V LJubljani, dne 2. novembra 1939 Upravništvo m uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, Knafljeva ul it 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126. Račun poštne hranilnice, podruž v Ljubljani št 10.711. Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9. polletno 18, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12, polletno 24, celoletno 48 din. — Amerika letno 1 dolar Dobrote, katerih korist je zelo dvomljiva Od uglednega kmečkega zadružnika smo Dreielj naslednji dopis, ki ga ob-javliamo kot zanimiv donesek k reševanju kmečkega vprašanja Te dni so hrvatski listi polni hvale svoji banovini zaradi uzakonitve uredbe o zaščiti kmečke posesti pred izvršbo Tudi v našem časooisiu smo čitali kratke pripombe, ki vse soglašajo v tem. da bi bila tudi za našo banovino slična zaščita potrebna Sodim, da bo dobro, da si malo pobliže ogledamo to uredbo ki velja za enkrat le za banovino Hrvatsko Zaščite pred izvršbo so deležni le kmetje. Poiem kmeta se v glavnem krije z označbo, kakor io ie postavila uredba o likvidaciji kmec^k'h dolgov Od izvršbe so izvzeta stav-bišča s hišo in gospodarskimi poslopji do na i več 20 arov (pol orala) zemliišča Mimo tefa ie izvzeto po nol ha zemlie za vsako osebo, k* je v sorodstvu z lastnikom posestva. toda se ne more sama preživljati, pač pa živ* v skupnem gospodarstvu z lastnikom Ne oziraie se na število članov kmetije so zaičitpni naimani 3 ha. Zaščita velia za vse teriatve torei tudi za davke in kmečke dolgove nri Agrarni banki; izvzete ?o le terjatve za poravnavo škode pri zločinih usmrtitve aH noškodbe telesa Na prvi pogled ie ta uredba velika dobrota za moleča človeka Za zgled bil stari srbski zpkon o zaščiti nainuineišega dela kmetiie. ki pa je tam veliko ohširneiši in so se z» iivpliavlienie teoa zakona za vso državo že zpIo borili vseh 21 let našf državne 8kwni vse dolgove do 10 0(10 din Koliko hude k^-vi ie napravila ta določba, s katero so s» okoristili tudi prav premožni kmetje" dos^krat na «kodo svojih sosedov Z novo uredbo bodo izgubili v sosedni banovini vsi urvniki malih kmetov deiansko še tisti del svoiih terjatev, ki iim ga je pustila uredba o likvidaciji kmečk'h dolgov . Zaman bo odslej takšen zaičit^ni km»t tudi -v hudi nesreči posoiila. Kdo mu ga bo dal, ko bo vsak vedel, da bo odvisno povsem od dolžnikov*» poštenosti, če mu bo ta hotel vrniti pocoiilo Da ne gre tu za resnično pomoč bednim dolžn'kom in za nekakšno resno zaščito kmečke posesti kot nosilca narodne moči in zdravia. iasno priča smešno nizka odmera -zaščitene zemlie V naših razmerah ie potrebno za preživljanje ene osebe naimanj •1 ha njive, uredba pa določa le polovico te-'ga Kie so travniki za krmo živine, ki bo dajala niivam gnoj. kje je gozd. ki nai da ste-Ijo in kuriavo? Male družine dveh ali treh oseb b' ie nekam životarile na tei zaščiteni s zemlji, toda kako naj živi šest ljudi od 3 ha zemlje, to naj povedo zagovorniki te nove uredbe med nami. Takšne zelo dvomljive dobrote mora odklanjati vsak, kdor ve, da se ne da s slamnato bilko podpreti rušeča se stena. Vsi vemo. da je današnje stanje za našega kmeta nezrosno in da kmet propada od leta do leta Za ozdravitev globokih ran, ki so mu jih zasekali nesposobni voditelji, nikakor ne zadoščajo takšni obliži, kakor ie nova uredba banovine Hrvatske o zaščiti drobca kmetije pred izvršbo. Culi smo v zvezi s tem blagro-vanje, da bo imel sedaj hrvatfki kmet vsaj glavo na suhem. Če je pa želodec prazen, je takšna glava lahko prav nevarna ne le soseščini, temveč vsemu občestvu. Toliko se mi je zdelo potrebno kot kmečkemu človeku povedati že v naprej tistim kmečkim odrešenikom, ki bi hoteli tudi pri nas z glasno samohvalo reševati pereče kmečko vprašanje s počenim grošem kaj dvomljive zaščite drobca kmetije, , '. / r „ Vprašam le eno: Kdo in na kakšen način bo pa spet spravil do veljave po takšnih in sličnih uredbah iztirjeni pravni čut širokih mas? V celjski »Novi dobi« sem čital. da se savinjski denarni zavodi bridko pritožujejo, da kljub lepim denar-cem, ki so jih letos polegnili za hmelj, hmeljarji nočejo poravnati svojih obveznosti To so že posledice nespametnega reševanja našega kmečkega vprašanja s sredstvi, ki niso v skladu s splošnim pravnim pojmovanjem in izpodjedajo zdrave temelje vsega našega narodnega gospodarstva. A. I. Tudi vprašanje izselitvi Memcev Beograjska »Politika« objavlja članek, v katerem se bavi z vprašanjem izselitve Nemcev iz držav južne in jugovzhodne Evrope. Navajajoč izjave nemškega kancelarja Hitlerja o vprašanju preselitve nemških manjšin naglaša, da bi izvedba te izselitve ustvarila ugodnejše pogoje za ohranitev dobrih odnosov med Nemčijo in podunavskimi državami. Manjšine, ki so kakor otoki sredi prebivalstva drugega plemena in jezika, često s svojim zadržanjem povzročajo spore med državami, ki so v ostalem v vseh drugih okoliščinah navezane med seboj, da žive v miru in. prijateljstvu, čeprav bi bila nalcga manišin, da bi bile vez med državami, v katerih žive, in sosednimi državami, ki jim pripadajo po jeziku Tudi Jugoslavija je zainteresirana pri splošni ureditvi tega vprašanja. V Jugoslaviji živi 450.000 Nemcev, in sicer okoli 300.000 v Vojvodini, ostali pa v Slavoniji, Hrvaški in Sloveniji. Na drugi strani je v Nemčiji okrog 150.000 jugoslovenskih rojakov, in sicer okoli 80.000 Slovencev na Koroškem in prav toliko Hrvatov na Gradiščanskem. Odločitev kancelarja Hitlerja bo po njegovi želji vsekakor uresničena. Tisk v podunavskih državah poudarja, da bo ureditev tega vprašanja napravila konec vsem nesoglasiem med Nemčijo in niimi. kakor se ie to zgod;lo tudi med Nem-čiio in Italijo, kar bo gotovo pripomoglo k utrditvi miru in dobrih odnošajev v tem delu Evrope. Àmerika bo dobavljala orožje Angliji in Franciji Ameriški senat je te dni s 63 proti 30 glasovom sprejel zakonski predlog za izpremem-bo sedanjega nevtralnostnega zakona v obliki, kakor ga je predlagala vlada, z nekaterimi senatnimi dodatki. Predlog pride zdaj spet pred reprezentančno zbornico, v kateri pa je istotako zagotovljena zanesljiva večina. Najvažnejše zakonske odredbe, ki bodo stopile v veljavo z ukinitvijo prepovedi izvoza orožja in municije iz Zedinjenih držav so naslednje: 1. Dopušča se prodaja orožja in municije vojskujočim se državam proti plačilu v go-tcviri 2. Prepoveduje se prevoz orožja in municije v luke vojskujočih se strank ali luke nevtralnih držav z ameriškimi ladjami. 3 Z gotovimi izjemami je prepovedano prevažati potnike in blago ameriškim ladjam v voiskujoče se države. 4. Pošiljanje vojnih potrebščin vojskujočim se državam se dovoljuje samo toliko, kolikor so te potrebe namenjene vladam teh dr-žfv prepoveduje pa se pošiljanje vojnih potrebščin zasebnim trgovinskim podjetjem 5. Prepoveduje se izdajanje blagainiških bonov ali podobnih vrednostnih papirjev voj-skuiočih se držav v Zedinjenih državah Angleški listi prinašajo že nrva razmotri-vanja o tem. kaj in koliko vojnih potrebščin bodo lahko Zediniene države dobavljale Angliji in Franciji, ko bo stopil v veljavo zakon o ukinjen ju izvozne prepovedi ' Listi ra-čunaio. da bo v tem pogledu Pomen Zedi-nienih držav v sedanii vojni še vse večji, kakor je bil v letih 1914. do 1918. V prvi po- STRAN 2 _____ I ...........MU' ■■■■■■ ——— lovici svetovne vojne so dobavljale Zedinjene države zapadnim velesilama razmerno majhne količine orožja in drugih potrebščin. Prva ameriška letala so se pojavila na zapad-nem bojišču takrat šele poleti 1918., prvi v Zedinjenih državah izdelani težki topovi pa so se oglasili na zapadu celo šele jeseni leta 1918., torej tik pred koncem vojne. Tankov ameriškega izdelka je bilo ob sklenitvi premirja na vsem zapadnem bojišču vsega skupaj 18 Danes so po zagotovitvah angleških listov razmere bistveno drugačne. Ameriška oboroževalna industrija se je po vojni specializirala na nekatere vrste napadalnega orožja, ki so baje edinstvene na svetu Ameriški lahki in srednji tanki veljajo kot vzor za slič-ne izdelke vseh drugih oboroževalnih industrij Enako slovi ameriška letalska industrija za nrvo na svetu. K njej so hodili v šolo Angleži, Francozi, Nemci in Rusi. Ameriška letalska industrija izdeluie naimočneiše letalske motorje in letala z največjo brzino. Nemški zunanji minister Rbbentrop je v svojem nedavnem govoru ponovno obdolžil Anglijo, da je kriva zdajšnje vojne in pol" skega poloma. Države, ki so Nemčiji naklo-niene, so Ribbentropov govor odobravale. Anglija. Francija in druge demokratične države pa so ga zavrnile, češ da R'bbentropov govor ne vsebuje nič drugega kakor same delno in docela neresnične trditve. V dokaz temu. da Anglija ni kriva poloma Poljske in zdajšnie vojne, je angleška časopisna agencija »Reuter« objavila tole- Na odgovornih mestih smatrajo, da na-sprotuiejo Ribbentropovi trd'+vi, da bi bila Angliia že več let taino pr^ravljala vojno ter odbila vse Hitlerieve predloge za mirno rešitev sporov, tale deistva- 1. Anglija je dovolila Hitlerju ponovno uvedbo splošne vojaške obveznosti, dovolila je Nemčiji vojaško letalstvo 'n vojaško za- -»-o-^v,--. /^vs+riie in Da je jahala ženska hkratu z moškim enega konja, ni bilo v teh krajih nič nenavadnega, Namana je le skrbelo, če bo belec zaradi dolge poti lahko premagal takšno težo Zazdelo se mu je, da se je že predolgo mudil v vasi, zato je pognal belca polagoma v dir Jahala sta preko Džebela Arusa v smen proti severozapadu Čeprav je nosil belec dvojni tovor, mu gospodar ni dovoljeval ni-kakega odmora. Zdaj pa zdaj je pogladil zvesto žival in ji govoril: »Belec, od tebe je odvisno, če se bova z Dilrubo rešila « Naman seveda tudi sebi in Dilrubi ni privoščil oddiha, čeprav je sicer vedel da preganjalcev ni bilo neposredno za mima Zdaj Pa zdaj ie dopustil, da ie konj počasneje hodil Potovati sta morala zmerom po stranskih potih da bi se čim bolie ogibala ljudi, ki bi lahko njun beg hote ali nehote izdali turškim oblastvom Brez konca "in kraja je trajala dolga pot. Ajun in Dzecin sta bila že za njima Mladi Maronit seveda ni potoval on veliki cesti iz Saide ki ie bila zelc prometna Zvečer se Naman >n Dilruba nista ustavila. dasi sta bila zelo utrujena s konjem vred Vso dolgo noč sta porabila za to. da bi bila čim dalje prispela in toliko boli zabrisala za seboj sled. Malo pred solnčnim vzhodom — Prvovrstni so danes ameriški lovski aparati, dvomotorni srednji bombniki in pa ameriška vodna letala. Ameriške tvornice izdelajo baje že zdaj po 3000 letal na mesec in bodo to število lahko že do pomladi dvignile na 5000 mesečno. Za izdelavo vojnih potrebščin je v Zedinjenih državah na razpolago 12.000 tvornic. Po podatkih listov lahko izdelajo mesečno do 8000 strojnih pušk, 2000 topov vseh kalibrov 2000 tankov, 200.000 pehotnih pušk, 30 milijonov granat in min in 800 milijonov patron za puške in strojnice. Ukinjenje izvozne prepovedi velja za vse vojujoče se države, torej v enaki meri za Nemčijo kakor za Anglijo in Francijo. Za izvoz pa sta postavljena dva važna pogoja: orožje in druge potrebščine je treba takoj plačati in odpeljati jih mora kupujoča država z lastnimi ladjami; ameriške ladje orožja in vojnih potrebščin ne smejo prevažati Praktično bosta zato imeli korist od ukinjenja prepovedi samo obe za-nadni zaveznici sudetskih pokrajin. 2. Anglija je stalno stre-mila za sporazumom z Nemčijo Zdajšnjo an gleško vlado so v Zedinjenih državah in dru gih nevtralnih državah ostro trajali zaradi tega, ker je pri tem preveč ponušesla. 3. Angleška jamstva Poljski so bila dana letos 31. marca, medtem ko je Poljska Hitlerjeve zahteve odbila že 26 marca letos 4. Chamber-lain se je vrnil iz Miinchena lani s Hitlerjevo obljubo, da se bodo vprašanja, ki bi nastala med Nemčijo in Anglijo reševala s posvetovanjem. Chamberlain je dejal: To je mir. ki bo trajal, dokler bomo živi. Šest mesecev pozneje ga je Nemčija izdala s tem, da je zasedla Češkoslovaško. 5. Angliia in Francija sta ugodno odgovorili na italijanski mirovni predlog 31 avgusta letos, toda sta kot osnovni pogoj postavili izpraznitev zasedenega poljskega ozemlja v svoiem odgovoru 2. se^+embra 6. Nemčiia ie voino zakrivila neogibno s tem. da je vdrla 1. septembra letos belcu so že pohajale zadnje moči — sta prispela begunca v Bajrut in se oglasila pri Na-manovih sorodnikih. Sprejeta sta bila z velikim veseljem. Dilruba je bila tako trudna, da je takoj zaspala. ko je legla na posteljo. Naman pa ni smel niti misliti na počitek, saj sta bila še zmerom v veliki nevarnosti. Povedal je svojim sorodnikom, kaj vse je bil doživel zadnje dni, :n ti so mu seveda svetovali, naj hitro ukrene vse kar je potrebno za beg iz države. Naman Abas je napisal nekaj pisem, naročil to in ono. dvignil v Bajrutu shranjen denar ter nakupil najnujnejše potne potrebščine. Nato je poiskal evropski parnik ki naj po svojem voznem redu že popoldne odpluje proti Port Saidu. in plačal na njem dva prostora Ko je bil po več urah pripravljen -a pot, je zbudil Dilrubo se poslovil od sorodnikov in se napotil z ljubiienim dekletom v pristanišče. Ladja se je že pripravljala na odhod Ko sta bila naposled na evron^ki ladji, sta se šele čutila varna pred turškimi oblastvi. Vsa srečna sta se držala objeta, ko je zaplavala ladja po morju da ju ponese v deželo, kjer ne bo zanju več ovire za skupno živlienie v zakonskem stanu Le ena misel jima je še grenila veselje: ali bo gospa Aba-sova lahko brez ovir? prišla za njima? Naposled sta zaljub'ienca prispela v glavno mesto Egipta, kjer ju turška oblastva niso mogla več doseči. Tu sta bila čisto varna V Varšavi je bilo uoatili 50*000 civilnih ljudi Američana William Macdonald m Homer Morris, ki sta se mudila na Poljskem, da sta pripravila vse potrebno za pomoč civilnemu prebivalstvu, sta se vrnila iz Varšave in objavila poročilo o svojih vtiskih. Američana pravita, da je 35 odstotkov (dobra tretjina) vseh varšavskih hiš do tal porušenih, da j* padlo 50.000 ljudi, še več je bilo pa ranjenih. Hudo poškodovanih je 20 odstotkov hiš (ena petina). Nemška okupacijska oblastva so zahtevala poldrugi milijon kvadratnih metrov stekla za okna, da bi lahko ljudje stanovali čez zimo v hišah, ki niso bile porušene. Macdonald je izjavil: Največja škoda je bila storjena v gosto naseljenih okrajih starega mesta in v židovskih okrajih, kjer je še zmerom na tisoče mrličev pokopanih pod razvalinami. Od mnogih hiš v teh okrajih so ostali samo do višine drugih nadstropij segajoči kupi opeke in tramov. Nesrečno varšavsko prebivalstvo, kar ga jo ostalo, nima nikakih sredstev, niti zaslužka, da bi se moglo preživljati. Varšava je bila porušena z letalskimi bombami tn granatami. Najstrašnejše pa so bile posledice obstreljevanja vojaških zgradb s topovi Veliki mostovi na Visli so ostali nepoškodovani Povsod se zdaj marljivo dela na obnovitvi porušenega mesta Najprej je bilo treba militi na popravilo vodovoda, ki že sne1 redno obratuje Zagotovljena je tudi preskrba mesta z elektriko Prebivalstvo dobiva kruh m tople hrano, v Varšavi živeči Neme razen tega še obleko in razne druge potrebščine. Zidje ne dobivajo nikake podpore Po vsem mestu delaio skupine poljskih voin'h uietni- kotr ;n Sidov D O piti POLJANSKA DOLINA Po p lein- -i, .a in pritisnila svojo vročo roko na Neven-rina usta »Nikar ne izgovori tiste usodne besede' Saj ie vse to blazno neumno' Prisegam ti. da on niti ne sluti kai čutim nasproti njemu Morda bi mu niti ne bilo prav, *e bi vedel kako ie z menoj « Zadnie besede >e izgovorila t žalostnim glasom Nato pa je spet vesela govorila v svojem nervoznem oeroiru- »Zdai ie že spet tu 'n jutri ga bom snet videla AH ni prijeten človek? Ali si lahko v družbi z niim žalostna?« Nevenka ie še dolgo časa stala ob oknu svoie sobice in gledala v iezero v *a*eretn so se lesketale neštete zvezdice. Priznanje sestrične Bože ii je bilo pregnalo soanec v srcu je čutila nekako tesnobo ne da bi bila prav vedela za nien vzrok Nato ji ie padlo na um. da bo spet brez doma ko se bo Boža omožila Zdelo se ii ie nemogoče, da bi jo mogel mladi par pridržati pri sebi Da se bo Boža prav kmalu zaročila z Rado"aiiKmi, ni prav nič dvomila. Za Nevenko. ki je že v zeodni mladosti spoznala težave ubožne uradniške družine in ki si je pozneje, ko ji ie mati umrla ter se je oče znova oženil, morala sama služiti svoj kruh. je bila bogata sestrična Boža zmerom otrok solnca. pravljična princesa, kateri se vsaka želja izpolni Tako se bo iznolnila tudi najgloblja želja njenega srca: Boža ima zadosti ljubeznivih lastnosti s katerimi si bo priborila moško srce In kateri moški bi tudi ostal hladen za ljubezen dekleta, ki mu je zmožno nuditi sijajno bodočnost? (Dalje prihodnjič) Da bi bilo čim večje število zanimancev deležnih te ugodnosti, naj bi naročila in prodajo sadja po poštnih zabojih uredila kmetijska, sadjarska in vinarska združenja, ker so ta naiboli za to poklicana. __ Novice • Vodnikova družba izda letos zelo krepko in spretno pisano povest »Nebo gori« izpod peresa pisatelja Ivana Albrehta. Je to povest predvojne Koroške, lepe naše zemlje in žalostne naše usode na niej, boj nemškutar-jev, ponemčencev in naših korenin. S to povestjo se bomo spomnili 201etnice koroškega plebiscita. Vsebina povesti je napeta, slog jako prikupen. Vodnikova družba vabi vse prijatrlie lepe slovenske knjige v svoj krog. Ne odlašajte s prijavo članstva pri naši ljudski književni družbi. Za samih 20 din dobite •b konca novembra itiri lepe knjige. • Važno tolmačenje uredbe elede podpor vpoklicancem. Zadnje »Službene novine« objavljajo tolmačenje ministra za socialno politiko in narodno zdravie o uredbi glede podpiranja oseb. ki so klicane na orožne vaje Po tem tolmačenju mnreio dobivati podporo tudi izvenzakonska žena. izvenzakonski otroci, izvenzakonska mati in Izvenzakonski oče, ako jih ie vzdrževala oseba, ki je bila pozvana v vojaško službo. • 15 in pol milijona ljudi je v naši državi. Uradno objavljajo cenitev prebivalstva nage države za konec leta 1938 15,490 000. Prebivalstvo se ie razdelilo po banovinah (v nekdanjih mejanl takole: Slovenija 1,198 000, drinska 1821000. donavska 2.532 000. mo-ravska 1 630 000. primorska 974 000 savska 2.911 000 vardarska 1,780.000, vrbaska 1 milijon 195 tisoč, zetska 1.040.000 in Beograd 409.000 • Nova avtobusna zveza Celja s Savinjsko «dolino Zaradi ukinjenja večernega vlaka v Savinjsko dolino je uvedlo mesto Celje na progi Celie—Mozirje novo avtobusno vožnjo. in sicer z odhodom iz Celja ob 20.45 in prihodom v Mozirie ob 21.56 ter s povratkom naslednje iutro iz Mozirja ob 6.19 in prihodom v Celie ob 7.30 Avtobus obratuje vsak dan tpr ^arp ic+o tm-rno rc>r\r* Andrej Šolar KOM AN (Z P KRI) VOJNIH ONI PO t THOM1 PRIREUI1. B. R ti besede ni rekel, zjutraj pa je navsezgodaj izginil z doma. Mislila sem, da bo šel samo malo po vasi pogledat Pa Je prejle prišla Kavčevka in mi povedala, da Je že ves čas v gostilni in pije. In zdaj mi nekai kar miru ne da.« »Zaradi tega pa res ni vredno jokati, znati.« »Saj ie res! Ker nič ne pomaga. Ce se bo pa od jeze napil in se potem koga lotil? K blagoslovu ga sploh ni bilo.« »No. pa pojdem tja. Gledal bom nanj, da me bo kai napravil.« »Prav je, Jože! Pa da ga kmalu privedeš idomov ■ Jože se ie odpravil na pot proti gostilni. Ko je stopil v izbo, mu je puhnil v obraz oblak tobakovega dima. Oziral se je na vse «trani. da bi kje v gneči zagledal očeta. Pri vsaki mizi so ga zadržali. »O, ti si. Jože! Pozdravljen! Ali so te spustili na dopust? No, sem pojdi, p izpij ko-«arecf« »Očeta iščeš, kaj?« ga je vprašal Florijan. »Tamle za pečjo je!« Jože je pogledal tja. Šolar je sedel še zmerom na istem mestu kakor zjutraj. ke kakor pri dosedanjih vožnjah, ki ostanejo neizpremenjene. * Ženske naj se vrnejo v družine. Po vesteh iz Beograda se vlada peča z izdelavo zakona, ki bi omogočil večjo zaposlitev moškega osebja, kateremu se bodo izboljšali tudi mesečni prejemki. Žensko osebje bi se pa polagoma vrnilo družinam. * Vsem poverjenikom (-cam) Vodnikove družbe. Vse one gg. poverjenike (-ce), ki še niso poslali svojih nabiralnih pol, prav vljudno prosi Vodnikova družba, naj čimprej pošljejo svoje nabiralne pole, da more družbena pisarna pripraviti vse potrebno za eksoe-dicijo letošnjih družbenih knjig Razpošiljanje knjig začnemo ob koncu novembra. Prosimo vse gg. poverjenike (-ice), da v teh dneh, ki jih imajo še na razpolago za nabi-ranie članov, "ridobe še vse one zamudnike, ki še vedno odlašajo s svojo prijavo. * »Seljački dom« o davščinah na Hrvatskem. Glasilo Hrvatske seljačke stranke za I kmečke množice »Seljački dom« prinaša » uvodni članek o davščinah in piše med dru-I gim: »Davke je treba tako nalagati, da plačujejo vsi enako po svoji možnosti, ne pa tako, kakor je bilo doslej, ko je kmet plačeval vse posredne davke kakor tudi drugi stanovi, po vrhu pa je imel na vratu še neposredni davek v obliki zemljarine. Kmet je v resnici plačal vse davke, ki so jih morali plačevati obrtniki in trgovci, ker so ti spretno vse prevalili nanj. No, morda bi kmet vse to še nekako prenesel, toda zemljiški davek je ogražal sam kmetov obstanek. Zato ne le upamo, temveč smo tudi prepričani, da bo zemljarina v novi Hrvatski kot nepravičen davek odpravljena in izbrisani tudi dolgovi, ki so izhaiali iz te krivice.« * Kmečki vozovi prosti cestnih taks. Gradbeno ministrstvo je podpisalo uredbo, s katero se opraščajo vseh taks za cestne sklade vsi kmečki vozovi vseh vrst, navadni ali na peresih, če služijo za kmečke svrhe in se ne uporabljajo za izvrševanie prevozništva. Uredbo mora odobriti še ministrski svet. * Stroge kazni za navijalce cen v Julifoki krajini. Nadzorstvo nad trgovino na drobno se izvaja v Juliiski kraiini z veliko strogostjo. Dan za dnem objavljajo listi cele sezname trgovcev na drobno in poslednie dni tudi trgovcev na debelo, ki so jih oblastva kaznovala zaradi previsokih cen ali slabe ka- V^frrtcfi KiofTn TiUo in tvjf> nedavno lr-Trto- ' Klobuk si je bil potisnil na teme in strmel kakor brez misli predse. Okoli njegove mize je bilo zdaj dosti ljudi Krasnik. Slapar in še drugi. Tudi Ovse-nek je sedel tam. Jože je čez nje dal očetu roko. »Pozdravljen, oče!« »Kaj? A, ti si tudi prišel Kaj pa te je prineslo?« »Kar tako sem prišeL Pogledat sem prišel, kai delaš « »Kaj?« »Pogledati sem hotel, kako ti kaj gre.« »O, kar dobro mi gre. Vesele volje sem. No, popij kaj! Hudiča vendar!« Udaril je s pestio po mizi. »Natakarica! Se en vrček! Danes pa ne pojdemo domov!« Potisnil si je klobuk na čelo in zapel: »Prej pa ne gremo dam, da se bo delal dan...« Potem je iztegnil roke daleč predse. Ovsenek je Jožetu pomežiknil: »Glej, da ga spraviš domov!« »Ze dobro!« Šolar je strmel na prostor, kjer je stal Jože. Zdaj je bilo tam prazno. »Kam pa je Jože izginil? Ali je mar kar šel?« »Sem že tu, oče!« »Pij vendar, hudiča!« »Ali misliš, da ne bi bilo bolje, če bi šla domov?« »Kaj?« »Bolje bi bilo, če bi šla oba domov « »Oba? Jaz že ne grem.« »Mati je v skrbeh, ker te še na kosilo nI bilo.« vanih šest trgovcev v raznih krajih Istre na zaporo prodajaln za 3 do 7 dni. Na enake kazni je bilo obsojenih v Trstu predzadnjo sredo osem, a v petek šest trgovcev. * Začasna omejitev sprejema bolnikov v ljubljansko bolnišnico. Zaradi gradbenih del v času od sobote 28. t. m. do ponedeljka 6. novembra se sprejem bolnikov v tem času omeji na težko poškodovane in nevarno obolele, katerim ie pomoč in oskrbovanje res neobhodno potrebna. Javnost se o tem obvešča v izogib nepotrebnim potnim stroškom in pritožbam. * Poljedelskih delavcev pravice za čas orožnih vaj. Po odredbi obrtnega zakona ne preneha delovno razmerje poljedelskega delavca, ki je pozvan na orožne vaje in mu ostane pravica do denarnih prejemkov za dobo 4 tednov, če je trajalo njegovo službeno razmerje do nastooa orožnih vaj neprestano naimani leto dni m če za ta čas ne prejema od države ustrezajoče odškodnine. * Konec noiariev na Hrvatskem. V Zagrebu so izdali uredbo o odpravi javnih notarjev v banovini Hrvatski. Glavni del poslov javnih notarjev bo prenešen na sodišča. Z odpravo notarjev na Hrvatskem bo izvršena ena izmed program a tičnih zahtev HSS, ki snrit™» notarska me^ta za nepotrebna. * Smrtna ne*rcčs. Pri duoleSkem mostu se je pripetila smrtna nesreča. Most sedaj popravljajo in pri delu je bil zaposlen twŽL 251etni Janez Zelenko 'z Podvincev nri Ptuju. Spustil se je po Škripcu na tramu navzdol po Dravi, nenadoma pa je škrlpčevje popustilo m vrv se je odtrgala. Zelenko je padel v Dravo. Ker nd znal plavati, je začel klicati na pomo* Tovariši so mu hoteli pomagati in so iskali čoln. da bi ga rešili, pa ga niso mogli najti. Zelenko se je še trikrat pojavil na površini, nato pa je utonil. * Smrtna nesreča v tvnrnici. Nedavno zvečer se je v tvorniei Jugobruni v Kranju pripetila huda nesreča. 251etni delavec Remec Martin, doma iz Litije, je v oddelku za barvanje tkanin odpiral škatlo, v kateri so bile strupene barve. Te škatle odpirajo delavci vedno z zaščitno masko na obrazu, ki jih varuje pred strupenimi plini. Remec pa je to pot zagrešil veliko neprevidnost, da je škatlo odprl brez zašMtne maske. Ta neprevidnost ie bila za nesrečnika usodna. T<"0 ie odstranil pokrov, so puhnili vanj plini V na-«■I^Vm tKmrrflriT cr «•« .>P nokazaV sfrahot- »Zam nrnti T.inbljani, ni "H tudi izkl^U- Besno se je otepal svojega sina, ki ga je držal. Miza se je prevrnila in vsi so planili po-koncu. Še od drugih miz so priskočili ljudje. Nekateri so svarili in mirili, drugi so se vmešali v spor. Hrup je bil tolikšen, da ni bilo mogoče razumeti skoraj nobene besede. Čez ves ta hrup pa se je le slišal Šolarjev glas. »Pustite me!« Jože je držal očeta za desno roko, za drugo ga je pa zgrabil Ovsenek. Se oštir se je vmešal: »Nehajte vendar! To ne gre! Mir mora biti! Narazen!« »Pusti ga pri miru!« mu je zaklical Ovsenek. »Saj bo že sam odnehal in šel z nami!« Potem je zaklical Šolarju: »Andrej, spametuj se vendar! Saj nisi otrok!« Ta se je zdaj že slabotneje upiral in je šel nekaj korakov naprej. Tedaj pa je Potočnik še enkrat zakričal: »Glej ga, lumpa! Nič bolje se mu ne godi kakor njegovemu očetu!« Jože se ie jezen obrnil proti njemu. En sam sunek in Šolar se je iztrgal Pograbil je najbližji vrč za pivo. Težak, lončen vrč. Potočnik se je preplašen odmaknil. Toda bilo je že prepozno. »Na, pes! Tu imaš, pa tu, pa tu!« Tako krepko ga je Šolar udaril nekajkrat po glavi, da se je vrč zdrobil na drobne kosce. Potočnik se je opotekel, potem pa je zgrmel po tleh Jože je potegn.l očeta k sebi. Za trenutek je bilo vse tiho, potem pa so začeli ljudje kričati: | čeno, da se še vedno klati po Gorenjskem. Kam sta Blejčič in Aljančič odnesla ukradeno cerkveno posodo, je seveda tudi vprašanje. Morda sta jo razbila in jo bosta skušala vnovčiti pri zlatarjih, ni pa tudi izključeno, da sta jo zaenkrat kam skrila ali zakopala in jo bosta skušala spraviti v denar pozneje. * V zaporu se je poročil. Oni dan so imeli v Varaždinu zanimivo poroko. V zaporih okrožnega sodišča se je poročil 281etni Rudolf Slatkovič s 241etno Julko Bolfan. Slat-kovič je obsojen na 2 leti in pol ječe zaradi tatvin. Oženil se je, do bi mu žena vodila gospodarstvo. ker nima doma nikogar * Pred sodiščem je moral sleči hlače. O nenavadnem dogodku v sodni dvorani, ki se je pripetil pred okrajnim sodiščem v Sisku, poročajo hrvatski listi. Pred sodnikom se je moral zagovarjati tat, ki je kmetu Nikoli Kokanoviču ukradel hlače. Ker tat ni imel drugih hlač. je prišel na razpravo v -jkrade-nih hlačah. Obsojen je bil na sedem dni zapora. Po končani razpravi je Kokanovič s sodnikovo privolitvijo prisilil tatu. da je kar v sodni dvorani slekel ukradene hlače, nakar je Kokanovič s hlačami zadovoljen odšel. Obsoieni tat je moral v zapor v samih spodnjicah. * Cigan je ukradel konja. V Iški vasi je nedavne noči nekdo odpeljal Jožetu Šilcu iz hleva šestletnega konja rjavca. Koni nima lis dmcrih nosphnth znakov ria turf! np Ona- »Ubil ga je! Jej, kako krvavi! Hitro prinesite vode! Pa po orožnike pojdite! Ubil ga je!« Ovsenek je branil Šolarja. »Pomagajte Potočniku! Naj gre kdo po pa-darja! Ti pa odvedi očeta domov, Jožef« »Po orožnike pojdite! Ne smete ga pustiti, da bi vam ušel!« Šolar je mrko strmel predse. Lasje so mu vsi razkuštrani padali na čelo in v obraz je bil prsteno bled: »Pustite me«, je zarormraL »Saj vam ne bom ušel.« Streznil se je v trenutku. Ko je prišel na zrak, je obstal Po desnici mu je curljala kri Ranil se je bil na črepiniah- »Krvav si, oče! Ali ti je kaj napravil?« »Ne, nič. In tudi držati me zdaj ni treba.« Z ppotekajočimi se koraki je šel dalje. Jože je stopal zraven njega. Nekaj otrok se j« podilo za njima in šepetali so ljudem: »Šolar je ubil Potočnika!« In kjer je šel Šolar z Jožetom mimo kakšne hiše, povsod so se ženske in otroci skrivali za vrati in gledali za niima. Ti pogledi so biU plašni, boječi, zaskrbljeni. »Poglejte, roko ima še krvavo od tega!« je šepnila Kavčevka. Tako je vest o uboju obšla vso vas, še preden sta jo Šolar in Jože prehodna. Kakor ogenj, ki preskakuje s hiše na hišo. In prišla je tudi na Šolarievo domačijo, kjer je kmetica še zmerom čakala s strahom v srcu. Ko je zvedela novico, je stekla na cesto. In ko je od daleč zagledala moža in sina, je takoj vedela, da se je moralo res zgoditi nekaj strašnega. žili so, da se ie >krog hleva smukal na večer 301etni črnolas cigan, ki je najbrž konja tudi odpeljal. Najbrž je cigan iz skupine Hu-dorovičev, ki se sedaj klatijo po ljubljanski okolici in ki se zatekajo v gozdove Krima, potem kadar so iim orožniki že preveč za petami. * Rekruti, rezervisti m njih starši, pozorl Z nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica št 14), ki vam pove. ali je prošnja sploh izvedljiva ali ne. Ce je izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Ne zamujajte časa in hitite z zadevo! Za odgovor priložite znamko za 6 dinarjev * Kaj čakate? Ali hočete spet naročiti cenik šele potem, ko ga bo zmanjkalo. Pišite še danes trgovski hiši Stermecki, Celje, po novi cenik in vzorce. * Ponarejene kovance je razpečal cigan Janko Brajdič, znan med tovariši pod imenom Janko brez roke in pristoien v občino šmi-hel — Stopiče. Stari grešnik je bil že 15-krat kaznovan in je odsedel tudi osem let robije zaradi ponareiania denarja. Mož je vitke postave, suhega zagorelega obraza in pri govorjeniu kaže zobe. Manjka mu leva roka nnd komolcem. * Umor v Kobilah nepojasnjen. Pred senatom novomeškega okrožnega sodišča se je zagovarjala 311etna Justina Vrstovškova, delavka iz Brezovske gore nri Leskovcu, obtožena umora posestnikovega sina Jožeta Kranjčeviča, ki ga je v noči na 15. julija nekdo v Kobilah ubil s sekiro. Pokojni Jože Kranjčevič, ki je bil sin bogatih kmečkih staršev, je imel ljubezensko razmerje z Justino Vrstovškovo, a je mati tej zvezi na vso moč nasprotovala Usodnega večera si je Jože pripravil ležišče pod kozolcem, ki ga je njegova mati vdova nedavno s posestvom vred kupila na dražbi od soseda Martina Božiča, čeprav je po navadi sicer spal pod domačim kozolcem, ki stoji bliže hiši, ali pa na zidanici Ta večer je imel sestanek z Vrstovškovo in skuoai s+a šla leč nod kozolec. Ker je mati sinu branila zvezo z Vrstovškovo, on pa se je v 10 letih liubezenskega razmerja vendar neločliivo navezal nanio, sta sku-poi clrnvolo vfllrn v>oo+ o mo^pr jivon^p Ona da bo šla za nekaj časa v Zagreb, obe-nem pa raznesla govorice, da je odšla v Ame- | riko. Ko bo Jože prevzel posestvo, pa se bo vrnila, da se vzameta. Onega večera sta v bližnji zidanici najprej popila malo vina, okrog 23. ure pa sta legla. Utrujena sta takoj zaspala. Iznenada pa je Vrstovškovo, kakor je pozneje pripovedovala, iz spanja zbudil zamolkel udarec, obenem pa je Jože zastokal. Ko je planila pokonci, je še opazila senco, ki je zbežala od Jožetove glave. Ko je segla po njegovem obrazu, je začutila toplo kri. Začela je klicati fanta, a ko se ji ni odzval, je stekla do najbližje hiše, do Božičevih, in sklicala ljudi. Podrobne poizvedbe orožnikov so navajale, da se je razmerje med obema zadnji čas precej ohladilo in da je od časa do časa prihajalo med njima do velikih nesoglasij, zlasti odkar je kazalo, da se Jože utegne poročiti z Marijo Tomažinovo, ki ji je bila mati nakloniena. Še bolj kakor te okoliščine pa je utemeljevalo sum proti Vrstov-škovi dejstvo, da je bila kakšnih 50 metrov od kraja zločina v grmovju najdena sekira, s katero je bil umor izvršen. Bila ie to sekira ki so jo Božičevi Vrst^vškovi večkrat posodili in jo je imela na svojem domu tudi zadnji čas. Vse zaslišane priče šo na razoravi izpovedale, da je bil pokojni Jože Kranjčevič dober in pošten fant. a tudi o obtoženki so potrdile, da mu je bila vseh 10 let vdano in zvesto dekle. Zagovornik Vrstovškove dr. Josip TroSt ie dokazoval, da so Božičevi pred nameravanim odhodom Vrstovškove v Zagreb prišli no pehar ki si ga je hila izposodila pri niih. in bi bili pri tei priliki gotovo zahtevali tudi vrnitev sekire, ^e b; bila v resnici pri nii. Priča Flizabeta Sirotkova je izpovedala. da ii ie Vrstovškova še malo prej obširno prinovedovala o načrtu, ki sta ga skuono zasnovala z Jožetom. da bo hlinila odhod v Ameriko Kakor hitro pa bo Jože grunt prevzel, se bo vrnila, da se noroč;+a. Branilec ie dokazoval da ie Ivi smrtni udarec bržkone namenjen Vrstovškovi. a ker ie imela ohfaz pokrit z Jožptnvim V?r>fctikoin io je napadalec 7am°nial ž n^m. Sodišč» ie Vrstovškovo onrostilo vsak» krivde in kazni in io taVni spustilo na svoVindo Po Sloveniji igre glas: I »novtiitv?«*« Io Iz naših krajev ■■■■□■■■■anHMMinHB Smrt odločnega naprednega moža Poljane, v oktobru* Nedavno smo pokopali vrlega in odločnega somišljenika JNS, posestnika Maksa Ozebka v Predmostu pri Poljanah. Od vojne sem je bil rahlega zdravja, kal bolezni si je nakopal v Karpatih in zdaj je legel v grob v najlepši moški dobi 48 let. Bil je vzor kremenitega naprednega moža in gospodarja. Razen poljanske šole ni bil sicer nikjer deležen pouka, a si je s svojo nadarjenostjo, pridnostjo in vztrajnostjo kaj močno razširil svoje obzorje. Nekdaj je bil občinsi odbornik *kot zastopnik napredne stranke. Nekaj časa je bil tudi pogodbeni poštar, a ie moral to mesto zapustiti zaradi bolehnosti. Seveda je bil vedno zvest član in sodelavec ter podpornik naprednih društev in ustanov svojega kraja in tudi član Sokola. Do zadnjega je z vso vnemo in vestnostjo vodil kot tajnik električno zadrugo. Svojega naprednega mišljenja ni pred nikomer prikrival, marveč je vedno odločno izpovedoval svoje napredne nazore. Bil je zvest naročnik in čitatelj naprednih listov. Dičile so ga vse vrline resnega moža in dobrega družabnika. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v dobrem spominu, ženi in sorodnikom pa izražajo najiskrenejše sožalje! Slaven poljanski rojak Poljane, oktobra Da se ponaša Poljanska dolina z lepim številom slavnih mož, je znano. Med te može spada tudi dr. Mihael Žagar, ki je živel pred dvesto leti. Rodil se je 1. 1702 v Poljanah ali nekje v Poljanski dolini, ker je tedaj spadala vsa dolina v župnijo Poljane. Težko je to dognati, ker so nekako pred 200 leti Poljane pogorele. Nato pa so drugič pogorele leta 1778. Tedaj so z župniščem zgorele tudi vse krstne listine in drugo Dr. Žagar je umrl kot sloveči zdravnik baje 1. 1778 v Pragi v letu, ko so Poljane drugič gorele. Niegov nagrobni kamen z na- »Ježešmarija! Kaj pa ie? Zakaj si to storil, Andrej?« Molče je šel Šolar mimo nje in je niti pogledal ni. Še pozno ponoči je gorela luč v stanovanju orožniškega stražmojstra Pred seboj je imel vodja orožnikov velike pole papirja in skrbno je s pivnikom sušil svoje zapiske. »Tako. poročilo bi bilo zdaj napisano«, je potem rekel . . , i ,L_ L...... »Koliko strani pa je?« ga je vprašala žena, ki ie sedela njemu nasproti in pletla nogavice. »Šest in pol!« »Vse leto nimaš nobenega praznika«, je zastokala žena »To je bila spet lepa velika noč!« »Hudo mi je, da se je moralo to zgoditi. Pa ne morem pomagati.« Poročilo je držal proti luči in z zadovoljnim obrazom opazoval svoje naporno delo. Vse strani so bile popisane od vrha do tal in vrsta za vrsto v lepem redu, nobena previsoko. nobena prenizko. Kier se je začel nov odstavek, so bile začetnice dosti večie in imena nrič so bila podčrtana z rdečilom. »Poročilo ti bom prebral«, je rekel straž-moister. »Če se ti bo zdelo kaj narobe, mi kar povej.« Doročilo se ie začenialo z opisom dejanskega stania. kakor ga je bil našel stražmoj-ster v gostilni. »Ko sem prišel Do veliki maši v gostilno, ki ie nedaleč od cerkve, sem tam opazil obtoženca samega, kako ie sedel za mizo in očitno že precei d^Vo n^val niiačo v obilni meri. To mi je tudi potrdila tamošnja nata- karica z besedami, da )e storilec že več ur v gostilni navzočen in da pije vrč za vrčem. Ko sem pri zapuščanju gostilne čez nekaj časa šel spet skozi omenjeno izbo, je gori omenjeni storilec še zmerom sedel na istem mestu, ne da bi me bil opazil ali celo pozdravil, kar mi je takoj padlo v oči in me pripravilo do prepričanja, da se storilec nahaja v zelo kočljivem duševnem razpoloženju.« »Tega mi pa nisi povedal, Kari«, se je vmešala žena »Česa nisem rekel?« »Da ti je to padlo v oči.« . »Mislil sem si to. Pripravilo me je do prepričanja. sem rekel.« »A, tako!« Stražmojster je bral dalje. Potem je na široko popisoval naslednje popoldanske ure po izpovedih posestnika Kavča in Krasnika. Sledil je popis začetka prenira, ko je potem storilec, ki je ves čas v obilni meri užival alkoholno pijačo, zaradi svojega pijanega stanja razdražen in snominiaio? se nekdanjih prepirov, izrekel žaljive besede.« In potem je sledil živ opis dejania, ki ga pa priče niso vse enako navedle. Medtem ko nekateri trdijo, da hudo poškodovani Potočnik ni izrekel nobene žaljive besede, trdi posestnik Ovsenek izrecno, da je ranjenec z zlobnimi opazkami neprestano dražil storilca, tako da je ta naposled planil nanj in ga z lončenim litrskim vrčem udaril tako močno po temenu, da se je brez zavesti zgrudil na tla in da se mu doslej še ni vrnila zavest. Vse to je prebral stražmojster in ko je bil pri koncu, mu je rekla žena: »Skoraj sedem strani je in tako lepo si napisal! To je bilo pa res delo!« »Hudo mi je zaradi Šolarja«, je odvrnil orožnik. »Tako pameten in razumen je bil, dokler se ni začel prepirati z župnikom.« »Ali misliš, da ga bodo za dolgo zaprli?« »To je odvisno...« Stražmojster ie skrbno zložil svoje poročila v ovitek in potem ponovil: »To je odvisno od tega, ali bodo upoštevali kakšne olajševalne okoliščine. Zazehal je. »Čas je že, da grem spat. Pravkar je odbila ura polnoči.« Žena je trnila luč in potem ni bilo nobeno okno v Gorenji vasi več svetlo. Pač, še eno. . V Potočnikovi izbi, kjer je brlela sveča ob glavi ranjenega kmeta. Ko se je začelo daniti, je nekdo potrkal ns vrata stražmojstrovega stanovanja. Orožnik je odprl okno in zaklioal: »Kaj pa ie? Kdo je?« »Jaz. Padar.« »Vi? Ali je kaj hudega?« »Potočnik je pred četrt ure umrl.« »Hudiča!« »Soloh se ni nič zavedel. Vso glavo ima od udarcev razbito.« »To je pa nerodna reč.« »Mislil sem si, da vam moram to takoj sporočiti. Zdaj pa pozdravljeni, gospod straž-moister!« »Pozdravljeni!« Ko je orožnik pol ure nato stopal sam po vaški cesti se je oglasilo rezko zvonienie iz cerkve. Trikrat ie zvonilo. To je bil pozdrav mrtvemu Potočniku. pisarn so odkrili zadnje čase. Bil je otrok siromašnih staršev, ki so imeli manjše posestvo. Kot deček je bil do 12. eta pastir in do te dobe ni znal brati. Ker e bil nadarjen, je bil najbrže po nasvetu takega tedanjega poljanskega duhovnika ali ;toea drugega poslan v ljubljanske šole. V Poljanah tedaj še ni bilo šole; ta je bila ustanovljena šele okrog leta 1780 Prestati e moral dokaj pomanjkanja, vendar je s svojim pogumom, pridnostjo in vztrajnostjo oremagal vse težave in srečno dovršil šole v Ljubljani, odkoder se je napotil na Dunaj študirat zdravilstvo. Tudi to je dokončal pri »•fem pomanjkanju Doktorsko čast je sicer rosegel šele s 50. letom starosti, kolikor ve-n povedati o njem shranjeni viri. Bil je leutruden raziskovalec tedanjih zelo razšir-enih nevarnih bolezni. Spisal je v tem času več razprav in knjig, seveda po tedanji navadi v latinskem jezikur Za svoie izredne zasluge v zdravilstvu je bil povišan celo v plemski stan Najbrž je to edini poljanski rojak, kateremu je bilo podeljeno to priznanje. Zanimivo bi bilo izvedeti še kaj več o njem, kar bo pa težavno, ker je njegove rojstne in druge podatke v Poljanah uničil požar. Električni tok Je ubil rudarja Velenje, v oktobru. V velenjskem rudniku je omahnil v smrt 501etni rudar Martin Polenik iz Šaleka. V rovu ga je ubil električni tok. Polenik je bil zaposlen pri sekalnem stroju, ki je pod vodstvom njegovih rok bredel po skladih premoga in ga razsekaval v plošče. Nenadno pa je v stroju nastal kratek stik — tok je planil v ročaje, od tam pa v Polenka. Silnost elektrike ga je treščila ob tla in ga pri priči ubila. Njegovega tovariša Kumra, ki je držal za kabel, je vrglo nekaj metrov vstran. Na Kumrovo klicanje so prihiteli rudarji iz bližnjega rova. Le s težavo so s hlodi odstranili ročaje iz Polenkovih rok. Ves trud zdravnika, da bi ponesrečenca obudil k življenju, je bil zaman. Zgarano telo rudarja je takoj klonilo pred neznansko močjo elektrike. Tragična Polenikova smrt je napravila med rudarji in ostalim prebivalstvom globok vtis. Pokojnik je bil znan kot vesten delavec in skrben družinski oče. Vojaški bencin Je kupoval Poljane, v oktobru Ljudje dobro vedo, da je vsako kupovanje vojaških stvari strogo prepovedano, pa se vendar ta ali oni spozabi. Pred sodnike bo moral neki krojač iz Poljanske doline, ki je bil tako nepreviden, da je kupil 36 litrov vo-aškega bencina. Po 3 din je plačal liter. Ko so prišli orožniki po bencin na njegovo stanovanje, je možakar enostavno trdil, da ga -i 15 več nima. Vsega naj bi bil porabil za čiščenje oblek. Temu izgovoru seveda niso ver-eli. Ker ni Slo zlepa, je moralo zgrda. Orožniki so preiskali krojačev dom in vrt in res so našli kanto bencina za vrtno ograjo. Medtem namreč, ko so orožniki izpraševali krojača, kako je kupoval bencin, je ipotfla v sosedni sobi krojačeva žena bencin skozi okno hišni gospodinji in ta ga je skrila za vrtno ograjo. Zdaj bodo imeli vsi sitnosti. Krojač, ki je kupoval bencin, in obe ženski ki sta ga hoteli prikriti. Hišna gospodinja se je sicer zavedala, kakor sama pravi, da ne dela prav, pa je hotela pomagati krojaču, ki je itak velik revež. Srebrnike Je ponarejal Domžale, v oktobru Ze pred meseci je bil strogo obsojen zaradi ponarejanja kovancev po 10 in 20 din neki Franc Udovič, ki je v Domžalah s po- močjo cementarja Alojza Zupeta denar delal in ga spravljal v promet. V svojem zagovoru je Udovič trdil, da je kovance ponarejal Zupet, ki ga policija ni mogla izslediti Seda, pa je prišel tudi Zupet pred sodnike. Alojz Zupet, ki je šele 30 let star, se je specializiral na ponarejanje denarja. V marcu letos je prišel iz mariborske kaznilnice, kjer je prestal kazen 5 let robije, katero so mu prisodili zaradi — ponarejanja denarja. V aprilu in maju pa le Zupet že nadaljeval zločinski posel V Domžalah se je seznanil s Francem Udovičem, ki se tudi spozna na ponarejanje denarja. Kar hitro sta se domenila, da bosta vnovič poskusila srečo in nadaljevala delo. zaradi katerega sta bila že tako strogo obsojena. Udovič je bil navdušen, ker je našel paidaša, ki ni začetnik. Uredila sta si v Udovičevem stanovanju delavnico, napravila sta modele in si nabavila cink, svinec in steklen prah. Iz zmesi teh snovi sta vlivala kovance po 10 in 20 din. Po obtožnici sta vlila najmanj 14 kovancev po 10 din in najmani 13 kovancev po 20 din. Kakor je Udovič vso krivdo valil na Zupeta, tako se je Zupet Izgovarjal na Udovi-ča in se zagovarjal, da ni Udoviču pomagal pri ponarejanju denarja, temveč je celo Udo-viča ovadil policiji, ko jn zevedel, da dela Udovič lažni denar. Policija je po obsežni preiskavi dognala, da je Zupet najmanj toliko kriv kot Udovič. Ugotovili so tudi, da sta se Udovič in Zupet sprla in da je Zupet res ovadil Udoviča policiji, da bi se na ta način nad njim maščeval in da bi zvalil vso krivdo na svojega pajdaša. Sodišče je Alojza Zupeta spoznalo za krivega ter mu prisodilo kazen 3 leta robije in 150 din globe ter izgubo častnih državljan-str;h pravir 5 let Iz Prekmurja Velik požar. V Tešanovcih je nastal zvečer velik ogenj v gospodarskem poslopju Jožefa Kuharja V zgradbi je bilo mnogo ajde, prosa in sena. Suho netivo je pričelo goreti z veliko silo, tako da na uspešno gašenje ni bilo misliti, čeprav so bili takoj na mestu gasilci iz Murske Sobote, Filovcev in Ivancev. Velika vročina je ovirala dostop reševalcem, ki so se morali omejiti zgolj na to, da so ob hudem vetru preprečili razširitev ognja na sosedna poslopja Posestnik Kuhar je s požarom hudo nriradet k«*r W1 1«» nizko zavarovan Izvršni odbor JNS o senatskih volitvah Beograjski listi objavljajo izjavo izvršnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke. Iziava pravi med drugim: Srečna zakonca tndl na Znanstveniki že dalje časa raziskujejo staro vprašanje o zunanji podobnosti med zakonci. Prvi izsledek teh raziskav je ta, da so zakoni, kjer obstoji takšna podobnost, v veliki večini primerov srečni. To seveda ne pomeni, da je zunanja podobnost izvoljenca ali izvoljenke jamstvo za bodočo srečo. Prav nasprotno se potrjuje vsaj v zakonih, ki se sklepalo razmerno zgodaj, staro pravilo, da se nasprotja privlačujejo. Tu ni o kakšni podobnosti sprva torej ni kakega govora, toda podobnost se lahko razvije pozneje v zakonu. Možni sta dve vrsti podobnosti: prvotna in pridobljena Zakonci s prvotno podobnostjo so si razločno podobni bodisi že ob poroki ali pa sliči eden izmed zakoncev kakšni drugi osebi iz nasprotne družine. Nevesta je pogosto zelo podobna ženinovi materi ali se- »Glavni odbor JNS je zavzel v svoji resoluciji od 17. septembra strogo načelno stališče v vprašanju sporazuma Cvetkovič-dr. Maček. V isti resoluciji je glavni odbor na-glasil, da zahtevajo spričo sedanjega težkega mednarodnega položaja najvišji interesi monarhije in Jugoslavije odložitev vseh zaostrenih strankarsko-političnih razprav. Izrekel je obenem željo, da bi se izognil v sedanjih resnih časih bojem in razpravam o naših notranjih vprašanjih ter pozval vse pristaše in prijatelje stranke, naj čuvajo mir med ljudstvom ter onemogočajo vsako razburjenje naroda. Vlada Cvetkovič-dr. Maček smatra očivi-dno sporazum kot strankarsko delo zveze JRZ in HSS ter zato ne gleda enako na notranje in zunanje odnošaje naše domovine. Zaradi tega brez vsakih pomislekov porablja svojo oblast za osvojitev strankarskih postojank v korist JRZ. Ministri, posebno člani JRZ, so se razšli po državi in pričeli s pomočjo in sodelovanjem državnih organov z brezobzirno strankarsko agitacijo To nerazumljivo postopanje v teh usodnih časih izrednih napetosti in nevarnosti v Evropi dokazuje. da prehaja vlada preko vseh patriotskih obzirov, ki so merodajni za delovanje opozicijskih skupine Izjava govori nato o prenosu zakonodajnih oblasti na vlado in o razpisu senatskih vol'-tev, o katerih pravi: »Volitve v senat bo 12. novembra izvedlo volilno telo, ki stvarno sploh ne obstoji. Volilo se bo po zakonu, ki so ga proglasili nosilci sedanjega režima za najbolj reakcionarno delo. Volilno pravico imajo predsedniki občin, ki so bili izvoljeni pod nečuvenim pritiskom in s pomočjo fa -zlfikatov oblasti za časa vlade g. dr. Milana Stojadinoviča Dalje bodo volili banski svetniki in imenovani predsedniki mestnih občin, ki so bili prav tako postavljeni vsi skupaj za časa dr. Milana Stojadinoviča. V mnogih občinah so bili občinski odbori razpušee-ni, ker so se ponavljale volitve tolikokrat, dokler ni bil zlomljen odpor naroda. V mnogih občinah so bili opozicijski predsedniki občin kratkomalo razrešeni. Poleg tega pa je vsem predsednikom že potekla funkcijska doba in narod iedva čaka, da pojde na nove občinske volitve. Tako bo iz takih elementov sestavljeno volilno telo ki nikogar ne predstavlja, 12. novembra odločevalo o sestavi prvega doma bodočega narodnega predstavništva za dobo celih šest let. Tako postopanje nas ie iznenadilo in zaprepastilo in to tem boli. ker ne vemo, čemu nai služijo te pospešene volitve v senat, ki bo po ustavi za delo nezmožen do volitev in sestanka bodoče narodne skupščine « Na koncu sporoča izjava že znani sklep, da »odkleni« JNS sodelovanje pri takib senatskih volitvah in prepušča sedanji vladi vso odgovornost za tako svojevrstna državna politiko.« s! postajata zunaj podobna stri, bolj poredko je ženin podoben nevestinemu očetu ali bratu. To se nikakor ne kaže vedno v obliki lobanje, obraza ali telesa, testo gre v prvi vrsti za podobnost v gibih, pogledih, glasu ali drii. Zakonci s pridofclie-no podobnostjo si po daljšem zakonu zelo vidno sličijo. To velja zlasti za držo telesa, za gibe, za način občevanja z drugimi ljudmi. pogosto tudi za glas, smeh in tako naprej. Tudi tu ne gre torej izključno za telesno podobnost. Znanost seveda ne more brez nadaljnjega odgovoriti na vprašanje, kakšni so vzroki za takšne prilagoditve. Ce bi šlo samo za enak» hrano, enako okolico, enak način življenja, bi si morali biti zakonci podobni dosti pogosteje, kakor je to v resnici. Domnevati je, da je bila pozneiša podobnost že dedno dana in da je bila. čeprav nezavestno, ena izmed najvažnejših podlag za nagonsko pravilno izbiro zakonskega druga. Poleg tega dednega vzroka pa ima nedvomno veliko vlogo tudi močna sposobnost za preoblikovanje. Znanost je nedvoumno dokazala, da se ženska po obliki lahko dosti bolj spreminja kakor moški. Zakon je za ženo že zavoljo njenega materinskega poslanstva globljega pomena kakor za moškega. Ker je žena v večini pVimerov mlajša od moža in sama po sebi bolj oblikovalna kakor moški, se temu bolj ali manj zavestno prilagaja in na ta način lahko nastane neka podobnost. Zelo zanimiva so znanstvena opazovanja pri zakonih, pri katerih se zlasti vidno opaža podobnost. Pred krizami seveda niso varni niti takšni zakoni, kažejo pa, da prenesejo tudi najhujše spore, ne da bi se razdrli. Zelo poučen je pogled v vrsto zakoncev, ki so živeli nekaj časa ločeno. V takšnih časih najhujše krize se vendar niso vezali z novim zakonom in niti niso dalje časa živeli s kakšnim drugim tovarišem ali tovarišico, temveč so se v vseh primerih vračali v prvotni zakon, tako da je bila ločitev samo vmesni dogodek. Ljudožrstvo v Kongu še nI zatrto V pragozdovih belgijskega Konga je še vedno mnogo ljudožrcev, ki jim belgijska ko-lonijska oblastva dolgo niso mogla do živega. V L 1937 so našli na raznih krajih 108 umorjenih domačinov z razrezanimi trupli, kar je bilo znak, da so porabili dele njihovih trupel ljudožrci za pojedine. Oblastva so takoj začela strogo preiskavo Neki uradnik kolonijske uprave pripoveduje, da je posetil poglavarja neke naselbine v okraju, od koder ie prihajalo največ vesti o žrtvah ljudožrcev Ko je odhajal od niega. ni vedel o zadevi nič več kakor ob svojem prihodu. Poglavar se je delal nevednega, vaški čarovnik Isumu ie Da molčal ko grob Ko je odgovarjal na vprašanja, s katerimi je hotel uradnik izviti iz njega resnico o ljudožrcih, je bil zelo previden in spretno se je ogibal vsega, kar bi moglo izdati resnico Naselbine domačinov v belgijskem Kongu so pogosto v najnedostopnejši džungli Tja držijo samo stezice, po katerih je zelo težavno hoditi. Uradnik pripoveduie, da je prišel s svojim spremstvom v bližino naselbine, ko so nosači naenkrat izpustili nosilnico in vse njegovo spremstvo se je med silnim krikom in vikom razbežalo po džungli Nekaj korakov pred njim je ležalo na tleh truplo črnega bojevnika, še toplo in razmesarjeno tako, da se to sploh ne da popisati. To je bilo gotovo izzivanie belega uradnika Umor je bil storjen v neposredni bližini naselbine, tako da so morali ljudje slišati krike nesrečne žrtve. Zločin je bil storjen v času. ko je uradnik govoril s poglavarjem in čarovnikom Namen divjakov je bil nedvomno, osmešiti koloniisko upravo. Nikjer na svetu nimajo čarovniie čarovnikov takega vpliva kakor med zamorci v belgijskem Kongu Nai se zgodi karkoli in kierkoli zamorec vedno" veruie. da je to d°lo hudobnega duha Smrt se nikoli ne pripisuje naravnim vzrokom Odgovornost za smrt pade vedno na nekoga, ki ie imel slabe namene s pokoiniknm. in to ie lahko tuj človek ali na ookoinikov bližnii sorodnik, brat, sestra ali celo oče ali mati Čarovnik je tisti, ki določi., kdo ie .odgovoren in gorje tistemu, ki 'ma z niim osebne račune. čarovnik ie poglavar tako zvanega Mang-berasa. moške bratovščine, razširiene med diviimi plemeni v krajih, kier ie mogočna reka Koncro še potoček Mancrheras ie velika bratovščina odraslih moških Deček ki je Dostal mladenič se SDreime v bratovščino •pri posebnem obredu, s katerim mora dokazati nogum in utrienost da se ne boji bolečin Fna izmed preizkušeni snominia močno na kazen pri voiak'h v starih časih ko ie moral kaznovani voiak teči nn ulici Kandidat. ki hočp nriti v bratov5*'no. mora teči m^mo stareiših članov stoieč'h v krogu, ki udrihajo po niem s nalicami ne sme pa pokazati da čuti bol°<*'ne. Če se mu r>ozna to na obrazu, ga razglasijo za slatv'*a. Posledica to<*a ie navadno smrtna obsodba in temu lindnžrsVa Postiia Oricok te divipSke bratovščine so tako imenovani leonard^ki možie ali anioti. Večina domačinov se strese, če le zasliši ime teh kr- voločnih ubijalcev. Anjoti izvršujejo vsa čarovnikova povelja Nepokornost ali oklevanje se kaznuje s smrtjo. Napadajo vedno enako, oblečeni v leopard je kože z ostudnimi krinkami na obrazih. Na rokah imajo rokavice. zavezane v zapestjih in opremljene z jeklenimi kremplji. Aniot napade navadno v mraku ali zgodaj ponoči Skhučen kakor leopard preži na svoio žrtev Nanade jo v skoku od zadaj in s kreplji ji pretrga žile na vratu Umirajočemu razpara prsi Dele telesa morilci navadno odneso na liudožrske gostije Nekoč so iemali cela telesa, zdai se jim pa zdi to preveč nevarno Včasih posuše ljudožrci srca. jetra in drugo izrezano drobovie. ki ga potrebuje čarovnik za svoje čarovniie Iz drobovja pripravljajo najučinkovitejša zdravila. Leooardski možie redko ubijejo svoje žrtve v domačih naselbinah. Malo je žrtev, ki prežive napad. da bi mogle pripovedovati o teh strahotah. Tu pa tam se pa le pripeti, da se kdo reši, in v takem primeru napadalec noče biti spoznan To je preveč nevarno, kajti kolonijska oblastva bi utegnila izslediti vso bratovščino teh krvoločnih zločincev in prišla bi na sled tudi čarovniku, od katerega vse to izvira. Znano je, da lev ali tiger, če je okusil človeško meso, ne mara potem za noben drugi plen. Vse kaže, da je nekaj podobnega tudi pri ljudožrcih. Divjak, ki je okusil človeško meso, hrepeni po njem kakor tisti, ki se navadi na mamila, brez katerih ne more vefi živeti. Divjak seže po vsakem sredstvu in izrabi vsako priložnost, samo da pride do človeškega mesa. Zato morajo zamorci pokopavati celo svoje mrliče po večini kar pod kolibami ali tik pred njimi. Razen tega morajo še steptati zemljo, da zabrišejo sledi. Po-kristjanjeni zamorci pokopavajo svoje mrliče na pokopališču pri najbližji koloniji Ev-ropcev. Sele nedavno je prišlo na dan, da so anjoti (leopardski možje) zaznamovani, da imajo vidne brazgotine na prsih in na hrbtu. Posledica tega odkritja ie najrazburljiveiša sodna obravnava v zgodovini belgijskega Konga. 37 zasačenih članov divjega društva ie bilo lani v februarju obešenih zaradi umorov, odnosno liudožrstva, v svarilo drugim. Poglavarji naselbin, čarovniki in prebivalstvo okrajev, kier so jih zasačili, so morali prisostvovati usmrtitvi. S tem so hotela oblastva zastrašiti druge in zatreti bratovščino leonardskih mož. Vprašanie ie seveda, ali se jim ie to posrečilo. Po zadniih vesteh se zdi, da so postali čarovniki samo previdneiši in bolj zviti Zan'mivo ie. da med njihovimi žrtvami še ni bilo noben^a b^lokožca Zločini leopardskih mož so ostali omejeni na domačine m^d katerimi neomeieno vladajo črni čarovniki. So živali, ki jih ljudje ne marajo Semkaj spadajo — mimo pajkov in kač — tudi krastače. Praznoverje je te preproste celo iako koristne živali ožigosalo s pečatom strahot-nosti. Seveda naj bi bila taka grda in »hudob na« žival, kot ie krastača, tudi strupena; ali je to res ali ni. za to se ni nihče zmenil Res je. da krastača izloča iz žlez na zadku strupeno tekočino Struo, ki ga pa krastača ne izbrizgne in tudi ne izbljuva, pa prav nič ne vpliva na človeško kožo ampak vpliva sploh le tedaj, če ga notranje spravimo v stik z našo krvjo. Ta vpliv strupa je že zdavnaj znan in uporabljali so ga v zdravilne namene že v 18 stoletju in sploh v stariš načinih zdravljenja. V 18. stoletju so baje celo smod-1 nik pomešali s krastačnim strupom. Čudno je. da vsebuje ta strup rastlinske srčne strupe. Da bi pridobivali ta strup, so v okolici Frei-burga v Nemčiji nalovili mnogo krastač, jim odvzeli strup in jih spet izpustili. Krastače so odlezle snet v svoia kotišča, saj niso prav nič tako neumne, kot si mislimo. Do bi dognali. kam krastače gredo, ko jih izpustijo, je zoološki institut v Monakovem označil vse krastave, vj so iim odvzeli strun, s posebnimi obročki. Ko jih bodo spet lovili, se bo izkazalo. kam so bile odšle in ali si res zapomnijo. kie so kdaj bivale Kakšno doto so dolžni dati starši svoji hčeri V zakonu ni določeno, da bi se znesek dote določal po stanju tistega, ki jo je po zakonu obvezan dati Ako nima nevesta lastne imovine, so njeni roditelji ali pa starši roditeljev v primeru, če so roditelji umrli, zavezani dati hčeri, odnosno vnukinji kadar se moži, njih stanu in imovini primerno doto. Roditelji pa niso dolžni dati dote hčeri, ako se je omožila brez njih vednosti ali proti c-':hovi t jI ji in bi tudi sodišče spoznalo, da so utemeljeno bili zoper tako možitev. Pred poroko se mora zahirati dota pri nc^porn.na sodniku pristojnega sreske a išča. Višino dote določi sodišče tudi s sodelovanjem izvedencev, mora pa biti primerna - - imovini rnditplipv aST Za smeli In kratek čas PRI IZPITU Profesor: »Naštejte mi nekoliko snovi, ki imajo v sebi škrob.« Dijak: »Ovratniki, manšete, naprsniki.. •« DVOJE VPRAŠANJ Mož (ženi, ki nosi umetno lasuljo): »Kako moreš nositi lase, ki jih je prej nosila druga oseba?« Zena: »A ti, kako moreš nositi čevlje, ki jih je prej nosilo drugo tele?« GROBAR ZAKONSKE SREČE Gašper: »Ta Boltežar je uničil mojo zakonsko srečo.« Miha: »Kaj, vanj se je zagledala tvoja žena?« Gašper: »Kaj še! Oženil se je z našo kuharico, in od tistega dne kuha moja žena sama« ' . ... Postani in ostani član Vodnikove družbe! NAPISAL MIRKO BRODNIK Srce v okovih ROMAN Ker niso imeli plamenic, je moral plavali Mitja nazaj in jih prinesti zavite v nepre-močljivo platno. Ko so jih nažgali, so vsi presenečeni kriknili. Pred njimi se ie razprostirala velika votlina in sredi nje so zagledali več velikih zabojev. Branko je prvi planil tja in si jih ogledal od vseh strani. Poskusil je na enem dvigniti pokrov, toda ni mu uspelo. Zaboji so bili trdno zaprti. »Zakladi so nedotaknjeni!« je vzkliknil. »Nikogar ni še bilo, kar je zapustil Sal-sin to dvorano. Nikogar ni bilo, ki bi bil vedel ta zaklade. Tamle sta ostala sužnja, ki sta molčala!« je pomenljivo pristavil in pokazal ca kosti, ki so se svetile iz teme. Vse je prevzelo razburjenje, ki ga niso mogli utajiti. »Kje so krampi?« je hripavo vprašal profesor. In spet je moral Mitja iti na pot. Pet minut nato je Branko zavihtel kramp In udaril po starinski ključavnici, ki je zapirala najbližjo skrinjo. Toda en udarec ni bil dovolj. Udariti je moral še petkrat, preden je pokrov popustil. Bakreni oboj je odletel in konica krampa se je zasekala v trdi les. Še en udarec in pokrov je zazijal. Branko je spustil kramp na tla in vsi so priskočili. Mrzlično so vsi hkrati dvignili pokrov in vzkliknili kakor blazni. V luč plamenic se jim je zaiskrilo tisoče biserov in draguljev, ki so ležali razmetani vse vprek po skrinji. Kakor bi bili izgubili zavest, so jeli grebsti po razmetanih draguljih, Nihče ni mogel ,----,------1-----i- ri.j ------- ji... v i\a m .->tr jt: [Ji vi zavedel profesor in tiho rekel: »Rokopis ni lagal. Vsa bogastva južne Sibirije, ki so jih stoletja gomilili vladarji nam neznanih narodov, leže pred nami. Naša so.« Petnajsto poglavje BREZMEJNO BOGASTVO Ali to še ni bilo vse. Šest skrinj je bilo še pred njimi, in vse so bile večje od prve. Z nadnaravno močjo je Branko vihtel kramp in votlo so doneli udarci po podzemeljski dvorani; ključavnica za ključavnico je popuščala. In povsod: sami biseri, sami dragi kamni, zlati in srebrni kipi pradavnih božanstev. In ni jih bilo konca... Bili so kakor piiani. Niso vedeli, kaj počno. Zdelo se jim je, da so nenadoma zaživeli tisto drugo življenje, da sploh ni življenja, da je opojna blaznost, ki jim jemlje zavest. Neprestano so jim po ušesih bobneli udarci krampa, ki so se mešali z zvokom lastnih, pretrganih, hripavih besed. Svetlikanje žlahtnih kamnov jih je slepilo. Niso vedeli, kaj nai počno s tem izobiljem, ki si o njem niti sanjati niso mogli, s tem bogastvom, ki bi ga bilo dovolj za milijone ljudi, ne samo zanje. za pet ubogih smrtnikov, ki jim ga je Usoda namenila. Plamenica za plamenico je dogorela. Mi-aliti je bilo treba na povratek. »Pustimo zdaj vse kakor je,« je rekel profesor »Pojdimo ven, da se nam ne zmeša. Ko bomo lahko spet trezno mislili, se vrnemo.« Pot iz zakladnice se jim je zdela neskončno dolga in puščobna. Vsi premrli so stopili iz rova. zakaj bilo je hladno. Šele solnce Jih je ogrelo. Šli so v šotore in nekaj malega Eaužili, potem pa so se zbrali na posvet. vedeli so, da ne bo tako lahko prenesti zakladov iz podzemeljske dvorane in da bodo potrebovali dosti časa, preden se jim bo to posrečilo. Premišljali so, kako bi z najmanjšim trudom to napravili. Vedeli so, da blaga kar v skrinjah ne bodo mogli odnesti. ker so bile težke, da jih vsi z združenimi močmi niti premakniti niso mogli. S seboj so imeli nekaj manjših zabojev in te so hoteli uporabiti za prenašanje zakladov. Dogovorili so se, da eden ostane zmeraj zunaj na straži, medtem ko bodo drugi prinašali iz rova dragocenosti. Profesor je odkril blizu izhoda podzemeljsko jamo, kamor so sklenili skriti vse, kar prinesejo iz zakladnice. Popoldne so začeli. Do večera so izpraznili prvo skrinjo. Največ se je moral truditi Mitja, saj je bil skoraj več pod vodo kakor na suhem Prav pošteno je bil truden, ko so sklenili, da bo za ta dan dela dovolj. Zvečer so pregledali to, kar so iz zakladnice prinesli. Največ je bilo dragih kamnov, safirjev, rubinov in biserja; krasne ovratnice, umetniška dela starih draguljarjev, dragoceni prstani, fantastični kipi bogov iz suhega zlata in srebra, z očmi iz najredkejših draguljev, prevlečeni z zeleno patino, dragocene zaponke, ki so predstavljale na vse načine zvite figure v obliki kač in živali, ki so že davno izumrle. Živalski kipi iz zlata, spretno in umetniško izdelani, diademi, med njim posebno eden, ki je bil iz samih ko kri rdečih rubinov. Bog ve, katera kraljica ga je nekoč nosila, kateri lepotici je krasil čelo? Sredi njega je bil ogromen izbrušen črn diamant, ki se je lesketal, kakor bi iskre švigale iz njega. In še nešteto drugih reči. Brez besed so ti ostanki pradavnih časov romali iz roke v roko in Branko jih je oprezno zlagal v večji zaboj, v katerem so jih nameravali odnesti proti Nadjinemu domu. Oca tifa MUKiavjc NOVA SKRIVNOST Drugi dan so se lotili druge skrinje. Do večera so jo izpraznili, potem pa so jo hoteli odmakniti, da bi prišli do tretje. Komaj se jim jo je posrečilo odriniti, tedaj pa so pod njo zapazili odprtino, podobno rovom, ki so jih bili že vajeni. Profesor je s plamenico posvetil v votlino, ki se je pred njim odpirala, in v njenem soju je opazil stopnice, ki so izeiniale v globino. Od presenečenja je vzkliknil. »Kaj naj to pomeni? Ali je morda še kak skrit dohod ali izhod iz zakladnice? Skoraj bi dvomil. Zlodej ve, kaj se tu skriva! Morda ie še kaka zakladnica. Kaj ko bi šli pogledat?« »Rajši jutri,« je nasvetoval Branko. In spet so šli iz zakladnice, spet so lezli po zapuščenih rovih, snet so romali dragulji iz roke v roko... Toda danes so se jim druge misli podile po glavi Vse je mučila radovednost, vsem je vrtalo glavo vprašanje, kaj skriva rov pod zakladnico, kam pridejo po njem. »Zakaj nismo takoj šli pogledat?« je sko-ro nejevoljno vprašal Janez. »Zdaj ne bomo imeli miru, dokler tega ne odkrijemo.« »Bolje je bilo, da nismo tega storili,« ga je zavrnil profesor. »Ali ne čutite sami dovolj, kako napeti so naši živci zadnje dni? Varovati jih moramo. Ali niste še nikdar culi stare grške pravljice o človeku, ki je hotel biti bog? Bog ga je preizkusil in mu za trenutek pokazal vse zaklade sveta. In človek je zblaznel... « Janez je umolknil in ni več načel tega vprašanja. "Ar Nekega dogodka iz svoje mladosti se je Nadja zmerai in zmeraj spominjala. Ko ie bila še čisto majhna, se je neki večer izgubila v gozdu nad hišo. Čedalje temneje je postajalo in hotela je bežati proti domu, toda v mraku je zašla globoko v gozd, ki ga ni hotelo biti konec. In takrat sredi gozda, ko je videla, da se dom, ki ga išče, noče pokazati, jo je hipoma obšel strah. Vendar je imela toliko zavesti, da si je v grmovju pripravila ležišče in hotela tam prebede-ti do jutra. Sredi noči pa se ji je nenadoma zazdelo, kakor bi bil naenkrat izginil ves gozd .>krog nje, kakor bi se bila napravila okrog nje širna ravan, in na robu je stal njen dom. In v noči je vstala in mu šla naproti, toda čedalje bolj se ji je odmikal. In videla je, da ga ne bo mogla doseči. Toda vendar je šla dalje. Tedaj pa se je nehal dom odmikati. Čedalje večji je postajal in nenadoma je stal pred njo kakor gora. Potem pa se je izpremenil v ogromen kame-nit obraz, ki je strmel vanjo izpod na pol zaprtih oči. Svaril jo je, naj ne gre dalje, naj ostane, kjer je. Hotela se je premakniti, tedaj pa se je nenadoma iz kamenitega obraza pred njo utrgal krik, ki jo je pretresel. Zbudila se je ;n videla, da se ji je sanjalo. Na vzhodu se je jelo svitati, dan je vstajal. Skozi gosto drevje je silil v goščavo prvi jutrnji mrak in tedaj je opazila nekaj, kar ji je oledenilo kri v žilah. Počivala je ob robu prepada, ki je strmo padal v globino. Samo korak in po njei bi bilo. Vstala je in zbežala v nasprotno smer. Šele čez dolgo so jo domači, ki so bili vso noč v skrbeh zaradi nje, našli Ta dogodek ji je ostal v spominu, ni ga mogla pregnati, čeprav je imela takrat, ko ga je doživela, komaj osem let. In ko so zjutraj odšli spet v rov, ko so pod vodo prišli v zakladnico, ko so se pripravljali. da odidejo v globino po rovu, ki so ga prejšnji dan slučajno odkrili, se je spet nenadoma spomnila tega obraza, stopil ji je pred oči kakor takrat. Videla je isti srera pogled, ki jo je svaril, in vsa kri ji je izginila iz obraza. Morala ie nasloniti na Janeza. da es ni zgrudila. Preplašeno se ga je oklenila, ko ie ravno hotel stopiti v globino, in mu z drhtečim glasom šepnila: »Ne hodi dalje ..« >i\ai u "«"i"'- .1" .1- —---">--- »K.ai se ie zgoaiio.'« Kakor ga ne bi bila razumela, je neprestano ponavljala iste besede. Vsi so obstali in jo začudeno gledali. Poslušali so njene prestrašene besede in si jih niso znali razlagati. Potem pa, kakor bi se bila zavedla, je hitro rekla: »Ne smete iti dalje!« »Zakaj ne'« io je vprašal profesor. »Morda odkrijemo še kaj drugega, še bolj važnega. So stvari, ki so vredne več kakor zakladi.« »Čudna slutnja me je nenadoma oošla.« ]e ' šepnila deklica. »Morda nas tu doli čaka ne-I sreča. Kdo ve?« »Prazne marnje!« je odmahnil profesor. »Pojdimo do konca rova,« je rekel Branko, j »Janez, greš?« »Seveda,« je prikimal. »Ne,« se ga je nenadoma krčevito oklenila Nadia. »Ne pojdi, bojim se zate!« »Nikar, dušica,« jo je skušal pomiriti Janez. »Bolna si, tvoji živci so izčrpani. Kaj se nam more zgoditi?« »Sam pojdem,« je tedaj mirno, a odločno dejal profesor. »Vi ostanete tu. Takoi se vrnem in vam povem, kaj bom našel.« ) Vseh se ie polastila r>o Nadjinih besedah neka mrzlična groza. Nepričakovani Nadiin upor jim ie vlil v srce strah, ki ga niso mogli pregnati. »Sami mislite iti?« je vprašal Branko. »Toda ne idite daleč! In če boste kaj opazili, kar se vam bo zdelo sumljivo, nas pokličite. Takoj se vrmte, da se vam kaj ne pripeti.« »Je že prav,« je zagodrnial profesor. Vtc-\ je plamenico in že je izginil v rovu Sedemnajsto poglavje DOM MRTVIH Rov, po katerem je stopal profesor, je šel sprva strmo navzdol, potem pa je nenadoma zavil, se razširil in držal skorai po ravnem. Polagoma je postajal čedalje širši in profesor je z začudenjem ugotovil, da ?e pod zakladnico nahaja še ena dvoran-» (Dalje prihodnjič) K A P I O L J U B L J A N A od 5. do 12. novembra 1939. Nedelja, 5. novembra: 8: Dve harmoniki. _9: Napovedi, poročila. — 915: Prenos cerkvene glasbe. — 9 45: Verski govor. — 10: Plošče. — 10.30: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 12: Plošče. — 13- Napovedi 13.20: Veseli godci. — 17: Kmetijska ura. — 17.30: Kmečki trio. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Stric Andrej, veseloigra. 20.30: Operetni večer. — 22: Napovedi, poročila. 2? 15: Plošče Ponedeljek, 6. novembra: 7: Jutranji pozdrav. — 7 05: Napovedi, poročila. — 715: Plošče. — 12. Plošče. — 12 30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13 02: Veseli kvartet — 14: Poročila. — 18: Zdravstvo mladinske dobe. — 18.20: Plošče. — 18 40: Mesečni slovstveni pregled. — 19: Napovedi, poročila. — 19 20: Nacionalna ura. — 19 40: Objave — 19.50 Zanimivosti - 20: Koncert radijskega orkestra — 2120- Pevski zbor policijske straže v Ljubliani — 22: Na povedi, poročila. — 22.15: Samospevi Torek, 7 novembra: 7. Jutranii pozdrav. — 7.05: Napovedi poročila. — 7 15- Plošče. — 11: Šolska ura — 12: Ploiče - 12 30: Poročila, objave — 13: Napovedi — 13 02: Opoldanski koncert radijskepa orkestra — 14- Poročila — 18- Plesna glasba — 18 40: Stari štajerski gradovi — 19: Napovedi, poročila — 19 20- Nacionalna ura — 19 40: Objave. — 19 50: Deset minut zabave — 20: Čajkovski- Uvertura 1812 — 20 20: Dekla Ančka, povest — 22: Napovedi. poročila. — 22 15: V oddih igra radijski orkester — Sreda, 8. novembra- 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi poročila. — 7 15- Plošče. as. rluoe^ lfi-oo. rv.«eit«, •iniepuveui. — io.u i - T^p] konec f a V SOLI Učitelj: »Kako je to, da je danes tvoja naloga prav?« Jurček: »Očeta ni bilo doma, da bi mi jo napravil, gospod učitelj.« Ženski vestnik Za kuhi»)«» Koruzni pečeni žličniki. Deni v skledo pol litra koruzne moke, naredi sredi moke jamico, v jamico spusti žlico masla, opari s osminko litra kropa, premešaj, pokrij skledo in pusti, da počiva moka pol ure Razte-pi jajce v dveh žlicah mleka m ugneti z žlico v moko. Ko je dobro zagneteno, stavi z žlico na vročo in pomazano pekačo in peci pol ure. Žličnike daš s solato na mizo, ali pa, jih posladkaš in daš kot močna to jed na mizo. Medeni kolači. Deni na desko štiri skodelice zmletih orehov, eno skodelico masti, dve skodelici medu, eno skodelico sladkorja v prahu in dve celi jajci ter za noževo konico popra. Od tega napravi testo, razreži za oreh velike koščke, jih strkljaj v roki, da dobe oblike celega oreha in jih pokladaj na pomazano pekačo ter peci v ne prevroči pečici, da lepo porumenijo. Če se testo zelo prijema rok. lahko roke malo vtakneš v moko Ker cn vsi medeni kolači, ko so sveže pečeni zelo trdi, zato jih že zdaj speci, da se do Mi-omehčajo. 1 «* ri«mi kompot. Pol kile trdih iabolk olupi n z reži na krhle. Pol kile sladkorja poškropi z vodo in ga kuhai tako dolgo, da postane čisto gost. Nato stresi noter ool kile zre-j zanih jabolk, daj zraven sok in lupino ene limone in kuhaj jabolka, da postanejo meh-i ka »n prozorna. Ko so jabolka kuhana, položi na krožnik obroč tortne posode naloži noier koščke kuhanih jabolk, sok pa še malo poku-haj, nakar zlij vročega na jabolka Nato postavi na hladno. Drugi dan odstrani obroč in da i na mizo. Porova prikuha. Osnaži deset porov, jih operi, zreži in kuhaj v slani vodi. V kozi se-grej žlico masti, v razgreto mast deni žlico llivhv, Lu t^V |v "ll/lv-Ov^ MU ler besesliani por, ga par minui ausi in aa-lij z juho ali vodo, dodaj malo popra in če treba, še malo oeoli premešaj in naj vre še četrt ure. Nato dodal dve žlici kisle smetane, in ko je prevrelo, je prikuha gotova. Da§ jo z govejim mesom in krompirjem na mizo. Ocvirkov zvitek. Umesi v testo četrt kile moke, 10 dek sesekljanih ocvirkov, ?0 dek sirovega masla, dva rumenjaka, sedem dek sladkorja v prahu, malo soli sok in lupini-co polovico limone, žlico ruma in -Ive deki v mlačnem mleku vzhajanega kvasca. Ko si testo dobro umesila ga pokrij s prtičem in pusti počivati eno uro Nato tenko razvaljaj in ga pomaži ali s sirovim maslom ali z mezgo, aH ga potresi z zmletimi orehi Potem zvij testo skupaj m ga speci. Pečenega zreži na kose in daj na mizo. Praktični nasveti Kako »kuhaš kostanj. Kostanj namoči eno uro ali dve uri preden ga daš kuhat. Pristavi ga vedno z mrzlo vodo. Osoli ga. Na pol kile kostanja daš pest soli Vre naj eno uro. Ko je kuhan, ga ocedi, polij z mrzlo vodo in zopet od cedi Kuhan kostanj stresi v skledo in ga s prtičem dobro pokrij. Kostanj je naj-boli okusen, če ieš toplega. Ker je pa kostanj zamudna ied ker ga moramo sproti lupiti, se v skledi, če ni pokrit, kaj hitro shladi. — Če pa kostanj pečeš, ga moraš na debeli strani zarezati sicer se raznoči. Kostanj peci v pečici in ne kuri preveč, ker se zunaj sežge, a znotraj ostane sirov. Med pečenjem ea večkrat premešaj — Če pa olupiš sirov kostanj in ga daš v slan kroo kuhati, je veliko poprej kuhan in skoro še bolj okusen kakor kuhan v lupini. Ako stolčena smetana dalje časa stoji, se spet zredči in postane tekoča Če pa jo pri ponovni unorabi znova stolčemo se bo prav tako strdila, čeprav je že sladkor primešan Sladko smetano pa vedno naiorej stolci, šele potem dodaj sladkor Sladke smetane ne drži na toplem, temveč jo imej vedno na hladnem, prvič se raje stolče in tudi ne ski-sa tako hitro. Sladka tolčena smetana, po- mešana s pretlačenim kostanjem, je prava poslastica za sladokusce. Rdečkaste pičice na perilu se pojavljajo, ako se perilo še vlažno spravlja v omaro ali v kak drug zaprt prostor. Zato perilo, ko ga zlikaš, razobesi v kuhinjo čez noč, da se dodobra posuši, šele nato ga zloži v omaro. Ako so se pa že pojavile pičice, jih odstraniš takole: perilo namoči v beli tekočini (sirotki), ki ti ostane, kadar delaš sirovo maslo. Nato perilo še enkrat operi. Plišaste prte in pregrinjala lahko tudi ope-remo, kadar so zamazani. Kadar nam pri j pranju perila ostane lug, namočimo v ta lug, ki sme biti le mlačen, plišast prt, ga pusti-' mo v lugu pol ure, nato ga rahlo premane-mo v lugu, izperemo v čisti mlačni vodi ter obesimo, da se od cedi. Iztiskati ga ne smemo. Ko se je prt malo odcedil, ga zavijemo v kake stare, toda čiste krpe, ki popijejo še ostalo vlago. Čez nekaj časa prt spet obesimo na vrv, da se popolnoma posuši, nato pa ga z mehko ščetko skitačimo v smeri dlačic in prt bo kakor nov. Preden pa tak prt hočeš oprati, zmoči vogal prta v mlačni vodi in se prenričaj, če ne pušča barve V tem slučaju prta ne peri, ker se bo vsa barva razlila in je prt potem uničen. Tak prt, ki pu-hirvo io nj» treba dati kemično čistit4 laži na tujem Kako žive naši v Argentini Buenos Aires, oktobra. Vojno v Evropi čutimo tudi pri nas. Znati no se je zmanjšal pomorski promet in ladijske pošiljke prihajajo z veliko zamudo. Manjka nam blaga, glede katerega je Argentina navezana na dobavo iz Evrope. Mnogo naših ljudi v Buenos Airesu živi od zidar* r» _ i : ] - _ 1_ -1 : x : - _ 4--1---1— oic&ia uj ui ugega je rugwiWii» pi^jv.«»»« Evrope. Zdaj pa je tega blaga malo in še cene so poskočile. Vlada si prizadeva ublažiti te hude posledice vojne v Evropi in priporoča čim večjo rabo domačega blaga, predvsem lesa. Nadalje je prepovedala izvoz železa. Tik pred začetkom vojne je bil objavljeni odlok, ki je hotel močno omejiti uvoz, zdaj so pa te omejitve ukinjene. Jugoslovenski izseljenci v Argentini so pred dnevi ustanovili novo društvo. Imenuje se Jugoslovenski dom in zgraditi si hoče primerno poslopje za izseljenska društva na Dock Sudu. ki je podaljšek Buenos Airesa in kjer živi skupaj več tisoč Hrvatov V bližni Avellanedi pa je naseljenih tudi mnogo Slovencev. zlasti iz Prekmuria. Ta prvi jugoslovenski dom v največji naši naselbini v Južni Ameriki se bo začel graditi še ta mesec. Društvo razpolaga že z glavnico 30 000 pesov. Seveda bo treba še mnogo, preden bo dom dograien po načrtih, ki jih je izdelal naš roiak arhitekt Viktor Sul-čič. doma od Sv Križa pri Trstu. Dom bo imel veliko dvorano, učilnice za iuposloven-sko šolo čitalnico in društvene sobe ter bo ena izmed na^lonših zgradb v precei siroma^-šnpm Dock Sudu Naši roiaki v Argentini, med katerimi jih je zelo mnoco iz .Tuliiske kraiine. so narodno zelo zavedni. Nezaposlenost rr>®d nitmi ni bila prehuda a obstoji nevarnost, da se bo nrav zarart; e*;<;k, ki jih zakrivlja vojna v Evropi, povečala. 11 Rue Auher Parts f9*> odpremlla ftenar v Jugoslavijo naihitreie in po naihohîem denarnem kurru VHH vse bančne onsle naikulantneie Pn račune: Belgila «t 3064-S4 — Bruxelles Francija: « 1117-94 Parts HnlandHa. «tev 145« «« Ned Dienst: Luksemburg št 5967 Luxembourg Na zahtevo pošljemo brezplačno na* še čekovne nakaznice. Zonlmiuostl Vouja alzaških upornikov ustreljen. Vo-JasKo sodišče v Nancyju v Franciji je sodilo pet obtožencev iz Alzacije, ki so bili osumljeni vohunstva v prilog sovražnikov. Med njimi je bil tudi vodja alzaških separatistov, Charles Ross, ki je bil že pred leti obsojen na nekaj mesecev ječe zaradi manjših vohunskih prestopkov. Oblasti so ugotovile, da je Ross 1 1936 in 1938 s pomočjo soobtožen-' cev informiral nemške vojaške oblasti o premikanju francoskih čet in topništva. Sedaj je izvršil še več drugih takih zločinov proti državi. Proces je trajal 40 minut. Charles Ross in neki soobtoženec sta bila obsojena na smrt, trije soobtoženci pa na pet let robi X Hmeljevine v Nemčiji ne smejo sežigati. Urad za preskrbo vlaken pri ministrstvu za prehrano v Berlinu ie namreč izdal posebno naredbo, da se hmeljevina ne sme sežigati, temveč jo je treba zbirati za izdelovanje vlaken. Vse hmeljske trte je potem, ko je listje ovenelo, razrezati na en meter dolge kose, jih očistiti listja, zvezati v butare in te vlo-. žiti v velike kuoe. Kako bodo dalje postopali s hmeljevino in pridobivali iz nje vlakna, ni znano. X Rusi gradijo najvišje poslopje sveta. V doglednem času bodo Rusi prekosili Američane v velikih stavbah, kjer so imeli možje oni?'*'" velike 1u*e vedno prvenstvo. Pred kratkim so v Moskvi namreč objavili dokončne mtre najvišjega poslopja, ki ga tam gradijo. Gre za Dalačo sovjetov, ki se bo dvigale ¿10 m ircpko. s čimer bo za naimanj 30 metrov prekosila vsa dosedanja najvišja po-Siopja. Na tei Dalači bo še 100 m visok Leninov kip. V tem nebotičniku bo sejna dvorane. k' Ho 'mela r.T-riStorti 7a 91.000 oseb X Nemška vlada pripravlja prepoved o j kajenju. Z njo bo odpravljeno uživanje tobaka na vsem nemškem ozemlju, in sicer zato, ker mora Nemčija ves svoj tobak uvažati, a zdaj potrebuje nuineje drugo blago in siro-vine iz tujine. Vesti o pripravljajoči se prepovedi tobaka so zbudile veliko pobitost, saj so Nemci znani kot hudi kadilci. v Zamorski dclavci za Francijo. V Mar-seille je prisoelo več transportov zamorskih delavcev, ki so določeni za delo v francoskih rudnikih in na francoskih kmetiiah. Transporti obsegajo doslej 15.000 mož. Večji del njih odide na delo v francoske rudnike, katere so zapustili Poljaki, ki so stopili v polic,^° voia$kf» fiii-mppiio Francoskem. X Fižol ni samo dobro živilo, temveč ima v sebi tudi razne zdravilne sile. V prvi vrsti upoiabliajo fižo". za mehčajoče obkladke, tudi zoper nečisto kožo in izpuščaje :e fižol z uspehom uporablja. V ta namen cmehčaio beli fižol v dobrem jesihu, dokle' se mu zunanja koža ne spusti. Jedra posušimo in zdrobimo To fižolovo moko pomešamo z mandljevim zdrobom in nekai vode, s to mažo na-mažemo obolelo mesto na koži Po kakšnih deset h minutah odstranimo mažo in kožo odrgnemo s platneno cunjo. x Vitamini proti poapnenju žil. Vitamin B razpade na šest sestavnih delov, izmed katerih se eden. vitamin BI, obnese kot sredstvo proti raznim živčnim boleznim Uče-niak dr Krieg je opazil nedavno pri eni izmed svojih bolnic, kateri je zdravil živčno bolezen, da so se znatno skrčili veliki vozli poapnjenih žil, da so popustile bolečine in da je iz