PRIMORSKI DNEVNIK Nfl PREDLOG MINISTRA Zfl DELO DONAT CflTTINfl Prihodnji teden obnovitev pogajanj za novo delovno pogodbo kovinarjev Sindikalne organizacije FIM, FIOM in UILM so sprejele poziv ministra za delo in sporočile, da so pripravljene na obnovitev razgovorov s Confindustrio in Intersindom dika.o^1' L0, T JM,n,?.*er Ia del° D°nat Cattin ja poslal delavskim sin-nai . ' Conflndu,,m m Intersindu pismo, v katerem jih poziva, vserl?i pono1v"° sestanejo in nadaljujejo z razgovori za obnovitev mes8ceamndnfe °Vne P°0odbe kovinariev, ki so bili prekinjeni pred Minister v svojem pismu !",d drugim: «V zadnjih dneh so Predstavniki strank, ki so neposred-o zainteresirane za obnovitev vse-ržavne delovne pogodbe kovinar-!.* dale vrsto izjav, iz katerih je °"a razvidna želja po obnovitvi Pogajanj med sindikati in deloda-> k'- Z9reženo bi bilo, če bi ne Zabeležili to dobro voljo in jo tudi Poštevali. Zato se obračam na sin-organizacije in organizacije ® odajalcev, naj se čimprej sesta-®l° in naj obnovijo pogajanja. da kt?a^evan,e sP°ra v nedogled, ne “a 01 poiskali kako možnost rešit-o z odstranitvijo spornih točk, bi gotovo prineslo veliko škodo obetom s^rankama in gospodarskemu r socialnemu razvoju dežele. V Preteklem obdobju sindikalnega spo-a je prišlo do napetosti ter do nespoštljivih stališč. Kljub temu pa lit. zavedam- da se obračam na ve-Ke organizacije, ki so, kot pred-avnice velikih in največjih inte-sov italijanske družbe, že v mno-°n priložnostih pokazale, da znajo P emostiti sektorske težave, upošte-7?J0c. splošne vsedržavne koristi, aradi tega menim, da bi lahko čp!v° do Prve8a srečanja že v za-n, u..Prihodnjega tedna in sem P ePričant da bodo prizadete stran-e ugodno sprejele ta nujen poziv, a katerega pričakujem pozitiven ”ogOvor.» PlM, FIOM in TTIIM, tri vsedr-fai'"ne samidilkate organizacije kovi-sandilkatodih zvez CISL, CG ■p* in UIL, so (poslale maniifltiru zn Do nat Caittirvu in na znanje ^Poffindustrii in Intersindu pasmo, T katerem poudarjajo, da «so Vedno izražale voljo po obnovitvi Pogajanj brez predhodnih pogojev r1 v spoštovanju svobodne sindi-akcije«. V pismu treh steH-^Jpih organizacij je nadalje re-<«no, «da so tri tajništva priprav-na neposredne razgovore s “PPffaduisitrto in Intersindom v pr-PP dneh prihodnjega tedna«. FIOM in UIL so pozneje "Poročile, da so se dogovorile za "kupni sestanek treh sindikalnih lizinih odborov, ki bo v Rimu v Pftek, 17. t. m., na katerem se r°dto dlogovordili o taktiki in stra-najiboij primerne akcije, ki "ki zagotovi razvoj in pogajanja p® osnovi posvetovanj z delavci. Nadalje boido govorili o morebitnih Ppvih sindikalnih akcijah ter o bliščih, ki jih bo zavzela nasprot-04 stranka. Tildi Conlindustaia je sporočila, a je predsednik dr. Costa sklical odbor Oonfindustrde za pe-17. t. m. ob 10. uri. Ob 16. 2® Istega dne pa je Confindustria sklicala sestanek vseh predsednikov |P ^Uvnateljev pridruženih združenj, p® katerem bodo razpravljali o ^P^ikalnem položaju. Panes je bila objavljena resolu-ki je bila sprejeta preteklo Pa sestanku izvršnega sveta od-CGIL. Resolucija poudarja pol-7° veljavnost stališča, ki ga Jo sedaj zavzela CGIL v pogledu uorbe za obnovitev delovnih pogodb T" Poudarja, da ni mogoče pogo-J vati pogajanj s prekinitvijo sin-™k alndh akcdij, ki se l ahko nad* jjpj®1!« na osnovi odločitev posa-■P^nih sindikalnih organizacij, v odgovor na morebitne grožnje ln R®Presalije delodajalcev. Nadalje re-^lucdija ugotavlja, da je danes vse .cjpjainsko sindikalno gibanje so-2 delavci v borbi. Izvršni “Jr** CGIL, pravi dalje resolu-odobrava predloge za sdndi-rj*16 akcije o stanovanjskem vpra-rfPllu, obdavčenju dohodkov od de. jv. *P o zdravstveni reformi. Glede vpraišanj je izvršni odbor CGIL da bo predlagal taijndš-^P CISL in UIL, naj bi se do-jpvuriii o proglasitvi prve splošne a“kvke o teh vprašanjih. Vsedržavni tajnik UIL Ravenna j danes izjavil v zvezi z razvo-rJP sindikate borbe, da obnovi-^ Pogajanj za delovno pogodbo '"'Jev, obnovitev dvogovora med roi in delodajalci kemične stro-®p ugodni odgovor treh sin- sti KPI karkoli premikalo «v demokratičnem in avtonomističnem smislu*. Dejal je dalje, da je sedanja enobarvna vlada zelo šibka, predvsem zaradi notranjega položaja v sami KD. Glede možnosti obnovitve levosre dinske koalicije je Ferri trdil, da so socialdemokrati »razpoložljivi*, da pa je treba prej najti «skupne politične temelje* ter da je treba razčistiti vprašanje odnosov s komunisti. V razpravo o Ferrijevem poročilu je med drugimi posegel tudi Preti, ki je izrazil svoj skepticizem glede možnosti obnovitve koalicije leve sredine. Tudi Preti je trdil, da je sedanja enobarvna vlada šibka, nato pa je dejal, da možnost dvobarvne vlade KD - PSI «ni realistična*. Končno je Preti izrazil prepričanje, da mora PSU z zaupanjem gledati na prihodnje volitve, iz katerih bo izšel okrepljen. V poslanski zbornici se je danes nadaljevala razprava o zakonskem osnutku o ločitvi zakona, v katero so posegli komunist Valori ter de- mokristjana Bianchi in Mattarel-la, medtem ko je bila seja senata posvečena v glavnem krajevnim in tehničnim vprašanjem. Vodstvo PSI je bilo sklicano za torek, 21. oktobra, demokrščansko vodstvo pa za petek, 17. oktobra. Moro v Kanadi na uradnem obisku OTTAWA, 10. — Italijanski zunanja minister Aldo Moro je dospel danes na uradna obisk v Kanado. V Ottav/i se je Moro sestal s kanadskim ministrskim predsednikom Trudeaujem in z zunanjim ministrom Soharpom. Uradhi razgovori med Italijansko in kanadsko delegacijo se bodo nadaljevali tudi jutri, v nedeljo pa bo Moro obiskali predstavnike raznih italijanskih skupnosti v Kanadi. Zunanja minister se bo vrnil v Rim v nedelje zvečer. Pompidou bo obiskal SZ MOSKVA, 10. — Francoski zu namji minister Schumann, ki je na uradnem obisku v SZ, je danes sporočil čaisnikao'jem, da bo predsednik republike PoanpiKtou v prvi polovici prihodnjega leta uradno o-bdskal SZ. Poleg tega je Schumann sporočil, da je povalbdi sovjetskega zunanjega ministra Gro-mdka, naj obišče Francijo v začetku leta 1970. Nixon preučuje vietnamsko politiko WASHINGTON, 10. — Ameriški predsednik Nixon se pripravlja, da ponovno preuči celotno svojo politiko v Vietnamu. V ta namen se je danes v Beli hiši sestal z bivšim podpredsednikom Humbertom Humpbreyem, v prihodnjih dneh pa bo imei razgovore z načelnikom združenih generalnih štabov generalom Wheelerjem, z ameriškim ve leposlamikom v Sajgonu Bunkerjem ter z načelnikom in podina-čelmikom delegacije ZDA na pariških pogajanjih Cabot Lodgeom in Habibom. Danes se je medtem po daljši odsotnosti vrnil v Pariz načelnik sevemovietnamske delegacije na pogajanjih za Vietnam veleposlanik Xuan Thuy. Ob prihodu na letališče v Orly.|u je la.javil, da obstajata dv» pogoja za napredek pogajanj: hiter In popolni umik ar merilških in zavezniških čet ter u-stenovdtev nove začasne koalicijske vlade v Južnem Vietnamu ki naj pripravi svobodne ln demokratične volitve. TRST, sobota, 11. oktobra 1969 PREDLOŽEN DOKUMENT Z ZAHTEVAMI BENEŠKIH IN KANALSKIH SLOVENCEV Včeraj je predsednik dežele Berzanti sprejel Slovence videmske pokrajine Berzanti: Dežela bo izpolnila, kar je v njeni pristojnosti, glede drugih zahtev pa bo posredovala pri vladi - Za Slovence v videmski pokrajini s v deželnem svetu zožiti Vaše lastne Izjave z dne 12. julija 1968 in čeprav ste Vi sami ustvarili vtis v nekem podobnem odgovoru svetovalcu Baracettiju, da hočete dali poudarka skoraj izključno gospodarskim vprašanjem, ki na žalost pritiskajo na usodten način na prebivalstvo videmske pokrajine, v kateri živi en del slovenske skupnosti, pri tem ste pa pozabili, da obstaja vprašanje etničnega značaja. Zato se nam zdi bolj potrebno, da Vam navedemo vprašanja, ki bi jih deželna uprava naravnost a-li deželna uprava kot posrednica pri državi privedla k stvarni rešitvi že v tej drugi zakonodajni dobi pod Vašim predsedstvom. Predvsem Vam želimo predložiti v pozornost zahtevo, da tri se Slovenci iz videmske pokrajine lahko v miru, nezaskrbljenosti, kakor tudi v popolnem pravu okoristili z vsemi odredbami demokratičnega značaja, ki jih vsebujejo ustava, ustavni zakoni in posebni statut dežele, ki je bila ustanovljena prav zaradi prisotnosti slovenske manjšine, da pa pri tem nobena fizična ali javna ali zasebna organizacija ne poskuša na katerikoli način ovirati njihovih teženj za razvoj kot narodnostne skupnosti v povezavi z isto narodnostno skupnostjo v gariški pokrajini. Zavedamo se, da je danes to možno, ker je stvar demokracije in enakosti med državljani republike napredovala zaradi borb političnih sil vseh ideoloških in političnih usmeritev ter je zato težko, če ne naravnost nemogoče, da bi se stanje povrnilo v preteklost avtoritarnega tipa in torej glede na slovensko nepriznavanje bivanja in tlačenja teženj tega prebivalstva. Zato bi bito povsem pravično, da bi se ustvarilo za naše slovenske ljudi v videmski pokrajini ugodnejše izhodišče kakor je današnje. Ker se je že nemogoče vrniti nazaj, toliko v dobrem kakor v slabem, bi bilo vsaj pravično, gospod predsednik, da bi ti slovenski ljudje lahko začeli s tem, kar so si mogli priboriti pri vseh velikih ovirah slovenski prebivalci go-riške in tržaške pokrajine in da bi ti ljudje lahko zaživeli v ugodnih pogojih za razvoj njihovega jezika in njihove kulture. Menimo, da bi izdali same sebe, če si ne bi zastavljali za cilj tega, kar želijo doseči naši bratje iz goriške in tržaške pokrajine. Ta cilj nam je vedno pred očmi in nihče si ne more misliti, da bi nas od tega odvrnili. Ker smo vendar ljudje, kd se vsak dan srečujemo s trdo stvarnostjo obstoja, marsikdaj bednega in negotovega, smo realisti ter mislimo, da je možno iti korakoma pri doseganju naših pravic kot državljani republike. V ta namen Vam predlagamo naše začetne zahteve, razdeljene po točkah zaradi boljše preglednosti' L Uvesti v učne načrte šol v krajih, kjer prebivajo Slovenci, redne ure slovenščine, kakor se v slovenskih šolah na Goriškem in Tržaškem poučuje italijanščina: take učne ure bi morale biti uve- Včeraj je predsednik deželnega odbora dr. Alfredo Berzanti sprejel v Trstu predstavnike Slovencev iz Beneške Slovenije in iz Kanalske doline. V predstavništu so bili: Emil Cenčič, župnik iz Gornjega Trbilja, dr. Viljem Černo, občinski svetovalec v Brdu, Pasquale Gujon, župnik v Matajurju, Pavel Petričič, profesor v špetru Slovenov, Izidor Predan, predsednik prosvetnega društva »Ivan Trinko* v Čedadu, Simon Prešeren, trgovec v Trbižu, M. Qualizza iz Šent Lenarta, profesor v videmskem semenišču, in Voj-mir Tedoldi, urednik »Matajurja*. K predsedniku Berzantiju so jih spremljali: deželni svetovalec Ar-naldo Baracetti (KPI), deželni svetovalec Flaminio De Cecco (PSIUP), deželni svetovalec Dušan Lovriha (KPI), deželni svetovalec in podpredsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni (PSI) in deželni svetovalec dr. Drago Štoka (SS). Po sprejemu so nam udeleženci povedali: Predsednika Berzantija je pozdravil IZIDOR PREDAN, se mu zahvalil za sprejem in mu predstavil predstavnike beneških in kanadskih Slovencev. Rekel je, da so prišli k predsedniku Berbantiju, da mu predložijo dokument, ki ne vsebuje nesmiselnih zahtev, marveč takšne, ki jim bo moč z dobro politično voljo ugoditi. Rekel je, da vedo, da ne more vseh teh zahtev dežela rešiti, da pa jih lahko podpre pri pristojnih oblasteh. Zatem je prebral glavne točke, označene v dokumentu. Rekel je, da so te zahteve minimalne, da pa je končni smoter beneških Slovencev, da v daljši perspektivi dosežejo pravice, ki jih uživajo Slovenci v Gorici in v Trstu. Na te zahteve vljudno opozarjajo predsednika Berzantija v prepričanju, da se Slovencem v videmski pokrajini priznajo pravice, ki jih zagotavlja republiška ustava. Zatem je spregovoril prof. PETRIČIČ, ki je rekel, da se često postavlja v dvom upravičenost omenjenih zahtev. Toda treba je upoštevati vzdušje po tolikih letih zapostavljanja beneških Slovencev. Pri tem je na kratko omenil, kar je pisal pred 103 leti časopis «D Gior-nale di Udine*, to je takoj po zedinjenju videmske pokrajine z Italijo. Ta list je že takrat pisal, da je treba beneške Slovence kulturno povzdigniti z njihovim poitalijančenjem. To pisanje je bilo dejansko žaljivo. Politika liberalne in kasneje fašistične Italije se je nadaljevala v tem duhu, pri čemer je pač bil smoter čimprej poitalijančiti oe-neško ljudstvo. Pri tem so uporabljali tudi nasilje, če se vse to upošteva, potem se pač lahko razume, zakaj ni beneško ljudstvo upalo postavljati upravičenih zahtev. Pisanje omenjenega lista je poleg poitalijančevanja predpostavljalo tudi gospodarski napredek področja, toda do tega ni prišlo. Ko se torej govori o pravicah prebivalstva tega področja, je treba upoštevati vse to zgodovinsko ozadje. Župnik CENČIČ je omenil resno vprašanje izseljevanja in je rekel, da mora večina mladine, ko doseže 18. leto iti po svetu s trebuhom (Nadaljevanje na 2. strani) Uradno poročilo dežele (Nadaljevanje na 2. strani) Tiskovni urad dežele Furlanije-Julijske krajine je izdal naslednje uradno poročilo; Predsednik deželnega odbora Berzanti je sprejel danes popoldne v Trstu delegacijo iz Nadiikih dolin, iz Terske doline in iz Kanalske doline, ki mu je predočila itevilna vprašanja, ki se tičejo državljanov slovenskega jezika, bivajočih na teh področjih. V delegaciji so bili gospod Predan, predsednik prosvetnega društva «lvan Trinko«, prof. Petričič iz Špetra Slovenov, dr. Černo občinski svetovalec iz Brda, župnik Oualizza iz Šentlenarta, župnik Cenčič iz Gornjega Trbilja (Srednje), župnik iz Matajurja Gujon, gospod Preše-ren iz Trbiža in gospod Tedoldi. Sestanka so se udeležili tudi deželni svetovalci Baracetti, De Cecco, Lovriha, Pittoni in Štoka. Predsednik Berzanti je najprej poslušal udeležence, ki so mu orisali razna vprašanja, nakar je zagotovil, da bo deželna uprava pro-očila rešitev nakazanih vprašanj, zlasti tistih, ki so gospodartko-to-cialnega značaja in ki spadajo v pristojnost deželne uprave same. Za vprašanja, katerih rešitev spada v pristojnost države, je predsednik dejal, da bo deželni odbor opozoril vlado na zahteve, ki jih je postavila delegacija. Zatem je predsednik Berzanti o-menil pobude, ki jih deželna uprava, posebno pa še deželno odbor-ništvo za kmetijstvo in ERSA uresničujejo, da odpomorejo zastoju, v katerem so Nadiške doline. Pri tem je potrdil obveznost, ki teži za tem, da se zajamči prebivalstvu samih dolin zadovoljiv gospodarski in socialni razvoj. PREDSTAVNIKI SLOVENCEV IZ VIDEMSKE POKRAJINE PRI BERZANTIJU DEŽELA BO IZPOLNILA KAR JE V NJENI PRISTOJNOSTI (Nadaljevanje s 1. strani) za kruhom. Tako odhajajo najboljše mlade sile in prebivalstvo tudi demografsko obuboža. Zaradi tega upada tudi njegova kulturna raven in v občinah nimajo niti za upravljanje sposobnih domačih ljudi. Zato je treba poskrbeti, da se mladi lahko zaposlijo doma. Dr. VILJEM ČERNO je poudaril kulturno plat vprašanja in rekel, da je treba beneško prebivalstvo kulturno dvigniti, tako da bo izgubilo čut manjvrednosti. Ljudje bi morali postati ponosni na svoj narodni izvor, s čimer bi postali tudi bolj možati, kar bi bilo končno v korist tudi za državo, saj so ljudje s trdno hrbtenico tudi boljši državljani. Ljudje, ki preveč trpijo za čutom manjvrednosti, postanejo namreč hlapčevski. Skratka, kulturne vrednote so bistvenega pomena. SIMON PREŠEREN iz Trbiža je orisal položaj v Kanalski dolini in rekel, da so bile tamkajšnje vasi razen Naborjeta, čisto slovenske in da so za časa Avstro-Ogrske poučevali v šolah v prvem in drugem razredu izključno slovensko in šele v tretje mrazredu je prišla na vrsto Nemščina. Fašizem pa je slovenščino popolnoma ukinil in to stanje se še sedaj nadaljuje. To je seveda zgrešeno ne le iz načelnih marveč tudi iz praktičnih razlogov. Na tem področju je namreč potrebno znanje vseh treh jezikov dežel, ki se tu stikajo. Sedaj se mnogo govori o Evropi in o široki evropski miselnosti, toda na tem stičišču narodov, prevladuje ozka miselnost. Pritožil se je tudi nad tem, da ni dvojezičnih napisov ter rekel, da bi bilo treba kaj storiti, da se ta pomanjkljivost odpravi. Prof. QUALIZZA je dejal, da so zahteve po pouku v slovenščini nekaj naravnega, to je v skladu z naravnim pravom in božjimi zakoni. To je tudi zelo koristno s pedagoškega stališča. Zahteve so torej poštene, saj terjamo le zaščito tega, kar je naše. Predsednik Berzanti je rekel, da je pozorno poslušal, kar so mu povedali. Dežela ima razumevanje za te stvari in noče na noben način izvajati šovinistične in nacionalistične politike. Deželni voditelji vedo. da živimo ob posebni meji. ki je meja različnih narodnosti in stičišče različnih kultur. Nihče noče podcenjevati nobene civilizacije .Zato tudi gledajo s simpatijo na uveljavljanje odnosov prisrčnega sožitja. Sploh bi moralo človeštvo živeti v miru, ne glede na jezike, ki jih govori. S strani dežele ni nobenih težav, da bi upoštevali zahteve. Ko se govori o stvareh načelno, se le težko porajajo nasprotja. Različna stališča pa lahko nastajajo, ko se govori o konkretnih zadevah. Berzanti je rekel, da ne meni, da bi lahko prišlo do bistvenih nesoglasij glede zahtev. Upoštevati pa je treba pristojnost glede njihovega reševanja. Kar se tiče zahtev, kot je na primer vprašanje nekaj ur pouka slovenščine v šolah, je Berzanti rekel, da spada to v državno pristojnost in da bo deželni odbor opozoril vlado na zahteve, ki jih je predložilo odposlanstvo. Glede izboljšanja gospodarskega položaja, bo dežela storila vse, kar je v njeni moči. Sicer pa je že sprejela razne ukrepe, da' bi se gospodarske razmere izboljšale. To velja za vse gorsko področje, saj se izseljevanje tiče vseh zaostalih krajev. Treba je tudi upoštevati, da teži mladina povsod za tem, da bi se izselila v mesta, kjer so boljše življenjske razmere. Zato jo je težko zadržati v odročnih gorskih krajih. Zatem je Berzanti rekel, da bodo morda delegati dejali, da je treba v tem primeru zaščititi določeno narodnostno skupnost, ki bi morala ostati strnjena. Take trditve se lahko razumejo, toda so vprašanja, ki jih je težko rešiti, kajti treba je UDoštevati močne želje mladih ljudi po bolj ugodnem življenju, ki so za vse enake ne glede na jezik. Berzanti je tudi dejal, da bo lahko ERSA kaj storila za kmečki razvoj Nadiških dolin in Kanalske doline. Toda treba je upoštevati stvarnost. Kar ie moč storiti, bo dežela storila. Ponovil je, da so zahteve, ki so jih postavili delegati, razsodne ter da jim bo skušala dežela ugoditi, kolikor je za to pri-storna, glede drugih pa da bo posredoval pri vladi. Župnik Cenčič je zatem dejal, da je največja pomanjkljivost ta, da niao niti pripravili študije o splošnem položaju ter da so bili razni posegi doslej le bolj razdrobljeni. Rekel je tudi, da bi morali v Čedadu ustanoviti kakšno večje industrijsko podjetje. Pri tem je Berzanti pripomnil, da to ni tako lahko in da je treba predlagati kaj stvarnega. Prof. Petričič je dejal, da razume, da mladina sili v mesta, dodal pa je. da ni iz teh krajev daleč v Videm. Pripomnil ie tudi, da v beneških občinah odpade vpč kakor 50 odstotkov celotnega dohodka na pošiljke izšel iencev. Rekel je, da je treba poskrbeti za razvoj gospodarstva, kaiti od tega je odvisen tudi etični obstoj prebivalstva. Ponovil ie, da se čuti mladina v Beneški Sloveniji mani vredna. Pri tem ie tudi vnrašal, kako namerava dežela skušati u goditi omenjenim zahtevam Ber zanti mu je odgovoril, da ho žp prihodnji teden poslal nredložem dokument v Rim ter dodal, da ie rešitev jezikovnih 'mrašani odvisna prav od države. Kar se tiče stolice slovenskega iezika na fat-nUn ti v Vidmu, ie rekel, da se strinja s to zahtevo. Zatem v> žunnik Cenčič omeni! neke nevšečnosti, ki rem pravi med drugim: «Jaz nisem po ničem tako stre-' mel, kot po tem, da bi čimprej zavladal socializem, da bi zavladala svoboda in da bi se milijoni ljudi j izkopali iz revščine ter pomanjka-1 n ja.* Nato sledi poglavje Moje življa- j nje v drugi svetovni vojni*, v katerem pravi med drugim, da se je deportacije rešil, «na ta način, da sem se javil Hrvatski komisiji, Id se je nahajala v vojašnici*, ker da je bila med nNemci in Hrvati po-; godba za izmenjavo prebivalstvo»■; da ga je tista komisija rešila deportacije pod pogojem, da »se moram sam v teku treh let preseliti*.i kar pa se ni zgodilo.* Za zaključek svoje avtobiografije pa je Bahun med drugim zapisal: «Afco se ozrem nazaj preko vseh teh desetletij mojega dela in trpljenja, tedaj me vedno znova popade žalost za Trstom. Nikoli mi ni bilo za Trst kot mesto, ampak mi je bilo in mi je še danes za tisto zadružno delo, in za navdušenje tet idealizem, ki je vladal med prepričanimi marksisti, ki so se čutil* kot najboljši sorodniki med seboi-In lahko samo eno rečem, da ie je kdaj kje bil umesten izrek »Boj. je težak, toda sladak*, tedaj to ve-PARIZ, 10. — «Paris Press* jav- ija za nai boj v Trstu*. lja, da bo italijanski režiser filma Nato pa je še dodal: «Porcile» Pier Paolo Pasolini spre- «Neizrečno mi je težko, da mi jel francosko državljanstvo. Reži- moja telesna hiba brani, da se ue ser naj bi bil že sit borbe proti morem še nadalje aktivno udejstvo-) italijanski cenzuri. Pasolini je v vati pri izgradnji socializma.* Rimu zanikal vest. J (KONEC) hotel več govoriti in policajem ni preostalo drugega kot, da so ga poslali v umobolnico. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Pokojnina za preživele in osebne pokojnine Zakoni so že sami po sebi zelo i sme odvzeti nič od pokojnine *> težko razumljivi (ljudje se pogosto preživele.- Po novem zakonu ima sprašujejo ali jih delajo nalašč ta- : Slaboumen fant priznal zločin MILAN, 10. — Lepo oblečen mladenič je včeraj mirno priznal podčastniku železniške jx>licije, da je v čakalnici ubil neko žensko. Podčastnik je fanta aretiral in naročil agentom naj gredo na kraj zločina. Toda v čakalnicah ni bilo, razen nekaj zaspanih potnikov, nobenega sledu o mrtvi ženski. Mladenič, 23 letni Benedetto Al-bano iz Monreala pri Palermu ni ko nerazumljive, da ne bo nihče nič tazumel) in ko se nekdo vanje poglobi in je že zadovoljen, da je dobil c zakonu sebi podoben primer, ga čaka novo razočaranje. Ni res, kar je on v zakonu razumel (seveda nekaj, kar gre njemu v prid), temveč je res to, kar je nekdo drug razumel (seveda nekaj, kar gre te mu drugemu v prid. In ker ta drugi odloča, se zakon v praksi tudi izvaja po njegovi razlagi na škodo velikega števila upokojencev. To se je sedaj dogodilo pri razlagi člena 23 novega pokojninskega zakona, ki pravi: «Kdor je deležen pokojnine za preživele in uživa tudi osebno pokojnino ima pravico poleg po zakonu pripaaujoče pokojnine za preživele tudi do lastne, vsaj minimalne, pokojnine.* Kaj pomeni to v praksi? Vzemimo primer čitateljice Tul V., ki nas -'e prosila o tem za pojasnilo. Naša čitateljica je šla v pokoj leta 1959. Po številu plačanih socialnih dajatev, bi imela pravico do mesečne pokojnine 9.400 lir, toda kot je predvideval zakon, ji je bila dodeljena minimalna pokojnina takrat 15.600 lir. (Socialni zavod ji je torej dodal 6.200 lir). Leta 1964 je umrl njen mož in bi morala po zakonu prejemati po'cojnino za preživele v višini 22 600 lir. (60 odst. mo ževe pokojnine). Ta znesek pa so naši čitateljici zmanjšali za tistih 6.200 lir, ki jih je socialni zavod dodal k minimajni pokojnini. Člen 23 novega pokojninskega zakona pa pomeni ravno to, da tistim, ki imajo lastno minimalno pokojnino, se ne torej naša čitateljica od 1. maja dalje pravico do osebne celotne minimalne pokojnine ter do celotnega zneska pokojnine za preživele. Kot smo lahko z zadovoljstvom odgovorili čitateljici Tul, da ne b> njena pokojnina za preživele vet deležna nobenih odbitkov, tako moramo dati žal negativen odgovof čitateljici F. Mozetič. Primer čitateljice Mozetič je isti, kot čitateljica Tul, le s to razliko, da je bil not čitateljice Mozetič mornar in prejema pokojnino za preživele iz posebnega sklada za zavarovanje mornar-jev. Socialni zavod INPS je pri ral-lagi omenjenega člena 23 sprejel sledeče stališče: V praksi se bo M člen izvajal le za tiste upokojenci ki prejemajo pokojnino za preživele direktno od socialnega zavoda IN PS. Za vse ostale pa bodo še vedno odtrgali od pokojnine za preživele na stati način. S tako razlago zakona so ob ugodnost člena 23 novega zakona vse vdove državnih 0' službencev, uslužbencev krajevnih ustanov, mornarjev in drugih. Taka razlaga zakona je nedopustna, kajti dela novo diskriminacijo med raznimi vrstami upokojenceVi ; ki prejemajo pokojnino za preživele• Ali so vdove državnih uslužbencev, mornarjev in vseh ostalih, ki ni bodo deležne te izboPšave, bolj bogate od drugih vdov? Upamo lahko samo, da bo pod pritiscom protestov socialni zavod INPS spremenil svoje mnenje in razlagal člen H novega zakona tako, da bo res D prid vsem upokojencem. Vsi tisti pa, ki bodo oškodovani, naj napravijo na socialni zavod priziv, ■ da bodo podprli akcijo tistih, ki s« I zanje zavzemajo. Med raaiati Onimi necedš v Lu Vegasti, kjer sto dva Orana izgubila življenje Armando Hart, organizacijski tajnik partije O Kubi in vprašanju «udeležbe delavcev» Jzostajanje delavcev od dela-Kritike na račun sindikalnih organizacij - O novih metodah vodenja in upravljanja «V sistemu vodenja naletimo v Bjavnem na dve slabosti: na psev-”°demokratičnost onih voditeljev, ** s® ničesar ne lotevajo v pričakovanju, da bi ugotovili, kaj bodo množične organizacije in de-jjvni kolektivi, in pa na avtorita-avno-birokratsko vsiljevanje tistih. * ne vodijo računa o množicah, «*nveč skušajo vedno uveljaviti ev°]o voljo in odločitve.* »Razumljivo, to ne pomeni, da se 08 dnevni red nasploh postavlja vprašanje diskusije o odločitvah, ki Pripadajo izključno vodstvu, marveč se postavlja vprašanje napo-ra, da bi se s pomočjo »udeležbe v upravljanju in vodenju* množice °8rele za nove delovne naloge.* S to teoretično postavko organi-^cijskega sekretarja KP Kube Ar-J^nda Harta se je zdaj na Kubi formalno zaključila relativno krat,-88 diskusija, ki se je na začetku letošnjega leta začela v zvezi z Morebitnimi »novimi oblikami* sodelovanja delavcev v upravljanju lr> vodenju gospodarstva. Obenem, P°t«m ko se je diskusija končala, *e J® začela kampanja za »novi lik voditelja*, ki bo — oprt na tako »udeležbo* — omogočil »rojstvo norega revolucionarnega vala navdu-•6nja za nove gospodarske naloge*. V prelomnem letu velikih napo-ri>v in še večjih načrtov za rekordno proizvodnjo sladkorja leta 1W0 je kubansko partijsko vodstvo očitno bilo primorano končati z dosedanjimi diskusijami o metodah dela in vodenja ter se koncentrirati na bistvene naloge. Uresničitev Proizvodnega načrta 10 milijonov ")n sladkorja v 1. 1970 (letos je Kuba proizvedla le nekaj nad 5 uuljjonov ton) je že prej bila proglašena za »vprašanje- časti kubanske revolucije*. Zaradi tega ima teoretično fiksiranje novih oblik ^udeležbe* dvojen pomen, in sicer Pomeni, prvič, začetek borbe za u°vi lik voditelja v gospodarskih delovnih organizacijah, zlasti v po-čedelsjvu, in drugič, mobilizacijo drad bližnjo sečnjo trsa, od katere ■° Praktično odvisen celotni gospodarski razvoj Kube. desetletne izkušnje od začetka revolucije do danes so spričo tega 'Henjene kot »zelo pomembne in UsPešne», pomanjkljivosti v razvitju produktivnosti dela in gospodarske proizvodnje, pa so oznaT e®ne samo za »napako v metodi ‘Previjanja*, ne pa kot slabost sistema. Prvič se zdaj ne prikriva, 8 ,sta nizka produktivnost ter *izo-, ‘‘tajanje od dela* postala osnovni Problem mnogih področij. »Mi moramo odločno in naglo realizirati ter ugotoviti, zakaj enovit armab<;' naši vojaki, dosegajo '*dj® in boljše uspehe od poklic-P*8. Poljedelskih delavcev, med ka-™runi je čedalje vec izostankov,* ”®vi organizacijski sekretar par-J*’' ugotavljajoč nadalje sledeče: Jake rezultate v vojaških enotah Jddgoča vojno politična organizaci-jjfdela. čimprej je treba te me-, e dela prenesti na vsa delovna P°dročja.» Razvijanje teh novih tez, sicer jJPolnoma skladnih z dosedanjim . urzom splošnega političnega in eJn«ga razvoja na Kubi, je bilo * vod za nove dokaj ostre kritike račun delavskih sindikatov. l. tudi prej so sindikati na Kubi p*‘ ^Postavljeni pogostim kritikam. n ed dvema letoma je neposreden upad proti njim sprožil sam pre ler Fidel Castro, xo je pojasnij, se »sindikati ne smejo več borilk .8a svoje izboljšave*, kot je to 0*° nekoč v času kapitalizma*. n domala popolni zamenjavi celot-ti-rt3- sindikalnega vodstva so se J^uuj sindikalne podružnice obenem »-■ ervu mesto, zlasti ker je bilo d«av ugotov|ieno. da »spodbujanje s Pomočjo materialnih *hobjfV*> baie. ne predstavlja več 8,16 trajne rešitve niti v bur- žoazni, kapitalistični družbi*. »Zgodovinsko gledano — pravi Armando Hart — je na Kubi od vedno obstajalo napačno mnenje o politikih in upravljavcih. Splošno mnenje je bilo, da je dober politik lahko povsem neobveščen o upravljanju ter administraciji, in obratno, da se dobremu administratorju iiiiiiiiiiHiiiiiimm.iiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiitiiiiniii Slovmska akademija znanosti in umetnosti v letu 1968 Tudi letos je Slovenska akademija znanosti in umetnosti objavila . svoj »Letopis*, v katerem najvišja slovenska znanstvena u-stanova posreauje zanimiv pregled deva in ustvarjanja v 1. 196«. Delo Akademije je na zunaj skoraj neopazno. Odvija se bolj na tihem, v posamezrun inštitutih, v knjižnicah in arhivih. SAZU vsako leto »oda vrsto publikacij, ki vzbudijo zanimanje doma in v inozemstvu. »Letopis* predstavlja uvodoma člane Akademije. Novi člani SAZU so postali: Bofo Grafenauer, Jean Nougayrol, Blaže Koneski, Milko Bed ja nič in Mstislajv Vasiljevič Volkov. Slovenska akademija znanosti m umetnosti ima skupaj 10 inštitutov, k tem je treba prišteti posamezne komisije in študijske centre. Akademija je v 1. 1968 štela dva častna člana, 33 rednih in 33 dopisnih članov, od katerih je 10 domačih. Med letom sta umrla diva člana. Nameščencev je ime-ia akademija 105, od teh 55 znanstvenih in strokovnih, 15 bibliotekarskih in knjižničarskih, 14 u-pravnih in računskih ter 13 pomožnih. Nameščencev s skrajšani,m delovnim časom je bilo 9, stalno honoriranih zunanjih sodelavcev pa 13. Dri znanstvenem in strokovnem delu inštitutov je bilo slujkoprej zaposlenih večje število zunanjih znanstvenih in strokovnih sodelavcev. Delo v inštitutih, sekcijah in terminološki komisiji je omogočeno s sredstvi iss redne dotacije republiškega proračuna, v dokajšnji meri tudi s sredstvi, ki so jih dali na rhzpolago sklad Boriš a Kidriča, zvezni sklad za znanstveno delo ter nekatere organizacije, ki poverjajo inštitutom izdelavo določenih o.aboratov. Piri inštitutu za geografijo je ustanovljena začasna komisija za študij prostorskih problemov SRS. Ena glavnih nalog akademije je objava znanstvenih del v tisku. Z letnico 1968 na naslovni strani je bilo objavljenih 9 publikacij s skupno 2500 stranmi. V tisku oziroma za tisk pripravljenih je večje število publikacij, tako 1. knjiga Slovarja slovenskega knjižnega jezika, 1. knjiga Zbranega de-la Frana Ramovša in še druge. Z Državno založbo Slovenije je bila sklenjena pogodba za objavo in tisk Sovarja slovenskega knjižnega jezika. Po tej pogodbi bo akademija izdajatelj, Državna založba pa založnica slovarja. V pripravi je Slovensaa enciklopedija in določen je bil glavni odbor, v katerem je 12 članov akademije. Akademija je prevzela odgovornost za znanstveno in strokovno delo, založnica pa bo Mladinska knjiga. Člani SAZU so 1. 1960 pripravili razna predavanja za pomembne ob.omce, udeleževali so se raznih kongresov, seminarjev in sestankov. Nekateri so v tem času bili na študijskih potovanjih. SAZU sodeluje nudi v Svetu akademij znanca in umr.nojti SFRJ. Ta svet je imel zasedanje plenuma 17. maja v Scojčevcu pri Sarajevu. Slovenska ancademka je prevzela vodstvo novouataiiovtienega medaka-deimjskega odoora za pripravo meunarojie stuoije UNESCO o gjtivnin težnja« raziskovanj v humanističnih vedah, predsednik odbora je akademik L. Vavpotič, vso stvar pa jC uvedel akademik F. S jele. Velike skrbi je imela akade milja p.etekla leta tudi z lokali V zadnjih letih so adaptirali prostore akademije na Novem trgu. Na istem trgu je akademiji zagotovljena nova niša. Najprej se bo v n„eno prvo nadstropje preselila knjižnaca, in sicer, ko se bo iz teh prostorov izselil Vzgojno-varstveni zavod. Posebno otezkočeno je bilo delo biblioteke zaradi prezidave. Toda kljub težkim razmeram je delo le nekako potekalo naprej, čeprav se v 1. 1968 noben pričakovan up ni izpolnil. V neprimernih prostorih trpijo škodo predvsem knjige. Biblioteka izmenjuje publikacije z domačimi in inozemskimi znanstvenimi usta- ni treba razumeti na politiko. V resnici pa mora voditelj poznati in eno in drugo.* Ka Harta je »najpomembnejše vprašanje socializma* prav v tem, kako bodo »komunistični voditelji, ki jim pripada odločanje o upravljanju z revolucionarnim razvojem, uspeli delavce navdušiti za nove naloge*. To se pravi, da bi delavci njihove sklepe in ukrepe razumeli ter jih sprejemali kot svoje lastne. In naposled, kot je on sam pojasnil, «nas izkušnje SZ, prve dežele socializma, učijo, da je velik gospodarski skok moč napraviti samo, če se osnovna sredstva namenijo razvojnim planom, ne pa za neposredno potrošnjo*. Novo obdobje načrtov z »velikimi skoki* je tudi po planirani »rekordni proizvodnji* 10 milijonov ton sladkorja v naslednjem letu očitno na dnevnem redu, od tu tudi potreba, da se s pomočjo novega besednjaka določijo naloge vodstva glede »uresničitve udeležbe delavcev*, da bi se dosegla večji učinek in večje delovno navdušenje. B. RAFAJLOVIČ Pognati se s padalom iz letala na višini 10.000 metrov in strmoglaviti kot kamen proti Zemlji, to ni stvar za vsakega. Le redki so tega sposobni. Med temi je Roberto Mirzan, ki je odskočil na višini 9978 metrov in odprl padalo šele pri 850 metrih, kar pomeni italijanski rekord. Niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||lll,l|M,|ll||,l||,l,,lll,|,,|,inillllMMII,|M||MI,IIIMinil,l|,llllf|llllnil|lllll|llllllllllnillll,linlll||mMI,|„,„l|,l|||| TRAGIČNE POSLEDICE DOGMATIČNEGA RAVNANJA Z ZNANOSTJO Sarlatanski genetik Lisenko in njegove žrtve v SZ Znanstveno nevzdržne teorije, ki so Sovjetsko zvezo stale ogromna sredstva in povzročile neprecenljivo škodo, preden so jih odvrgli med šaro smešnih izmišljotin Genetična dogma je bila nad dvajset let ena od najbolj trdnih ter nedotakljivih v stalinistični religiji. Njen prerok je bil Trofim Lisenko, ki je kot absoluten vladar na področju biologije, a je z znanstvenimi resnicami ravnal kot kak policijski komisar. Še po Sta linovi smrti je nekaj časa nemoteno vladal. Razvoj sovjetske genetike med 1. 1937 in 1960 sodi med najbolj neverjetna in fantastična poglavja v zgodovini moderne znanosti. Znamenit profesor genetike in bio logije je o tem zapisal: »Sedem indvajset let je ta nepismeni in fanatični šarlatan izvajal absolutno diktaturo in popolno nadzor stvo nad biološkim in poljedelskim raziskovanjem v SZ. To je ne sa mo paraliziralo znanstveni napredek, marveč je imelo uničujoče posledice tudi za nacionalno go spodarstvo.* Ta pustolovščina na področju znanosti in kulture je zdaj rekon stiuirana, zahvaljujoč se bogate mu arhivu moskovskega biologa Zoresa Medvedjeva, ki je mnogo prispeval k Liscnkovi kapitulaciji. Do 1. 1937 je SZ bila ena od najnaprednejših dežel na podroc ju genetike. Svetovna slava Niko iaja vavnova je bil i tolikšna, da je 1. 1939, dasiravno odsoten, oil imenovan za predsednika mednarodnega kongresa genetikov v E dinDuigtiu Vtem ko bi med slo vitimi sovjetskimi učenjaki tedaj zaman iskali ime Trofima Denise vica Listnka. V času začetne ka riere na podeželju se je Lisenko ukvarjal s skromnim, raziskovanji o vegetativni periodi. Njegov vzpon se je začel, ko je spoznal profesorju filozofije i I. Prezen-ta. Skupaj z njim je 1. 1935 ob javii brošuro «U vzgajanju rast din in teoriji razvojnih faz*. To je bil Lisenkov prvi korak na poti k moči in slavi Vendar je odiočUjOct skok napravil s poli tične in ne znanstvene odskočne deske. To je bilo takrat, ko se je spopadel z najbolj slavnimi sovjetskimi učenjaki, zavrnivši dednost-no teorijo in obtoživši njene pri siaše za protirevolucionarno za roto. Lisenko je trdil, da so hromo somi sekundarnega pomena v ded nosti, geni pa da sc buržoazna izmišljotina. Ni točno, je govoril, da se lastnosti prenašajo samo od staršev, temveč je resnica, da spreinenivši okolje >n pogoje lah ko spremenimo tudi genetično de diščino. Na ta način je moč vzgo jiti nove vrste z novimi značil nostmi. Po njem je treba odvreči idejo klasične genetike, da obstoji razlika med pridobljenimi lastnostmi, ki so odvisne od okolja in se ne morejo prenesti na potomstvo, ter dednimi lastnostmi, ki se, nasprotno, prenašajo na potomce, ker hromosomih. so ugotovljena Vendar je za Losenka borba proti dednostnim teorijam Mendla, Weismana in Morgana, predstavljala predvsem idealno priložnost, da sproži križarsko vojno proti njihovim sovjetskim pristašem. Prezent se je n.pr. trudil, da oi v nekaterih uglednih genetikih »od kril* Iročkiste in buharinovce, pa so spričo tega že v kratkem bili aretirani profesor cev it, največji strokovnjak genetične medicine, nato zgodovinar Uranovski, razi skovalci Muralov, Gorbunov in mnogi drugi. Leta 1940 je policija zaprla tudi Nikolaja Vavilova, Lisenko je Va vilovu pripravil posebno past: čakal je, da je odšo. v Ukrajino (v zvezi z nekimi botaničnimi raziskovanji), nakar je policijo ob vestil, kje se nahaja. Vavilov je bil postavljen pred vrhovno sodišče pod obtožbo, da je organizi ral desničarsko zaroto, da je bil vohun britanske obveščevalne sluz be, da je ustanovil in vodil ile galno »partijo delavcev in kme tov*, da je bojkotiral poljedelstvo itd. Na osnovi tega je bil obsojen na smrt, vendar je bila izvršitev kazni odložena in potem do nje sploh ni prišlo Vavilov se je na vso moč boril proti izvršitvi smrt ne kazni že od konca 1. 1941. Ko nec 1. 1942 je policija, kot se zdi, za trenutek odevala, to ,e bilo ta krat, ko je Kraljevsko društvo v Londonu svečano izbralo Vavilova za svojega doživi jen jskega člana. Toda 23. januarja 1 1943 je Va vilov umri v zaporu v Saratovu. Leta 1954 je njegova družina za htevala obnovitev procesa in po novno proučitev dokumentov, ki so se nahajali v arhivu policije. Pokazalo se je, da so bile vse obtožbe izmišljene, a napisale so jih osebe, ki so na to nile prisiljene. Po tej čistki se je področje genetike v SZ spremenilo v ogromen laboratorij, namenjen uresničevanju ekstravagantnih idej Li-senka in njegovih pristašev. Ena od teorij, ki so jih le ti navduše no širili, je bila teorija o »transformaciji vrst*. Revija «Agrobio-logija* je bila n.pr. polna poročil in vesti o koruzi, ki je postala rž, o rži, ki je postala koruza, o fi žolu, ki je postal leča, o zelju, ki se je spremenilo repo itd. Li senkovi čudeži pa se niso omejili samo na povrtnino. Tudi jelke so se na osnovi njegovih vizionarnih postopkov začele spreminjati v bo re in podobno, medtem ko so v resnici vsi poizkusi, ki so jih s tem namenom bili opravili v Sibiriji, klavrno propadli S Svojo teorijo o »solidarnosti vrst*, pa je Lisenko zanikoval, da v naravi obstoji med raznimi vrstami borba za življenje. Sicer je ta teorija SZ stala ogromne vsote, preden je končala v arhivih ne stvarnih neumnosti. Lisenkove ideje so še dolgo obvladovale sovjetsko znanost. Šele februarja 1. 1965 so Lisenka od stranili s položaja direktorja ge nctičnega inštituta Akademije zna nosti. In docela razumljivo je spričo tega bilo tedaj navdušenje, s katerim so sovjetski učenjaki 1. 1965 odpotovali v Prago na proslavo 100-letnice Mendlovega od kritja. Jubilej veterinarske fakultete v Zagrebu Te dni proslavlja 50, letnico veterinarska fakulteta v Zagrebu. Bila je kot prva ustanova te vrste v Jugoslaviji ustanovljena po končani prvi svetovni Vojni, ko je bil jugoslovanskim in čehoslova-škim državljanom prepovedan vpis na dunajsko veterinarsko šolo. Ob jubileju zagrebške fakultete je treba povedati, da je bil z njenim razvojem tesno povezan tudi razvoj jugoslovanskega veterinarstva. Leta 1923 je na zagrebški fakulteti iliplomiral prvi Slovenec, do druge svetovne vojne pa je na tej fakulteti prejelo naziv diplomiranega veterinarja že 59 Slovencev. Med drugo svetovno vojno je na njej diplomiralo 16 Slovencev. Po osvoboditvi ja število močno poraslo in doseglo do sedaj 235 diplomirancev. V obdobju med obema vojnama je na zagrebški fakulteti na podlagi znanstvenih disertacij promoviralo za doktorja veterinarstva 17, med vojno 4, po osvoboditvi pa 32 Slovencev Na fakulteti je končalo drugostopenjski študij in si pridobilo naziv magistra veterine 12 Slovencev. Omeniti je treba tudi, da so se na zagrebški fakulteti pripravljali za profesorja veterinarskega od delka na ljubljanski biotehniški fakulteti številni predavatelji. novami. '""""Iinilll,, ........................................................ „„ IIIIMU MIHO llllmi „ II,l„, „1, bo imelo svoje posledice. Večer prihranite izključno zase °.VeN (0^ 21.3. do 20 4.) Preden I'r®vec ste o b bližnjih oseb. ^lotite UteS6- Rreveč ste kritični do ne- nove naloge, jo temeljita Jf(od SbtlO 21.4. do 20.5.) če hočete , _______ morate po «*£ ‘£avihati rokave. Zanimivo sre- 88 sedanji ravni b£°kJtKA (od 21.5. do 22.6.) Po jo Vne^Ste-ave*iavi*' edinole z v, uveljavili edinole z več-Pa Nesporazum, ki ga boste ^Pravočasno rešili. g — “Sno rešili. ProtiKv (od,23-6. ^ 22.7.) Nekdo je bkns . a,n in vsem vašim načrtom, intim prePričatb izdajajte ^ (od 23,7. do 22.8.) Nakazu- jejo se vam dobre poslovne mož nosti. Važen sklep za bližnjo bodočnost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite do svojih poslovnih sodelavcev bolj iskreni, ker nekaj ne gre. Pomagajte bližnjim. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ohranite sedanji tempo dela čim bolj morete. Ne boste vedno enako razpoloženi. ŠKORPIJON (od 24.10 do 22 11.) Preveč se zanašate na druge in to STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Več podjetnosti bi ne bilo odveč. Primemo vzdušje za nova prijateljstva. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Sa mo z dobro voljo in požrtvovalnostjo se boste uveljavili Preveč ste podjetni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Možno je, da svoje načrte uveljavite, vendar brez ustreznih materialnih posledic. Izogibajte se spletkam. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vsekakor ste na pravi poti, vendar pa ne bo šlo vse gladko. Preveč ste zahtevni in s tem odbijate. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po ročila; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Iz starih časov; 12.20 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 16.05 Zbori z vsega sveta; 16.30 Valčki; 17.20 Dialog; 17.30 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slovenski vokalni oktet; 19.10 Po društvih in krožkih; 19.20 Orkester McKenzie; 20.00 Šport; 20.50 Verč: »Rdeči gumb*; 21.50 Vabilo na ples. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.00 Med prijatelji glasbe; 14.40 Literarna oddaja. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila; 6.40 Glasba za do bro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Operetna glasba; 9.45 Juke box; 10.30 Prijetna glasba; 10.45 Popularni pevci; 11.00 Znane pesmi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Ritmi; 15.30 Od Soče do Drave; 16.00 Primorska in njeni ljudje; 17.00 Izbrali ste; 17.30 Happening; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Poje Shei-la; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8 30 Jutranje pesmi; 9.06 Glasba in podoba; 9.30 Filmske novosti; 10.05 in 11.30 Ure glasbe; SOBOTA, 11. OKTOBRA 1969 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Radijske kronike; 14.40 Nove pesmi; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Znan stvena oddaja; 17.45 Orkester; 18.00 Veliki variete: 19.30 Luna park: 20.15 Plošče in skeči; 22.20 Sodobni ital. skladatelji. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkester: 9.40 in 11.45 Telefonski pogovori; 10.40 Glasbe ni variete; 13.00 Week-end z Rito Pavone; 13.35 Program z Ornello Vanoni; i4 05 Juke box; 15.18 Koncert; 16.00 Popoldanski spored; 17.40 Plošče za najmlajše; 19.00 Glasbeno govorni spored; 20.00 Radijska priredba; 21.00 Canzo-nissima; 23.00 Kronike z Juga. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Scenska glasba; 12.35 Roussel, Milhaud, Pizzetti; 14.20 Haendei: Julij Cezar; 17.40 Jazz; 18 30 Lahka glasba; 18.45 Gledališče in kino; 19.15 Koncert; 20.45 Simf. koncert; 22.30 Radijski oder. FILODIFUZIJA 8.00 Konoert za začetek; 8.45 Haydnove simfonije; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.35 Mozart; 11.55 Novi interpreti; 12.30 O. Re-spighi. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola. Sprehod po gozdu; 9.35 Čez travnike zelene; 9.50 »Naš avtostop*; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Slovenske narodne; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači napevi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.06 Glasbena pravljica; 14.20 Melodije Pariza, Dunaja in Madrida; 15.40 Tenorist Jože Go-stič; 16.00 Vsak dan za vas; 17.35 Učiteljski pevski zbor iz Ljubljane; 18.15 «Top-pops 11»; 18.50 S knjižnega trga, 19 00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel M. Dovžan; 20.00 Sobotni večer; 20.30 Dr. W. Gerteis: Vozli inšpektorja Braina; 22.15 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Angleščina; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 15.00 šport no popoldne; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik in izžre banje loterije; 17.45 Program za mladino; 18.45 Dokumentarec; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Canzonissima; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Recital o-perne glasbe. JUG TELEVIZIJA 20.00, 23 30 Poročila; 9.35 TV v šoli; 17.55 Ansambel L. Slaka; 18.25 Disneyev svet; 19.15 I. sve tovna vojna; 19.40 Za boljši jezik; 19.45 Cikcak; 20.35 Opatija 69; 22.05 Rezervirano za smeh; 22.20 Inšpektor Maigret — film; 23.10 TV kažipot; 23.35 Opatija 69. ANKETA LJUBLJANSKE REVIJE «SODOBNOST^ Usoda slovenske narodne skupnosti v Italiji - Nekatera pereča vozlišča Dr. Drago Štoka, deielni svetovalec (izvoljen na listi Slovenske skupnostij, Trst. Nekateri globoki premiki v italijanskih vrstah ustvarjajo nedvomno boljše oaraCje v odnosu do slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, Tega ne moremo zanikati. Se pred nekaj leti smo bili Ignoriranj kot morebitni aktivni faktor v javnem življenju, poleg tega pa je bilo večkrat tvegano preveč svobodno izkazovati svojo narodnostno pripadnost, italijanske desničarske in meščanske sile so nemoteno stopale na ulice z vzkliki proti Slovencem. Vse to je zdaj za nami in upamo, da za vedno! Z odikritim zadovoljstvom beležim danes topel sprejem ljubljanske Drame v Trstu, kjer je bila gost kolegov Italijanskega gledališča: če hi to gostovanje bito napovedano pred leti, bi najbrž ne potekalo v enakem ozračju. V konkretnem delu je danes o-zračje ugodnejše: končno so Slovencem odprte vse poti v državne ln poddržavne službe ter banke, prav tako dostop v razne komisije, nihče jih ne odpušča iz služb zaradi narodne pripadnosti. Ostaja pa pri tem odprtih dvoje vprašanj: prvo zadeva nas sar me, drugo pa Italijansko politično oblast. Problem, ki zadeva samo nas, je problem asimilacije. Nobena skrivnost ni več, da smo zaradi znanih povojnih dogodkov prišli ob množico Slovencev, v glavnem delavskega sloja, ki so za vedno prestopili na drugi breg: to se je zgodilo v predmestjih Trsta. Danes bi morala biti glavna skrb nas vseh, kako pripeljati vse te bivše Slovenoe spet v slovenski tabor. To Je bil glavni val asimilacije v povojnem Trstu. V tem pogledu Je danes stanje seveda neprimerno boljše: asimilacije je toliko, kot je je navadno pri drugih narodnih manjšinah; ni težko pač naleteti na bojazljivce, egoiste, ki menijo, da bodo v večinskem narodu bolje živeli, povsod srečaš brezbritoeže, malodušneže Itd., ki jim ne gre v glavo, zakaj bd morali vztrajati v slovenskem taboru. Odpadoištvo iz takih vzrokov je bdlo v zgodovini vedno ne-kje zasidrano. V zamejstvu asimilacija ni akut-pa: organizacije kulturne in verske narave precej uspešno branijo glavni in močni val tega negativnega narodnostnega pojava. Drugo odprto vprašanje pa zadeva pravično tn globalno rešitev vseh še nerešenih problemov, ki nas bolijo. Vtis imamo, da nam je sedanja Italija pripravljena marsikaj nuditi, ne bo pa tako zlepa uveljavila tistih Instrumentov, ki hi nas pred svetom «kom-kretiziraLiii: dvojezične napise, dvojezičnost na uradih in sodiščih itd Ko pride, recimo, Šved v naše kraje, bo težko na svojem izletu Iz zunanjih znakov ugotovil, da tukaj žive tudi Slovenci. Boj za konkretiziranje naših u-pravičenih zahtev ne bo tako lahek: prepričan pa sem, rta gre naš razvoj v tem pozitivnem smislu To pomeni, da smo končno še živi, da se razvijamo ln ne nazadujemo, da verjamemo v življenje naše skupnosti in ne v njeno stagnacijo ali celo smrt Naloga slovenskih politikov pa je, da najdemo, če le mogoče, skupni I-menovalec v tem boju za pravično ureditev našega nacionalnega statusa, ki bo terjal veliko dela. truda In potrpežljivosti. Končno pa je že staro pravilo, da nam Slovencem nikjer ničesar na krožniku ne orineseio. amnak da smo se morati vselet za vsak korak, za vsako drobtinico temeljito (n žilavo boriti Morda pa smo se prav zaradi t.akto zzodovtnsikto o-kolričtin tudi ohranit, morda na je prav v tem nenehnem prizadevanju Iskati vzrok naše življenjskosti in žiiiavostl. • • • Dr. Fran« Tončič, odvetnik, predsednik društva Pravnik. Trst. Bistvo vprašanja, ki nas zanima Je v dejstvu, da so vse ustrezne zakonske odločbe ustave, londonske spomenice, deželnega statuta In vse ustrezne Izjave odgovornih državnikov le programske in je za njihovo praktično učinkovitost potrebna objava obveznih izvršilnih norm, ki pa v smislu že stalne judlkature ustavnega sodišča sodijo v izključno pristojnost države, to |e osrednjih organov v Rimu. Za nemško manjšino Je izdal Izvršilne norme predsednik republike. Za sodne organe v območju prizivnega dvora v Trstu je bilo z zakonom z dne 14 julija 1967 imenovanih samo šest tolmačev za slovenski, srbohrvaški ln nemški Jezik (med katerimi jih Je nekaj predlagalo društvo Pravnik), ki pa tolmačijo povečini jugoslovanskim državl janom to prevajajo jugoslovanske spise Spričo vsega tega Je seveda še bolj nujen Izvršilni zakon (norme di attuaztone) za uporabo slovenskega Jezika, česar med drugim statut dežele Furlanija Julijska krajina sploh ne predvideva. Res je, da je nedavno parlament pooblastil vlado, da izda ustrezne norme, a bo nreteklo «e precej fi*«*. n-eSor, po v(n4a Izdala te norme, ki bodo poleg tega ome- jene na ustrezno reformo kazen-skega-pravdnega zakona v smislu veljavnih mednarodnih konvencij. Vprašanje bi bilo seveda hitreje rešeno, če bi predsednik republike izdal sam v smislu člena 87 ustave ustrezne zakonske določbe. Sicer pa je društvo Pravnik poslalo na razne kompetentne instance že pred londonsko spomenico to po njej več vlog v zvezi s pripadajočo nam pravioo do rabe slovenskega jezika v javnih u-radih. Vse te vloge so bile, žal, brezuspešne in so zanimive le kot zgodovinsko gradivo. Zdi se, da so imele nekoliko več uspeha — seveda za zdaj le načelne narav* — naše vloge na bivšega mtalatr-skega predsednika A. Mora in zunanjega ministra P. Nennija. Tako spomenica slednjemu z cka 13. maja 1969 med drugim izrecno terja sprejem zakonskih norm, Id naj razveljavijo določbe fašističnega režima, tn sacer kraljevskega dekreta z dne 15. oktobra 1925 št. 1796. pa člena 122 civilnega in člena 137 kazenskega postopnika ter izdajo zakonske določbe, Id naj uveljavijo v korist slovenske manjšine programske določbe republiške ustave, njenega X. prehodnega določila, členov 2 in 5 posebnega statuta to člena 3 posebnega statuta dežele Furlanija-Julijska krajina. Zaradi posebne zanimivosti povzemamo v oetoti odgovor P. Nennija na to spomenico: Concordo con Lei nel ritenere che le mtaoranze dovrebbero as-solvere ad una utile funzione di tramite fra i due Paesi cmfinan-tt. A tal fine fe tmportante che, non solo dal punto di vista for-male ma da quello sostanzlale, e«, se reciprocamente godano dei di-rittl civici e delle piti ampie H* bertš individuali garantite dal re-gimp rt“,mooratico. Terrč oresente i vari aspetti del orohiema, ove e»so formasse oggetto dei colloqui che avri) con le autoritš della vidna Repubbli-ca. Mi čreda suo Nemml Konec. NOVE KNJIGE Turistični vodnik po Pomurju Pomurje je najsevernejša pokrajina v Jugoslaviji, vklenjena kot pomol med Avstrijo in Madžarsko. Združuje na ozemlju 1334 kv.km plodno zeleno ravnino ob Muri, severni del razgibanih vinorodnih Slovenskih goric in razkošne borove gozdove na Goričkem vse do razvodja med Muro in Rabo. Tisočletno življenje na mejnem prepihu med evropskim vzhodom in zahodom je zapustilo sledove v govorici. folklori, naseljih in miselnosti ljudi ob Muri. Vsi gospodarji na pomurskih tleh so iskali naravne meje. Ker jih ni bilo so ustvarjali mejne pasove, gradili gradove in strelske dvorce ter krepili vojaške in politične meje. Najusodneje se je med tod živeče slovensko prebivalstvo zarezala za celo tisočletje meja na Muri. Politična pregraja je ločila matični narod, tu pa ga mogla razdvojiti in pokončati. Po prvi svetovni vojni so politiki zarisali nove mejne črte na spornem ozemlju med Slovenci, Hrvati, Avstrijci in Madžari. Slovenci ob Muri so se tisočletje po Kocljevi smrti ponovno združili pod matično streho. Tako pričenja svoj geografsko-zgodovinski oris Pomurja Bela Sever in to v Turističnem vodniku posvečenem Pomurju katerega je pravkar izdala Pomurska založba. Ko prikaže gospodarsko podobo Pomurja in poda oris preteklosti tega dela slovenske zemlje, prikazuje podrobneje še posamezne pokrajine, Goričko, Pomursko ravnino, Lendavske gorice, Prleške gorice ter ljudi, ki bivajo tod Tako turista in pravzaprav vsakogar, ki tod nd doma, uvaja Turistični priročnik v svet ob Muri. Turističruh priročnikov nimamo preveč, knjig, ki obravnavajo ta svet pa je prav Pomurska založba v zadnjem času že izdala nekaj Izraziti, turističnim potreti«m in boljšemu vsestranskemu spoznavanju tega sveta pa je namenjen prav sedanji Turistični vodnik. Njegova naloga pa je vendarle še nekoliko širša, saj glede na svoj značaj, vsebino in kvaliteto presega običajni turistični vodnik. Gre za neke vrste priročnik o Pomurju, za knjigo, ki naj nedo-mačina na kratko informira o vsem, kar je tod vredno videti, vedeti in spoznati Zato slede prvemu razdelku še nadaljnja poglavja. O flori in favni v Pomurju piše Mirko Šoštarič. Preteklost Pomurja pa je pod naslovom Zgodovinski mozaik še posebej obdelana, ločeno za Prekmurje in Prlekijo. Morda je poglavje <. kulturno zgodovinskih spomenikih (avtor Vlado Sagadin) še najbolj izrazito turistično in namenjeno turistom. Do-pokijuje ga narodopisna podoba Pomurja, ki jo je v istoimenskem poglavju podala Vlasta Koren, prikazujoč zlasti materialno kulturo pre-bivalcev Pomurja. Sledi sestavek Pi is večen gospodarstvu, izpod peresa Bele Severja, ki obravnava tudi lov in ribolov, pa zdravilišča in termalna kopališča. Sestavki so pisani poljudno, zanimivo, namenjeni so vsem, njih vsebina pa presega vsebino običajnega turističnega vodnika Besedilo dopolnjujejo številne podobe, tudi barvate, publikacija je izdana na odličnem papirju. Sl. Ru. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 21 4, najniižja 14.4, ob 19. uri 18 stop,, zračni tlak 1023,3 stanoviten, veter 14 km/h severovzhodnik, vlaga 42%, nebo 2/10 pooblačeno, morje rahlo raz-giibano, temperatura morja 19.4 stop. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, H. oktobra SAMO Sonce vzide ob 6.16 in zatone L' 17.27 — Dolžina dneva 11.11 — l*"jl na vzide ob 6,14 r'n zatone ob 17.1*1 Jutri, NEDELJA, 12. oktobra MAKS SEJA DEŽELNEGA SVETA Začetek razprave o zakonu o pravni ureditvi obrtništva Poročila predstavnikov večine in manjšine • V splošno razpravo so posegli svetovalci Zorzenon, Zanin, Boschi, Bertoli in Bettoli Na včarajSrnji seji deželnega sveta se je začela razprava o zakonskem osnutku, Ilci pravno urejuje obrtništvo. O osnutku je poročal za večino svetovalec Meitus, za manj-šteto pa sita poročala komunist Pa-sooHalt an liberalec Traiuner. Poročilom je sledila razprava, v katero so posegli svetovala! Zorzenon (KPI), Zanin (KD), Boschi (MSI), Bertold (PLI) in Bettoli (PSIUP). V začetku seje pa so počastili spomin na 25-Setndco junaškega odpora proti vdorom kozakov, ki so bili v naoiističnd Službi, v Kaomijo. Spregovorili je najprej demokristjan Martdnis, ki je rekel, da je bilo takratno tamkajšnje osvobojeno področje prvi zametek kasneje u-stamovUjene Karnijske skupnosti. Predsednik Berzamtd pa je rekel, da je bila karnijska ((republika« nelkt»k predhodnik eivtonomne dežele. Spregovorila sta tudi komunist pellegrind in liberalec Traiuner. V svojem poročilu o zakonskem osnutku, kd šteje 39 členov in prilogo s seznamom raznih obrtniških poddioov, je svetovalec Metus poudaril, da čl. 46 ustaive predvideva, da je treba z zakonom poskrbeti za zaščito in razvoj obrtništva. Pred letom 1956 ni bilo organskih oredpdisov o obrtništvu. Te so izdali šelle z zakonom štev. 860 z dne 25. julija 1956. Kasneje so v parlamentu dali še razne predloge za spopolniltev tega zakona, ki pa se niso uresničili. To dokazuje potrebo po novih predpisih. Na podlagi ustavnega zakona ki deželnega statuta sl je dežela pridobila Izključno pristojnost za obrtništvo. Na podlagi teh pristojnosti so 29. septembra 1965 odobrili zakoniki osnutek o pravni ureditvi obrti, ki nadomešča omenjeni državni zakon. Vlada pa je zakon zavrnila, češ da je nezakonit. Po nekaj letih je torej deželni odbor predložil nov zakonski osnutek, o katerem teče sedaj razprava. Poročevalec je rekel, da je obrtništvo zelo važen dejavnik v gospodarstvu naše dežele, saj se je v zadnjih letih tudi močno razvilo. V naši dežela je namreč bilo konec letošnjega leta kar 25.229 obrtniških podjetij. Zatem je Metus omenil razne ukrepe v prid obrtnikom preko u-stanove za obrtništvo (ESA). Toda potrebni so še drugi ukrepi in med njimi tudi Olajšave pri posojilih. Dežela namerava tudi spodbujati mladino, da bi se izučila obrtniškega poklica, ker Je sedaj premalo vajencev. V komisiji, ki je razpravljala o zakonskem osnutku, so predvsem poudarjali vprašanje obsega obrtniških podjetij ta vprašanje naslova obrtniškega mojstra. Kar se tiče obsega obrtniških podjetij, ni nobenih Jasnih norm, saj niso obrtniki kot nekoč le rokodelci saj uporabljajo sedaj mnogo strojev Zato je obrtniška dejavnost pogojena po načinu obdelave surovin. Komunist Pascodat je v svojem poročilu tudi poudaril važnost obrtništva v gospodarskem ta socialnem razvoju dežele. To dokazuje število podjetij kakor tudi število zaposlenih oseb. Rekel je, da imajo obrtniki velike težave. Mala obrtniška podjetja so nujno na slabšem v primerjavi z velikimi industrijskimi podjetji. To velja tudi, kar se tiče davčnih bremen. Prav talko ni-prav urejeno vprašanje bolniškega ta socialnega zavarovanja. Zalo Je potrebna drugačna politika dežele nasproti Obrtništvu, kakor tudi večje finančne obveze Poročevalec je rekel, da so ko-mumstični člani komisije v komisiji izrekU pridržke glede zakonskega osnutka zaradi dvomov v zvezi z nekaterimi točkami. Dežela ima namreč -samo pristojnost, da določi pravni položaj zadrug in pravne predpdse o njih. v njeno pristojnost pa ne spadajo davčne zadeve, vprašanje delovnih odnosov itd. Zaito se bodo s tem zakonskim osnutkom spremenile samo nekatere plati državnega zakona, ne bodo pa se spremenile razmere obrtništva ta ljudi, ki so zaposleni v njem. Zatem je omenil, da je bil v zakonski osnutek sprejet popravek, po katerem bodo obrtniki volili svoje predstavnike v pokrajinske obrtniške komisije s proporcionalnim sistemom, kar je važno z demokratične plati. Komunisti ne nasprotujejo naslovu obrtniškega mojstra, toda pariti je treba pri tem da ne pride do inflacije teh naslovov. Kdor hoče postati mojster mora ustrezati določenim pogojem. Zakonski osnutek pa ne določa ničesar glede obsega obrtniških podjetij Liberalec Trauner je tudi poudaril pomen obrtništva v naši deželi, kd dma že stara izročila. Rekel je, da se liberalna stranka strinja s potrebo, da se ustanovi naslov mojstra, ki bo kvalificiral obrtniške podjetnike. Toda to je treba urediti v vsedržavnem okviru. Z zakonskim osnutkom o pravni u-reddltvi obrtništva se ne reši bistveno vprašanje, kajti važno je, da se obrtništvo podpre. Po drugi stra. ni je treba tudi okrepiti strokovno usposabljanje. Poseg dežele se ne more zaključiti z ustanovitvijo E SA. Trauner Je Izrekel še nekatere dvome v zveri z zakonskim osnutkom tudi glede obsegi podjetij. Re kel je, da je treba za obrtništvo določiti jasne pravne predpdse. Na koncu je rekel, da se bo njegova stranka odtočila o tem, kako bo glasovala, po zaključku razprave. Komunist Zorzenon, ki je prvi spregovoril v razpravi, je rekel, da ni dovolj, da se okrepi obrtništvo kot celota, marveč je treba skrbeti tudi za posamezna podjetja. Rekel je, da je prvi del zakonskega osnutka pozitiven, da pa je protislovje med velikostjo podjetij ta plačami obrtniških pomočnikov. Seveda pa je razvoj obrti v interesu razvoja deželnega gospodarstva. Demokristjan Ženin je pohvalil zakonski o-snutek, misovec Boschi pa je po- lemiziral glede naslova obrtniškega mojstra, češ da je treba to stvar urediti z državnim zakonom. Razne pridržke v zvezi z zakonskim osnut. kom Je izrekel tudi liberalec Bertold. Psiupovec Bettoli je dejal, da je prav, da se zaščiti obrtništvo, toda zakon, kot je sestavljen sedaj, ima ((korporativen značaj« in obrav nova obrtnike kot kategorijo, ki ni vključena v deželno skupnost. Rekel je, da določeni obrtniki izkoriščajo delovno silo ta da bi marali prejemke, vsaj kar se pogodb tdčs, pri čemer je pač mislil na osnovne mezde, izenačiti s prejemki v industriji. Omenili je razne nepravilnosti in izkoriščanje obrtniških pomočnikov ter rekel, da se dogaja, da prihaja ravno med nekaterimi obrtniškimi podjetniki do največjih davčnih utaj. Zakonski osnutek, vsaj kakor je sestavljen sedaj, ni v interesu naše dežele. Razprava o zakonskem osnutku se bo nadaljevala v torek. K njej se je prijavilo še precejšnje število svetovalcev. POROČILO DR, LATC0V1CHA NA ZASEDANJU 0 TRGOVINI Z VZHODOM Sporazumi o obmejni blagovni menjavi omogočajo skladen razvoj gospodarstva Vzdolž meje šesterice ustvariti področja «olajšane izmenjavo z bližnjimi deželami izven skupnosti Na zasedanju o problemih trgovinske izmenjave med Evropsko gospodarsko skupnostjo ta tretjimi deželami, ki .te bilo te dni na trgovinski zbornici, je ob okrogli miri, posvečeni obmejnim sporazumom, podal glavno poročilo predsednik tržaške delegacije itoll.ian-sko-jugoslovanske trgovinske zbornice dr. Raamondo Latcovich. Zaradi posebne aktualnosti problema povzemamo danes iz tega poročila glavne misli. Z nastopom novega leta bodo članice EGS uvedle skupno trgovinsko politiko v odnosu do tretjih držav ta pričakovati je, da se bo trgovinska menjava zaradi širše sprostitve občutno razmahnila. To Je predpogoj za ponovno uveljavitev Trsta, v kakšni meri pa se bosta. naše mesto in vsa dežela Furlani j a-Julijska krajina dejansko u-veljavila v vlagi trgovinskega posrednika med EGS in tretjimi deželami. pa bo odvisno predvsem od prizadevnosti tukajšnjih operaterjev . Napačno pa bd bilo pričakovati. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii RAZČLENJENE SINDIKALNE AKCIJE Poldnevna prekinitev dela v štirinajstih zasebnih podjetjih Sestanek tajništev treh kovinarskih sindikatov - Stavka v cementarni - Dvodnevna stavka uslužbencev javnih lokalov Včerajšnja splošna deželna stavka ni ustvila načrtnega širjenja arugin, razčlenjenih stavkovnih gibanj v tovarnah in drugih obratih v tržaški pokrajini. Včeraj so za pol dneva prekinili delo delavci večje skupine podjetij, med temi delavnice »Durissini*, «Schromek», «Meccanonavale», «SAIFAC», »Vidah*, »Marcovigi*, »Metlika*, »Mar-tinella*, »Prešel*, »Frausin*, »Fab-bris», »Fanelh*, »Ochren* in SA CAD. Delavci v teh podjetjih so zapustili svoja delovna mesta opoldne in se vrnejo na delo danes zjutraj. " Krajše prekinitve dela pa so o-klicali tovarniški odbori v mehanični delavnici »Orlando*, kjer so delavci prekrižali roke od 13. do 15. ure in v podjetju »Saldanavi*, kjer so zapustili svoja delovna mesta ob 15. uri. Tovarniški odbori in sindikalne organizacije pa so oklicale celodnevno stavko delavcev v podjetjih »Rumignani*, »RUAN* in »Furp*. Delavci bodo zapustili svoja delovna mesta ob 6. uri, ko bi morala nastopiti prva jutranja izmena in se vrnejo k strojem šele naslednji ponedeljek. V giavnem so to zadnje stavkovne akcije tega sindikalnega tedna, n se afirmirala kot manifestacija vedno bolj zaželenih in potrebnih mednarodnih umetniških srečanj, ki naj ustvarijo na naših tleh in v Devinu še posebej shajališče plemenitih teženj in stremljenj po mednarodnem razumevanju ta sodelovanju. Vemo, da je moral g. Dušan Ferluga s svojimi sodelavci premagati marsikatero težavo, da je prišlo do realizacije te razstave, toda njegova prizadevanja so rodila dober sad in upari smemo, da bosta njegov entuziazem in njegova mecen ska pripravljenost zadostovali, da se bo začetna pobuda nadaljevala ta še razširila s sodelovanjem u-metniikov še iz drugih držav m da bodo tej ta taki pobudi kot je umetniško - gastronomski teden sledile v bodočnost še druge. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. OHtobra 1969 se Je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 70-letna Anton-ietta Bellom, 81-1 etn a Teresa Topan vd. Delsenno, 914etn- Iginlo Randl, 64-le-tni Mario Krisciak, 47-letni Nereo Batttsta, 74-letni Olivo Pun-ls, 69-letna Maria Cec por. Furlan, 69-letn! Luig; Canciani. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU __________ KULTURNI DOM _______ OTVORITVENA KRSTNA PREDSTAVA SEZONE 1969 — 70 LEVSTIK — MAHNIČ MARTIN KRPAN igra v dveh delih Kostumograf: Scenograf: Glasba: Režiser: ALENKA BARTLOVA ing. VIKTOR MOLKA MARJAN VODOPIVEC MIRKO MAHNIČ V soboto, 18. oktobra ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA) V vlogi Krpana bo nastopil DANILO TURK - JOCO. ki bo slavil petintridesetletnico gledališkega dela V nedeljo, 19. oktobra ob 16. uri (ABONMA RED B — ne- deljski popold.) V sredo, 22 oktobra ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V SREDO) i, V četrtek, 23. oktobra ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V ČETRTEK) Prodaja vstopnic od četrtka, 16. t. m. dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmeiner, Ul. Giulla i. Manzo-nl, Largo Sonnino 4. INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2. D’Ambrosl, Ul. Zo-ruttl 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 130) AlTAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8. Cipolla, Ul. Belpoggio 4. Marchio, Ul. ni realdžatar (in pobudnik skupno j Gininast.ca 44. Milani, Drevored Ml-s kiparjem Aizetto) je bdi prav g.1 ramare 117 (Barkovlje). Glasbeni večer drevi v Bazovici Drevi ob 21. uri bo v kino dvora ni v Bazovici glasbeni večer, ki ga prireja glasbeni odsek Slomškovega doma ob podelitvi prvih spričeval gojencem glasbene šole Slomškove ga doma. Nastopil bo harmonikarski ansambel Glasbene matice «Mi-ramar», ki ga vodi prof. Eliana Zajčeva, dirigiral pa bo prof. Oskar Kjuder. Glasbeno šolo Slomškovega doma obiskuje okrog 30 gojencev, ki se učijo harmoniko, klavir, kitaro in saksofon. Prvi izpit so opravili z dobrim uspehom v četrtek. Na koncertu pa bo poleg ansambla aMiramar» nastopil tudi harmonikar - solist Gervasio Marcosignori iz Ancone, ki je leta 1959 prejel v Pavii svetovni toskar* za harmonikarje in ki tudi sedaj sodi v sam svetovni vrh harmonikarskih mojstrov. Njegov nastop bo še posebna privlačnost drevišnjega večera. DRAMSKA SKUPINA SPD TABOR Z OPČIN ponovi na splošno željo občinstva jutri, 12. t. m. ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah priljubljeno komedijo VDOVA ROŠ L IN K A Občinstvu se bo predstavil tudi novo ustanovljeni PEVSKI ZBOR SPD TABOR pod vodstvom prof. SVETKA GRGIČA SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi jutri, 12. oktobra ob 17. uri v Kulturnem domu KONCERT godb na pihala Posamezno in skupno bodo nastopile godbe Iz Doberdoba, Nabrežine, Proseka ln Trebč. Rezervacije vstopnic od četrtka dalje pri SPZ v Ul. Geppa št. 9, tel. 31119. Vstopnina 300 Ur. Razstave V hotelu (APPRODOs v Devinu Je odprta kiparska razstava Dušana Dža-monje, Draga Tršarja, Bruna Alzet. te, Uga Čari, Marjana Černeta, Lu-ciana Ceschle ln Glamvlna Grlmaldi-Ja. Razstava bo trajala do 26. t.m. V umetnostni galeriji Barisi v Ul. RossetM bo razstavil Mario Murrl izbrane variante na temo »Vsem drage Benetke«. Vsakomur se bo ob pogle-du na eksponate vrnila v spomin kakšna podoba, ki Jo je kdaj doživel med svojim obiskom v Benetkah. Otvoritev razstave bo danes ob 18. uri in bo trajala do 24. t.m. Odprta bo od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure ob delavnikh In od 11. do 13. ure ob praznikih. Nazionale 14.00 »Ben Hur«. Charlton Heston, Jack Havvklns, Haya Ha-ra-reet, Stephen Botd. MGM. Te chnicolor. Fenlce 18.00 «11 ponte dl Remagen«. George Segal, Robert Vaughn, Ben Gazzara. Pa n a Vision - Technicolor. Grattacielo 16.00 «11 cervello«. David Niven, Jean Paul Belmondo. Technicolor. Eden 16.00 «ln 2 sl, ln 3 no«. Rod Stelger, Claire Bloom. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom, Excelslor 15.30 «11 commissarlo Pepe«. Ugo Tognazzl, Silvia Dlonlsio Technicolor - Techniscope. Ritz 15.00 «11 Grinta«. John Wayne, Glen Campbel, Kirn Darby. Technicolor. FUodrammatlco 16.30 «lnghi-lterra nu. da«. Technicolor. Prepovedano mla. dini pod 18. letom. Alabarda 16.30 «Le deol meravlglle detPamore«. B. Skay, B. de Vrles Technicolor. Prepovedano mladini’ pod 18. letom. Aurora 16.30 «Le avventure di Ulls-se» Techncolor. Crlstallo 15.30 »Vedo nudo«. Nino Manfredi. Technicolor Cinemasco pe. Capitol 16.30 «Funny Glrl«. Barbra Streisand, Omar Sharif. Technico lor. Impero 16.00 «Mettl una sera a ce na«. J. L. Tnntlgriant. Technicolor Prepovedano mladini pod 18. letom Zadnji dan. Vittorio Veneto 16.30 »Seraflno«, A. Celentano. Technicolor. Prepoveda no mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 alndovina chl vlene a cena«. S. Tracy, K. Hepburn, S. Poit er. Techniicolo-r. Abbazia 16.00 ((Joe Bass 1’lmplacabl-le». Burt Lancaster, S. VVimters. Technicolor. BOŽICI CANCIANI, ki stopa danes v zakonsko življenje, čestitajo in želijo vse najboljše odborniki Kaste. KASTA sklicuje za četrtek, 16. t. m. izredni občni zbor Na dnevnem redu Je sprememba statuta. Prvo sklicanje ob 20.30, drugo ob 21. uri. Odbor prosi člane za polnoštevilno udeležbo. Gledališča VERDI Pr blagajni gledališča Verdi sl nadaljuje prodaja vstopnic za druf jesenski simfonični koncert, ki bo ' torek, 14. t.m. ob 21. uri. Orkester gledališča Verdi bo dinj giiral Alfredo Gorzanelli, kot soli®1 pa bo nastopil pianist Luciano Gi*r' bel-1 a. J Na sporedu so skladbe: Prokof®' — Klasična simfonija; Liszt — Pčy koncert za klavir in orkester; ChatW — Trltematična sonata št. 4; Str*-vinsky — 2ar ptica, suita. Za člane Aglmusa so tudi za J* koncert predvideni posebni popust TEATRO STABILE V gledališču Politea-ma Rossettl ** nadaljujejo ponovitve Držičeve kori* dije «Dundo Ma-roje« v itallja-nsc verzjiJ-i «1 nobili ragusel«. NocoJSm predstava se bo zadela ob 20.30, *1 nedeljo pa Je predvidena popold«11' ska predstava ob 16.30. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Tabori na Ot čtnah obvešča člane in prijatelj* društva, da ima na razpolago abd11' maje Slovenskega gledališča za sf; zono 1969/70. Interesenti Jih dobIJ5 pri odboru društva. Prosvetno društvo »France Pr«** rens v Boljuncu obvešča člane, P1^ jatelje društva ln ljubitelje gledal' šča, da Ima na razpolago abonma) Slovenskega gledališča za sezoi]1 1969/70. Interesenti naj se zglasi) pri odboru društva. Prosvetno društvo »Ivan CanKa*1 obvešča, da bo v ponedeljek, 13. t-% ob 20.30 odborova seja. Prosimo bomlke, da se seje točno ln poln0, številno udeležijo. Poleg tega prosvetno društvo oB''*( šča člane m prijatelje, da- ima razpolago abonmaje Slovenskega dališča za letošnjo sezono. KMO «|R|S» PROSEK danes ob 19.30 Oinemascope barvni avanturistični film: L’ORA DELLA FURIA Igralo: James Stevvart, Henry Fonda, James Stevens. Prosvetno društvo »France Pte ren» v Boljuncu priredi v nedelj"': 12. t.m enodnevni izlet v Krombt* in Briška brda Kosilo v Dobrovi In ogled velike vinske kleti. Vpi®”,: borni kih. Odhod točno ob 6.30 1 »Gorice«. SPD priredi 2., 3. In 4. novemf** Izlet z avtobusom v Split, nato K z gliserjem ah s parnikom na dt"® Hvar. SPDT priredi zaključni izlet P? letne sezone na Nanos, 19. t. F Ob tej priliki bodo člani AO ®|5 znanili mlade planince z osnovam; plezanja. Izletniki, ki želijo z tobusom do cerkvice sv. Jeronitm se morajo vpisati v Ul. Geppa ** 12. t. m. Za udeležence z lastim prevoznim sredstvom je zbirali na Razdrtem pri gostilni ob 8.30- Prosvetno društvo »Slavko Sk«1^ perle« priredi 9. novembra enodh"’ ni izlet v Brda na Dobrovo z ol1" dom vinske kleti, skozi Novo Gor« In Kromberk, kosilo v Dobrove«. Vpisovanje od 9. do 13. In od 16. " 20. ure na telefon 70-834 in 51-497. S.D. Olimpija - Gabrovec pri1*! v nedeljo, 19. tjn. Izlet v Long«*), ne In okolico, Vpisovanje vsak vej",, od 20. do 21. ure v Društveni g o*1' ni v Gabrovcu. SPD Tabor priredi v nedeljo, t.m. izlet v Beneško Sloven jo , ogledom Čedada, Landarske jame Trčmuna. Vpis vsak dan od 20. .. 21. ure v prosvetnem društvu na uv činah. i KINO NA OPČINAH danes ob 18. url barvni Pana-visiom tlim: IL CERVELLO DA UN MILIARDO DI DOLLAR1 Igrajo: M. Čedne, M. Malden, Ed Begley. SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo odkritja spomin-ske plašče dr. Lojzetu Dolhar-ju, ki bo 12. t. m. ob 10. uri v Tamarju, Odbor za proslavo bazoviških žrtev organizira v nedeljo, 19. oktobra ob 40-letniri usmrtitve Vladimira Gortan* celodnevni izlet v Pazin. Vpisovanje pri SPZ, UHO* Geppa 9, tel. 31119. Razpis abonmajev Slovenskega gledališča za sezono 1963-70 VRSTA ABONMAJEV: Premierski Red A (prva sobota po premieri) Red B (prva nedelja po premieri) Red Mladinski v sredo Red Mladinski v četrtek Red Okoliški (popoldanska predstava na dan praznika) Red C Red D CENE ZA ABONENTE: Parter A (srediičnl sedeži) Parter B (ostali sedeži) Balkan MLADINSKI ABONMA OKOLIŠKI ABONMA INVALIDSKI Premiera Ponovitve 13.000,— 6.000,— 7.000, — 5.000.— 5.000. — 3.000.— Ur 2.000,- » 6.000,— (preskrbljen prevoz) » 2 000— (za katerokoli vrsto abonmaja > Razen za premiere razpisuje SG v Trstu tudi družinski abonma, Id omogoča družinam skupni obisk na podlagi osnovnega abonmaja. Prvi družinski član doplača lir 2.000.—, vsak nadaljnji družinski član pa lir 1.000.—. Abonmaji so na razpolago občinstvu ob delavnikih: OD 10. DO 14. ERE V KULTURNEM DOMU, OD 16. DO 19. URE V TRŽAŠKI KNJIGARNI. V ABONMAJU JE ŠEST PREDSTAV SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IN ENO GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE. Abonma je plačljiv v dveh obrokih: prvi ob vpisu: drugi do 31. decembra. ZA OSTALE OPERNE IN DRAMSKE PREDSTAVE NUDI S G V TRSTU SVOJIM ABONENTOM 50% POPUST. Abonmaji Slovenskega gledališča za sezono 1969/70 za prebivalce iz Sv. Križa in okolice so na razpolago pri Viktorju Bogatcu v Sv. Križu. Proslava Frausina in Kolariča v Miljah V veliki dvorani ljudskega doma «Verdi» v Miljah so miljski komu-, nisti počastili včeraj zvečer pačila 1 junaka Luigija Frausina in Boži-i darja Kolariča ob 25. obletnici njune smrti. Svečanosti so se udeležili miljski župan MiMo, sorodniki padlih in predstavniki antifašističnih organizacij. Padlih se je spomnil senator Šema, pred njim pa sta spregovorila delavec Gino Fontanot in bivši partizan Peter Viola v slovenščini. Po govorih je miljski pevski zbor zaključil svečanost s sporedom partizanskih pesmi. Podtajnik za obrambo o derekviziciji Lazarda Tiskovni urad KPI nam je sporočil, da je v teh dneh razpravljal senat tudi o vprašanju derekvizi-cije gradeni pri Lazaretu pri Miljah. V tem smislu je bil senator Šema naslovil na ministra za o brambo interpelacijo, v kateri ga je spraševal, če se mu ne zdi u-mestna derekvizicija, spričo dei-stva, da ne vežejo tistih gradeni vojaški načrti, medtem ko bi tak ukrep, za katerega se je soglasno izrekel miljski občinski svet, koristil taiko iz turističnega, kakor tudi urbanističnega in splošnogo-spodarskega vidika. Seml je odgovoril podtajnik v ministrstvu za obrambo Donati, ki je dejal, da do tega ne more priti ker je Lazaret nujno potreben za naseljevanje oddelkov. Od tod sklep vlade, da ostane Lazaret še nadalje v vojaških rokah. V svoji repliki je senator Šema ocenil odgovor kot nedopusten »diktat« in zatrjeval, da ga tak nezadovoljiv in nedokumentiran odgovor žali. SINDIKALNE VESTI Stavke v tekstilnih obratih v Sovodnjah in vZdravščini Pri pogajanjih s SIP dosegli 40-umi tednik za telefonske delavce l,i,i>iiiiiii||||ini|||||l||||||||||l|||||||l|||l|l||||||l|||||iimiiiiil||||iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiniiiiiiiuAi LETOŠNJI TURIZEM V TRŽAŠKI OBČINI Letos rekordno število turistov z vsaj eno prenočitvijo v hotelih 1. januarja do 30. septembra je vsaj eno noč prespalo v naših hotelih 261.536 italijanskih in inozemskih gostov - Vedno močnejši delež jugoslovanskega turizma problem v naslednjih terminih: kar zadeva poprečno prisotnost so italijanski turisti padli od 1,83 prisotnih dni na osebo v letu 1968 na 1,79 prisotnih dni na osebo v letošnjem letu. Podobno velja tudi za inozemske turiste, ki so od 1,82 dnevnih prisotnosti na osebo v letu 1968 padli na 1,78 dnevnih prisotnosti na osebo v letošnjem letu. Jugoslovanski turisti so se zaustavili pri nas v poprečju 1,45 dneva na osebo, Avstrijci 1,94, Belgijci 2,37, Francozi 1,74, Nemci 1,88, Angleži 2,1, Švicarji 1,92 in Ameri-kanci 2.23 dneva na osebo Potem ko je turizem v tržaški-občini v zadnjih dveh letih beležil r mn.ih.nn-:mrla. zask,rhUp joče na . V letošnjem letu, v razdobju od r januarja do 36. septembra, Je "jo število tujcev, ki so vsaj eno prenočili v tržaških hotelih, "Ajvišje v povojnih letih: 264.53B r^-b. Ta zanimiv in razveseljiv ob-V®**®, ki ga kot običajno podaja Avtonomna letoviščarska in turi-“hčna ustanova, pa ne vključuje rJUgih turističnih obratov (mladm-hotelov, kamptaigov, zasebnih "ddajailcev sob itd.) tako da je Panično število tujih gostov bilo J® .znatno večje, pri čemer pa še y?wio niso všteti vsi tisti izletniki, v našem mestu niso prenočevali. Dosedanji rekord turističnega ppej- “i«ta glede na nočitve je bil,, ftcj- -.......,----,~1t----------------- — sežen leta 1966, ko sc je mudilo v postopno nazadovanje, smo končno tržaški občini 247.169 oseb, ki so letaš le dosegli rekord, ki začenja v8®! eno noč tudi prenočevale v I lahko tudi novo in postopno nar.v 2°teUh. Ta številka je za 17.3691 ščanje turizma V absolutnih Ste-nižja od letošnje. Zanimivo je j viilkah je prišlo v Trst 5.890 ita-dg je v letošnjih devetih me- : hjansklh turistov več v primerjav: prišlo več italijanskih turi-! z letom 1966, medtem ko so ino-(146.163) kot v lanskem letu i zenici, katerih število se je prejšnje 'lW.273 oseb) čeprav so bile lani leto v primerjavi z letom 1967 7 Trstu številne proslave ob 56- skrčilo za 7.06 odstotka, letos po-*®tnici priključitve Trsta k Italiji, vsem nadoknadili in celo močno .Podrobni podatki v primer javi z 1 presegli doslej najvišje kvote. Med i«rbi 196- in 1968 pa so naslednji: • turističnimi tokovi se je najbolj o-®"Wpno število prihodov 264.536 1 krepili dotok Jugoslovanov (+ 16.6>, 1*867 — 246.540 in 1968 — 245.714) Avstrijcev, katerih število se je 2* katerih 146.163 (1967 — 133.101 pred časi zmanjševalo zarada po-S. 1968 — 140.273) italijanskih in ložaja v Zgornjem Poadižju ( + :*J-373 (1967 — 113.439 in 1958 — I 12,2), Nemcev (+ 12,1), Amerikam i^-441) inozemskih turistov. Pove- Cev (+ 16,2), Švicarjev (+ 15,6). F*hje pri italijanskih turistih je1 Ameriikanci so celo dosegli najvišje , r®j znašalo 4,19 odst., pri ino-1 kvote iz leta 1968. r^Jtfkih pa kar 12,26 odst. v pri- j K tem res zadovoljivim rezulta-nlil- ! 55 ionskim letom. Najmoč-1 t so prjiSpevale izredno ugodne ® turistični tokovi iz inozemstva vremeniS,ke okoliščine in politične «0: cc 10Q MORD ___ ’.7 ___._____, . ___, {?• Jugoslovani 55.128 (1968 — 17 ;‘«bč 282 ali 16,6 odst. več), Avstrij-ri 11.877 (1968 - 10.599 ali 12,1 več lani). Nemoi 9.078 (1968 - "■«96 ali 12,3 odst. več kot lani), Amerikanci 8.010 (1968 — 6.900 ali d?'2 Odst. več kot land). Sledijo *Tf- pomiritve na mednarodni ravni. Avtomobilski miši pregnani z «deia» Zaradi bližine znamenitega zapo- ?;704°<(3,7 6^t ‘ več)mšVičarjt^^no ' ra vzbuja Ul. Coroneo v vseh noč-1*0,6 v©e)j Turki 2.733 (5,56 ve ■ L nih nepridipravih posebno obzirnost. Jjfki 2.627’ (0,2 več), Belgijci 1.062. | To pa očitno ni držalo za dva mla- ' da neznanca, ki sta preteklo noč ravno v omenjeni ulici vlamljala v parkiran avtomobil, čeprav je nju vj, 2-627 (0,2 ")tozemci itd ®*veaa podatki riso tako zad) JS^Ivi kor zadeva dhe-ve prisotno- *V*UX £ttut;va ’ panuičUi avuuniiv/E/ii, uv|Jiav jc ujvt Ji’ čeprav sc doseženi rezultati v ; n0 početje opazoval iz uradov zapo- poSS"*. isti kot. la™ z I ra jetniški paznik, ki je nato ne- saim(fai?Jern , za, mozetnee. To p- , m(J(jorrla 0 (em obvestil policijo. Trž^kemTe dMefod 'tako,ime-1 Bilo je okrog četrte ure zjutraj. Ranega rezidenci-alnega turizma, ko je iz središča mesta privozil *, katerega manjkajo osnovni po- pred poslopje s hišno številko 91 in znaten del infrastruktur I avtomobil fiat 750 z jugoslovansko j, v ostalem pa so tudi ostali emi reaistracijo. V njem sta bila dva turistični kraji, kot so Bi- miadeniča. Jetniški paznik Murgia, ” NenSnv ^bndi‘i ki Je ravno takrat slonel na enem £> 2,5 dnevna Treba ji i izmed oken uradov zapora, je raz- Pač aorej-iti ugotovitev, da je ločno videl, kako sta mladeniča iz-fezidencialni turizem prsrogativa stopila iz avtomobila ter se pnbli-ffiktlMeoih in termamih središč po j žala rdečemu fiatu 850 coupe, I Kjri ter smučarskih pozimi Danes I je bil ustavljen pred omenjenim pi turisti spričo izrednega ra- u|nn;pm pntPm ko sta se DreDriči Ce3® motorizacije In izpopolnitve povezav videti čim večje ®viio krajev v najmanjšem času. tj^r^ka turizem je torej izrazito krastnega značaja, vendar pa ga lk ®re Podcenjevati, saj predstav-d? Znatno težo v mestnem gospo-“rstvu in ga je zato treba obrav-kot aktivno in zelo pozitivno j^JUstrijo, Doikaz za to so nasled-J® številke: v razdobju januar — jSJfmber 1969 261.342 prisotnosti jJ^lanskih in 210.506 prisotnosti 47lw.msW(h turistov, skupno torej l9fii 4 dnevnih prisotnosti: v letu bos*iS^u®ino 469.835 dnevnih prisot,- Nekaj trenutkov kasneje je r.a t2h* rfS 1?T1'i sk-uPno 448.829 dnev- ^ j prjdrvel policijski avtomobil, an^ PHisotnosti. Letošnji povišek , J 1 . ietniski Daznik n,pfitem torej 1,90 odstotka pri ita- kl, ,?a , jeAf Paz™K medtem Seskih to kar 9,42 odstotka pri poklical. Agenti so se najprej po-Vf^ernskiil turistih. Pogled iz dru- zanimali, kaj se je bilo pripetilo, zornega kota pa nam kare ter se nato odpeljali v smeri Ul. F. Severo, kjer je malo prej izginil jugoslovanski avtomobil z mladima vlomilcema, vendar jim ni uspelo, da bi ga izsledili in ustavili. Ko se je začelo daniti, je prišla na kraj vloma tudi lastnica avtomobila, 31-letna Olimpia Stefani por. Nicolini, da bi ugotovila, ali so ji avtomobilske miši kaj ukradle iz njega. Na srečo je bilo še vse na svojem mestu, le na okencu je bilo nekaj škode. Kriminaliteta v sentembru Prijavljenih 156 oseb Tržaška kvestura ie na podlagi izsledkov varnostnih organov lete-čega oddelka in raznih komisariatov javne varnosti objavila seznam vseh kaznivih dejanj, ki so bila izvršena v preteklem septembru. Ooenem je objavila tudi število oseb, ki so bile v istem mesecu prijavljene sodnim oblastem pod raznimi obtožbami. Vsega skupaj je bilo prijavljenih sodišču 156 oseb, od katerih je 123 na začasni svobodi, 24 čaka na sodno razpravo v zaporu. 9 oseb pa policija še išče. NaiiPOgostejša kazniva dejanja, ki so jiih na kvesturi zabeležili, so taitvine. Kar 34 ljudi so prijavili pod to obtožbo. Od teh je 23 na začasni svobodi, 9 v zaporu, diva pa še niso izsledili. Nadalje je bilo 32 ljudi prijavljenih zaradi nenamerne povzročitve telesnih poškodb, dva pa zaradi nenamernega umora. 16 ie bilo primerov goljufije, 9 primerov sprejemanja ukradenega blaga, 7 primerov pijanosti, 7 primerov na-me me povzročitve telesnih poškodb, po 4 primeri opolzkih dejan,), žalitve in izvedbe nedovoljenih prireditev, 3 primeri nedovoljenega izvrševanja poklica, ter po 2 primera upiranja javnemu funkcionarju, poneverbe, pretepa, o-pravtjanja, grožnje, nezakonitega prilaščanja In prekrška nad zakonom Merlln. Med drugim so agenti izročili sodnim oblastem tudi 34 oseb, ki so bile že svojčas sojene, a kazni še niso prestale. Pokrajinska tajništva treh sindikatov CGIL, CISL in UIL so imela včeraj popoldne posvet, na katerem so proučili sindikalni položaj < iv-cev v Tekstilni tovarni v Sovo,,, ati, dalje v INTES in podjetju Torcitu-ra di Vittorio Veneto v Zdravščini, kjer vodstva podjetij nikakor nočejo upoštevati zahteve delavcev za izboljšanje delovnih odnosov in mezdnih prejemkov. Na seji so ugotovili da ravnateljstva teh podjetij trmasto vztrajajo na svojih nepopustljivih stališčih. Zato so odobrili sklep, da bodo nadaljevali z stavkovnim gibanjem v teh obratih. Sporazumeli so se za izmenične stavke, ki so jih začeli včeraj in jih bodo nadaljevali v naslednjih dneh. Tako so v sovodenjski tovarni že včeraj stavkali po dve uri za vsako delovno izmeno. Ta stavka je popolnoma uspela, saj se je je udeležilo 98 odst. zaposlenih delavcev. Pri pogajanjih z družbo SIP so dosegli sporazum za telefonske u-službence. SIP je pristala na 10-urni tednik za delavce in pogodba velja za dve leti, začenši od 1. januarja 1970. Kar se tiče skrčenja delovnega urnika so morali navadni delavci do sedaj delati po 40 in pol ure na teden; telefonistke pri centralah, ki so doslej delale po 40 ur tedensko pa bodo po novem delale po 36 ur tedensko, se pravi 4 ure manj. Telefonistke po javnih govorilnicah imajo skrajšan tednik od 42 na 40 ur tedensko. Glede tega prvega sporazuma so sindikalne organizacije napravile u-godno oceno, ker so dosegli uslužbenci tega podjetja s skrajšanjem delovnega urnika važno pridobitev. Vendar so ostali nerešeni še drugi problemi, za katera bodo morali na daljevati pogajanja. JUTRI, 12. T. M. DOPOLDNE bo v Doberdobu odkritje spomenika padlim borcem z naslednjim sporedom: ob 9. uri ob 10. uri ob 10.30 - - budnica z godbo po vasi - otvoritev fotografske razstave iz NOB odkritje spomenika in govori iz Nove Gorice, za vodiča pa so za prosili prof. Sergija Koglota iz No ve Gorice. V zgodnjih jutranjih urah so odpotovali dne 16. septembra skozi Ljubljano v Zagreb, kjer so si izletniki ogledali krasno stolnico v got skem slogu. V njej sta pokopana tudi nadškofa Mahnič in Stepinac. Naslednji dan so se ustavili v Slavonskem Brodu in Djakovu, domovini znanega hrvatskega buditelja škofa Strossmajerja, ki je tudi pokopan v tamkajšnji baziliki. V Beo gradu so si ogledali Kalemegdan in llimtilliHiiiimiiiimiiiHnimiiliiiiHiimiiilimmiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiHimimiiilitiiiiiiiimtiiiiiiiiMiimiiMiiimiiiiiiimiliiiliiimiiiiiiiiimmiiiHlimiimmmii Sledi kulturni del na katerem nastopajo: združeni pevski zbori z Goriškega; godba na pihala «Kras»; člana Slovenskega gledaLišča iz Trsta in dva učenca osnovne šole iz Doberdoba. Pripravljalni odbor vabi bivše borce, njihove družine In vse napredne posameznike in organizacije, naj pridejo polnoštevilno k odkritju spomenika to proslavi junaških padlih borcev. EKUMENSKO POTOVANJE PO JUGOSLAVIJI Katoliški izletniki z Goriškega so obiskali pravoslavae ustanove Z 10-dnevnega izleta po Srbiji, Makedoniji in Urni gori so odnesli najlepše vtise Na pobudo goriškega profesorja in duhovnika Mirka Rijavca in nekaterih drugih intelektualcev, duhovnikov in laikov, so pretekli mesec organizirali zanimiv krožni avtobusni izlet po Jugoslaviji. V zvezi z ekumenskim zbližanjem katoliške cerkve s pravoslavno, je imel ta izlet še poseben namen in pomen, ker so imeli izletniki na programu navezavo stikov s predstavniki srbske pravoslavne cerkve in obisk njihovih najznamenitejših samostanov in drugih verskih ustanov. Za izlet se je priglasilo 45 ude uživali lep razgled na Novi Beograd ter obiskali tudi tamkajšnjo katoliško kolonijo. Od tu jih je vodila pot, saj so v 10 dneh do 25. septembra prevozili okrog 3200 km poti po Srbiji, Makedoniji. Kosme-tu in Črni gori, dalje proti jugu. Obiskali so Skopje, ki je po strašnem potresu pred šestimi leti že popolnoma prenovljeno. Ohrid, ob istoimenskem jezeru, kjer so obiskali znameniti samostan sv. Nau-ma in druge. Na Kosmetu so prav-tako obiskali znamenite pravoslavne samostane, ki so pravi muzeji ležencev, med katerimi 11 duhovni- staroslovanske cerkvene umetnosti kov. Najeli so avtobus Avtoprometa bizantinske šole. Med takimi samo- INTERPELACIJA DEŽELNEMU ODBORU Umrl je socialistični senator Tamburini Na kliničnem oddelku bolnišnice v Latisani je včeraj umri 82-letnl bivši socialistični senator An-1 delavci zasedli tudi tovarno, dr- Iam i o rT’o«vi Ki 1 nln I (n D T~V____* , _ 1 __ J_l _ _ m_____ 11 i ...1 V goriških tovarnah SAFOG in NSG modernizirati in povečati proizvodnjo Deželna uprava naj posreduje v tem smislu na pristojnih mestih Deželna svetovalca Rdzzi In Bet-1 de ah spremembe v sedanji proiz-1 nost rešitve odnosno povečanje toll sta poslala predsedniku dežel-1 vodnji, ki naj bi jo podvzelo vod- proizvodnje s primerno moderni- nega odlbora dr. Berzantiju interpelacijo, v kateri ugotavljata, da je ob zaključku ostre sindikalne borbe v podjetjih Safog-NSG v Gorici, ob koncu Junija ob kateri so tonlo Tamburini lz Romk. Danes ob 16.45 bodo odpeljali njegovo truplo iz Latisane v Romke, kjer bo potem pogreb. Pokojnik je bil markantna antifašistična osebnost. Bil je zadnji župan v Ronkah pred nastopom fašizma in so ga ti odstavili leta 1922. Po drugi svetovni vojni so ga zavezniki Imenovali za pred. sednika občine v Ronkah. Leta 1948 so ga izvolili za občinskega svetovalca, ter je bil kot taki Izvoljen še trikrat zaporedoma. Leta 1948 je bil izvoljen pri PSI za senatorja v goriškem volilnem kolegiju. Poleg teh je vršil še razne druge funkcije. žavni podtajnik Toros, ki Je predstavljal takrat ministra za delo, zagotovil v posebnem pismu sindikalnim Organizacijam, da boš ta Finmeccahica in podjetje v Strešicah zagotoviild ponoven razvoj pioduktivnosti v teh dveh tovarnah s programom s povečanjem mehanske proizvonje. S tem bi bilo zagotovljeno delo vsem sedanjim delavcem obeh podjetij iz Stražic. Vkljub takim zagotovilom pa se dogaja sedaj prav nasprotno, ker se število zaposlenih delavcev stalno manjša in tudi proizvodnja tekstilnih statev se stalno manjša, ne da bi prišlo do kake nove pobu- Poslanec Fortuna nocoj v Gorici sivo podjetij z državno udeležbo, I zacijo to reorganizacijo obeh obreda bi poskrbeli za tako preusmeri- tov tev proizvodnje, ki naj bi dala obema tovarnama v Gorici nov proizvodni polet. Interpelanta hočeta vedeti, kaj namerava podvzeti deželni odbor, da bi zagotovil Gorici ta tema dvema goriškima tovarnama, ki _ sta največ ja podjetja v Gorica,nadaljnji razvoj proizvodnje in zaposlitve. To Je velike važposti. saj ti dve podjetji zaposlujeta "večinb moške delovne sile v Gorici. V tem smislu bi bila nujno potrebna akcija deželne uprave na merodajnih mestih, da bi vodstvo IRI izpolnilo obljube dane ob stavki ob koncu junija. Tudi te oni so delavci v obeh podjetjih Izvedli 24-umo stavko, da bi z njo opozorili na krizo proizvodnje v obeh tovarnah In na nuj- l"i'"'"""'"""i"""""i"""i|iiiiii'iniiiiiHiiiliuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiilliiiiiiiiiiliHiiIitiIi1„iinliiiniiiiil,iiiii,t, „n ......... umu, PRIZIVNO SODIŠČE V GORICI Potem ko se je prevrnil z avtom kaznovan, ker ni imel «patentina» Ozmerjal je karabinjerja v službi in ni hotel pokazati dokumentov i-ipsuecnm m termamm »reuisc j žala rdečemu fiatu 850 coupe, ki _ter smučarskih pozimi Danc-s I je bil ustavljen pred omenjenim slopjem. Potem ko sta se prepriča la, da ju nihče ne opazuje, sta z nekim kovinskim predmetom začela vlamljati stransko okence desnih vrat avtomobila. Okence sta precej hitro odprla, nato sta odprla še vrata in začela brskati po avtomobilu. Tedaj pa se je eden od vlomilcev ozrl proti zaporom in opazil ječarja. ki se je sicer naglo umaknil Ker sta spoznala, da sta odkrita, sta nemudoma sedla v svoj avtomobil ter se z vso brzino odpeljalo proti Ul. F. Severo. Z nožem je grozil Ker se je v gostilni sprl z njenim očetom, ji je na ulici grozil z nožem Do neljubega dogodka je prišlo predvčerajšnjim zvečer v Liliči Martiri della Liburta, pred poslopjem št. 15. 23-letna Sonia Stopar por. Indelicato iz iste ulice, se je okrog 20. ure vračala s svojim možem Aldom proti domu, ko je za njima prihitel moški, ki ga poznata pod imenom Codiglia. V rokah je držal dolg nož ter se zagnal proti mladi ženi. Zakonca sta se takoj zatekla v vežo bližnjega stanovanja, Indelicato pa je pohitel k telefonu ter o tem obvestil policijo. Ko so prispeli agenti, ni bilo nadležneža več na cesti, zato sta jim ga zakonca opisala. MpJ drugim sta povedala, da se je Coai-glia malo prej sporekel s Sonjinim očetom v gostilni »Stopar« v Ulici Trento. Stopar je namreč lastnik istoimenske gostilne. Ker je med prepirom Sonia branila svojega o-četa, se je Codiglia nanjo razhudil in jo pozneje zaradi tega na ulici napadel. Bone za knjige za slovenske osnovne šole sprejemata tudi CARTOLIBRERIE BERNARDI v ROJANU: Ul. S. Ermacora 2 na OPČINAH: Ul. Nazionale 87 Starši lahko prevzamejo spodaj navedene knjige tudi če ne predložijo takoj bona zanje: «IL GIOCOLIERE» - «COSE NUOVE» - «NOI RAGAZZI» - «IL CORCb - «CO-ME UN GIUOCO» - «LEGGERE fi BELLO» - «GRAZIA» - «L’USIGNOLO» - RAC-CONTI PER UN ANNO» - «PER NOI» - «IL GOMITOLCb Pred okrožnim sodiščem v Gorici so imeli včeraj vrsto prizivnih razprav proti prvostopnim razsodbam okrajnih sodnikov. Najprej so obravnavali zadevo 37-letnega Luciana Marcona iz Tržiča, Ul. Bagni 2, ki je bil obti>-žen, da je dne 10. decembra 1966 razžalil čast karabinjerja Osima Razza, ki ga je dobro ozmerjal, poleg tega pa se ni odzval njegovemu pozivu naj pokaže osebne dokumente. To se je zgodilo ponoči ob 3.30, ko so dva karabinjerja, ki sta o-pravljala nočno službo, opazila na cesti avto fiat 500/C, ki je vozil zig zag po ulici ter predstavljal nevarnost za mimoidoče. Na njun poziv šofer ni hotel ustaviti. Pri zasledovanju so ga dohiteli blizu letališča v Ronkah ter ugotovili identiteto današnjega obtoženca. 0-krajni sodnik v Tržiču ga je pri razpravi dne 28. novembra 1968 obsodil na pet mesecev zapora in M tisoč lir globe pogojno in brez vpisa. Prizivno sodišče ga je glede žalitve oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, ostali del prve razsodbe pa je potrdilo. Obtoženca je branil odv. Cesare Devetag. Pri drugi razpravi so ooravnava-li zadevo 35-letnegu Maurizia Boz-zolana iz Ronk, Ul. Raparoni, ki ga je okrajni sodnik iz Tržiča obsodil dne 17. februarja letos na dva meseca pripora in 8.000 lir globe. Obtožba se nanaša na prometno nesrečo, ki se je pripetila dne 5. aprila 1968. Tistega dne, nekaj pred polnočjo, se je peljal Boz-zolan z avtom ford po državni cesti Begliano - Pieris. Pri hiši št. 58 v Beglianu pa je izgubil oblast nad vozilom, zavozil na desno stran ceste, potem ko je izruval dva obcestna kamna in podrl zaščitno o-grajo ter dobil tudi telesne poškodbe, ki jih je moral zdraviti 20 dni v tržiški bolnišnici. Avto se je prevrnil na streho ter je bil hudo poškodovan. Pri popisu nesreče je cestna policija ugotovila, da je Bozzolan vozil avto brez voznega dovoljenja, ki so mu ga od- vzeli že oktobra 1966 ob priliki neke druge prometne nesreče. Branil ga je odv. Venier iz Tržiča. Drž. tož. dr. Marši; predsednik sodišča dr. Storto; sodnika Mancu-so in Gridelli; zap. Genovese. Bivši bančni uradnik obsojen zaradi sleparije Pri včerajšnjih razpravah je o-krajnl sodnik v Tržiču obravnaval med drugimi tudi zadevo 32-letne. ga Glovanmlja Panzere lz Krmina Ul Udine 4, ki je bil obtožen, da se je izdajal za uradnika goriške mestne hranilnice In tako od dveh žrtev zvabil 2 milijona 680.000 Ur v obliki posojila. Prva žrtev je bila Maria Piša iz Visinade ob Idrijci, katera mu je posodila dva ta pol milijona lir, drugi pa Giuseppe Melletto lz Fbljana. ki mu Je posodil 180.000 lir. Panzera Je bil dejansko uradnik pri gorlški hranilnici in v Tržiču kjer so ga odpustili dne 31. julija 1967. Obe prizadeti stranki pa sta mu posodili denar nekaj pozneje ln ker nista dobili povračila sta ga prijavili sodišču. Sodnik ga je obsodil na devet mesecev zapora, 90.000 lir globe in povračilo sodnih stroškov. V prepiru ]o je udaril z dežnikom po glavi Včeraj popoldne ob 16.30 so pripeljali v goriško bolnišnico 78-letno Katerino Jeran iz Gorice, Ul. For-mica št. 6. Zdravniki so ji ugotovili udarec na lobanji in rano na desnem sencu ter veliko bulo na desnem zapestju ter so jo pridržali za sedem dni na zdravljenju. Žena je povedala, da je malo prej pometala stopnice pred svojim stanovanjem. Zaradi tega pa je seda je dala besedo, dokler ni Mu-gherli pograbil dežnik, ki je bil ravno pri rokah ter treščil z njim ženico po glavi z navedenimi posledicami. Iz tržiške bolnišnice Včeraj so pridržali v tržiški bolnišnici za 40 dni na zdravljenju 73.1etno Marijo Kruljc por. Zudič iz Doberdoba, Ul, Giardinl 6, ki je padla doma tako nesrečno, da si Je zlomila roko. V Tržiču Je padel 12-letnl Ro bert Marušič iz Ul. Valentini« 62 ter se udaril in ranil na glavi. Pridržali so ga 5 dni na zdravljenju. Na delu v ladjedelnici se je :xi-nesrečil 27.letni Egidio Franzut, lz Ronk, ko je prekladal cevi mu Je ena padla na nogo ter mu povzročila precej globoko rano. Pridržali so ga za 20 dni na zdravljenju Po zaključku seje centralnega komiteja Socialistične stranke bo nocoj član vsedržavnega vodstva PSI posl. Loris Fortuna govoril o rezultatih te seje • na izredno sklicani sejd pokrajinskega odbora go-rlške PSI. Seja bo nocoj ob 20. uri na sedežu federacije v Gorici. Bodo v Gorici odprli nov supermarket? Komunistični občinski svetovalec dr. Battello je pred nekaj dnevi poslal goričkemu županu interpelacijo v kateri pravi, da obstaja nevarnost, da se v našem mestu, v strogem središču, odpre supermarket, ki naj bi deloval v sklopu nekega velikega finančnega koncema. Svetovalec ugotavlja, da bd odprtje takega supermarketa oškodovala gorlšike trgovce, ki so pravkar v fazi modernizacije svojih obratov dn združevanja. Svetovalec nadalje sprašuje če pozna župan ta problem in kake korake namerava ob činska uprava napraviti s tem v zvezi S skuterja sta padla Včeraj popoldne ob 15.20 so nu-dili v splošni bolnišnici v Gorici prvo pomoč 16 letnemu dijaku Flaviju Serafiniju iz Gorice, Ul. XXIV maggio 1 in I4-letni dijakinji Moniki Kogoj iz Gorice, Ul. P. Dia-cono 19. Oba sta se peljala z lambreto iz Ul. Colombo v Stražicah proti Ul. Casale in središču mesta. Na stikališču obeh ulic je Serafinl, ki je vozil, nenadoma pritisnil na zavore, ker je srečal poltovornjak trgovskega zastopnika Anguiarija, izgubil pri tem oblast nad vozilom in oba sta padla. Anguiari ju je odpeljal s svojim vozilom v bolnišnico. Serafiniju so zdravniki ugoto vili poškodbe na bradi, na rokah in na zgornji ustnici ter bo okreval v sedmih dneh. Dekletu pa, ki se je peljalo na zadnjem sedežu, so ugotovili poškodbo na desnem ko molcu ter bo okrevalo v štirih dneh. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIII||lllll||||||||l|||||||||||||iMif||||||||||||||IH||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|||| Maks Premrou 80-letnik Včeraj, 10. oktobra je v krogu I guncem in internirancem svojih prijateljev in znancev praz-1 poliju. v Goro noval 80-let svojega življenja davčni uradnik v pokoju Maks Premrou. Marsikdo, ki ga pozna se bo gotovo začudil — kaj že toliko let ima naš Maks? Toda matični dokumenti govorijo jasno. Naš jubilant se je rodil točno 10. oktobra 1889 v Tolminu in že prejšnji večer so ta pomembni datum njegovi številni goriški prijatelji in znanci zalili v neki slovenski gostilni na Komu. Kot rečeno se je naš Maks rodil pred 80 leti v Tolminu. Študiral je na realki v Idriji in že med prvo svetovno vojno vstopil v davčno službo ter služboval najprej v Cerknem, Idriji, Tolminu in Kobaridu. Ko so pod fašizmom začeli premeščati zavedne slovenske šolnike in uradnike v notranjost države, je ta usoda zadela tudi njega ter so ga poslali najprej v Mantovo in nato protestiral njen sosed Mugherli, ki stanuje v isti hiši, češ da dela v Teramo. Med drugo svetovno voj prah. Žena mu je ugovarjala. Be no je tam pomagal slovenskim be Po vojni se je zopet vrnil v Go rico ter se takoj vključil v napredne slovenske organizacije in aktivno deloval v njihovem sklopu. Bil je v odboru Dijaške matice, v od boru Slovenskega podpornega društva, deloval je v sklopu Slovenskega planinskega društva, kjer je bila zlasti aktivna njegova hčerka Iva, ki je bila vzgojiteljica v Slovenskem dijaškem domu v Gorici. Deloval je tudi drugod, kjer koli je bila njegova pomoč potrebna Sedaj uživa zasluženi pokoj v Gorici, še vedno čvrst in zdrav in hodi obiskovat svoje vnučke v Aj dovščino, kjer je njegova hčerka Iva poročena in opravlja profesor sko službo. Znanci in prijatelji želijo našemu jubilantu še dolgo let življenja in zdravja. Njihovim željam in čestit kam se pridružuje tudi naše ured ništvo. stani naj omenimo Gračanico. Peč, Dečane in Žičo. V teh samostanih so prišli izletniki v stike s pravoslavnim klorom, na svoji poti pa so se srečali tudi z nekaterimi katoliškimi kolonijami. Tako so v Peči na Kosmetu naleteli na slovenske bolniške sestre, ki delujejo v tamkajšnji bolnišnici in prejemajo za svoje delo državno plačo. Ves izlet je potekel v najlepšem redu in izletniki so odnesli z njega prav lepe in prijetne vtise. Večina udeležencev je bila tokrat prvič v južnih predelih Jugoslavije in so bili prijetno presenečeni nad tem, kar so tu videli tako kulturnih, kot tudi drugih zanimivosti. Nocoj v Gorici Trio «Ars Nova» Nocoj ob 18. uri bo v dvorani mestne glasbene šole v Ulici Ober-dan drugi koncert Jesenske glasbene sezone, ki jo prireja glasbena ustanova »Citth dl Gorizia«. Nocoj bo nastopil Trio Ars Nova iz Trsta (klavir, klarinet, violončelo) s komadi Skroupa, Bugamellija in Brahmsa. Rojstva, smrti v goriški občini se je 9. to 10. oktobra rodilo osem otrok, umrle pa so štiri osebe. ROJSTVA: Luciana Vislntin, Gian-luca Zuccaro, Andrea Bralni, Roberta Mazzucchin. Walter Petronio Mlreo Naldo, Mirjam Bolčina ln Stefano Leone. * SMRTI: trgovec 70-letni Michelangelo Brizzi, upokojenka 67-letna Edvige Madriz vd. Čuta ja. kmet 76-letnl Arcangelo Marini in delavec 54-letni Lulgl Marzinotto. Za družinski izlet v Pulo In Opatijo, ki ga prireja SPD v nedeljo, 19. oktobra, je že toliko vpisov, da Je prvi avtobus zaseden Nadaljuje se vpisovanje za drugi avtobus, če bo dovolj prijavi jencev Vpisovanje pri odborniku Koshutt, Ulica Mamell, tel. 52-65. KORZO. 17.30—22 00: «Prima cl venga 1’invemo«, D Niven in , Karina; ameriški barvni film. VERDI. 17.00: «La legione dei da: nati«, Jack Palance in T. Hunte Ameriški kinemaskope v barval MODERNISSIMO. 1700-22.00: «Pe un pugno dl dollari«, C. Eas wood, G. Volontč: ktnemaskoi skl film v barvah. VITTORIA. 17.15—21.30: «La virt sdraiata«, O. Sharif in A. Aime« ameriški barvni film, mladini po 14. letom preoovedan. CENTRALE. 17 15’ «L’incredibi1 furto dl mister Girasole«, Wa Disneyev film v barvah, z D. Va Dycke in E. G. Robinson. Tržit' AZZURRO. 17.30: »Zeta, 1'orgia d< potere-i, I. Montand in Irene P: pas. Barvni film. EXCELSU)R. 18 00: «Vedo nudo: Nino Manfredi, Silva Koščina. I RINC.IPE. 17.30: »II čtito nell piaga«, K. Kinski in G. Hiltoi v barvah. Aorrt finrirn SOČA (Nova Gorica): »Manon«, i meriški film — ob 18. in 20. DESKLE: «Ugrabitev človeka«, taltjanskl barvni film - ob 19.31 SVOBODA (Šempeter): »Zadn vlak iz Katange«. ameriški ban ni film — ob 18 In 20 RENČE: »Steklenica, ki ubija«. Ji ponski barvni film. PRVACINA: »Simfonija herojev: _ ameriški barvni film - ob 20 SEMPAS: »Izgubljena pstrola«. t merRki film - ob 20 KANAL: «Joe iz Navaa/,,^ amerlšl barvni film - oh 20. POTUJOČI KINO — PREDME.IŠ «Od tod do večnosti«, ob 20. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in oonoči je c* prta lekarna D'UDINE, Trg si Frančiška 5, tel 2124. TR2IC Danes ves dan to ponoči je Tržiču odprta lekarna dr. Rlsmor do, Ul. Toti 52, tel. 72701. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvet* čarna MICHELI FERDINANDC Ul. XXIV. maja 22, tel 23-39. 11. oktobra 1969 . ................................................................................................................... la m . h ura gjft NA ZAKLJUČNI SLOVESNOSTI 11. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER Drevi v Kulturnem domu nagraditev najboljših društev in tekmo volte v v Zaključna slovesnost 11. SSI se bo začela ob 20.30 - Razdeljenih bo nad 30 pokalov, plaket, medalj in drugih nagrad Drevi ob 20.30 bodo ob prdsot- medalje vseh vrst. Nagrade bodo Škamperle 8; 6. Dom Rojan 7,6; nosti številnih gostov zaključili v Kulturnem domu v Trstu letošnje 11. slovenske športne igre. Za to priložnost so organizatorji pripravili izredno bogate in številne nagrade. saj bodo med posamezna društva razdelili nad 30 nagrad. Samo pokalov bo 15 (mnoge so darovale razne ustanove in organi zarije) ostalo pa bodo plakete in Končna lestvica 11. SŠI po društvih 1. Polet 281,11 2. Cankar 226,25 3. Sokol 173 4. Kras 169,14 S. Škamperle 161,22 6. Kontovel 130,08 7. Vesna 90 8. Breg 62,14 9. Gaja 54 10. Barkovlje 46,50 11. Zarja 46,75 12. Dom Rojan 45,50 13. Repen 43 14. RMV 28,14 15. Matajur 28 16. Primorec 24,64 17. Lonjer 21 18. Dom Gorica 12,50 19. Mladost 12,50 20. Sovodnje 11 21. Devin • Stivan 9 22. Primorje 8 23. SPDT 5 24. Juventina 4,50 25. Brda 1,50 razdelili za vse panoge, v nekaterih pa tudi po več. Večinoma bodo nagrade podelili društvom po točkah. Teh nagrad torej ne bo prejelo društvo, ki je v dotični panogi zmagalo, ampak tisto, ki je zbralo največ točk. V posameznih panogah so društva zbrala naslednje število točk: Atletika 1. Polet 87,33 ; 2. Cankar 87; 3. Vesna 55; 4. Škamperle 46,33 ; 5. Karatovel 43; 6. Kras 23; 7. Ma. tajiur 18; 8. Gaja in Dam Rojan 12; 10. Lanjer 11; 11. Primorec 8; 12. RMV 5; 13. Bar ko vi je in Sokol 4; 15. Breg 1. Plavanje 1. Sokol 106,50 ; 2. Polet 78,50; 3. Cankar 54; 4. Kontovel 37,50; 5. BarkoVlje 15; 6. Škamperle 14; 7. Breg 13; 8. Vesna 12; 9. Gaja 10,5; 10. Devin . štivan 9; 11. RMV 8. Šah 1. Dom Rojan 8; 2. Škamperle 5,14; 3. Cankar 4; 4. SPfDT 3; 5. Polet 0,28; 6 Kras, Breg, Primorec, RMV 0,14. POP 1. Polet 14; 2. RMV 12; 3. Škamperle 8; 4. Dom Rojan 6; 5. SP DT 2. Med dvema ognjema 1. Kras 23; 2. Vesna 18; 3. Repen 12; 4. Polet lin Breig 10; 6. Cankar 8; 7. Kontovel 3. Bližanje 1. Kras 30; 2. Repen 12. Namizni tenis 1. Sokol 35; 2. Kras 20; 3. Dom I Gorica 12,5; 4. Kontovel 10; 5. PRED NOGOMETNIM PRVENSTVOM 2. AMATERSKE LIGE Pestra aktivnost štandreške Juventine Danes začetek naraščajniškega prvenstva Pred začetkom letošnjega prven. stva se je štandireška Juventina že udeležila tekem za pokal Dorn-da v Podgori Moštvo se na turnirju ni izkazalo in Je pokazalo, da še ni uigrano. Bolje se je Ju. ventina izkazala prejšnji četrtek v Tržiču, kjer Je nastopila proti mešani postavi (mladinci - člani) enajsterice CRDA. Juventina je el cer doživela poraz z 1:2 zaradi enajstmetrovke, kljub temu pa ]e pokazala zadovoljivo igro. V prvi tekmi prvenstva 2. a. materske lige, skupine D, bo Juventina igrala v Fogliaeu. Srečanje bo ob 15. uri. • * * Danes, sobota, 11. oktobra se začne tudi naraščaj niško prvenstvo. V prvem srečanju bo Juventina nastopila na domačih tleh, ln sicer ob 15. url proti Audaxu. Spored ostalih srečanj Juventine Je naslednji: 18.10 — Juventina počiva 25.10 — Oormonese A - Juventina 4.11 — Juventina . Ardita 8.11 — Azzurra - Juventina. • * * Jutri, 12. oktobra, bodo juniorjl odigrali svojo četrto tekmo, in sicer ob 10. url v Ulici Baiamontl na Igrišču proti enajsteric! Pro Gorlzla. V prejšnjih srečanjih je Juventina zabeležila naslednje izide: Lobnik — Juventina 4:0 Azzurra — Juventina 3:0 Juventina — Audax 2:2 • • * Kot vidimo, je aktivnost Juventine pestra in društvo ima precej dela s svojimi tremi moštvi Poleg tega četrta ekipa — mladincev — še ni začela tekmovanj. Številčno Je torej Juventina še kar v redu; tehnično vodstvo pa upa, da se bo. do nogometaši tudi kakovostno Izboljšali. D. R. Prvenstvo 2. amaterske lige Breg-Aurisina Vesna-Itala Jutri se bo začela 2. amaterska liga. V precej ostri konkurenci sta zaposleni Breg ln Vesna. Obe enajsterici bosta nastopili na domačih tleh. Brežani bodo ob 15 uri na Padričah igrali proti Au-rlslni. Srečanje je precej izenačeno. Križani pa bodo prav tako ob 15. url sprejeli v goste enajsterico Itale. Tekma bo v Križu. 7. Polet 5; 8. Mladost 3; 9. RMV 1. Balinanje 1. Zarja 14; 2. Gaja ln Cankar 12, 4. Vesna 4. Rusko kegljanje 1. Kras ln Sokol 12; 3. Repen 10; 4. Gaja 6. Košarka 1. Polet 38; 2. Cankar 18; 3. Dom Rojan 12; 4. Lonjer ln Barkovlje NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI 11. SSI 1. Jazbec Branko (Polet) 41 2. Peterlin Joži (Polet) 24,75 3. Blažič Franko (Sokol) in Veljak Valter (Cankar) 24 NAJBOLJŠE ŠPORTNICE 11. SSI 1. Ban Jana (Kontovel) 24,33 2. Zavadlal Eleonora (Kontovel) 21,50 3. Rauber Jasna (Cankar) 21 10; 6. Kontovel 8; 7. Breg in Juventina 3. Badminton 1. Polet 10; 2. Škamperle 5; S. Kontovel 3; 4. RMV 2, 5. Kras 1. Naraščajniški peteroboj 1. Kras 26; 2. Cankar 16,5; 3. Škamperle in Barkovlje 9,5; 5. Polet 8; 6. Sovodnje 5; 7. Zarja 4; 8 Kontovel 3. Odbojka 1. Polet 30; 2. Cankar 24; 3. Breg 22; 4. Škamperle 21,50; 5. Kras 19; 6. Zarja 16; 7. Sokol 15,50; 8. Barkovlje 8; 9. Primorec 4,50; 10. Kontovel, Mladost, Gaja, Ju. ventina in Brda 1,50. Nogomet 1. Kontovel 16; Breg 13; 3. Primorec, Gaja in Zarja 12; 6. Kras 10; 7. Repen 9; 8. Primorje in Mladost 8. Streljanje 1. Škamperle 25,75, 2. Sovodnje 6, 3. Kras 5, 4. Cankar 2,75, 5. Kontovel 1,75, 6. Zarja 0,75. glh virov ni biilo. Letošnji stroški pa se bodo še povečaJl z odhodi v Furlanijo, s precej višjo vpisnino Itd. Z lastnim igriščem bi lahko prihranili mnogo več. Letos Je odpadlo mladinsko moštvo, ker so nekateri mladinci pre. stopili v prvo ekipo, druge pa so dali na posodo h Campaneliam, kjer bodo Igrali na turnirju OSI, ki je neuraden in bodo prišli v po-štev vedno, ko jih bo Breg potreboval. Vodstvo Ima letos namen polagati več pozornosti na začetnike in naraščajnike ,na katerih sloni 'bodočnost ekipe. B. P. KOŠARKA Dve pri.iatd.lski srečanji Prva Borova peterka v Novi Gorici naraščajniki v Skednju Po prepričljivi zmagi na račun ServoUane bo jutri prva Borova peterka gostovala v Novi Gorici. Borovci so trenutno v zadovoljivi fonmi, saj so želi celo vrsto dobrih izidov, kar da seveda upati, da se bodo izkazali tudi v prvenstvu, ki se bo začelo 9. novembra. Srečanje z Meblom bo ob 11. uri v Novi Gorici. Bor bo nastopil z naslednjo postavo: Adirijan Zavadlal (k), SIL van Ambrožič, Aleksander Sirk, Sergij Tavčar, Igor Sancin, Fabjan Boris, Peter Starc. Prav tako jutri bodo Igrali tudi Borovi naraščajniki, in sicer proti Servolani. Naraščajniki katere trenira Edi Čermelj, se pripravljajo na prvenstvo, ki bo 19. t. m. Srečanje Servdlana — Bor bo ju. tri, v nedeljo, ob 9. uri na igri. šču v Skednju. —bi— SINOČI FINALE STRELJANJA 11. SŠI V DOBERDOBU IN NA PROSEKU Strelci Škamperla najuspešnejši v moški in ženski konkurenci Pri moških je zmagal R. Buzin (Sovodnje), pri ženskah L. Barej (Škamperle) Na Proseku so v okviru 11. SŠI streljali trikrat: dvakrat so imeli kvalifikacije za moške in ženske, sinoči pa je bil na vrsti ženski finale iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiii ATLETIKA P0 EVROPSKEM PRVENSTVU Sovjetske atletinje v Atenah v tekih niso zadovoljile Med reprezentantkami SZ izstopa le Čižova ■ Slabi rezultati v sprintu Za metalko krogle Nadeždo Ci-, najdaljši ženski progi 1500 m. Za-žovo se ni obetalo preveč veselo sedla je sicer prav taiko četrto evropsko prvenstvo. Samo tri dni mesto, vendar z rezultatom sve-pred odhodom v Grčijo ji je vzhod- ‘ tovne vrednosti na Nemka Margitta Gummel Zaradi pomanjkanja igrišča v Dolini Nogometaši Breja letos na Padričah Problemi in težave 2. kategorije se ne omejujejo samo na moštvo in njegove tehnične pomanjkljivosti, temveč so težavni tudi za vodstvo ekipe. In ti problemi so mnogo obširnejši in. globoki. Našteli jih bomo le nekaj, s katerimi so se morali brežanski vodi. teljl letos spoprijeti. Prva preglavica je bila z ojačen jem moštva. Ko je bilo moštvo nared, se je pojavilo že kronično vprašanje igrišča. Breg je najprej naslovil prošnjo v Križ, vendar ni od tam dobil nobenega odgovora, ker sl je igrišče baje že prej zagotovil pro-seški Libertas. V zameno pa bo le. tos ekipa nastopala na novozgrajenem Igrišču na Padričah, ki odgovarja pravilniku 2. kat. Odveč b! bilo ponovno poudarjati, kako nujno potrebno je igrišče v Dolini, saj Je tako obširno športno društvo, kot je Breg, brez usmiije. nje obsojeno na propad, če manjkajo tiste športne priprave, ki so J la, da njeni letošnji rezultati ni-najmiujinejše. Breg je na ta način zelo oškodovan. Letošnji dohodki so se opirali le na članarino. Dnu- en sam centimeter odnesla svetovni rekord. To je bil hud psihični udarec za mlado sovjetsko metalko, ki je močno spominjal na lanske olimpijske Igre, ko Je težko poražena zapustila Mehiko s samo bronasto kolajno. Z največjo zbranostjo je čižova začela tekmo v Atenah in je praktično zmagala s prvim metom 20.10, kar je bil izenačen svetovni rekord. To je popolnoma zmedlo Nemko, Ci-žova pa je nato dosegla neverjetno serijo metov, zaključeno z novo svetovno znamko 20.43 m, ki je vsaj za sedaj nedosegljiva za ostalo konkurenco, čižova je s to zmago ln rekordom tudi primemo »maščevala« poraz Iz Mehike. Manj pričakovana je bila zmaga, celo dvojna, metalk diska Danilove in Muravjeve. Z meti nad 59 m so Sovjetinje sedaj enake o-stali svetovni konkurenci z Izjemo zahodne Nemke Westermann. S tretjim mestom Valentine Evert v metu kopja je SZ ponovno postala dežela metalk, kot pred nekaj leti. Skakalke niso bile preveč dobre. V skoku v daljino, ki letos niti ni bil na visoki tehnični ravni, je peto mesto Tatjane Bičkove preskromen uspeh, v skoku v višino pa je dobro uvrstitev Okorokove (na meji svojih zmožnosti) pokvarila slaba Nina Brinceva (komaj 12. s 171 cm), še bolj pa Valentina Kozir, ki se niti nd uvrstila v finalni del tekmovanja, medtem ko bi lahko tudi zmagala, če bi skakala kot ob drugih priložnostih. V vseh tekih sta bila zabeležena samo dva uspeha. Hitrina je na progi 100 m čez ovire dokaza- so bili «papimati» in se je uvrstila na četrto mesto, še boljša pa je bila Ljudmila Bragina na Porazno slabo je bilo prvenstvo za vse ostale. Lahko rečemo, da so na tem prvenstvu Sovjetinje v tekih dosegle dno. Na 800 m je bila Mileta Kade, edina predstavnica SZ, brezkompromisno izločena že v predteku. V teku na 400 m je bila ena tekačica Izločena že v predteku, nadaljnji dve pa v polfinalu. Na 200 m se tudi nobena sovjetska tekačica ni uvrstila v finalni tek, prav talko pa so vse tri predstavnice klavrno končale tudi na 100 m. Z običajno dobrimi predajami so Sovjetinje upale vsaj na dobro mesto v štar fetd 4X100 m, bile pa so odločno slabo razpoložene in so zasedle v finalnem teku komaj sedmo mesto. Četrto mesto štafete 4X400 m ne pomeni praktično nobenega u speha. V primerjavi z moškimi so sovjetska dekleta sedaj v veliki zamudi. Dobra je situacija samo v metih in zadovoljiva v skokih, v tekih pa je treba razen redkih izjem začeti delo znova Trenerji imajo namreč danes na razpolago predvsem mlade tekačice. Če uspehi izostajajo pomeni, da so krivi predvsem trenerji. Slednji so v resnici predmet kritik že od leta 1964 dalje. Napredek se je opazil od tedaj pri moških, za dekleta pa še niso našli v Sovjetski zveri boljše poti. lin. Strelski finale SŠI za moške je potekali v Doberdobu ob velikem zanimanju domačih gledalcev in gostov. Bibka za najboljša mesta je biila razmeroma ostra, kar kaže tudi končna lestvica. Lepo presenečenje je pripravili Buzin iz Sovodenj, ki je premagal vrsto priznanih tržaških strelcev. Med temi so se kot diruštvo najbolj odUkova.i škamperlovoi, ki so uvrstili med prvih pet mest tri svoje tekmovalce. Končna lestvica 1. Burin Rado (Sovodnje) 80 2. Lukša Ivan (Kras) 79 3. Žiberna Darij (Škamperle) 74 4. Kovačič Lucjan (Škamperle) 73 5. Dovgan Marino ( Škamperle ), Cač Radovan (Zarja), Vitez Fran. ko (Cankar) iin Daneu Marij (Kontovel), vsi 72 9. Szach Lino (Matajur) 71 10. Cotič Darij (Sovodnje) 69 11. Furlanič Marij (Škamperle) 68 12. Doijak Marcel (Kras) 67 13. Abram Lojze Škamperle), Hlede Edvard ( Brda ), Furlan Karel (Kras) 66 16. Kralj Rado (Primorec), Furlan Alojz (Kras), Rutar Edi (Sovodnje) 64 19. Zuanela Faustin (Matajur) 61 20. Cotič Darij (Mladost) 56 21. Ferfolja Sergij (Sovodnje) 55 22. Rebula Jurij (Kontovel) 54 23. dr. Budin Stanko (Kras) 53 24. Colja Maks (Mladost) 49 V strelskem tekmovanju za ženske je finale v glavnem potrdil do- sežke v kvalifikacijah. Preseneti, la je Lučka Barej, ki je novo im« na prvih mestih strelskih lestvic. Mariza Pilat je že veteranka in je bila tokrat le za las ((prekratka« za prvo mesto. Sonja Barej j« potrdila ((družinsko premoč« v tej disciplini, kar pa ni čudno, saj j« Sonja tudi kot odbojkarica odlična «sbrelka». Končna lestvica 1. Barej Lučka (Škamperle) 71 2. Pilat Mariza (Škamperle) 69 3. Barej Sonja (Škamperle) 67 4. Kenda Lidija (Škamperle) 66 5. Mifculus Anica (Cankar) 65 6. Husu Vanda (Kontovel) 64 7. Švab Nadja (Škamperle) 60 8. Bezeljak Julka (Škamperle) 4* 9. Faletič Lučka (Kontovel) 45 10. Pavletič Olga (Škamperle) 44 točk. V tej. disciplini so torej odločno prevladovale tekmovalke škamipef* la, saj so zbrale od skupnega števila 21 dosegljivih točk, nič manj kot 18. Bari - Vicenza 1 X Fiorentina - Cagliari l Inter . Brescia 1 Juventus - Torino X Lazio - Sampdoria 1 X Napoli . Roma 1 Palermo . Milan X 2 Verona - Bologna 1X2 Genoa ‘ Como X ■ Modena . 'Varese 1 'X 2 Reggina - Mantova X 1 Padova - Legnano 1 Sambened. - DD Ascoli X — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi 1 2 1 X 1 2 X 1 1 X 1 2 1 1 X 2 2 1 1 X 1 2 1,111,1,1.1...........liti.lomil.............immiiiiiiiiiiiiiiii............................. JURI NA PADRIČAH OTVORITEV NOVEGA IGRIŠČA ROART BRAOFORD Zamorski gospod Bog in gospodje Izraelci Humor ameriških imcev 9. EZAV IN JAKOB Pri Abrahamovih je bilo vse prav; nič se nd dogajalo in mali Izak je zrastel, se oženil, redil In pasel ovce ter jemal vse tako, kakor je prišlo. Nekega dne je prišla k njemu porodna babica in že od daleč klicala; «Gospod Izak, čaplja vam je prinesla parček majhnih dečkov; dvojčka sta.» In zdaj je Izak spet zamašil steklenico in si usta obrisal z rokavom. «Well, nič ne pomaga,« je rekel, «Veste kaj, dajte jima ime Ezav in Jakob. Toda recite moji stari, da Jima mora dati ime sama, če se Ji vdrugič porodita dvojčka. Nočem si kvariti življenja in si beliti glave z izmišljanjem imen za male otroke.« Jakob in Ezav sta rastla in vse je šlo gladko. Jakob Je imel takšno naravo, da Je kmalu odšel z doma ter si našel službo pri farmarju La-banu, kjer je krmil in napajal živino, Ezav pa je bil po očetu. In Izak je tudi imel Ezava rajši ko Jakoba. «Zakaj tudi ti ne greš in si poiščeš delo, Ezav?« je vprašal Jakob Ezava. ((Venomer sediš v senci, piješ whisky in nič ne delaš.« «Jaz pomagam očetu,« je odgovoril Ezav. «Ta tudi nič ne dela, samo whisky pije,« je odgovoril Jakob. »Jaz zaslužim svojih šestdeset centov na dan z napajanjem živine, ti pa se dela niti ne dotakneš.« Mm!« je rekel Ezav. «Na tole me ne boš ujel — da bi šel delat za šestdeset centov na dan. Poglej, kako kosmate roke imam! In kako kosmate prsi! To je znamenje, da sem velik korenjak. Pojdem in si najdem delo v cirkusu kot dvigalec bremen.« «še nikoli nisem videl, da bi ti kaj vzdigoval,« se je zasmejal Jakob, ((Kvečjemu kadar dvigaš putrh žganja k ustom.« ((Well,» je dejal Ezav, «za to je tudi treba krepkega moža, da bi dvignil sodček, poln žganja, ter ga na en požirek iz-pil. Tega bi bi ne zmogel.« In tako je Jakob spet odšel krmit in napajat živino, Ezav pa je šel in treniral dviganje sodčka in pitje skozi čepno luknjo. Stari Izak je ležal lepo na hladnem ter z enim očesom opazoval, kako mu sinova raseta, z drugim pa je spal. Nekega dne je šel gospod Bog po cesti in videl Ezava, kako se opoteka in prepeva: «Imel sem brunetko, pa ni me ljubila, imel sem blondinko — me je zapustila, a lastna mi žena Jutri zjutraj ob 10. uri bodo na Padričah otvorili novo nogometno igrišče, ki so ga člani in pristaši Gaje zgradili v glavnem s prostovoljnim delom. Igrišče bo jutri že sprejelo prve nogometaše. Zjutraj bodo nastopili mladinci Gaje in CRDA, popoldne Breg in Aurisina )»o«o»o•<::)•< •o»o»o«o»o»o»o»o»o»o«o*o»o»o»o»o»o«»o*o«*->»()»n»o«ao»,i»o»o«»o»o«o»o«ao*x>»o»o«oi»o*o«o«*o«n»( m -•o*o»o«o»o«o*' je s pastorjem šla kdo ve na kateri konec sveta — John, zdaj mi nalivaj, prestati nikar, dokler pod mizo ne bo gospodar!» «Kaj naj to pomeni, opotekati se po cesti in prepevati pesem o Johnu?« je strogo vprašal gospod Bog. «Lahko bi že bil pameten.« Toda Ezav se je opotekal naprej in nadaljeval : «Na bregu ob reki otožno sedim in solze prelivam živet’ se bojim — John, zdaj mi nalivaj, prestati nikar, dokler pod mizo ne bo gospodar!» ((Jamčim ti za to, da bo bolje ,če te ne bom videl sedeti nekje ob reki, kakor poješ v tej svoji prostaški popevki o Johnu,« Je rekel Gospod. «Zakaj, Gospod?« Je vprašal Ezav. ((Poslušaj! Zakaj si ne poiščeš dela kakor Jakob?« je dalje govoril gospod Bog. «Kar naprej pohajkuješ, piješ, grešiš in sploh uganjaš take reči, da mi to že preseda. Preden se nadejaš, boš starec in kaj bo potem s teboj? Denarja ne boš imel, nihče te ne bo vzel na delo ln nazadnje boš skončal v ubožnici ali pa v poboljševalnici.« «Kdo? Jaz?« se je zasmejal Ezav. «Mar nima moj oče več denarja kakor stara milijonarka Gouldova? Haha!» in Ezav je šel naprej svojo pot, se o-potekal in prepeval. Gospod Bog pa je šel naravnost k Izaku in ga začel buditi. «Kdo je?« Je vprašal Izak še ves zaspan. «Jaz,» je odgovoril gospod Bog. «Well, moraš oprostiti, Gospod; saj veš, oči mi več tako ne služijo kakor nekoč.« ((Kajpak,« je rekel gospod Bog, «to je od whiskyja. Toda o tebi nočem danes s teboj govoriti. Prišel sem, da se s teboj pogovorim o tvojem izprijenem sinu, o grešniku.« «No, seveda — saj je tudi res sramota, kajne, Gospod?« je rekel Izak. ((Stokrat sem to fantu rekel, pa nič ne pomaga. On nima nič drugega v glavi kakor tiste punce starega Labana in se venomer vrti samo okrog njih. Kolikokrat sem mu rekel: fant, zakaj ti ni Ezav zgled? Toda kaj še, ne posluša me.» «Ti govoriš o Jakobu, jaz pa sem govoril o Ezavu,» je rekel gospod Bog. «Ti govoriš o Ezavu?« se je začudil Izak. «Seveda,» je odgovoril Gospod. ((Pravkar sem ga videl pijanega ,kako je prepeval tisto pesem o Johnu.« «Za mladega fanta jo poje še precej dobro, ne misliš, Gospod?« je govoril Izak. «Jaz sem ga to pesem naučil!« «Jamčim ti za to, da jo bo nekega dne pel v ubožnici,« je rekel Gospod. «Meni tale fant ni všeč. Všeč mi je Jakob.« «Well, Gospod,« je vzdihnil Izak, «poznam ta dva dečka že od zdavnaj, še ko sta bila v zibelki. Ezav ima svoje slabe lastnosti, Jakob pa tudi svoje. Toda o Ezavu ne more nihče nič slabega reči. Ezav morda res misli samo na whi-sky, Jakob pa misli samo na ženske. In če naj izbiram med whdskijem in žensko, imam whisky rajši opolnoči kakor žensko opoldne. In Jakob dela povrh še za starega Labana le zato, da bi se mogel sukati okrog njegovih deklet.« «Delo ni še nikomur nič hudega storilo,« je ugovarjal Gospod. «Pa mu tudi nič ne koristi,« je odvrnil Izak, ((kvečjemu da je za to plačan.« «Kakšno plačo dobiva pri Labanu?« «še verjel ne boš, Gospod, če ti povem,« je rekel Izak, »ampak ta osel je tako neumen da je Labanu obljubil, da bo delal zanj sedem let!« «No, a potem ga bo vendar Laban izplačal, ne?« «Seveda,» se je smejal Izak. «Laban mu bo plačal, toda ne z denarjem! Namesto z denarjem mu bo plačal z dekletom!« «Menda vendar ne?« je rekel gospod Bog. «Je že tako, zares!« je dejal Izak. «Well, to mi noče v glavo!« je rekel gospod Bog. «In jaz sem si zaznamoval, da bo Ja- kob moj izvoljenec.« Drugega dne je Izak skl* nil, da bo dal ves svoj d* nar in ovce in sploh vse E' zavu, toda Jakob je o ten1 takoj izvedel. Zato je pustil delo, se prikradel v hišo te* si nataknil rokavice iz ko* ličje kože, da bi imel rok® kosmate kakor Ezav. »Tukaj je tvoj Ezav, oče,« j® rekel Jakob, «Ti si baje rekel* da mi hočeš dati nekaj d* narja in ovce?« Stari Izak je iztegnil rok® in otipal dlako na rokavic®® iz kozličje kože, mislil je, d® je to Ezav. In dal je Jakob® ves denar in ovce. Jakob je p* bral denar, hodil okoli hiš® ter prepeval, ko da je mili' jonar. Ezav je kmalu zvedel, kaj s® je zgodilo, razjezil se je, te g® ni pustil kar tako. «Jakob,» je rekel, «sliš®' sem, da se boš oženil in da J® dekletu ime Lea.« «Potem si pa slabo slišal/ je odvrnil Jakob. ((Ženil S® bom, toda dekle se imenuj® Rahela.« ----------------------------* (Nadaljevanje sledi) ITRRDNIOTVO TRST - UL &IONTECCH1 8, H., rELEFON 93-8U8 !n 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo l/l, TelefOD 33-82 - UPRAVA: TRST - 01 SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: ^iif 800 UT ('etrtietna 2.250 lir polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu to nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega cl®£ iie-m za SFRJ- ADIT, DZS, Ljubljana, Start trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 601-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, llnanftno-upravnt 250. osmrtnice 150 Ur - Mal) oglasi 50 ^ 1 u ~ beseda - Oglasi za tržaško to goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri sSoctotš PubbUcitš ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV rknko - izdam tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst