5\ n FSffflnaflM (TiivTv »mite tn li WW tr Trstu« v sredo 21. januarja 1925, Posamezna števijka 20 cent« Letnik L UfPli> livzrma pondeljek. vtfgM*--Uredniltvo: ,e j s^a. ' 4sflkega iL 20. I. nadstropje fe0^ iS Po5,,,a,,, j3W pfFtr« se ne sprejemajo. r<**plW ie vračajo. — C »rof. F. Peric. — Lastnik -' ost. Tisk tiskaro« u crrfe ca tresec L 7.-. 3 mesece It 1*5* fol leta L 32.— lu ....... Za Inozemstvo mesečno 5 Ur Teč. -'Tđefoe oredniJtv« ta uprave št U-3f cDINOST itevllke v Trstu (■ okoltd po 20 cent. — Oglasi se računajo v Urokosd ene kotooe (71 ml) — Oglasi ttgovccv la obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanic« la vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina ln reklamaclfe se pošiljajo izključno uprav* edinosti, v Trste, alica m Frančiška Asifikega štev. 20, L nadatropt«. — Telefon uredništva la sprav« 11-31. potrebno t in nI koristno! Ministrski predsednik g. Mussoltni je izjavil v svojem govoru dne 3. t. m. na nasla* opozicij, da hoče na vsak načm zagotoviti v državi mir, red in zakonitost. Ali — je rekel — « zlepa*, če bo to možno, ali pa «zgrda», če bo piostrebno. Na vsak način torej hoče vztrajno in odločno zasledovali svoj vedno naglašeni cilj: dosego normalizacije! To bi bilo le hvalevredno in državljani mu ne bodo odrekali hvaležnosti za tako stremljenje. Saj so mir, red in zakonitost _ z eno besedo: pokoritev .vsakogar pred av t rite to države in njenimi zakoni — neogibni predpogoj za mimo življenje, pravno varnost, varnost osebe in imetja, m plodonosno snovanje in ustvarjanje zasebnih in splošnih debrin. Miru in dela si želi gotovo vsak 'blag človek in pošten državljan. Razen tistih, seveda, ki se ne morejo uveljavljati z dolom in ki morejo le v zamršenih razmerah igrati kako vlogo, zadoščati svojim materijalnim potrebam, ali osebnim ambicijam. So to elementi, ki iščejo svojo srečo v nesreči sočtcr^eka. Na srečo so pa prvi v ogromni večini! Če re pojde drugače, hočem z neizprosna strogostjo vzpostaviti mir, red in zakonitost — je izjavil g. ministrski predsedn.k z ostro in grozilno besedo. Logično tolmačenje te grožnje bi bilo, da bo z vso strogu sit jo nastopal tam, kjer bi nadvlado-v aH ljudje, ki nočejo miru in reda, ki se nikakor nočejo pokoriti zakonom, ki jim mirno sceitje ne gre v njihove račune, ki jim je geslo: tema mora biti, ako naj naše zve-zde svetijo! Ker pa se je napovedano strogo postopanje začelo izvajati tudi v raznih krajih širom naše Julijske Krajine in proti Slovanskim državljanom in njihovim napravam, bi morali iz tega logično sklepati, da. so na tem ozemlju zavladale razmere, ki opravičujejo tako strogost, da so naši ljudje sami zlikovci, uporniki, sovražniki miru in dela, ljudje, ki se nočejo pokoriti zakonom in ki kujejo globoke namene na škodo mirnega sožitja in koristi države. Tako bi morali misliU, ker drugače res ne moremo razumeti sedanjega postopanja proti posameznikom in našim društvom. Umestno in upravičeno pa je vprašanje: ali se je med našim ljudstvom res zgodilo, ali se dogaja kaj, kar bi opravičevalo tisto «zgrda», s katerim je zagrozil g. ministrski predsednik? Nam ni znano kaj takega, pa tudi tisti, ki se razrvnemaio za tako strogo postopanje, ne vedo povedati nič konkretnega. Kar čujemo, so le podtikanja in natolcevanja. Pa denimo tudi, da bi bil kak posameznik zagrešil kaj nedopustnega, to ne upravičuje še nikakor, da mora trpeti splošnost, ki ne zagreša ničesar, kar bi zahtevalo tako kazen, in ki bi smela ravno radi svojega mirnega In skozi in skozi pravilnega ivtedenja pričakovati drugačnega — dobrohotnega postopanja! Ne palice, ampak dobrohotnosti, ljubezni is spoštovanja je vredno to naše ljudstvo! Vzemino le, kot primer, dogodke v nesrečnih Marezigah. Dogodke v nedavni minulosti puščamo na strani, da-si žgejo v dušo še vedno m se ne izbrišejo tako hi*ro iz sipam ina. Vas 'je zasedena sedaj p/a J milici, tako tudi občinska hiša. Ljudje, ki gredo mirno po svojih opravkih, se odvajajo na orožniško postajo, ne da bi jim kdo povedal, kaj so zagrešili. In da res niso storili nič nedopustnega ali kaznjtvtega, govori dejstvo, da jih potem zopet izpu-ščap. Pri tem pa ne morejo niti misliti na to, da bi jim kdo dal primerno zadoščenje za prestani strah, žalost, ponižanje in tudi pretrpljeno materijalno škodo. Kaj se je vendar zgodilo v Marezićah te zadnje čase, kar bi opravičilo tako kazen za vse prebivalstvo občine? Mari so se ljudje s pun tal i? Mari so napadli orožnike, jih žalili, ali celo telesno ogrožali? Mari odrekajo pokorščino oblastvom? Mari je došlo tam do kakih pojavov, siovražnih državi? Mari so zasledili tam kake avie^e preko meje na škodo varnosti države? Naj nam vendar pove, kdor kaj ve! Mi pa vemo le naslednje. Občinski zastop v Marezigah je po večini — fašistovski. Kako je prišlo do take sestave občinskega zastopa, je zopet žalostno poglavje. Znano je in nočemo dalje govoriti o tem. A glejte: greh je bil storjen ra/vno v tem občinskem zastopu! Večina ni hotela odobriti ogromnega doltfa 180.000 lir, ki ga je naprarvil prejšnji občinski komisar! Ali je bil to pravi povod za sedanjo oboroženo akcijo, o ker so prepametne za to — niti na kraju misli kako tajno rovarenje, ki bi oviralo vzpostavo miru, reda in zakonitosti, torej dosego cilja, ki ga hoče — kakor je zatrdil — doseči g. Mussoimi ali « zlepa*, ali cezgrda JnSosL notranji minister pozval vse veL župane ▼ Beograd - Razgovori nfnl ministri BEOGRAD. 20. (Izv.) Tudi današnji dan je potekel v Beogradu radi tretjega praz- ' 1 l __«___Jlt. _/l^nrtlfnV Prašnim nove nemSke olode ca za obrambo republikanske ustave m izvršitev londonskega sporazuma BERLIN, 20. Ob priliki vladne izjave, ki jo je včeraj podal državni kancelar Za to ^tfrH*- ni med naSrn ljudstvom nika brez nobenih političnih dogodkov. | Luther, je bil predstavljen novi kabinet "JE&CTSL Pole* tega se nahajajo akoro vsi mi- parlamentu. Vlada je seda, popolna. Kot absolutno nikake opravičbe. Če je morda kak posameznik kaj zagrešil, naj bo poklican na odgovo.. Radi dogodkov v Črnučah pa bi morale oblasti pozivati na odgovor tudi druge osebe, ako res hočejo, da se razmerje med ljudstvom in državno upravo navede na pravi — normalni tir! To bo res «normalizacija*, ki jo želimo vsL Slepo zasledovanje in preganjanje kar na slepo pa res ni ne potrebno ne koristno. Tudi za državo ne. To pa zato ne, ker vzbuja v ljudstvu čustvo, ki si ga drža/va ne more želeti, čustvo namreč, da vidi država v njem svojega sovražnika, mejsto da bi mu z dobrohotnimi dejanji privzgajaK uverjenje, da — ima v državi zaščito ne le svojih materijalnih interesov, ampak tudi svoje časti in dobrega imena. Zopet u$Mo o uoiM Seja ministrskega sveta RIM, 20. Danes ob 10. uri ise je sestal ministrski svet. Navzočni so bili vsi ministri, razen naučnega ministra on. Fedele, ki je odsoten iz Rima- Uradno poročilo pravi, da se je ministrski svet bavil z vprašanji običajne uprave. Zdi se pa, da je vlada tudi razpravljala o razpoloženju v senatu, ki se sestane danes. V političnih krogih so namreč mnenja, da je okoli 80 senatorjev proti sedanji volilni reformi. Seja ministrskega sveta je končala ob 13.15. Prihodnja seja se bo vršila v četrtek, 22. t. m. ob 10. uri. V ospredju vsega razpravljanja je še vedno vprašanje volitev. Ugibanja oi voli iivah slonijo kakor pred odobritvijo volilne reforme na istih oporiščih: nervoznost v vsem političnem življenju, Matteottrjev proces in pa tehnične ovire za takojšen razpis volitev. Glede pnviega činitelja je znano, da je vsa apozicija odločno proti temu, da bi se vršile volitve v sedanjih razburkanih razmerah in pa še pod sedanjo vlado. Glede druge točke pa se vlada in opozicija strinjajo v tem, da je treba završiti Matteotti-jev proces predno se razpišejo volitve. Z odpravo »večkratnega glasu iz zakonskega načrta za volilno refornvo se je odstranila tudi glavna tehnična ovira za takojšen razpis volitev. Ako bi bila ostala pravica do »večkratnega glasa v novem zpkonu, bi se morali na novo sestaviti volilni imeniki, delo, ki bi trajalo po zakonskih predpisih najmanj 5 mesecev. Glede dneva volitev ni padla še nikajka beseda, vendar pa splošno govorijo o jeseni. Sedanja zbornica mora prej odobriti še proračun posameznih ministmtev za poslovno leto 1925-26; nadalje fcvi tiskovni zakon ter zale on o tajnih organizacijah. Zbornica se sestane prve dni februarja in sicer 3. ali pa 10. Zasedanje senata RIM, 20. Na današnji seji senata, ki se je začela ob 15. uri, je bik> predloženih več zakonskih načrtov, med temi načrt, po katerem naj bi ostale še v veljavi določbe, ki omejujejo članom delniških družb izvrševanje pravice izstopa, ter načrt senatorja Fratellimja za preureditev sodnih okrožij v Lmbriji. Seja se je zaključila ob 18.15. Jutri ob 16. bo javna seja. Poleg tega se nahajajo skoro vsi ministri in aktivni politiki na agitaciji Pred četrtkom se tudi ne bo sestal ministrski svet Vršile so se pa danes konference med Paišičem m ministri, ki so ostali v Beogradu. _ ^ , . Notranji minister je pozval za prihodnje dni v> Beograd vse velike župane iz cele države, kateri mu bodo poročali o razP°" loženju volil cev v svojih okrajih. Na podlagi teh poročil bo vlada poskrbela za> javni mir in red na dan volitev. Danes bo banski stol sklepal o ckinjenju preiskav© preti drju. Mačku ZAGREB, 20. (Izv.) V Zagrebu vlada veliko zanimanje za jutrišnjo sejo banske-ga stola, na kateri se bo razpravljalo o sklepu sudbenega stola radi ukinjenja preiskave proti drju, Mačku in tovarišem. Banski stol je včeraj pregledal spise o postopanju proti Mačku, danes je imel izredno sejo, a za jutri se pričakuje njegov sklep v tej zadevi. Za izid jutrišnje razprave vlada v vseh jugoslovenskih političnih krogih velikansko zanimanje. Nov dokument proti Radiću PEOGRAD, 20- (Izv.) Niotranji minister je objavil nov dokument, ki se tiče Radića. S to listino je dokazana istovetnost seljačke in komunistično intemacijonale. Dokument vsebuje pismo predsednika seljačke internacijonale Ziaovieva, ki razlaga rsvoiucijooarni proigram seljačke internacijonale. — Ecmbni atentat na stanovanje po*anca SARAJEVO. 20. (Izv.) Sinoči so v Tuzli vrgli neznanci bombo «i hišo, v kateri stanuj bivši poslanec muslimanske stranke Hadžikažač, ki se nahaja tu na volilni agitaciji. Poslanca ob fcasu atentata na bilo doma. Bomba je razbila okno ter poškodovala nekoliko pohištva. Jugoslovensko-ogrska trgovinska pogajanja EEOGRAD, 20. (Izv.) Danes je dospel tu-sem ogrski poslanec Vtodianer, ker se jutri začnejo zaključna pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe mod Jugoslavijo in Ogrsko. • Postopanje proti sovjetskih vohunom t Pragi PRAGA, 20. Včeraj je bila zaključena preiskava proti gotovini ruskim izseljencem, ki so obtoženi vohunstva v prid sovjetom. Med obtoženci se nahaja 6 častnikov Wranglove vojske, kateri so prejemali od so v je tov denar. Proces se boi vršil pri zaprtih vratilu Herriotova zahvala Kalintnu MOSKVA, 20. Francoski poslanik Her-bette je izročil Čičeriau brzojavko predsednika francoskega ministrskega sveta Herriota, kateri prosi Cičerina v lastnem imenu in v imenu predsednika republike Doumergue-a, da izraza predsedniku osrednjega izvršilnega odbora ZSSR Kalininu odkritosrčno priznanje za izkazana prijateljska čustva o priliki predložitve pove-rilnih pisem s strani francoskega poslanika- Gospodcrskl program poljske u!a*'2 Govor ministrskega predsednika Grabskega na seji finančne kotanje VARŠAVA, 20. Finančni komisije poslanske zbornice je izjavil ministrski predsednik FaMke flimtei;« proti toralfem TURJN, 20. V fašistovskem sedežu se je Grabski, da je'izid konsolidacije zunanjih dol-vršilo včeraj zborovanje fašistov, da pro- gov presegel vsako pričakovanje. Treba je or-testirajo proti političnemu zadržanju udru- ganizirau socialne sile, ie rekel Grabski, da ženja bojo.mikov. Po zborovanju so se fa- se dvigne proizvajanje in pri tem seveda :,či-šisti podali pred prostore imenovanega. tijo imeresi konsumentov. V politiki kreditov udruženja ki pa je bilo močno zastraženo *™i,o bistveno točko zunanja pojoča, ki do-uui u^eiijtt, w / puščajo poljski državni banki zvišan e emisne od karabinerjev in vojakov. Ti so demon-, vKsvrho dvigan;a poljedelstva in zgrud- strante razgnah. Kasneje so se zbrali na be stanovaniskih hiš po mestih potrebuje Pulj-trgu S. Carlo, kjer je nastopilo več go- ve#j dolgoročni kredit. Vladni program za vornikov. Demonstranti so odpcslali brzo- leto 1925 predvideva zboljSaaje prometnih javke kralju, Mussoliniju in poslancu Del- zvez in pravično razdelitev davkov. Vlada CToix v katerih protestirajo proti politični hoče predvsem pospeševati razvoj vseh go-akciji udruženja bojevnikov. spodarskih panog. Vprašaje carinskih pristoj- * 'bin za izvoz je izgubilo sedaj svo* aktualni parlamentu. Vlada je sedaj popolna. Kot državni finančni minister je bil imenovan dosedanji ministerijalni direktor v. Schlie-ben in kot državni prometni minister dosedanji tajnik v prometnem ministrstvu dr. Krohne. Po zahvalnih besedah odsto-pivši vladi, zlasti bivšemu državnemu kan celarju dr. Marxu, je povdarjal dr. Luther, da bo naloga nove vlade, da nadaljuje z obnovo nemškega gospodarstva. Politika i>ove vlade bo značila stvarno delo v službi nemškega naroda. Iskala ne bo sodelovanja v državnem zboru s strankami, ki so s svojimi zaupniki zastopane v vladi, temveč z vsemi strankami, ki so državotvornega mišljenja in pripravljene za praktično sodelovanje. Težki položaj naroda bo vladi stalno opozorilo, da bo oprla težke odločitve državnega zbora in državne vlade na čimbolj istvarno podlaga V .ada bo tolmačila — je nadal jeval Luther — vsak poskus nasilne ali sicer nezakonite spremembe republikanske ustave z dne 11. avgusta 1919. kot veleizdajo ter jo z vso salo zatirala. Obračala bo pozornost tudi na čistost javnega življenja ter pospeševala pri »uradništvu žive sit!© za posvetitev državi in blagru naroda. Pri vseh ukrepih bo vlado vodilo spoznanje, da je čuvanje državne misli' prva zahteva državne sile. Pri pospeševanju izboljšanja razmer bo vlada z vso strogostjo obravnavala vprašanja, ki grozijo, da bi razdrla enotno življenje nemškega naroda. Gledala bo tudi, da bo v verskih zadevah vzdržala red. Nato je prišel državni kancelar za zunanjo politiko in je izjavil: Smer je začrtana tudi za novo vlado z londonskim sporazumom. Vsi državni zakoni, ki so bili izdani vsled teh pogodb, se bodo lojalno izvajali; državna 'vlada pričakuje isto tudi od nasprotnikov, ki so podpisali pogodbo. Žal je bilo duševno pomirjenje nem, kega naroda vsled neizpraznitve severne koelnske cone zelo prizadeto. Državna vlada ponavlja stališče bivše vlade glede tega koraka zaveznikov. Zastavila bo vse sile, da do9eze čimprej izpraz-n;tev prizadetih krajev, brez česar je stabilizacija političnih in gospodarskih razmer v !Nemčiji in v vsej Evropi nemogoča. Državni kancelar bo v popolnem sporazumu z vlado smatral za najvažnejšo na-lc£o, da zasleduje rvsa vprašanja, ki so v zvezi z londonsko pogodbo, z največjo pozornostjo. Vprašanje stališča Nemčije napram Društvu narodov je obrazloženo v posebni spomenici, ki jo je prejšnja državna vlada poslala svetu Društva narodov in v pismu, ki ga je prejelo tajništvo Društva narodo/ v Ženevi Državna vlada zasleduje pozorno razvoj ideje Društva narodov ter na-ziranja, ki prevladujejo v njej, vendar pa mora vztrajati na pogojih, ki so jih dosedanje držaivine vlade stavile za sprejem Nemčije v Društvo. V zvezi z vprašanjem Društva narodov in tudi neodvisno od tega, bo državna vlada nadaljevala sogla-t?Tbo z dosedanjimi opetovanim! izjavami državnih /vlad prizadevanja, da se Nemčija oprosti neopravičenih očitkov versaille-ske pogodbe glede vprašanja vojne krivde. Zborovanje komunistične stranke BERLIN, 20. Komunistične stranke Nemčije so sklicale včeraj svoje pristaše veliko demonstracijo v Ost-Berlinu. SocnanstHue manlfestocOe v Londona proti vladi LONDON, 20. Sinoči je priredila t« socijalistična stranka velike manifestacije, katerim so prisostvovali tudi nekateri bivši laburistični ministri. Pri tej priliki je Cly-nes nastopil proti zunanji politiki konservativcev in liberalcev, bivši minister notranjih zadev je pa povdaril v svojem govoru, da bo sedanja vlada kmalu uvidela, da morejo edino-le socijalisti voditi angleški narod. AuigmobDska nesreh Petnajstletno dekle zgorelo FIRENZE, 20. V bližini Fkenz v Rufini tse je dogodila velika avtomobilska nesreča. Neki avtomobil, v katerem je sedelo pet oseb, je vozil po glavni cesti z največjo ____ naglico. Na ovinku, ki je oddaljen od Ru- „ tenT nočemo razglab- fine 2 kilometra, je treščil ob cestni zid. ljati. Verjetno pa je, ker je ta akcija sle- Vsled močnega sunka se je avtomobil gre ™ rfl^viti seii ob- 'vrnil. Rezervoar benetne se je vnel. Pet značaj, kaiti cena domačih izdelkov je dosegla višino cen na svetovnih trgih. Ministrski predsednik je zaključil svoj govor tako-le: «Vlada se bo držala mesečnih proračunov ter skušala tako priti okom primanjkljaju in uporabi re- dila neposredno po oni glasoviti seji ob činske\ga zastopa, v kateri, so tudi fašistovski odborniki odklonili odobritev onega posojila. To je tako lahko razumljivo in naravno, da vse mora le čuditi vsakdo, da se tak čin v varstvo gospodarstva občine šteje v greh občinskemu zastopu! Krivično bi bilo torej že preganjanje občinskega zastopa iz takega razloga! Stokrat bolj neopravičeno pa je vsako zasledovanje občinarjev, ki nimajo nikake besede v občinskem zastopu. Omenili smo ta ma-reziški slučaj, ker nazorno kaže, kako se ustvarjajo med našim ljudstvom afere, ki aai opravičijo drakonične mere. Vefeznačilno je tudi poročilo iz Tolmina o postopanju z našim ljudsbvom. Tudi tam eo se vršile te dni aretacije oseb in številne hišne preiskave pri uglednih in splošno spoštovanih osebah, ki jim ni — najstletna Valeria Mor oni, ki je obležala težko poškodovana na licu mesta, je zgorela. Drugi potniki so bili težko ranjeni preneseni v bližnjo bolnico. Ekspresni vlak napaden s kamenjem FIRENZE, 20. Med postajo Torre del Lago in Migliarino je bil napaden ekspresni vlak Rim-P ar iz s kamenjem. Več šip je bilo pobitih. Izmed potnikov ni bil nihče ranjen. _ Otvoritev univerze v Firenzah FIRENZE, 20. Danes ob 10 je bila svečano otovorjena univerza. Otvoritvi je prisostvoval tudi Jprosvetni minister Fedele, ki je imel daljši govor. zerv. Izid k;nferenc3 baltliklb držav v Hčkingfona Izjave finančnega ministra Skrzynskega poljskim novinarjem VARŠAVA, 20. Finančni min. Skrzyn-ski je sprejel poljske novinarje ter iim poročal o rezultatu konference baltskih držav v Helsingforsu. Izjavil jim je, da posveča Poljska vse svojje sile miroljubni politiki. To dokazujejo Jrezritati Iionfe-rence, na kateri se je izkazalo, da hočejo Poljska in baltske države ostati zr.este idejam Društva narodov in ženevskemu protokolu. Minister je dostavil, da pogod-o razsodišču, ki je bila podpisana v oa Helsingforsu, onemogoča zapletljaje, ki bi utegnili motiti mir vzhodne Evrope in prekršiti veljavne pogodbe. Zaključil je svoj pogovor tako-le: «Prepričan sem, da zaznamuje na helsingforški konferenci dovršeno delo (velik korak proti mirnemu sožitju med posameznimi baltskimi državami.» na Poleg političnih zahtev se je sta»vila ni zborovanju tudi zahteva, da se izpustijo komunisti, ki so zaprti radi političnih prestopkov. __ Marija Sofija umrla BERLIN, 20. V Munchenu je umrla — 84 let stara — Marija Sofija, bivša kraljica Nr.r^'jska, »vdova po Francu II. Burbon-skemu. Pokojnica je bila iz hiše Wittels-bachov in sestra pokojne avstrijske cesarice Elizabete. _ Krasin pri Herriotu Franci'a zahteva likvidacijo ruskih dolgov PARIZ, 20. Ministrski predsednik Her-riot je sprejel danes predpoldne sovjetskega poslanika Krasina, ki odide v kratkem v Moskvo. O pogovoru ni bilo še izdano nikako uradno poročilo. Vendar pa zatrjuje list «Paris Soir», da je Herriot pojasnjeval Krasinu, da se je sovjetska vlada z ustanovitvijo sovjetskega poslaništva v Parizu obvezala, da se ne bo vmešavala v notranje zadeve Francije. Nato se je Herriot dotaknil pogajanj, ki se imajo pričeti v svrho likvidacije ruskih dolgov. Herriot je Krasinu obrazložil, da se francoska vlada v tej zadevi nikakor ne bo odrekla svojim opravičenim zahtevam. Poljsko-gdanski incidenti pred Društvom narodov VARŠAVA, 20. Komisar Društva narodov na Gdanskem je odposlal generalnemu tajniku Društva narodov daljše poročilo o incidentih, ki se nanašajo na oidpravo poljskih poštnih nabiralnikov na Gdanskem. Nov potres na Japonskem? NEW Y0RK, 20. Tukaj so zaznamovali sismografični aparati potres v razdalji 8 do 9 tisoč kilometrov. Domneva se, da je bil potres na Japonskem. Francosko poslaništvo pri Vatikana ostane? PARIZ, 20. Komaj je prišla na »vlado skupina levičarskih strank pod vodstvom voditelja radikalskih socijalrstov Herriota, so levičarski listi naznanili, da bo Herriotova vlada ukinila poslaništvo pri Vatikanu. Kinalu nato je finančni odbor v resnici odtegnil kredite za vzdrževanje poslaništva, kar je smatrala že vsa javnost za pravo odpravo poslaništva. Katoličani, oziroma njihofvi višji pastirji, škofje so tedaj protestirali pri Herriotu; • posebno v Lotaringiji je nastalo pravo gibanje med katoličani. Na njihovo stran se je postavil tudi desničarski blok (Millerand, Poincare i. dr.). Zadnji dogoditi kažejo, da se je Herriot pričel umikati pod pritiskom javnosti. Tako piše današnji «Echo de Paris», da je ministrski srvet na sinoćnji seji sklenil, da ne bo vlada stavila vprašanje zaupnice na glasovanje o ukinjenju poslaništva pri Vatikanu. _ 140 milijonov za prosveto v Rusiji MOSKVA, 19. Na prvem kongresu učiteljev, ki se je začel včeraj, je izjavil Lu-načarski, da iznaša proračun ljudskega komiaarijata za prosveto za leto 1925 140 milijonov rublijev napram 45 milijonom leta 1924. Število učnih knjig, izdanih za šole na deželi v preteklem letu, iznaša 23 milijonov. Gmotni položaj podeželskih učiteljev se boljša postopoma. Vlada je določila na 28 rubljev najmanjšo plačo za učitelje, medtem ko so v preteklem letu dobivali učitelji celo samo 10 rubljev. Toliko LunačariJti, kakor Rykav\ Bukarin in Kamenev so izjavili, da so z zadoščenjem ugotovili, da gredo učitelji nasproti tesnemu sodelovanju s sovjeti in da so že pokazali dobro voljo na polju ljudske pro-svete posebno med kmetskimi sloji. Kongresa se udeležuje 1682 delegatov iz vseh dežel Zveze sovjetskih socialističnih republik, kateri pripadajo 42 narodnostim. 80% delegatov je komunistov. Avstrijski državni proračun ŽENEVA, 20. Generalni komisar Društva narodov za Avstrijo -dr. Zimmermann je dospel v Ženevo, da predloži začasni budžet Avstrije za januar 1925. Izdatki znašajo 60.7 milijonov zlatih kron. Deficit znaša 3.6 milijonov zlatih kron. Izdatki so se v primeri z izdatki za december pr. 1. povišali, ker so preračunani v večjih izdatkih za brezposelne. Ti izdatki se v prihodnjem mesecu ne bodo ponovili. V mali antanli ni nesporazumljenj BUKAREŠT, 20. Poluradno poročilo pravi, da se v Bukareštu in v Pragi kategorično zanikajo vesti, glasom katerih bi nastala nesporazumljenja med člani male antante. V romunskih poli Ličnih krogih vlada prepričanje, da širijo te vesti revo-lucijonarni elementi. Primo De Rivera se je povrnil iz Maroka MADRID, 20. Predsedništvo direktorija javlja, da $e je general Primo De Rivera popoldne izkrcal v Algesirasu. Japonska prizna sovjetsko Rusijo LONDON, 20. Japonski dopisni urad javlja, da bo japonska vlada v kratkem priznala sovjetsko Rusijo. Tozadevna nota se objavi tekom enega tedna. Za japonskega poslanika v Rusiji bo imenovan sedanji japonski poslanik v Italiji Otšiai. Sultan Mohamet II. v Nizzi NIZZA, 20. Bivši turški sultan Mohamet II. je prispel tu-sem s svojo sestro, princezinjo Najie. Kupil si je ivilo, kjer so namerava stalno nastaniti. Škof obsojen radi krivoverstva CLEVELAND, 20. Prizivni dvor je pou trdil razsodbo, izrečeno od posebnega sor» dišča osmih škofov proti škofu Brownu V Arcansasu radi krivoverstjva. Povod za obtožbo radi krivoverstva je dala objava Brownove knjige «Komunizem in krščan-stvo», v kateri je arcansaški škof zavrgei dogmo o brezmadežnem spočetju. Neprestano deževje v Ameriki Štiri države p&plavljene - Ogromna škoda LONDON, 20. Iz At; nte poročajo, da so drŽave Alabama, Geor^ia, Luisiana, Mis-sdsippi in Carolina Sud poplavljene radi neprestanega dežervanja. Škoda, ki jo ja povzročila povodenj, je ogromna. Rešilna akcija je jako otežkočena. Do sedaj ni 6m znano koliko ljudi je zgubilo življenje. 50 ribičev utonilo PARIZ, 20. Listi dobivajo iz Osla (norvd ime za Krkstijanijo), da fclivja tu severni Norvegiji silna nevihta. Vihar je razbil več ribiških ladij. Nad 50 ribičev je utonilo. Naročajte in širite „EDINOST" DNEVNE VESTI fllt so Dom irce&ne H potrebne? Če bi živela naša narodna manjšina v normalnih razmerah, če bi namreč državna uprava vršila svo.o naravno kulturno dolžnost tudi napram našemu ljudstvu, b: nam zasebne šole ne bile potrebne. In kdo ne bi želel, da bi se bila natlačena. To je bflo jako razveseljivo dejstvo in pod vtisi tega razpoloženja se je potrdila v nas misel, da je tudi naše ljudstvo dovzetno za poučna predavanja in se zaveda, kak boj se vrši dandanes proti zavratni uni-čevalki človeštva. Gosp. doktor nam je v nazorno jasnih besedah orisal kali in razvoj te mogli mi rešiti velikega bremena, ki ga nala- { bolezni. Marsikatera lepa posameznost nas ga našemu siromašnemu ljudstvu vzdrževanje je razveselila. Posiusalc; so z zanimanjem sle- zasebnih šol?! Toda časi, v katerih živimo, nam nalagajo, da segamo po samopomoči. Ali naj se naša deca potepa po ulicah brez šolskega pouka in izložena pokvarjenju tudi v nravstvenem pogledu? Ali naj obiskuje le drugorodne šole, da se potopi v valu raznarodovanja? To nevarnost moramo preprečati z vsemi silami. dili predavanju, da ni šla niti najmanjša podrobnost mimo pazljivih poslušalcev. Društvene vesti «POGUMNI KROJAČEK* V nedel;o zvečer uprizori «£italnica» pri Sv. Jakobu to krasno igro, ki je prepletena skozi — .............t in skozi s prizori polnimi komike. Igra nas Važnost Širjenja naob-azbe potom zasebnih ; vodi gkozi pravjjične pokrajine, kjer je vse naprav priznavajo vsi kulturni narodi, opoz- , mogočet tu(ji to, da postane mlad kroiaček nal jo ie tudi odlični mož, ki je nedavno slavil kra|jev nasiedn k. Igra je pisana za mlade in svoj jubilej zlatomašništva, dr. Anton Gregor- ^^ M yse ^^ ^ 8c fadi odtrgajo od rečic, ki je ravno zasebnemu Šolstvu posvečal aincga sveta da se pozabavajo v kraljestvu delo svojega življenja. Važnost privatne imci- f£nta2i;e, pri igri sodeluje ves ansambel «Ci-jativeza širjen e naobrazbe priznava celo tudi j laInice„ Sodeluje tudi naš znani komik iz tržaškega gledišča. Igro režira g. Terčič. Vstop je dovoljen tudi otrokom v spremstvu starišev. Ker j« prva igra te vrste tu in za Juliisko Krajino še popolna no-vost, n: čudno da vlada zanjo tako zanimanje. Predprodaja vstopnic v nedel o od 10-13. je priznava Gentilejeva io ska reforma, čeprav se glede naših slovenskih kraiev izvaja v nasprotni smeri. Jasen zgled nam dajejo tudi naši sode-želani drug<> narodnosti. Samo potom «Picco-la» so darovali lani v dobrodelne namene preko 600 000 lir in od teh velik del za šole, otroške vrtce, zavet;šča itd. Potrebo zasebnih šol spoznava tud; naše ljudstvo, ki si ob vsej gospodarski depresiji tako rekoč od ust odtrgava, da prispeva k vzdrževanju našega zasebnega šolstva. Tzkazi darov v ta namen so častno izpričevalo o vnemi naših rojakov za kulturni napredek in požrtvovalnosti za ohranitev narodne kulture. Hvala ti, slovensko ljudstvo, za tako požrtvovalnost. Prosimo te, ne odnehaj, čeprav vemo, kako težko ti je v sedanjih časih. Posnemajmo zgled naših so-deželanov drugega plemena! Vemo, da toliko ne moremo. Tcda, kar in kolikor moremo, storimo za svojo deco, za to jamstvo bodočnosti! Vsak dar je kamen v zgradbi naše nar. kulture. In kdor daruje, naj mu bo v plačilo zavest, da je tudi položil svoj — kamen v to stavbo! Ne bo to spomenik iz brona, pač pa še častnejši v hvaležnosti zanamcev. Volna odškodnina Mnogi vojni oškodovanci se čudijo, da jim fie n; bila izplačana vojna odškodnina, n. pr. za premičnine, kljub temu da so skieniii konkordat že 1. 1923, 1922 in celo 1921. Svoje-časno smo že poročali, da j« temu vzrok dejstvo, da f.nančna intendanca v Trstu združuje navadno vse vrste odškodnin (za premičn.no, za hišo in polje), do katerih ima pravico vojni oškodovanec, tako da potem izda samo en bon za vse te vrste odškodnin. Posebno velja to za odškodnino za škodo na hišah in polju; ti dve cdškodn.ni se izplačujeta skoro vedno skupaj. Delj časa sem se podpisuje tudi en sam konkordat za obe odškodnmi- Da se vojnim oškodovancem ni še izplačala odškodnina na podlagi konkordatov, ki so jih že pred več leti podpisali, leži vzrok tudi v tem-le; . Predno finančna intendanca likvidira vojno odškodnino, se vedno informira pri Zve-zino^R.-zavodu y Benetkah, ali je oškodovanec "prejel že kak predujem IR- kako visoka je ta vsota. To stori finančna intendanca v vsakem slučaju, naj gre za katerokoli vrsto vojne odškodnine (za premičnine ali nepremičnine). Recimo, da je finančna intendanca vprašala za informacije, predno je hotela likvidirati odškodnino za premičnine. Zvezni zavod v Benetkah odgovori: «Predu em presega odškodnino za toliko in toliko.® Intendanca v tem slučaju ne izplača odškodnine za premičnine, ampak postavi vse listine na stran. Vojni oškodovanec pričakuje zaman izplačila, končno se napravi v Trst po informacije. Intendanca mu odgovori, da mu še ni izplačala odškodnine, ker je prejel več predujma, kakor znaša škoda. Oškodovanec protestira, češ da ni prejel za premičnine nikakega predujma. Uradnik mu po asni, da je gotovo prejel predujem na primer za popravo hiše; ker pa ni še sklenil konkordata za nepremič ne (hišo), se Zvezni zavod zavaruje na ta način, da začasno — recimo — zaseže odškodnino za premičnine. Rekli smo *začasno», ker postane odškodnina za premičnino takoj prosta, kakor hitro sklene oškodovanec konkordat tudi za škodo na nepremičninah; seveda le v slučaju; da je konkordat višji kakor predujem. Tako se dela v praksi. S pravega stališča se pa to postopanie ne da zagovarjati, ker Je Zvezni zavod izplačal predu em na nepremičnino in je v smislu zakona že dovolj krit s tem, da se vknjiži za 20% na stavbo. — Novi tiskovni zakonu Po sprejetju reforme volilnega reda je bila zbornica odgodena. Zbornica se zopet sestane, kakor se poroča, dne 10. februarja. Glavna predmeta razprave bosta to pot novi tiskovni zakon in začasni proračun za 1. 1925-26,. Načrt tiskovnega zakona se nahaja še vedno pred kompetentno parlamentarno komisijo, ki ga proučuje. Naibistvene še poteze novega tiskovnega zakona so: soodgovornost lastništva lista za tiskovne prestopke, novinarska zbornica in prisilna kolektivna pogodba med novinarji in izdajatelji listov. V ostalem se načrt novega tiskovnega zakona krije v glavnem s sedaj veljavnim kr. odlokom o omejitvi tiskovne svobode. _ Useda zakonskega načrta o preureditvi vojske. Poročali smo svoj; čas, da je grozila vladi nevarnost, da bo ta zakonski načrt v senatu propadel, kar bi pomenilo velik in morda usoden politični poraz ne samo za vojnega ministra generala Di Giorgio, temveč tudi za celokupno Mussolinijevo vlado. V senatorski komisiji, ki ima proučiti to vprašanje, je bila v začetku večina članov proti temu zakonskemu načrtu- Ravno sedaj pa se vrši v tozadevni senatorski komisiji odločilna borba med pristaši in nasprotniki preureditve vojske, kakor {o je zamislil vojii minister Di Giorgio. Prvim načeluje senator general Di Robilant. Kakor — Ženske podporno društvo fugodoTenske kolonije ▼ Trstu priredi 27. t. m. v dvorani • Tina di Lnrenzo* koncert z družabno zabavo. Kdor se hoče udeležiti, naj se obrne za vstopnico na Odbor, kateri ima sedež r ulici Bellini 7/II, od 5—7. ure zvečer. — šolsko društvo podružnica pri Sv. Ivanu vabi člane in prijatelje društva, da se udeležijo občnega zbora, ki se bo vršil v nedel;o 25. t. m. ob 16. uri v otroškem vrtcu. — Družabni večer. Danes ob 21 se vrši v dvorani <*Modugno» družabni večer. Iz triaSkesa iivlienia — V počeščenje spomina pok. Antonije Martelanc daruje Gabrijel Marteianc, gostilničar na Greti L 25 za barkovljanske sirote. Denar hrani upravništvo. — V počastitev spomina pok. Antonije Martelanc se je nabralo v Narodnem domu v Bar-kovljah po n enem pogrebu L 124 za Šolsko društvo. Originalno nabiralno polo hrani Sol. društvo. Vsem darovalcem srčna hvalal — Namesto cvetja na grob pok. Antonije Martelanc darujeta Vekoslav in Angela Pertot L 20 za Šolsko društvo. Denar hrani uredništvo. Gdčna N. N. daruje L 5, Franc 5, Vilraica 3, Šolskemu društvu. V čast prezaslužnega dobrotnika šol dr. Gregorčiča so ob priliki njegove zlate maše darovali Tomajci Šol. društvu* v Trstu L 100, in sicer: Na veseli svatbi, ko je Peter Šmarcov zeta jemal L 13; tisti od kase Gulič dal 2, Zlobec 2, Ucman 2 in da se ne bo okroglo se 0.5; Macarol Šepuije 5, da bo račun lepši, dodal tisti od «koIere» L 10, Catalana korajža Škerlj Josip L 10, ta odraščen 5, Škerlj, ki je še gorak_5, Fabjan Lojze 2, Stoka Iv. 3, Čeme var- __T"clD nadarjen, bister dečko, kakršnega nina^ipara ^^^^^^^^ v njegovi starosti. Dasi tako mlad, se jc vodilo P ' Kosovel 1 in Zabrič iz frai volje 1. po očetovi smrti gospodarstvo po njegovih - cck *eP31 ^osovei željah in navodilih. Bolehal je mnogo časa in končno podlegel neizprosni in zavratni sušici. Ob njegovem grobu ne plaka samo gleboko užaloščena družina, ki ji je bil up na boljšo Iz tržaške pokrajine — Is Sežane. V nedeljo zjutraj je v naročju svojih ljubljenih inečakdnj, Minke, učiteljice na sežanski šoli, in Mičice, uradnice v Trstu, zasnul v večno spanje g. Josip Detoni, sodni nadoiicijal v pokoju. Pokojnik je bil blaga duša kristalno čistega značaja. Živel je le za svojce in se ni nikdar utikal ▼ lokalne spore, razen, če ga je kdo prosil za dober svet. — V službi je bil zelo vesten in delaven in je bil vsekdar deležen polnega priznana od strani svojih predstojnikov. Toda v pokoju ni dobil zasluženega priznanja.. V zadnjem času so mu odtrgali znaten del pokojnine, kar mu je zelo grenilo zadnje čase življenja. Josip Detoni je bil sicer tih, a vedno pošten in zvest slovenski človek. Bil je naročnik «Edinosti» do zadnjega. Ce mu kedaj ni prišla pravočasno, jo je nestrpno pričakoval. Naj sniva v miru svoj večni sen! — Iz Boljunca. (Usahla cvetka.) V pondeljek zvečer je priplul angelj smrti v Boljunec in pre-strigei nit živi enja komaj 15-letnemu Ljubomi-ru Sancin. Pokojni Ljubo je bil sin bivšega ob- V • 1 > 1 • _ • 1___ O___\wi /tn «/v KAI M VOT1! Škapin Filip 1, da bo blizu sto dal Gerbec 10, da bo pa prav res sto dodal Gerbec še 1. — Srčna hvala tem potom vsem cen;, darovalcem kakor tudi nabiralcu. Bog povrni stotero. Mali ogfgii POSESTVO v Ljubljani, obstoječe iz 4 hiš, velikega dvorišča in vrta, pripravno za trgovino, skladišča ali tovarno se proda. Centa in naslov sc izveta pri upravništvu. 108 MIZARSKI poldelavec se sprejme v Via S* Lucia 5. 109 KLEPARSKO orodje s stroji in obrtno dovoljenje te ctroke proda Jožefa Shtil, Ajdovščina 132 106 V NAJEM se odda za več !ei gostilna in mesarija v industrijskem kia u na spodnjem i Štajerrktm. Pojasnila pri upravništvu. 107 DEVrZE Amsterdam od 970.— do 985. ; Bel-gia od 120 — do 12i.— ; Pariz od 13n 75 do S31.25; TORBICA, mala, okrogla, iz ruiavega usnja, z večjo vsoto denr.rja se je izgubila v pondeljek 19. t. m. od 10.30 do 11. ure od Prošeka do Grete. Pošteni najditelj naj jo vrne proti nagradi, Alojziju Goriup, na Prošeku št. 161.__KM HIŠO in majhno pose^tro ob železnici Podbi-do cb Bači, proda po dogovorjeni ceni Anton Mihelač št. 32. 105 zadnje besede so bile: Pozdravite mi vse zavedne Slovenca. Ljubo! Kratka je bila doba Tvojega živrenja, toda skušal hi prestal si v tem kratkem času bridke in nesreče ure. Mir in pokoj lvop blagi duši. „ Pogreb se vrši danes popoldne iz hise žalosti na domače pokopališče. _ Vesli z Coriikeea Burja in njene posledice. Zdelo se je *e, | da letos ne bomo imeli več zime. Vreme je bilo Pevsko in glasbeno društvo ▼ Gorici vpri-zori meseca marca t 1. Blodekovo opero *V t . . \ vodn'aVu*. Vaie so že pričele in se vršijo za dober mesec dni milo, dnevi solnčni, brez bu~ e ; žensjci .^j. D|, pondeljkih in četrtkih od 18. in mraza, kakor v pomladi. Toda v zadnjih j^g^j zborna ob torkih in pet- dneh se je burja zopet oglasila in njena silo vi- , ^ 20. do 21. ure. Društvo vabi pri tej pri-tost narašča od dne do dne; zdi se, da hoče k sodelovanju tudi vse druge pevce in pridobiti, kar je do sedaj zamudila. Z njo je prišel tudi precej občuten mraz. Včeraj je bila burja izredno sPna in povzročila več nesreč. V ulici Gian Rinaldo Carli pevke, ki imajo veselje do petja in ki do sedaj še niso zborovi člani. — Občni zbor goriškega fašja. V nedeljo se " " občni prevrnila tovorni voz, pri čemer 26-letni voznik Bruno Nortl, stanujoč na Greti št. 36, pod koš in si zlomil desno nogo. Mladenič se sedaj zdravi v mestni bolnišnici. Podobna nezgoda je doletela 26-letnega voznika Angela Požar, stanujočega v Rocolu št. Ido Larli . yr5il v pr0storih »Unione Ginnastica» občni zbor goriškega lašja, kateiega se je udeležilo približno 250 članov, med katerimi sta b la tudi senator Bombig m ©oslanec MaranL Po preči-tanju brzojavnega pozdrava ministrskega predsednika K poda/ politični tajnik odv. Ca-prara dolgo in izčrpno poročilo o delovan u Prasca_____ 0.0^4 ; Dunaj od 0.0-340 do «>.03o0; do 39.90. Zagreb TESAR zmožen v sestavi švicarske strehe in ki se razume na risbe se sprejme v Trslu. Zahteva se prvovrstna moč. Nalov pri upravništvu. 101 VaI.UTE : Avstrijsko krone od 0.0340 do0.'i350; PRODAJALNA sadja in zelerjave, z malim dinarji od 3U.3 • do 39.70; dolarji od 24 lo; do 24 25; i ovo po 20 frankov od 9*i.— do 98.— funt Šter-ling od 115.H6 do ! 1?k90. Benečij-Jke obveznice 79 75. Cene na trgu Cavour dne 20. t. m. (Oddaja na debelo) Vrsta sočlvja ozir. sadja za 100 kg: Rdeča pesa 9'!-14« ; korenje TO - $0; kislo zelje 13 lo".; karfijol (po i«Ji> komadov) I60—2**1 ; ćebula 80; fižol 24 ; fige sune 2.0—2*0; s*ala n l:i >_32 ; jabolka H<>—1H ; krompir »>5-70; b'UŠUe 12' —130; paradižniki »1»; radič 13<>—:i50 ; r.i » č «Nc trudite se, sam bom vprašal namesto vas. Kaj vse sem bil od tedaj? Cemu sem takšen, kakor da se mi dobro jodi? Kako sem našel pot v to hišo? Dragi otrok, začel sem zopet svoj n-ekdanji poklic toda * neko iz-premembo, prešel sem iz moralnega na medicinsko poljedelstvo. Poprej sem špekuliral na človeško sočnt;e, sedaj špekuliram na človeški želodec. 2elodec in sočutje, sočutje in želodec. promatrajte oboje, ko boste kdaj v drugi polovici petdesetih l«t»J>« «■» boste pritrdili, da je to skoraj isto. Skratka, jaz sem na trdnih nogab. Utemeljitelji moje sreče se imenuje;o aloja„ skamonij, gumi kamboja. To se pravi, da živih* sedaj od kroglic. Kakor veste, sem prišel do nekaj denarja po vaši prijaznosti, a nekaj več pa po razveseljivi smrti (reqniescat in pacef) onih sorodnikov gospe Wragge, po katerih je imela podedo~ vati. Dobro. In kai sem napravil s tem de« narjem? Ves svoj kapital sem smelo vrgel v reklamo ter knpil droge in Ikatlie na upanje. Rezultat itoji pred vami. Tu sem, to stojim pred vami kot sijajni finančni faktom. Tu sto-iim čred vami z obleko ki aem «o resnično | plačal, s svojim tekočim računom pri ban-' kirju, i lakajem in gigom pred hišo, solven-ten, radodaren, popularen — in to vse radi kroglic.* Magdalena se je smehljala. Toda kapitan je nadaljeval s komično resnostjo: -Pri tem ni nič smešnega, draga moja. Občinstvo ne more ubežati pred menoj in mojimi kroglicami in jih mora kupovati od nas. Pa tudi je ni stvari, ki je ne bi uporabil, da nagovorim nesrečno občinstvo. Kuj popolna je bila v primeri z njeno moderno naslednico, ki ohranja zdravega pr.nca ;n kmeta? — Et cetera, et cetera! Mo laboravorij sam n& sebi j« že reklama. Najel sem največjo izložbo v Londonu. Za mizo, ki jo niore občinstvo skozi steklena okna videti, izdeluje štiriindvajset mladih moških v belih predpi nikih kroglice. Za drugo mizo stoji štiriindva sci drugih mladeničev z belimi ovratn cami, ki izdelujejo škatljice. V ozad u sede tr:je pastami knjigovodje in vpisujejo zneske v tri \elikanske mce upite si nov roman: na notranji strani plat- , knjige. Nad vrati v;« moje ime, moja slika moj Soste brali mo;e ime. Pošljite po kakšno zelo povečan podpis obdan z geslom tvrdke: N« mlnr U nr„i 15. t nađem -Proč z zdravnikom U Še celo gospa ^raKgc muzika lijo: No boste odprli prvi list, padem, — - .. „ - Te v ^ ^ » nah.K na ov.K« ^ - - -- runieni , škatliice m zraven nadpis: redno )C začela jim imenom. Pojdite v gjedaMSče moji listki vas obletavajo. Moji napisi so neodoljivi- i Dovolite mi, da vam naštejem nekatere iz zadnjega tedna. Pregovor: -Ena kroglica danes, vam rih prihrani devel jutri.* Po • Oprostite, kako vam je danes v želodcu Patriotični naslov: •Katera ie trojna značilna posest pristnega Angleža? Njegovo srce, njegova hiša in njegova krogHca«. Pogovor iz otroške sobe: -Mama, slabo mi je.» — pa ti manjka, dete?-* — -Maihna kroglica » Zgodovinska prigodba: Novo odkritje v stroki angleške zgodovine: Ko so bili Edvardov! sinovi v Toweru umorjeni, je njih zvesti čuvaj vse malenkosti, ki so jib imett. Med jemati te kroglice bi jo bili odpihnili kakor perce, poglejte si jo sedaj!!!® In končno mi je kroglica pokazala pot v to hišo. Moja naloga pri podjet;u je, da potujem po vsem kraljestvu s svojim gigom in vsepovsod ustanav! a>n j><>-družnice. Pri neki taki priliki sem zvedel, da se je neki moj prijatelj vrnil na Angleško po dolgi morski vožnji. V Lordonu sem si preskrbel njegov naslov — stanoval e v tej hii^ i o-iskal sem ga in sem z začudenjem zvedel o vaši bolezni. To je v kratkem zgodba o mo^ih zvezah z angleško medicino in tako se je zgodilo, da me vidite tu kot svojega vedno udane-zbral vse malenkosti, ki so pn imen. mea. ga Horacija Wragge a». prUjubljeniini igračkali ubogega dečka je na- Pri poslednjih stavkih PO-rne^e lel škatljico, v kateri se je nahajala zdravilna I prornatral Magdaleno; zaka, to je t.l samo-kiotflica Ali ie notzebno aovdariti. kako ne- uvod