preciznimi, logičnimi dejanji. Juduška Golovljev je slika svoje dobe. Samo oseba je v tej vrsti raznih ljudi, toda prav tak, kakor bi bil vsakdo v istih okoliščinah. Razen čudovito doživljene osebnosti Ju* duške Golovljevega je v tem filmu verno orisano vse osredje malomestnega življenja s svojim gledališčem in rampo, odkoder seže svetlob-a samo do kolen lepih žena na odru — ker noče kazati pokvarjenosti vsega, kar je višje in globlje. V tej svetlobi se pleše in poje, toda le malo bolj v ozadju, kjer se končujejo deske, se spet nadaljuje svet pokvarjenosti, prostitucije, strupa in smrti. »Golovljevi« so morda med najboljšimi novimi ruskimi filmi. Docela drugačna po svojem žanru je »Zlata jesen«. Naj navedemo kratko vsebino: V neprehodnih soteskah Altaja je nekje zlato jezero, ki ima obilno zlate rude. Tja je poslala vlada znanstveno ekspedicijo, da pregleda ozemlje in izvrši vse potrebne priprave za izkopavanje zlata. To odpravo pa čakajo hude ovire. V pragozdu živi divjak — duhoven, ki moli še ogenj in preklinja vse, kar je moderno, zlasti pa člane te odprave. Ta duhoven se priključi tolpi lopovov, ki hočejo sami izrabljati zlati rudnik in strahuje z njimi vladno ekspedicijo. V njeno taborišče j>ošlje vohuna Unaja, da bi tam oviral delo. Unaj ubije geologa in tako prisili ekspedicijo, da mora prenehati z delom in čakati prihoda novega strokovnjaka. Novi geolog Andrej — sposoben, pameten in hrat-er možak — se je odpravil na pot, da poišče zlato jezero. Za vodnika vzame s seboj pogumno dekle Marinko, toda med potjo ga napadejo lopovi. Andrej se na čuden način reši, toda dekle vzamejo razbojniki s seboj. Po mnogih pustolovščinah pride Andrej naposled v tabor, ki inora dosti trpeti zaradi čedalje bolj pogostih banditskih napadov. Nekoč izve Andrej, da je Unaj vohun, in ga hoče prisiliti, da ga odvede k zlatemu jezeru. Med potjo Unaj v močvirju utone, Andrej pa premaga v vročeni lH>ju sam razbojnike in reši Marinko. Vrača se k svojim ljudem, tode med potjo ju doleti še ena ne-