Poštnina plačana v gotovini
V	Ljubljani, četrtek 26. oktobra 1939
IV
Italija za ustanovitev protiboljševiškega bloka na Balkanu
Napovedi o pogajanjih za nenapadalno pogodbo z Grčijo in o ustanovitvi balkanske nevtralnostne zveze pod vodstvom Italije
Atene, 26. okt. o. Iz poučenih virov poročajo, da sta se Italija in Grčija sporazumeli o tem, da bi v kratkem začeli pogajanja za sklenitev nenapadalne pogodbe in pogodbe o vzajemni pomoči. Ta pogodba naj bi nadomestila sedanjo prijateljsko pogodbo, ki bo potekla letos. Ta pogajanja bi tvorila prvi stvarni korak za ustanovitev protiboljševiškega nevtralnega bloka na Balkanu.
Ozračje za ta pogajanja je bilo ustvarjeno, ko sta po nenadnem sporazumu med Sovjeti in Nemčijo Grčija in Italija odpoklicali čete z albanske meje. Grčija je potem posredovala tudi pri Turčiji za izboljšanje razmerja med njo in Italijo, nakar je prišlo do odpoklica italijanskih vojaških ter letalskih ojačenj na Dodekanezu.
Rim, 26. okt. o. Italijanski tisk razpravlja o možnosti ustanovitve južnovzhodne evropske nevtralnostne zveze pod vodstvom Italije. Iz balkanskih prestolnic prihajajo po zagotovilih italijanskih listov vedno nujnejše prošnje zato, da bi Italija prevzela pobudo za ustanovitev takega bloka, ki bi bil naperjen predvsem proti širjenju boljševiškega vpliva na Balkanu.
Prva znamenja, da bi bilo kaj takega možno, vidi italijanski tisk v dejstvu, da so se po posredovanju Jugoslavije zelo izboljšali odnošaji med Madžarsko in Romunijo. Napovedujejo v kratkem sestanek balkanskih zunanjih ministrov, na katerem bi sprejeli sklep, naj Mussolini prevzame pobudo za omenjeni blok, kar bi bilo tem lažje zdaj, ko je Italija po zasedbi Albanije v nekem oziru tudi balkanska država.
V	italijanskih krogih so mnenja, da je za to zvezo potrebno najprej odstraniti razne
ozemeljske spore med posameznimi baN kanskimi državami in pa zadovoljivo rešiti
vprašanja manjšin.
Glede Turčije so Italijani prepričani, da bi taki zvezi ne nasprotovala,_ saj je z odklonitvijo boljševiških zahtev jasno dokazala, da ne mara dopustiti, da bi se bolj-ševiški vpliv na Balkanu kakorkoli ojačil.
Važno pri teh načrtih je tudi stališče Bolgarije, katero skušajo _ boljševiki z lepimi obljubami čimbolj pridobiti zase. Vendar se zdi, da je bolgarske^ politike streznil primer baltiških držav, ki _ nazorno kaže, < kaj pripravljajo boljševiki vsem malim I tične in vojaške.
državam, če ostanejo brez močnega varstva in pridejo poti njihov vpliv.
V italijanskih fašistovskih krogih zelo pozorno spremljajo sovjetska prizadevanja za razširjenje boljševiškega vpliva na Balkanu. Italija, ki si je vse prizadevala, da bi svoj položaj na Balkanu ojačila, si svojih postojank v južno-vzhodni Evropi ne bo pustila vzeti. Italija se tndi ni v Španiji vojskovala s krvavimi žrtvami proti boljševizmu zato, da bi čez kratek čas mirno dopustila, da se Sovjeti zasidrajo na drugem koncu Sredozemskega morja. Italijanske koristi na Balkanu niso samo gospodarske, marveč tudi poli-
Zapoved o selitvi Tirolcev
mm	Do	konca leta se morajo odločiti
11 nCmtiJU Ia Nemčijo ali Italijo - Himmler vrhovni nemški komisar za preseljevanje Nemcev iz tujine
Rim, 26. okt. o. V zvezi z načelnim sporazumom med Hitlerjem in Mussolinijem o preselitvi Nemcev iz italijanske Južne Tirolske, sta prefekt v Bolzanu in nemški generalni konzul v Milanu izdala včeraj oklic vsemu prebivalstvu na italijanskem Tirolskem. V tem oklicu zapovedujeta vsemu tirolskemu prebivalstvu, da se v času med prvim novembrom in zadnjim decembrom letos končno in nepreklicno odloči, ali hoče ostati v Italiji, kjer bodo Tirolci kot Italijani lahko živeli kot bratje med brati, ali pa, da se odločijo za
Preseljevanje Nemcev zanima tudi Jugoslavijo
Belgrad, 26. okt. m. Današanja »Politika« se v daljšem članku bavi z vprašanjem izseljevanja Nemcev iz držav južnovzhodne in vzhodne Evrope. Med drugim omenja govore uglednih in vplivnih italijanskih politikov, ki so jih imeli glede izsle-litve Nemcev iz južne Tirolske. Nato omenja tudi nemško manjšino v Jugoslaviji ter slovensko in hrvaško manjšino v Nemčiji. »Politika« ugotavlja, da je tudi Jugoslaviji na tem, da se začne reševanje tega vprašanja. Pri nas živi okoli 450.000 Nemcev, in sicer 300.000 v Vojvodini, ostali pa v Sloveniji, na Hrvaškem in v Slavoniji. V nein-čiji pa živi okoli 150.000 jugoslovanskih rojakov, in sicer 80.000 Slovencev na Koroškem in prav toliko Hrvatov na Gradiščanskem. Sklep kanclerja Hitlerja o preselitvi vseh Nemcev se bo vseka-
Fšnci upalo v ugoden izid pogajanj s Sovjeti
Helsinki, 26. okt. o. Finska zastopnika pri P®SaJanjih v Moskvi Paasikivi in finančni minister Taner sta danes dopotovala v Helsinki in bo-htevah01* vlac** poročala o zadnjih sovjetskih za-
zunanji minister Erkko je dal skandi-rSb h',lariem izjavo, v kateri pravi, da / Fnl ff0'"0 vodila politiko nevtralnosti. F in sk a vi a d a je vsak dan v stikih s skandinavskimi	>• Erkko je še izjavil, da velja
sovjctsko-finska nenapadalna pogodba, sklenjena leta 1932, za vsako morebitnost, in pripominja, da bodo ^danji razdor, če bo dobra volja na obeh straneh, obrodili zadovoljive usnehe
Pooblaščeni zastopnik zunanjega' ministrstva je izjavil, da je brez vsake podlage vest o najetju finskega posojila v Ameriki za kritje stroškov sedanje krize. Možno je pa, da bo Finska o tej stvari razmišljala.
Nove napovedi o sovjetskem nastopu proti Romuniji
Bukarešta, 26. oktobra, o. V tujih dipIomati£-nih krogih romunske prestolnice spet govore o morebitnem sovjetskem napadu na Romunijo, —
kor uresnifil. Ta sklep je izzval ugoden odmev vseh političnih krogov ter časopisja podonavskih držav, ki poudarjajo, da ta sklep pomeni željo Nemčije, da z rešitvijo tega vprašanja naredi konec vsem nesporazumom med njo in podonavski--11* T^rf*vani'’ kakor j® *° naredila med Nemčijo in Italijo. To bo nedvomno pomagalo utrditi mir in vzpostaviti dobre odnošaje v tem delu Evrope.
nemško državljanstvo, se preselijo v Nemčijo in kot nemški državljani sprejmejo vse posledice, ki jih Nemcem prinaša politični in gospodarski red v veliki Nemčiji. Glede preselitve je v smislu temeljnih načel, sprejetih po italijanski in nemški vladi izdelan točen načrt, ki upošteva vse koristi prebivalstva. Tirolsko prebivalstvo naj zaradi tega sklep o preselitvi sprejme in izvaja veselo ter mirno, ker tako rešitev tega vprašanja zahteva ohranitev dobrega razmerja med Italijo in Nemčijo.
Berlin, 26. okt. o. Kancler Hitler ie imenoval voditelja nemške policije min. Ilimmlerja za generalnega komisarja organizacije za pre selitev Nemcev iz raznih evropskih držav v domovino. Himmler ima po tej uredbi neomejeno oblast, da lahko ukrene in izvede vse, kar se mu v zvezi” s preselitvenimi vprašanji zdi potrebno. Da je bil imenovan na to mesto prav Himmler kot voditelj splošne in še posebej nemške politične policije, je treba iskati razloga v njegovih organizatornih sposobnostih in pa v dejstvu, da se bo vrnilo v Nemčijo tudi veliko takih ljudi, ki so nasprotniki narodnega socializma in je treba že vnaprej poskrbeti, da ne bodo skušali delati zmede z nedovoljeno propagando.
Italijanski tisk pozdravlja novi trgovski sporazum med nami in Italijo
mn Krogm roniuinme	O-.-.®	u
morebitnem sovjetskem napadu na Komumjo. — Trdijo, da misli sovjetska Rusija zahtevati od Romunije vrnitev Besarabije takoj, ko bodo zaključena pogajanja s Finsko. Zdi se, da 6e Romunija farna tem sovjetskim zahtevam ne bi mogla upreti jn da računa na angleško in francosko pomoč. Ce
Dl Da	i	   1	_	.. DocaroKiin
.	•»'*»*	ouvjcionuu	~~	—	-	-o	*	,
jn da računa na angleško in francosko pomoč. Ce , ! ®°vjetska vojska vseeno vdrla v Besarabijo, i Madžarska takoj zasedla Sedmograško, da pre-ravan bol»Sevikov čez Karpate v podonavsko
Hra.Snl *n n«uradni izid . boljševiških volitev v poljski Ukrajini
Moskva, 26. okt. o. Sele anoči so bili sestavljeni in razglašeni uradni izidi volitev za sovjetsko zbornico v tistih poljskih pokrajinah, ki jih je zasedla boljševiška vojska. Navzlic skrbnim pripravam, ki sta jih vodili za volitve rdeča vojska in politična policija ter navzlic krvavemu preganjanju in pokoljem je ponekod prišel do izraza odpor ukrajinskega prebivalstva proti boljševikom tako, da kandidati, ki jih je Moskva postavila za volitave v enajstih okrožjih, nip dobili potrebnega števila glasov, in bodo morali volitve tam ponoviti. Po uradnih poročilih iz Moskve se je volitev udeležilo 92% volivcev, po poročilih boljševiških nasprotnikov pa samo 10%.
Rim, 26. okt. m. Italijansko časopisje soglasno pozdravlja dosežen gospodarski sporazum z Jugoslavijo ter poudarja, da je pogajanja ves čas spremljala zavest, da novo nastali mednarodni položaj ne samo ne ovira, temveč celo govori v prilog razvoju trgovinskih odnošajev med obema prijateljskima in sosednima državama. Vesti o doseženem trgovinskem sporazumu med Jugoslavijo in Italijo prinaša italijansko časopisje na vidnih mestih ter ne pozablja ugotoviti, da so pogajanja potekala v duhu prisrčnega sodelovanja. Najuglednejši italijanski časnikar Virgino Gayda objavlja v svojem listu »Giornale dltalia« na prvi strani poseben članek, posvečen gospodarskemu sporazumu med Jugoslavijo in Italijo.
V	njem med drugim poudarja:
»V jasnem ozračju političnih odnošajev, ki sta jih duee in grof Ciano vzpostavila mod Itali-
jo in Jugoslavijo, je bil včeraj podpisan v Bel-gradu nov sporazum za razvoj trgovinske zamenjave med obema jadranskima državama. Razvoj gospodarskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo spada v naravno vrsto dejstev. Ta razvoj je olajšan z ozemeljskim sistemom obeh držav ter z značilnim ustrojem njunih gospodarstev, ki se v yeliki meri izpopolnjujeta. Zato je naravno, da sc italijansko in jugoslovansko gospodarstvo srečujeta v soglasjih, ki jih lahko izpopolnjujeta v obojestransko korist. Izmenjava blaga med obema državama sc razvija srečno na podlagi ravnotežja s težnjo po uspešnem napredku.«
Končno izraza Virginio Gayda upanje, da bo v Belgradu podpisani novi italijansko-jugoslovan-ski sporazum omogočil še vidnejše sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo.
Posveti za prenos državnih kreditov na banovino Hrvaško
Belgrad, 26. okt. m. V predsedništvu vlade je bila v kabinetu ministra brez listnice dr. Kon-stantinoviča snoči seja političnega odbora ministrov. Na njej so razpravljali o prenosu pristojnosti na banovino Hrvatsko. Navzočni so bili podpredsednik vlade dr. Vladko Maček, pravosodni minister Markovič, finančni minister dr. Sutej ter dr. Konstantinovih. Politični odbor ministrov za prenos pristojnosti je na snočnjem sestanku pretresal načrt uredbe o prenosu kreditov iz državnega proračuna na banovino Hrvatsko. Ta uredba no v najkrajšem času izdana.
, konferenco je pozneje prišel tudi predem	jK'e,	Dragiša Cvetkovič, nato pa je imel
po predsednikom dr. Vladkom Mačkom in dr. Konstantinovičem d*'is:	razeovor	o	vseh	teh
vprašanjih.
Prometni minister obljubila široke samouprave v kratkem
Belgrad, 26. okt. m. Včeraj popoldne sta se mudila v Batini prometni minister Beslič in minister za ljudsko telesno vzgojo Jevrem Tomič. Oba sta imela konference s pristaši JR z. na katerih sta predvsem govorila o sporazumu s Hrvati. Minister Beslič je med drugim izjavil, da bodo v najkrajšem času urejene široke samouprave ter da bo izdanih še cela vrsta drugih ukrepov, ki bodo pripeljali v naše notranje razmere na reden tir.
Na zborovanju pristašev JRZ v Somboru sta se oba ministra zavzemala predvsem za sodelovanje Srbov z Bunievc'
Boi za ameriško ladjo „City of Flint"
Berlin, 26. okt. o. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Weissacker je včeraj sprejel ameriškega odpravnika poslov Kirka v zadevi Parnika »City of Flint« in mu sporoči), da se nemška vlada posvetuje z rusko o bodoči usodi tega parnika. Nemška posadka, ki je z vojne ladje stopila na ameriški parnik in ga odpeljala v Murmansk . je že odpotovala v Nemčijo. Sovjetske oblasti so jo spustile pod pretvezo, da so Nemci Parnik peljali v Murmansk na popravilo.
Moskva, 26. okt. o. Ameriški poslanik v Moskvi je vnovič protestiral pri sovjetskem zunanjem ministrstvu, ker še zdaj ni dobil obvestil, kaj je s posadko parnika »City off Flint«, Vi so j ga Nemci zavlekli v Murmansk. Poslanik je izrazil začudenje nad takim ravnanjem, saj je vendar Rusija nevtralna in nima pravice zadrževati nevtralnih parnikov.
Zdi se. da je bil tovor, ki ga je >City of Flint« vozil v Anelijo tako dragocen, da bi ga Nemci z rusko pomočjo za vsako ceno radi dobili v svoje roke.
Italijansko gospodarsko odposlanstvo je iz Bel-grada odpotovalo v Sofijo in se bo z Bolgarijo pogajalo za sklenitev podobne pogodbe, kakor je bila podpisanu med nami in med Italijo.
Sovjetski vojaki so blizu mesteca Molotova na Poljskem ubili sivolasega bivšega poljskega poslanika v Londonu Skrvmunta, njegovega brata in sestro, ki so bili prestari, da bi mogli bežati pred rdečimi osvobodilci malih narodov
Vesti 26. oktobra
Japonski liti »Miako šimbum* v svojem uvodniku ostro napada Združene ameriške države ter govori celo o možnosti vojne med Japonsko in USA. Med drugim pravi, da Japonci zanesljivo pričakujejo, da bodo v vojni proti Ameriki zmagali ter zalo ne bodo popuščali pred ameriškim besedičenjem.
Jugoslovanski poslanik na bolgarskem dvoru Moni-čilo Jurišič je bil včeraj na obisku pri bolgarskem predsedniku vlade dr. Kjoseivanovu ter ostal pri njem nad eno uro.
Sovjetska vlada je poklicala nenadno v Moskvo svojo diplomatsko zastopnico na Švedskem Kolontajevo.
I Angleški minister za kolonije Eden je imel snoči po radiu govor, v katerem je dejal, da je Nemčija v dveh mesecih vojne izgubila iz rok vodstvo, ker jo na eni strani drže boljševiki, na drugi strani Turčija, na tretji strani pa blokada Anglije in Francije. Nemški letalski in podmorniški napadi niso do zdaj mogli navzlic velikim izgubam uničiti niti enega odstotka angleškega brodovja.
Od posadke štirih angleških parnikov, ki so bili potopljeni blizu Gibraltarja, je izgubilo življenje 81 mož.
Ameriški senat je odklonil tri predloge, ki so bili vloženi proti nameravani spremembi nevtral-nostnega zakona. Iz tega sklepajo, da bo sprememba sama sprejeta z veliko večino, nakar bo Amerika lahko v velikem obsegu prodajala orožje in strelivo ter drugo blago Angliji in Franciji.
Holandski listi zavračajo ameriške vesti, da bi Nemčija mislila kršiti nevtralnost Holandije ter čez Holandijo udariti na Francijo. Sovjetska vlada je isrolila angleškemu poslaniku v Moskvi protest proti seznamu blaga, ki so ga Angleži oznamenovali kot tihotapsko blago »n ki ga plenijo na nevtralnih ladjah. Boljševiki pravijo, da taki ukrepi nasprotujejo določilom mednarodnega prava o svobodni plovbi m o nevtralnosti. Hkrati s tem protestom pa je sovjetska vlada dovolila nemški vojni mornarici, da lahko vozi zaplenjene nevtralne I M 'adJe y njena pristanišča.
[ Na Estonskem in Letonskem bodo morali kot na-ni praznik praznovati obletnico boljševiške revolucije v Rusiji Ta sklep sta morali estonska m letonska vlada sprejeti na pritisk Sov-i um* j 60 v nedavn' Pogodbi slovesno ob-
ba&i^d^aT b°d° meŠaH V	2adeVe
S,“ J!'!?1!* Roosevelta Elioti je včeraj kr,el po radiu govor, v katerem se ie zavzemal za ameriško pomoč Franciji in Angliji. Nemški tisk obračunava a tem govorom in pravi, da je posledica propagande, katero je v Ameriki začel s svojimi predavanji bivši angleški mornariški minister Duff Cooper,
Ves italijanski tisk pozdravlja sklep novega trgovskega sporazuma med nami in Italijo ter poudarja, da se bo po tem sporazumu povečal izvoz našega lesa in žitu v Italijo,
izdelkov ^ 'ZVOZ ita*Uanskih industrijskih
Tokm se je včeraj začel sestanek devetih clrzav Daljnega vzhoda. Na tem sestanku se posvetujejo o skupnem nastopanju proti Kominterni in komunistični propagandi v Aziji, ki je postala vse močnejša, odkar se je narodni socializem zvezal z boljševiki ter jim zavaroval hrbet na zahodu. Zatemnitev mest je od včeraj dalje odpravljena v vsem francoskem predelu ob italijanski meji, kar priča, da imajo Francozi trdna zagotovila o italijanski nevtralnosti.
| Angleške bojne ladje so v pr-H šestih tednih vojne zaplenile 338.000 ton blaga, namenjenega v Nemčijo. Med tem blagom je bilo «5.000 ton petroleja, 24.000 ton mangana — polovica vse količine, ki jo mora Nemčija letno uvoziti za svojo vojno industrijo. Angleška blokada je tako usjješna in angleške zveze z nevtralnimi državami lako dobre, da jt* Nemčija v glavnem že odrezana od vseh držav, iz katerih je dobivala surovine za svoj industrijo. Tako je poročal v angleški poslanski zbornici včeraj minister . za vojno gospodarstvo.
Nemška križarka »Deutschland« lovi angleške in nevtralne ladje v severnem delu Atlantskega morja, kakor so doslej mogli ugotoviti Angleži.
Anglija je stopila v vojno za ohranitev evropske omike, ne pa zato, da bi osvajala tujo zemljo. Ko bo prišel čas za sklenitev častnega miru, bo Anglija morala napeti vse sile, da zagotovi Evropi pravičen red, katerega ne bo nihče ogražal je včeraj govoril v angleški zbornici zunanji minister lord IIalifax.
Pri zadnjem napadu angleških letal na nemško vojno luko NVilhelmshafen je bila uničena ena največjih nemških bojnih ladij »Gnci-senau«. Toko poroča v norveških listjh nekdo, ki je bil priča tega napada.
Nemška uprava za poljsko zasedeno ozemlje
Berlin, 26. okt. o. Včeraj je izšla uredba o imenovanju nemške uprave v poljskih zasede-nili pokrajinah, ki so zdaj v glavnem že vse v oblasti nemške vojske, samo ponekod še trajajo spopadi med osamljenimi poljskimi oddelki in med Nemci. Za generalnega guvernerja na Poljskem je imenovan minister dr. Frank, za njegovega namestnika pa dr. Seiss-Inquart, ki pripravil zasedbo Avstrije po Nemčiji.
1	oljsko ozemlje bo moralo sebe in nemško upravo vzdrževati samo. Vso upravno, politično in policijsko ter ostalo oblast bodo izvajali le nemški uradniki. Uradni jezik bo nemščina. Prva naloga nove uprave bo obnovitev mest in naselij, ki jih jc tri četrtine popolnoma uničenih. Obnovili bodo zlasti tista mesta, kjer je prej prebivalo kaj Nemcev
Meščanske šole v luči statistike
Ljubljana, 26. oktobra.
Odsek za meščanske šole na prosvetnem oddelku banske uprave je sestavil splošno statistiko
o	6tanju naših meščanskih šol, ki se v splošnem dobro razvijajo in napredujejo. Letos je bila v Kamniku odprta nova meščanska Šola za dečke, za deklice obstoja taka šola že desetletja v mekinjskem samostanu. V I. razred kamniške meščanske šole je vpisanih 50 učencev.
Slovenija šteje sedaj 43 državnih meščanskih šol in osem zasebnih, ki jih vodijo šolske sestre in uršulinkc in ki so namenjene deklicam. Nekatere šole na deželi izkazujejo znaten napredek in prirastek učencev, druge, kar je zelo značilno, pa primeren padec števila učencev, to zlasti v važnih mestih, kakor v Ljubljani in v Mariboru.
Na vseh meščanskih šolah, državnih in zasebnih je bilo leto vpisanih 10.448 učencev in učenk, lani 10.360. Od teh je bilo letos vpisanih 4834 dečkov in 5614 deklic, lani pa 4878 dečkov in 4296 deklic. Torej je prirastek le na dekliških meščanskih šolah. Na posameznih meščanskih šolah so bili prav značilni vpisi. Ljubljana šteje 2 deški in
2	dekliški šoli ter tri mešane šole v Mostah, Zg. Šiški in na Viču. Na posamezne meščanske šoie v Ljubljani so bili naslednji vpisi: L deška meščanska šola 276, lani 314, II. deška 302, lani 328 učencev, I. dekliška 297, lani 310 učenk, II. dekliška
181, lani 216 učenk. Mešane šole: I. Letos 256, lani 220, II. mešana 159, lani 183, Ul. mešana letos 353, lani 375. Ljubljanske meščanske šole torej izkazujejo znaten minus nasproti lanskim vpisom. Zato pa je bil večji naval na gimnazijel Drugačno sliko kaže Maribor. Tam je izkazala I. deška leto6 304, lani pa 412 vpisov, II. dekliška letos 312, lani 315. Celjska deška šola izkazuje letos 278, lani 283 vpisov, dekliška pa letos 298, lani 303. Meščanska šola na Jesenicah je dobro obiskana. Za letos izkazuje 444 vpisov, lani 448. Na tej šoli je letos vpisanih 213 dečkov in 231 deklici
Prav impozantna je armada srednješolcev. — Svojča6 smo že objavili splošne preglede o vpisih na gimnazijah in drugih srednjih šolah. Z meščanskimi šolami vred izkazujejo naše srednje šole prav čedno armado 26.368 učencev in učenk.
Mnoge meščanske šole, zlasti najnovejše, imajo moderno urejene učilnice in razpolagajo z V6emi, za ta tip šo! potrebnimi učili. Druge meščanske šole, zlasti v Ljubljani, pa 6e morajo vsako leto boriti in tepsti za učne prostore, ker so nameščene po raznih osnovnih šolah. Prav vprašanje učilnic je zelo pereče.
K splošni statistiki dodajamo še, da je bilo na državnih meščanskih olah letos vpisanih 4834 dečkov, lani 4.878, letos 4348 deklic, lani 4296. Na zasebnih dekliških šolah je bilo leto« vpisanih 1266 učenk, lani pa 1276.	'■»»
Kandidati vladnih skupin sa senatne volitve
Ljubljana od včeraj do danes
Obupno dejanje mlade dijakinje,
Pčeraj v dopoldanskih urah se je na II. drž. realni gimnaziji v Strossmayerjevi ulici pripetil dogodek, ki bo v naši javnosti, zlasti v oni, ki ji je pri srcu skrb za našo doraščajočo mladino, gotovo zbudil odmev. Mlada dijakinja, komaj štirinajstletna četrtošolka, se je vrgla iz drugega nadstropja na gimnazijski vrt na Strosmayerjevi ulici. Sreča je bila, da je padla na mehko travo pred konferenčno sobo, ki jo je obvarovala hujšega. Pri padcu je dobila samo neznatnejše notranje poškodbe, dočim je po životu in udih ostala nepoškodovana. Iz gimnazijske pisarne so telefonirali po reševalni avto, ki je mlado samomorilno kandidatko prepeljal v bolnišnico, kjer je takojšnja skrbna zdravniška proiskava dognala, da za dekletovo življenje ni nobene nevarnosti in da bo lahko v nekaj dneh zapustila bolnišnico.
Dogodek je pač take vrste, da se je včeraj vest o njem z veliko naglico razširila po mestu in je seveda v delu naše javnosti, zlasti v krogih staršev, zbudila pripombe, po katerih naj bi vsa odgovornost za nepremišljeni obupni korak četrto-šolke padla na one, ki so pri tem najmanj prizadeti. Zaradi tega je treba pojasniti nekatere stvari, ki se skrivajo v ozadju tega dogodka. Dekle, ki je včeraj poskusilo na poljanski gimnaziji samomor, je biio že dalj časa hudo živčno bolno in so njeni starši že resno razmišljali o tem, da bi jo dali v opazovalnico. Kljub temu, da se je deklica prav zaradi te svoje živčne bolezni, za katere vzrok bodo pač bolje vedeli njeni starši, le s težavo rinila skozi gimnazijo in je lansko leto padla, so jo dali ponavljati četrti razred. Njene sošolke so dostikrat opazile na njej čudne spremembe, ki si jih niso znale razlagati. Včeraj ob glavnem odmoru je deklica sedla na okno v razredu tako, da so ji nog^ visele na cesto. Ko jo je hotela sošolka potegnili nazaj, se je na oknu sedeča iztrgala in skočila v globino. Grobe izmišljotine so vesti, da je imelo dekle konflikt z nekim profesorjem, katerega posledic se je tako ustrašilo, da se je v hipni razburjenosti odločilo za ta obupni korak. Nasprotno je res, da so profesorji, ki so bili opozorjeni na dekletovo živčno bolezen, oprezno in prizanesljivo ravnali z njo. Treba pa je ob tej priložnosti pripomniti, da premnogi starši danes nimajo več pravega pojma, kaj je, oziroma, kaj bi morala biti gimnazija. Prežeti slepe ljubezni do svojih otrok bi radi videli, da bi današnja gimnazija postala tovarna dobrih redov in lepih izpričeval, ne pa resna šola njihovih otrok. Vzroke za včerajšnji razburljivi dogodek na poljanski gimnaziji je treba iskati drugod, ne v konferenčni sobi. Da, v marsičem je kriva ulica, današnje mrzlično življenje, gotovo pa je, kot že zgoraj poudarjeno, da so tudi starši izgubili vsak stik s šolo, s šolo, ki bi jim naj pomagala, da oba skupno ustvarjata obraz mladega človeka. Šola je brez pomoči staršev navezana na samo sebe, starši sami pa kažejo kar najmanj razumevanja
Izgubljen je bil snoči nov, rjav ženski čevelj na poti od Wolfove do Streliške ulice. Najditelj naj ga odda v Zarnikovi ulici 16-11.
Našla se je ženska zapestna ura. Dobi se na stanovanju, Ravnikarjeva 15.
in odgovornosti za šolo. Pri tem se mora človek nehote s skrbjo vprašati: kaj bo z našo mladino?
Drobna kronika
V Ljubljani se ustanavlja prva slovenska delavnica krojnih čepic. V palači Grafike na Maea-rykovi ce6ti bo s 1. novembrom odprl svoijo delavnico za krojne čepice vseh vrst g. Cene Plevel, agilen član trnovskega prosvetnega društva in znani baritonist. Mlademu obrtniku, ki ustanavlja prvo tovrstno slovensko podjetje v Ljubljani, želimo lepega uspehal
Razne nesreče. Precej neprijetnosti so imeli včeraj v bolnišnici z zidarjevo ženo Antonijo P., ki je doma na Cesti v Mestni log, Antonija je včeraj nekoliko pregloboko pogledala v kozarec. V tem stanju je prišla v konflikt z nekim psom, ki jo je precej hudo ugriznil nad komolcem desne roke. Stražnik, ki ga je privabil ta dogodek, je ženski dejal, naj se zateče v bolnišnico, toda ženska o tem ni hotela ničesar slišati in se je z vso silo upirala stražniku. Temu se je slednjič le posrečilo, da je žensko pripeljal do bolnišnice, kjer pa je njen odpor pred hišo trpljenja znova planil na dan. Z veliko težavo so žensko pomirili in jo pregovorili, da je odšla na kirurški oddelek. —
V	bolnišnico so včeraj pripeljali še nekaj drugih ponesrečencev: 33 letnega žagarja Lukšiča Alojzija, ki je zaposlen pri Zakotniku v Kobaridski ulici, je včeraj zgrabila cirkularka in mu precej hudo razmesarila desno roko. — Na Marijinem trgu je prišla pod nek voz 62 letna preužitkarica Marija Bremšakova iz Doba pri Domžalah. Bremšakova ima zlomljeno nogo in občutne poškodbe po glavi.
—	Neprijetna nezgoda je zadela včeraj opoldne 50 letnega skladiščnika Antona Brica, uslužbepega pri trgovcu z moko Josipu Bahovcu na Galluso--vem nabrežju. Na Brica se je podrla skladovnica vreč, napolnjenih z moko. Pri tem je Bric utrpel' hpde poškodbe na desni nogi. — Iz Kranja so’ pri-? peljali v ljubljansko bolnišnico 19 letnega mesaT-' skega vajenca Čebulja Karla, ki mu je stroj za rezanje mesa odrezal več prstov desne roke. — Z nevarnimi poškodbami na glavi je prišla v bolnišnico 39 letna Ravnikar Lenčka, natakarjeva žena. Mož, ki je prišel z njo, je povedal, da je padla po stopnicah in se pri tem poškodovala,
Iz policijske torbe. Glavni predmeti, ki zadnje čase postajajo v Ljubljani plen tatov in tatičev, so kolesa in obleka. V zadnjih dneh je bilo v Ljubljani spet ukradenih devet kole« v skupni vrednosti nad 8000 din. Na policiji pa se tudi čedalje bolj množe prijave o ukradenih suknjah in površnikih ter drugih oblačilnih predmetih-
Belgrajske vesti
Novi Sad, 26. okt. m. Na podlagi doseženega sporazuma med vladnimi političnimi skupinami so določeni kandidati za skorajšnje senatorske volitve. Nosilec liste je bivši poslanec in vseučihški profesor Živan Lukovič (JZR), nato dr. Branko Ilič, bivši novosadski župan (JRZ), Joca Georgi-jevič, bivši poslanec iz Vršea (JRZ), Milutin Petrovič, bivši belgrajski župan, kot zastopnik skupine Bože Maksimoviča, Marko Ivkovič-Ivanetič, bivši poslanec in odvetnik iz Subotice (JRZ), dr. Milan Kostič, odvetnik iz Zemuna (SDS), Mita Jovanovič, lekarnar iz Arandjelovca (JRZ), Božič
Kamenko, bivši senator in odvetnik iz Kragujevca (JRZ).
Skoplje, 26. m. Za bližnje senatorske volitve so v vardarski banovini tile kandidati: Altipar-makovič Jovan, bivši minister in poslanec, Mihajlo Kalamatijevič, bivši poslanec in trgovec iz Štipa, Gligorij Taškovič, inženir iz Skoplja, dr. Džafer Sulejmanovič iz Tetova, Džura Krdžalič, bivši poslanec in senator. Kandidata Altiparmakovič in Kalamatijevič pripadata JRZ, Gligorij Taškovič je zemljoradnik, dr. Sulejmanovič pripada skupini Bože Maksimoviča, Džura Krdžalič pa skupini dr. Markoviča.
Belgrad, 26 okt. m. Na zadnji seji je vlada odobrila ravnateljstvu za prehrano nov kredit Ii25 milijonov din, ki se bo Porabil za nabavo zalog življenjskih potrebščin. Ravnateljstvo za prehrano razpolaga za nakup teh zalog s 745 milj. djn.
Belgrad, 26. oktobra. Finančni minister je izdal sklep, da se stavbna zadruga »Lastni dom« v Trbovljah oprosti plačevanja društvenega davka za 10 let, računajoč od 1. januarja 1939 do zaključno 31. decembra 1948, pod pogojem, da posluje po zdaj veljavnih pravilih in če se ji dohodki znatno ne povečajo tako, da v primerjavi z drugimi zadrugami more priti v poštev za odmero davka.
Gorenlski orožniki iščclo dva nevarna vlomilca
Ljubljana, 26. oktobra.
Na Gorenjskem je bilo v zadnjem času izvršenih več vlomov in tatvin, katerih drzna in mojstrska izvedba daje slutiti, da so na delu dobro izvežbani in izkušeni vlomilci. Zlasti je vse gorenjsko prebivalstvo presenetil bogoskrunski vlom v cerkev v Zgornji Besnici nad Kranjem, kjer sta dva vlomilca, ki sta zapustila zadosti vidne sledove, izpraznila oltarni tabernakelj, iz katerega »u» oobrala monštranoo in ciborij. Monštranca je izredno	lepo delo. Okrašena	je s kamni,	spodaj
ima napis	>J. B. Laibach«,	na vsaki strani je
vanjo vgraviran^ po en majhen angel, na vrhu je podoba Boga Očeta, spodaj pod svečiščem pa podoba Sv. Duha. Kelih^ je starinske vrednosti in ima napis »Carolus Episcopus Labac. hoc cibo-rium in errecione Subvilariatus S. Egydii in Fes-srnitz 1780«. Kelih je torej star že 160 let. Monštranca	in	kelih sta vredna	okrog 5000	din in
pomeni	to	za revno besniško	cerkev hud	udarec.
—	Druga večja tatvina, katere sta sumljiva ista zločinca, se je primerila na Zgoši v občini Begunje. Tam je bilo posestnici Ani Juričevi ukradenih 12.420 din gotovine. — Kakor je mogla ugotoviti skrbna orožniška preiskava, je bil udeležen pri teh dveh vlomih neki brezposelni zidarski delavec, ki je doma nekje iz okolice Kastva, pa se že delj časa potika po Gorenjskem. Osumljeni je tri tedne stanoval pri Juričevi, po tatvini pa je pobegnil. Vsi znaki kažejo, da je bil isti zločinec tudi glavni kolovodja vloma v besniško cerkev. Iskani vlomilec ja visoke sloke postave, podolgovatega, bledega obraza in zibajoče hoje. Star je 30 let. Drugi osumljenec je neki 47-letni strojni ključavničar, ki je bil že sedemnajstkrat predkaz-novan in je nazadnje stanoval v Stražišču pri Kranju. Oba osumljenca pa se znata dobro skrivati in se do zdaj gorenjskim orožnikom kljub vnetemu iskanju in zasledovanju še ni posrečilo, da bi ju prijeli. Prav gotovo pa imata obadva na vesti še večino drugih vlomov in tatvin, ki 60 se v zadnjih mesecih primerile v raznih gorenjskih krajih, zlasti v okolici Kranja in Radovljice.
Mariborski drobiž
Nova odmera točilne takse. V smislu čl. 25 pravilnika za izvrševanje določil tar. post. 62 taksnega zakona se začne s 1. januarjem 1940 novo triletno odmerno razdobje za odmero in plačevanje takse za pravico točenja alkoholnih pijač na drobno in debelo.
Zato se poživljajo vsi imetniki pravic za točenje alkoholnih pijač na drobno in debelo, da vložijo radi nove odmer takse do 15. novembra 1939 pri pristojnem oddelku finančne kontrole prijavo na predpisanem obrazcu in izkažejo v prijavi vse podatke, potrebne za pravilno odmero takse. Točilci naj navedejo količino iztočenih pijač v dobi od 1. julija 1938 do 30. junija 1939; točilci, ki niso celo leto točili, pa naj navedejo v prijavi faktično dobo to-enjain izračunajo na podlagi v tej dobi iztočenih alkoholnih pijač predvideni enoletni točilni uspeh. Predpisani obrazci prijave se do-*?.y° £ri °ddelku finančne kontrole proti plačilu din 1.— Točilci, ki svojih prijav ne vložijo v predpisanem roku, izgubijo pravico pritožbe zoper odmero točilne takse, ki se jim odmeri uradno.
Mesino poglavarstvo za stanovanjske najemnike. Ob priliki pregledovanja podstrešij so komisije ugotovile, da nekateri stanovalci-najemniki nimajo na razpolago kleti ozir. prostora, kjer bi lahko shranili predmete, ki se običajno shranjujejo po podstrešjih, a je sedaj to prepovedano. Zato se pozivajo vsi hišni posestniki, ki svojim najemnikom dosedaj še niso nakazali potrebnih prostorov, da to store čim preje. Na to se opozarjajo izrecno vsi oni hišni posestniki, ki svoje kleti oddajajo posebej v najem.
Iz Slovenskih goric
Draginja izhod za navijalce cen. Znatno so se
zadnji čas dvignile cene nekateremu blagu. Dvignile 60 se zlasti pri bombažnemu blagu in pr; vilskih potrebščinah, n. pr. pri rižu za 2 din, pri masti za 1 din itd. Petrolej mnogi trgovci prodajajo že celo po 8 din za liter. Kot se opaža, 6o trgovci s tem pričeli ob porastu draginje v svojo korist navijati cene še višje, kot je to dopuščeno. Potrebno bi bilo, da oblast naredi tukaj po zakonu
o	pobijanju draginje red, da se ne bodo trgovci okoriščali na račun našega kmeta in delavca.
Zopet trkajo... Z nastopom pozne jeseni je tudi po Slovenskih goricah nenadoma poraslo število brezposelnih, ki sedaj hodijo od hiše do hiše in prosijo kruha, pijače in obleke. Poleti, ko jim je kmet ponujal delo in ugodnost zaslužka, so ga raje odklanjali in zabavljali čez kmeta, češ lahko se tudi brez dela preživljam, tako in tako dolgo že nisem delal pa tudi ne bom ... Sedaj pa so ti delomržneži zopet ponižnejši in tarnajo z žalostjo nad svojo »usodo«. Potrebno bi bilo, da se v bodoče v tem pogledu napravi red in da se ti ljudje
—	če ne drugače — prisilno zaposle pri javnih delih, da ne bo vedno nadlegovan kmet in zlasti takrat, ko je sam svoje pridelke s trudom posDravil pod streho.
Celjske eovice
Grobišča padlih vojakov čistijo te dni in bodo za praznike mrtvih prav lepo okrašena. Celjska mestna občina, ki žrtvuje za oskrbo grobišč letno okrog 10.000 din, bo kupila sveče in vence, ki jih bo namestila na posamezne grobove.
V Dobrni pri Celju bo gradilo Zdravilišče dve stanovanjski hiši. Vsako leto prihaja namreč v Dobrno večje število letoviščarjev tako, da je ob nekih dneh pomanjkanje stanovanj. Temelji za novo 6tavbo so že dokončani.
Hvalevredni načrti. Pred dnevi je bila v občini Ljubno ob Savinji banovinska komisija, ki je pregledovala terene v oddaljenih krajih občine Ljubno, od koder imajo otroci v šolo preko uro m pol. Komisija je ugotovila potrebo, da se zgra-i .novo šolsko poslopje za enorazrednico v Rast-.'.	™ievu v Teru in nad Vočico pri lučki
meji. Prebivalstvo je veselo teh pobud in želi, da bi se to kmalu uresničilo. Kakor zrno zvedeli,
"■ b° “
V Belgradu se mnogo gradi
j Belgrad, 26. oktobra. AA. Gradbeni minister dr. Miha Krek j'e povabil časnikarje, da skuhaj z njim pregledajo nekatera arhitektonska Tlehrr v Belgradu. Ministri in časnikarji so krenili včeraj dopoldne z avtomobili iz gradbenega ministrstva najprej do zgradbe pravne fakultete. Tu so pregledali . vse prostore, najdalje pa so se zadržali v zavetišču pred zračnimi napadi ter v kotlarni za zračno ogrevanje. Stavba pravne fakultete se je začela graditi leta 1936 ter bo končana prihodnji mesec. Veljala bo okrog 11 milijonov din. Nato so obiskali zgradbo strojnega instituta tehnične fakultete. Dela so se tu začela leta 1936 in je zgradba danes že gotova razen instalacij v laboratoriju. Veljala bo 7 milijonov din. Nato so se odpeljali minister in časnikarji do zgradbe
6.	moške gimnazije na smederevskem Djermu. V tej gimnaziji je tudi zavetišče pred zračnimi napadi. Najdlje pa so se zadržali v zgradbi univerzitetne otroške klinike, kjer jim je profesor dr. Ambrožič razkazal vse prostore. Otroška klinika je največji gradbeni objekt v naši državi, ki ima stropno ogrevanje. Zaključna dela bodo končana 'do 1. decembra. Dosedaj je veljala okrog 10 milijonov din. Poleg tega so si ministri in časnikarji ogledali tudi gradnjo za zdravljenje raka. Dela so se letos začela. Gradbeni minister bo kmalu spet jaovabil časnikarje in si bo z njimi ogledal še zgradbo akademske menze, zgradbo državne tiskarne, zgradbo gradbenega ministrstva itd.
Zahtevajte povsod naš list!
,Jerry pa je imel srečo, da ga je v poboljševalnim dobil dober duhovnik, ki je potem skrbel zanj, ga spravil v šolo in pred oltar, da je zdaj v predmestju nadaljeval njegovo delo.
Ta je iz njega naredil drugega človeka, takega, da bi ga nihče, kaj šele njegov bivši tovariš, ne bil prepoznal.
Spotoma je Jerry spregovoril:
»Najprej bova poiskala stanovanje, kaj?«
»Da,« je odvrnil Rocky, »to je najpotrebnejše, nekje se moram ustaviti in se pripraviti. Veš za kaj pametnega?«
Jerry ni nič pomišljal, marveč je dejal:
»Zdi se mi, da bo. Takoj bova tam.«
Kmalu sta prišla do ene izmed tistih ulic, po katerih sta se mlada podila. Tam je bila hiša gospe Maggionove. Tja se je Jerry namenil spraviti prijatelja.
Rocky ni imel nič proti, ko se je •Terry nekako opravičeval zaradi tega izbora:
»Veš, rad bi te imel blizu sebe. Lepo bi bilo, če bi se zdaj večkrat videla. In pa — če dobiš sobo tu, boš pri nekako znanih ljudeh. Saj se še kaj spominjaš gospe Maggionove?«
Rocky se je nasmejal:
»Kaj se je ne bi. Se še spomniš, kaj ie počela, ko sem ji bil ukradel svinčeno cev!«
Smejala sta se oba, potem je Jerry spregovoril previdno:
»Cerkev ni daleč od tod, pa te bom lahko kdaj obiskal.«
Rocky je bil videti zadovoljen, zato je Jerry svojo misel končal in dostavil:
»Ali pa ti mene. Saj se ne bojiš cerkve, kaj?«
»He, saj se ne bojim niti ječe,« je
Angeli garjevih lic
Roman s slikami
odvrnil Rocky v smehu.
Rocky bi se bil zdaj kmalu spet izgubil v pripovedi o svojih prigodah in zaporih, toda kadar bi bil krenil na to pot, je Jerry pripovedovanje vedno obrnil kam drugam. Začel je govoriti kaj čisto drugega, da je odvračal njegove misli od neumnosti in od slabih reči, za katere je vedel, da se bo Rocky še tako in tako prehitro vrnil k njim.
Rocky se je hotel prijatelju nekako zahvaliti za prijaznost in je začel:
»Pomagal ti bom nabirati za cerkev 1« Jerry je zamahnil z roko:
»Dobro, dobro, Rocky. No, tu je hiša, kamor bi te rad spravil. Stopi noter in vprašaj za stanovanje. Pa zbogom, prijatelj. Saj se bova tako kmalu videla, kaj?«
Rocky je pograbil njegovo roko in mu jo tresel. Jerry je malo počakal, potem pa potiho dejal:
»Misli malo na to, kako živim jaz in kako... ti. Zdi se mi, da je zdaj še časa, da bi utegnil prebrati, kaj?«
Udaril je prijatelja po rami, se obrnil in naglo odšel.
Rocky je vpil za njim:
»Zbogom, Jerry, stara dobričina. Tak si, kakor si bil. Zmeraj te je skrbelo zame. Na svidenje!«
Jerry je brž odšel po ulici nazaj, Rocky pa se je naglo povzpel po tistih nekaj uličnih stopnicah do vrat, na ka-
terih je zagledal napis*.
»Mrs. Maggione daje v najem sobe.« To je bila stara groblja, v kateri je prebivalo veliko najemnikov. Od vrat so široke lesene stopnice držale v prvo in drugo nadstropje.
Rocky se je malo ogledal, potem pa krenil po veži do vrat, kjer je videl tablico z imenom gospe Maggionejeve. Potrkal je in počakal.
Čez trenutek se je na vratih pokazal majhen razcapanec, najbrž sin gospe Maggionejeve, ter Čemerno vprašal, kdo trka.
Rocky je povedal:
»Rad bi stanovanje. Imate kakšno sobo prosto?«
Fantič je stegnil roko:
»Mame ni doma, ampak tamle čez je ženska, ki jo nadomestuje, kadar je ni. Ta vam bo povedala in pokazala.«
Fantič je pri teh besedah s preveja-ljim očesom pogledal tujca, potem pa zavpil proti onim vratom:
»Halo!«
Potem je izginil in zaloputnil vrata.
Rocky se je nasmehnil, potem pa čakal, kaj bo.
Ko je zaslišal za onimi vrati šum, se je obrnil in krenil tja. Čakal je še trenutek, potem se je ključ obrnil in pred njim je stala prelepa, visoka, plavolasa mlada ženska.
To srečanje je bilo tako nepričako
vano, da je Rocky osupnil. Pričakoval je kako staro baburo, zdaj je pa stalo pred
njim dekle in pol. V zadregi ni im besedi in roka mu je kar sama zlezla < klobuka. Pozdravil je vljudno, kakor dolgo ne.
Zenska ga je hladno, površno pogl dala, potem pa čakala, kaj bo poved;
Rocky je vrtel klobuk v roki in vpr šal počasi:
»Fantič mi je dejal, da oddajate sol in da mi boste vi pokazali, katero.«
&
Na vratih se ie prikazala lepa mlada ženska.
Od tu in tam
Pop!« vseh delnic, katere imajo pri naših podjetjih tuji državljani, je odredil finančni minister dr. Sutej na predlog deviznega oddelka Narodne banke. Ta popis mora biti opravljen do konca prihodnjega meseca. Odredba je bila potrebna, da se bo lahk° uredil način prenosa dividend teh delnic na njihove lastnike v tujini. Popis velja 6eveda tudi za delnice podjetij, ki so v celoti la6t tujcev.
< Ker so posli okrog prenosa pristojnosti ir ministrstev na bansko oblast v Zagrebu 6koraj končani, je začela banska oblast prevzemati tudi vse poele okrajev, ki so ji bili pripojeni po določilih sporazuma iz drugih banovin. Od vrbaske banovine prideta pod bansko oblast okraja derventski in gradačački. S tem v zvezi sta se nedavno mudila v Zagrebu dva načelnika banske uprave vrbaske banovine in se pogovorila s podbanom g^ dr. Krbekom o prenosu poslov. To delo bo končano najkasneje ▼ enem mesecu. Prav tako bodo prenesli tudi vse posle od takih okraijev iz donavske in drinske banovine.
Hat« za senatorske volitve vseh vladnih skupin je bila predvčerajšnjim že sestavljena In ho te dni izročena pristojnim sodičem v potrditev. Vsaka skupina je namreč dobila določeno Število kandidatskih mest, na katere bo pote« sama določila svoje osebnosti. V banovini Hrvatsld bodo po navedbah »Vremena« kandidirali: devet pristašev HSS, dva pristaša SDS in dva pr ista S a JRZ. Za HSS bodo kandidirali bržkone inž. Avgust Košutič, dr. Kmievič, dr. Per-nar, dr. Scholl in drugi, večinoma kmetje, od SDS Večeslav Vilder in Sava Kosanovič, od JRZ pa Stanoje Mihaldžič in Dimitrije Magaraševič.
Farmaceutski odsek medicinske fakultete v
Belgradu so včeraj slovesno odprli. Slovesnosti so se udeležili številni profesorji ter akademiki. V svojem govoru je profesor dr. Ko6ti£ naglasil, da je dobil odsek za prvo leto podporo pol milijona din, obenem pa je odobrenih devet milijonov din posojila, iz katerega se bo zgradilo poslopje za farroaceuteld in kemični institut. V prvi letnik fanmaceutskega odaeka se je letos vpisalo 100 dijakov.
20.000 din nagrade bo prejel od notranjega
ministrstva Dragomir Radisavljevič iz Stojnika v Srbiji, ker je bil ubil hajduka Ignatijeviča Koreja. Na Korejino glavo je razpisalo ministrstvo že pred leti imenovano nagrado. Ko pa je bilo oblastem prijavljeno, da je Radisavlijevič ubil hajduka, so se pojavile tudi govorice, da je bil^ Radisavljevič hajdukov pomagač in da ga je ubil, ker sta se sprla in zato, da bi dobil nagrado. Z anilinu haj-dukovimi pomagači ie prišel Radisavljevič pred sodnike. Sodišče je obsodilo na 6mrt dva najbolj zverinska hajdukova pomagača, Radosavljeviča pa je oprostilo, šele nato je notranje ministrstvo odredilo, da se mu izplača tudi nagrada 20.000 din.
Med vožnjo od Zagreba proti Belgradu je pobegnil mlad tat Vojislav Radusinovič iz Belgrada. Radusinovič se je rad smukal okrog poslopij denarnih zavodov in prežal na svoje žrtve. Tako ije pred dnevi zapazil mladega učenčka, ki je nesel kožnato torbo v Hipotekarno banko. Smuknil je v poslopje in prežal. Deček je čakal, da bi prišel na vrsto in pri tem ga je premamila radovednost, da ee je začel tiščati med ljudi in ghsdal, kako je bančni uradnik prešteval tisočake. Tetfij j« Radusinovič odtrgal' dečku iz rok aktovko in pobegnil s plenom. V aktovki je bilo 18.000 dinarjev. Radusinovič je takoj nato pobegnil v Zagreb, toda po nalogu belgrajske policije so ga tam prijeli. Dva orožnika sta ga spremila do Belgrada, toda tatiču se je posrečilo, da jima je blizu Slavonskega Broda pobegnil.
Silovito neurje fe divjalo v Trebinfu v Hercegovini. Zvečer je začelo močno deževati in kmalu se je z vseh bližnjih hribov zlivala voda v dolino, v tako imenovano Trebinjsko polje. Reka Trebinj-ščica je bila na mah polna in je prestopila bregove, Voda je preplavila njive, takoj nato pa tudi vsa bližnija naeslja. Slednjič je pridrla celo v mesto Trebinje samo. Poplava je povzročila ogromno škodo. Razrite so maloštevilne njive, raztrgane hiše in hlevi, koder je poginilo tudi precej živine. V mestu je voda vdrla v kleti in uničila vse zaloge živeža Bližnja električna centrala je morala prekiniti z delom, ker jo je voda zalila. Poročajo dat je poplava ugonobila tudi štiri človeška življenja. Podobno nevihto so imeli tudi kraji bli-
1 &’*Ta’ Neurje je tam polomilo sadno drevje, P., I? ”e"ai gospodarskih poslopij ter razkrilo več J ■ udi tu je škoda precejšnja.
n«	'z na*c države {e zelo obsežen.
Nomfiio 50(W|Š£,eža leta btHno morali 'zvoziti v Nemčijo 50.000 kosov živih in zaklanih svinj. Prav
in masti ‘ V°*,,ti,1tud 1 okr°2 300 vagonov sla-uTno ^češkotnoravski protektorat gre vsak teden po 1(XX> kosov svinj. Pač pa je zastal izvoz svinj na Slovaško. Naša vlada namreč zahteva, da morajo slovaški kupci položiti kupnino za «vm,e vnaprej m «lcer v dinarjih . Na^odni banki. Seveda |e to za slovaške uvoznike težavno m prav zaradi tega je izvoz tjakaj 2elo zastal Zanimati pa se je začela za svinje tudi	n	t	■
gre vsak teden po 30 vagonov tega bfa'a tia K^
že pa, da bo to vprašanje Še bolj ugodno rešeno pri trgovinskih pogajanjih s Švico, katera se bodo začela kmalu. Prav tako bo začela večje količine nakupovati tudi Italija. Oglasila pa se je tudi Anglija, ki namerava nakupiti mnogo večje količine svinj, kakor pa ie bil običaj, Obenem bo skušala nakupiti večje količine svinj tudi na Madžarskem.
Izvoz boksita iz naše države ▼ tufino fe skoraj
Pojenjal. Večino boksita so izvažali z ladjami, ker hi sicer primanjkovalo potrebnih železniških vagonov, povrh tega pa bi se prevozni stroški podražili. Ko pa je začela delovati francosko-angle-ška blokada, ni bilo več mogoče pošiljati rudnine Angleži so bili zaplenili celo dva jugo-
a?*ka Parnika, ki sta vozila v Nemčijo 15.000
0	?	. Zaradi pomanjkanja naročil je lo-
•i rv ‘° *’USj'a 1400 delavcev, kajti poraba bok-»Ua pr. na« doma je še zelo omejena.
Rrzstopljeno kameno sodo je vrgla v oči
trgovskemu pomočniku Slavku Kralju 16 letna Bosiljka Marhnovič iz Belgrada. Fant je dobil služb° v Belgradu in se nastanil pri dekletovih starših. Kmalu pa se )e med njim in Bosiljko razvilo prijateljstvo, nakar je dekle že začelo sanjariti o poroki. Kralne bil seveda premlad in se je začel dekleta izogibati. Ko sta se pa na cesti srečala, sta se 6pr|a< da je moral vmes poseči njen brat. ki je prišel mimo. Ko 6ta se Kralj in Bosiljltin brat razgovarj^ala, pa je deklica 6lekla domov in prinesla s seboj razstopino 6ode. Kralj je sicer uvidel njeno namero in jo zgrabil za roke, toda preprečiti že ni mogel več, da mu dekle ne bi streslo sode v desno oko. Fant je moral v bolnišnico, dekle pa v zapor.
Spremembe jesenskega voznega reda
Omejitve potniškega prometa so prav znatne. Tako odpade predvsem na progi Jesenice—Belgrad driigi nočni brzovlak in obratno prvi nočni brzovlak, kar bo zelo povečalo promet v še preostalem brzovlaku.
Nadalje so ukinjeni številni vlaki, tako da lahko skupno ocenimo omejitve potniškega prometa v Sloveniji na okoli 20%. Posebno so prizadete nekatere lokalne proge, ki izgube še večji odstotek vlakov. Tako odpadejo na progi Slovenska Bistrica—Slovenska Bistrica mesto 4 vlaki od skupno 9, nadalje na progi Ljutomer—Radgona 3 od 7 in na progi Sevnica—Trebnje in obratno 6 vlakov od .skupno 10.
Skupno ie ukinjenih v Sloveniji 78 potniških in mešanih vlakov, na novo pa je uvedenih 8 vlakov, tako da je odpadlo skupno 70 potniških mešanih vlakov ,kaT se bo zelo poznalo tudi pri že lezniških dohodkih. V merodajnih železniških krogih pravijo, da je to omejevanje prišlo zaradi slabe frekvence vlakov, posebno v zadnjih časih. Toda ta slaba frekvenca je najbrž prehodnega značaja. Poleg tega pravi železniška uprava, da je zelo popustil tudi turistični, zlasti pa nedeljski promet.
V	območju direkcije drž. žel. Ljubljana nastopijo 28. oktobra 1939 naslednje spremembe v prometu brzih in potniških vlakov:
Na progi Jesenice—Belgrad izostaneta brza vlaka štev. 9 in 10. Odhod Jesenice 20.08, odhod Ljubljana 22.02, prihod Belgrad 8.40. Odhod Belgrad 20.58, prihod Ljubljana 7.40, prihod Jesenice ob 9.22.
Na progi Sevnica—Zidani most izostane vlak z odhodom iz Sevnice 8.25 in prihodom v Zidani most 8.54.
Na progi Zidani most— Ljubljana izostaneta potniška vlaka z odhodom iz Zidanega mosta ob
5.15 in prihodom v Ljubljano 6.50, ter z odhodom iz Ljubljane 23.22 in prihodom v Zidani most 0.46. Nadalje izostane na progi Celje—Zalog potniški vlak z odhodom iz Celja 5.14 In prihodom ▼ Zalog 7.11, ter Zalog—Ljubljana potniški vlak z odhodom iz Zaloga 6.17 in prihodom v Ljubljano 6.32. Zato pa vozi na progi Zidani mo6t—Ljubljana nov vlak z odhodom iz Zidanega mosta 5.00 m prihodom v Ljubljano 6.35.	,
Na progi Ljubljana—Rakek—Postojna izostaneta potniška vlaka z odhodom iz Ljubljane 23.23 in prihodom v Postojno 1.09 ter z odhodom iz to-stojne 7.25 in prihodom v Ljubljano 9.10.
Na progi Ljubljana—Vrhnika	Pot-
niška vlaka z odhodom iz Ljubljane 11.19 in prihodom na Vrhnikoll.54 ter z odhodom z Vrhnike 9-30 in prihodom v Ljubljano 10.05.
Na progi Zidani most—Celje izostane potni-ški vlak z odhodom iz Zidanega mosta 4.04 in prihodom v Celje 4.40.
Na progi Celje—Grobelno izostaneta vlaka z odhodom iz Celja 7.17, in 19.50 ter z odhodom iz Grobelnega 6.07 in 19.00.	......	. ...
Na progi Maribor—St. H| izostanejo potniški vlaki z odhodom iz Maribora 7.00, 10.00 ter z odhodom iz St. lija 11.54, 17.20. Zato vozi nov vlak s potniškim prometom z odhodom iz Maribora 5.30 in prihodom v Št. Ilj 6.26.
Na progi Zabok-Krap. Toplice—Krapina iz-ostaneta potniška vlaka z odhodom iz Krapine 13.41 in prihodom v Zabok-Krap. Toplice 14.10 ter z odhodom iz Zaboka-Krap. Toplic 9.19 in prihodom v Krapino 9.49.
Na progi Rogatec—Grobelno izostaneta potniška vlaka z odhodom iz Rogatca 9.14 in prihodom v Grobelno 10.20 ter z odhodom iz Grobelnega 10.40 in prihodom v Rogatec 11.40.
Na progi Poljčane—Zreče izostaneta mešana vlaka z odhodom iz Poljčan 14.29 in prihodom v Zreče 15.59 ter z odhodom iz Zreč 12.40 in prihodom v Pol jčane 14.00. Polegl tega izostaneta še na progi Slov. Konjice—Zreče mešana vlaka z odhodom iz Slov. Konjic 12.03 in z odhodom iz Zreč 16.30.
Na progi Slov. Bistrica—Slov. Bistrica mesto
izostanejo mešani vlak z odhodom iz Slov. Bistrice
5.57. 8.45, 11.15, 15.07 in ob nedeljah in praznikih
21.45	ter v obratni smeri z odhodom iz Slov. Bistrice me6ta 6.24, 9.32, 13.32, 16.17 in ob nedeljah in praznikih 21.12.
Na j>rogi Kranj—Blstrica-Boh. je*, izostane ob delavnikih vlak z odhodom iz Kranja 6.36 in prihodom v Bistrico-Boh. jez. 8.36. Na progi Bistrica-Boh. jez—Ljubljana izostane ob delavnikih potniški vlak z odhodom iz Bistrice-Boh. jez. 19.00 in prihodom v Ljubljano 22.10.
Na progi Jesenice—Bistrica-Boh. jez. izostaneta potniška vlaka z odhodom iz Jesenic 11.45 in 16.23 in prihodom v Bistrico-Boh. jez. 12.26 in 17.04 ter v obratni smeri potniška vlaka z odhodom iz Bi-strice-Boh. jez. 9.20 in 15.15 ter prihodom na Jesenice 10.10 in 16.00.
Na progi Je9enice—Rateče-Planica izostane ob delavnikih potniški vlak z odhodom iz Jesenic 7.53 in prihodom v Rateče-Planico 8.39 ter dnevno potniški vlak z odhodom iz Jesenic 22.22 in prihodom v Rateče-Planico 23.05. V obratni smeri izostane potniški vlak z odhodom iz Rateč-Planice 9.28 in prihodom na Jesnice 10.15 ter ob delavnikih potniški vlak z odhodom iz Rateč-Planice
19.15 in prihodom na Jesenice 19.55.
Na progi Ljubljana—Kamnik izostaneta ob delavnikih potniška vlaka z odhodom iz Ljubljane 21.20 ter prihodom v Kamnik 22.14, ter v obratni smeri z odhodom iz Kamnika 20.00 in prihodom v Ljubljano 20.55.
Na progi Kranj—Tržič izostaneta meš. vlaka z odhodom iz Kranja 20.27 in prihodom v Tižič 20.56 ter v obratni smeri z odhodom iz Tržiča 19.09 in prihodom v Kranj 19.35.
Na progi Čakovec—Kotoriba izostaneta mešana vlaka z odhodom iz Čakovca 23.25 in prihodom v Kotoribo 0.20 (razen ob eobotah) ter z odhodom iz Kotoribe 1.34 in prihodom v Čakovec 2.33 (razen ob nedeljah). Nadalje izostane ob delavnikih vlak z odhodom iz Kotoribe 6.33 in prihodom v Čakovec 7.20.
Na progi Ormož—Murska Sobota izostaneta potniška vlaka z odhodom iz Ormoža 7.23, 10.17 ter prihodom v Mursko Soboto 8.55. 11.49. - V obratni smeri izostaneta potniška vlaka z odhodom iz Murske Sobote 7.08 in 10.32 ter prihodom v Ormož 0.03 in 12.09.
Na progi Murska Sobota—Hodoš izostaneta mešana vlaka z odhodom iz Murske Sobote 9.10 in prihodom v Hodoš 10.33 ter z odhodom iz Hodoša 13.00 in prihodom v Mursko Soboto 14.18.
Na progi Ljutomer—Gor. Radgona izostanejo potniški vlaki z odhodom iz Ljutomera 8.15, 11.16, 14.08 in 16.13 ter prihodom v Gor. Radgono 8.56,
11.57, 14.39 in 16.54. V obratni smeri izostanejo potniški vlaki z odhodom iz Gor. Radgone 7.01, 10.05, 14.59 in 20.35 ter prihodom v Ljutomer 7.42. 10.46. 15.39 in 21.16. Zato vozi na tej progi nov par vlakov z odhodom iz Ljudomera 15.40 in prihodom v Gor. Radgono 16.21 ter z odhodom iz Gor. Radgone 22.34 in prihodo m vLjutomer 23tl5.
Na progi Čakovec—Don. Lendava izostaneta metana vsaka z odhodom iz Čakovca 18.50 in 23.30 in prihodom v Don. Lendavo 20.05 in 0.25 ter v obratni smeri z odhodom iz Don. Lendave
I	1.40 in 21.37 in prihodom v Čakovec 2.40 in 22.55.
*	Zato pa vozi na tej progi en par novih vlakov z odhodom iz Čakovca 18.40 ter z odhodom iz Don. Lendave 20.07.
Na progi Maribor—Prevalje izostaneta potniška vlaka z odhodom iz Maribora 10.12 in prihodom v Prevalje 12.20 ter z	odhodom	iz Prevalj
14.43 in prihodom	v Maribor	16.47.
Na progi Celje—Velenje izostanejo potniški vlaki z odhodom iz Celja 10.25, 20.48 in prihodom v Velenje 11.35, 21.55 ter z odhodom iz Velenja
13.45	in prihodom v Celje 14.50. Zato pa vozi od Celja do Velenja	nov vlak	z odhodom iz	Celja
19,05 in prihodom	v Velenje	20.12.
Na progi Velenje—Dravograd-Meža izostaneta potniška vlaka z odhodom iz Velenja 13.49 in prihodom v Dravograd-Mežo 15.10 ter z odhodom iz Dravograda-Meže 12.10 in prihodom v Velenje 13.38. Nadalje izostaneta na progi Slovcnjgradec— Dravograd-Meža potniška vlaka z odhodom iz Slovenjgradca 5.26 ter z odhodom iz Dravograda-Meže 20.37. Zato pa vozi na progi Dravograd-Meža —Velenje mešani vlak z odhodom iz Dravograda-Meže 11.00 in prihodom v Velenje 14.49.
Na progi Novo mesto—Karlovae izostane potniški vlak z odhodom iz Novega mesta 3.45 in prihodom v Karlovae 5.59 in vozi namesto njega nov vlak z odhodom iz Novega mesta 5.04 in prihodom v Karlovae 7.30.
Na progi Novo mesto—Ljubljana izostaneta potniška vlaka z odhodom iz Novega mesta 15.52, prihodom v Ljubljano 18.00 ter z odhodom iz Ljubljane 16.55 in prihodom v Novo mesto 19.12.
Na progi Sevnica—Trebnje na Dol. izostanejo potniški vlaki z odhodom iz Sevnice 8.30, 14.36, 19.25 in s prihodom v Trebnje 9.37, 15.50, 20.38 ter z odhodom iz Trebnjega 10.24, 16.30 in 19.00 in prihodom v Sevnico 11.42, 17.58. 20.07.
Na progi Novo mesto—Straža-Topliee izostaneta mešana vlaka z odhodom iz Novega mesta 6.35 in 19.20 ter z odhodom iz Straže-Toplic 7.04 in 19.48.
Točni vozni redi vseh vlakov so razvidni iz stenskih voznih redov na postajah.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Iz škofje Loke
»SkolfeloSka predilnica« bo delala v polnem obsegu. Pred nedavnim je ravnateljstvo »Škofje-loške predilnice« obve6tilo delavstvo, da če bo pričelo primanjkovati eurovin, bo podjetje moralo skrajšati delovni Ča6 od 6 na 14 dni tedensko. Ker pa je imela tovarna precej naročil, je dva tedna 6proti obveščala delavce, da «e ta teden dela v normalnem delovnem času. Ta teden pa je tovarna obvestila delavstvo, da se bo zopet 6talno delalo 6 dni tedensko, kar je delavstvo z veseljem sprejelo oa znanje.
Tovarna »Thaler-Brtmen« se bo povečala. V ponedeljek so začeli delavci kopati temelje za zgradnjo pisarniških prostorov In skladišča pri tej tovarni.
Dela pri ureditvi prostora pred kapucinsko cerkvijo so končana. Prostor je res prekrasno urejen in silno poveličuje pročelje hiše božje. Da ga na kratko opišemo: Takoj pred cerkvenimi vrati je nekakšen dvor, ki je bil prej precej večji in ograjen z visokim zidom. S ceste so v ta dvor fcodtle dvojne stopnice in sicer glavne in stranske, ki' so bile obojne pokrite z obokom in streho nad : njim. To obzidje so sedaj podrli. Namesto njega so pa zgradili, precej proti cerkvi pomaknjen zid iY klesanega kamenja. Zid pa j« zgrajen v polkrogu in ne v "kotu kakor prejšnji ter ga v sredi prekinjajo glavne, v mojstrskih črtah v polkrogu zgrajene stopnice, ki narede na opazovalca veličasten vtis, zid pa sega samo do višine dvora in ne zapira pogleda vanj. Na ta zid je zgrajena nato ograja, ki se v lokih vzpenja po zidu in daje celi sliki prav živahen, a mire in dostojanstven zaključek. Ob vsaki strani glavnih stopnic sta na ograji nameščena po en steber, ki bo nosil električno obločnico. Vsa ureditev dela čast g. Pisku, ki se jo ije zamislil. Vsem pa, ki so k njeni zgraditvi pri-pomgoli, smo Ločani hvalfižni.
športne vesti
Z zmago 2:1 proti Korotanu si je jesensko prvenstvo ljubljanskega II. razreda priborila SK
Grafika.
S tem popravljamo napačno nedeljsko poročilo, v katerem je bil objavljen rezultat ravno obratno.
Mednarodne nogometne tekme. Mednarodna nogometna tekma med reprezentanoo češko-mo-ravskega protektorata in nemško reprezentanco bo 12. novembra v Vratislavi. Mednarodna nogometna tekma med Nemčijo in Italijo bo 26. novembra v Berlinu, 3. decembra pa se bo odigrala povračilna tekma med Nemčijo in Slovaška Italijanska reprezentanca bo igrala 12. novembra v Curihu proti švicarski reprezentanci.
Ustanovitev hrvaške veslaške zveze. Hrvaški in dalmatinski veslaški klubi so v svrho novih ustanovitev svojih samostojnih zvez sklenili ustanoviti tudi svojo veslaško zvezo. Tozadevna pravila so že pripravljena. Ustanovni občni zbor hrvaške veslaške zveze bo 4. novembra v Zagrebu.
Ljubljana : Slavija. V nedeljo popoldne je v Ljubljani zadnja ligaška tekma v jesenskem prvenstvu v hrvaško-slovenski ligi. Gost Ljubljane je topot osješka Slavija — tedaj klub, ki je v zadnjih letih s svojimi večnimi predlogi o reorganizaciji nogometa mnogo opozarjal nase. Kot novinec v hrvaško-slovenski litri pa si je osješka Slavija v prvenstveni tabeli priborila prav lepo mesto, saj j© celo za 2 mesti boljša kakor naša Ljubljana. Res je sicer, da je Slavka večino svojih tekem odigrala na svojem igrišču, vendar ima to moštvo nekaj rezultatov v letošnjem prvenstvu, ki kažejo, da bo nedeljska tekma ostra in zelo zanimiva. Za našega ligaša Ljubljano je pa nedeljska tekma še mnogo važnejša kakor za Osje-čane. Po zelo slabem startu nujno potrebuje Ljubljana novih pik, da bi eventuelno lahko prišla v poštev za ožje državno nogometno prvenstvo. Računamo z vso gotovostjo, da bodo naši igralci ponovili podvig od prejšnje nedelje.
Rdeči kril, pododbor z« mesto Ljubljano, bo
razdelil tudi leto« nekaj premoga najpotrebnejšim ljubljanskim družinam za sv. Miklavža. —' Prošnje sprejema društvena pisarna na Gosposvetski cesti št. 2-II samo do 10. novembra t. I, Ker ima društvo za to akcijo na razpolago le omejena denarna sredstva, je umljivo, da ee ne bo moglo ustreči v6em prosilcem. Prošnje naj bodo potrjene od okrajnih načelnikov, župnih uradov, občine itd.
Iz legije koroških borcev v Ljubljani. Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Ljubljani ima svoj članski sestanek v soboto, dne 28. t. m. ob 8 zvečer v restavraciji pri »Sestici« na Tyrševi cesti. Ker je sestanek zelo važen, naprošamo vse tovariše, da se istega brezpogojno udeleia.
Kraj	Barometer-sko stanje	Tempe- ratura v C1		Kelativna f vlača |	X O a ■Sfc 2 !	Veter (smer. jakosti	Pada- vine	
		. ® 3 iv	K , ta. d « E				m/m	vrsta
Ljubljana	752-3	12-4	5-8	91	10	Na	18*8	dež
Maribor	7528	13-7	6-0	90	10	W,	4*0	dež
Zagreb	7611	15-0	30	90	4	WNWj	—	—
Belgrad	753 1	15-0	110	90	0	SE,	—	—
Sarajevo	7631	170	4-0	90	10	0	—	—
Vie	761-8	1-1-0	9-0	60	3	NW,	—	—
Split	761-9	17-0	9-0	60	3	NE,	—	—
Kum bor	760-t	17-0	10-0	70	4	NE,	—	—
Rab	760-9	14-0	9-0	60	0	ESEs	—	—
Ouumnlii	760 1	190	11-0	70	0	N,	—	—
Vremenska napoved: Oblačno, nestalno in deževno vreme.
Koledar
Danes, četrtek, 26. oktobra: Evarisf.
Petek, 27. oktobra: Frumencij.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Obvestilna služb« Rdečega križa. Mednarodni odbor Rdečega križa v Ženevi je ustanovil »Ceijtralno agencijo za vojne ujetnike«. Ta agencija bo služila poleg posredovalne službe za zvezo vojnih ujetnikov z njihovimi rodbinami in obratno tudi za preskrbo obvestil o drugih osebah, katere so v vojskujočih se državah in od katerih svojci niso mogli dobiti do sedaj nobenih vesti po redni poštni poti. Vse one osebe, katere že dalje časa niso mogle dobiti nobenih vesti od svojih sorodnikov, kateri se nahajajo v vojskujočih se državah, naj se obrnejo na Glavni odbor društva Rdečega križa v Belgradu, Simina ulica st. 19, da jim dostavi obrazce za izpolnitev zaprošenih obvestil. Zahtevi za obrazce naj priložijo tudi poštno znamko v vrednosti 25 par za stroške dostave obrazcev. Glavni odbor društva Rdečega križa bo po prejemu izpolnjenih obrazcev posredoval preko omenjene agencije mednarodnega komiteta. Obvestila morejo zaprositi samo najblii-sor°dniki in samo za osebe v vojskujočih sc državah. —- Dravski banovinski odbor društva Rdečega križa.
, 01Vl Prosvetni večer, ki bo v petek, 27. oktobra od 8 zvečer v frančiškanski dvorani, bo posvečen kongreeu Kristusa Kralja, ki je bil letos v Ljublja-
fei.no m	nastopa g. ravnatelj Ivan Mar-
telanc. Ob Številnih skioptičnih slikah, katere so bile posnete ob priliki kongresa v naravnih barvah, bomo obnavljali dneve kongresa. Brez dvoma bo to predavanje zanimalo cenj. občinstvo, pa tudi
v^naravnOi »T’® t m<^erno f°t°2rafijo, snemanje vstnnni^ P Va* • 0P°*arJamo na predprodajo vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 in v trgovini Sfiligoj za frančiškansko cerkvijo.
„mm^x2lCe n“ ?r°*ne Poklicanih delavcev in n meščencev. Mestno poglavarstvo opozarja, da po določilih § 221 obrtnega zakona delojemalcu, Ki je zaradi opravljanja vojaške vaje zadržan od voie službe, ne prestane službeno razmerje in mu ostane pravica do denarnih prejemkov za dobo 4 tednov, ako je njegovo službeno razmerje nepretrgoma trajalo leto dni in če za ta čas ne prejema od države ustrezne odškodnine. Ker je možno, da j,"?., ri delodajalci ekušali obiti to zakonsko določilo, mestna občina opozarja vse vpoklicane obveznike, ki imajo pravico do te ugodnosti, nanjo in hkrati tudi vse njihove delodajalce, da izpolnijo evojo dolžnost. Zupanom je naročeno strogo izva-janje tega zakonskega določila iA nadziranje v in-teresu socialno šibkejših slojev. Pripominja se, da velja spredaj označeno le za delojemalce po § 206 obrt. zakona, torej za pomožno osebje, ki je zaposleno v obrtih (podjetjih) tega zakona in se bavi n °Pravlianie™ poverjene mu službe za te (Podjetja) kot glavnim poklicem. V smislu 3 206 obrtnega zakona ee smatrajo za pomožno °k.-i?:fU£fnci {va)enc‘)< osebe, ki opravljajo pri obrtih (podjetjih) j>odrejene posle, pomočniki, rokodelski in tovarniški delavci in vse druge esebe, ki se jim v obrtih (podjetjih) poverja opravljanje trgovinskih, rokodelskih ali drugih tehničnih služb.
Navje t praznični obleki. Naš gaj zaslužnih |* z? Praznike umrlih dobil posebno slovesno obleko in je dolga greda posajena z nad 5.000 temnimi mačehami, ki so v najlepšem cvetju. Okrasno drevje in grmovje žari v pisanih jesenskih barvah, ki se čudovito odražajo od belih poti in s temno modrim cvetjem tvorijo čudovito svečano harmonijo. O vseh »vetih bodo vsi grobovi okrašeni s pre-proetimi venci in vse grede in poti obrobljene z belozelenimi svečami, da bo naš gaj zaslužnih v resnici lepo pokazal, kako dostojno Ljubljana časti svoje nesmrtnike. 2e danes opozarjamo občinstvo na Navje, ki 6e pride nanj z Vilharjeve ceste. Naši vzgojitelji bodo gotovo izkoristili lepo priliko, da mladino še pred 6negom seznanijo z Navjem in z zaslugami slavnih mož, ki tam počivajo
Ljubljansko gledališč-
Drama — Začetek ob 2«.
Četrtek. 26. okt.: »Antigona«. Red A Petek, 27. oktobra: Zaprto.
Sobota, 28. oktobra:	»Hudičev učenec«. Izven
Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera — Začetek ob 20.
Četrtek, 26. okt.: »Glumač Matere božie«. Red Četrtek.
Petek, 27. oktobra ob 15: »Poljub«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene.
Sobota, 28. oktobra- »Prodana nevesta«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Mariborsko gledališče
četrtek, 26. oktobra ob 20: »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Red A.
»Navihanka« prvič na mariborskem odru.
Predstavi so v večinoma novi odrski opremi, v novih oblekah in s plesnimi vložki v vseh treh dejanjih. »N a v i h a n k a« sama pa se je v svoji vodilni vlogi zelo simj»atično svojčas preizkusila že v Ljubljani in obeta še ugodneje nastopiti v Mariboru. Prijateljem pri nas tako prisrčno sprejete Beneševe glasbe, ppsebno v operetah »Pod to goro zeleno« in j»Sv. Antoniček« 6e tudi v »N a -v i h a n k i« nudi če ne še večji, pa gotovo isto tako zadovoljiv užitek.
CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 25. oktobra, ob 20. uro: »Celjski urof-je«. Gostovanje mariborskega gledališča.
SfraB 9
^SLOVENSKI DOMc, ŽB. oMofcra 1936
Btev. Ml.
Pariz po poldrugem mesecu vojne
(Od našega posebnega poročevalca.)
V	Parizu, oktobra.
Mogoče bi bilo zv«etim bralcem »Slovenskega doma« všeč, če bi jim kar dnevnik pisal, kot se to dogaja v enem izmed pariških listov, kjer nelt časnikar vsak dan objavi svoj vojni dnevnik. Toda, kot je njegov že nekaj dni precej pust, tako bi bilo najbrž tudi z mojim. »Les Boclis« — tako Francozi imenujejo Nemce — so se nekam umirili m nas nič več tako pogosto ne preganjajo v kleti in ne bude iz sladkega spanja.
Gotovo bi bilo zanimivo, če bi pošiljal kakšna poročila s front. Toda te tako lahko berete drugod, pa vam bom zato spet raje malo popisal življenje v Parizu, ki dobiva čedalje bolj spet svoje t ormalno lice.
Glas siren ob neprijetni uri
Sicer smo imeli že kar 14 dci spodoben mir. Sirene so molčale, mi pa smo spet lahko mirno spali. Parižani, ki so jih prvi »alerti« napodili iz mesta na deželo, so se pričeli v velikem številu vračati, čeprav jim oblasti priporočajo, naj ne hodijo domov, če ni neobhodno potrebno, in naj ostanejo tam, kjer so. Številne trgovine, ki so jih zaprli kmalu po vojni napovedi, so spet odprte. Te dni so celo odprli veliko skladišče Louvre. Promet je spet skoro normalen. Večina avtobusnih prog je spet vzpostavljenih. Število taksijev se ie zelo povečalo. Obnovljene so mnoge proge podzemne železnice in dosti postaj je spet odprtih. Železniški promet 6e vsak dan zboljšuje. Spet so vpeljani novi direktni vlaki v deželi sami, kakor tudi v tujino. V Parizu 6amem so 6pet odprli veliko število kino-dvoran, velikih kavarn, gledališč in koncertnih dvoran. Dovoljeni so bili spet plesi, toda le za nekaj dni, kajti že 60 jih oblasti za nedoločen čas prepovedale.
Da pa vseeno ne pozabimo, da smo v vojnem času, da nedaleč od nas grme topovi, umiraijo vojaki te ali one čete, napredujejo ali nazadujejo, so nas pred nekaj dnevi iz normalnega življenja predramile sirene. Ob precej neprijetni uri, nekaj minut pred poldnem. Po naredbi oblasti se je bilo treba skriti v »abrije«. In nič ni čuda, če je po nekaj desetih minutah, ko je »nevarnost« spet mi-' nila, iz kakšne kuhinje smrdelo po zažganem mesu ali po prismojeni prikuhi.
To pot sem imel priliko videti sijajno organizacijo francoske pasivne obrambe pred letalskimi napadi.. V hipu so bile V6e ulice spraznjene. Prebivalstvo, ki je bilo na ulicah, se je moralo poskriti po javnih »abrijih«, ponajveč v prostore podzemske železnice. Polna pa so bila tudi zavetišča v Elisejskem parku in drugod.
Videl 6em bolno žensko, ki je šla po ulici, z berglami, že ko se je vse poskrilo. Policaj ji je rekel, naij gre v bližnjo zavetje. Pa se je nasmehnila in mu rekla: »Le pojdite vi, ki ste mlad, ne pa jaz, ki sem stara in še bolna povrhu. Mene bi smrt rešiia. Sicer pa nikar ne mislite, da bodo vBochi« prišli nad Pariz. Imamo preveč hrabrih vojakov na mejah!« In je odšla mirno svojo pot dalje.
Včeraj zjutraj pa so nas spet prebudili, 10 minut pred sedmo. Toda ni bilo potrebno hiteti v
| zavetišče. Zvedeli smo namreč hitro, da se je po-
i	kvarila neka sirena, in ji je »glas« le ušel.
Pri zadnjem resnem alarmu pa so uporabili nove policijske avtomobile z velikimi zvočniki, ki opominjajo prebivalstvo, naj takoj sprazni ulice,
I	naj se poskrije v skrivališča, ponoči pa še, naj V6e luči pogasnejo ter zapro plinske napeljave in vodovode. Seveda je vedno ukazano hoditi po ulicah v spremstvu ma6k, plinskih seveda, ne pustnih.
Pariz zavarovan pred letalskimi napadi
Že zadnjič sem pisal o tem, kakšna so dela, da bi se Pariz čim bolj zavaroval pred morebitnimi zračnimi napadi. Iz muzejev 60 vse predmete velike vrednosti spravil na varno. Vsi važnejši spomeniki so zakriti z vrečami peska. Med ostalimi so tudi zavarovali grob Napoleona v Invalidskem domu Pa ne samo v Parizu, tudi v drugih, predvsem obmejnih mestih so zavarovalna dela v polnem teku. Tako poročajo iz Strasbourga, kjer hočejo zavarovati krasno katedralo, v Versaillesu pa ogromne kraljevske palače.
Pa še nekaj sem pozabil omeniti: ogromne balone, ki se vsak večer, ko zaide sonce dvignejo proti nebu. V vseh parkih so, tako v Parizu samem kakor tudi v njegovi okolici. Francozi jih imenujejo »klobase«. Pravijo, da so to zanesljivejši branilci kot pa letala. Ti baloni so namreč z močnimi žicami privezali k tlom in ker jih je zelo mnogo, tvorijo nekakšno varovalno mrežo. Letalo, ki zaide v to mrežo, je gotovo izgubljeno. Take balone so uporabljali že v svetovni vojni in so se zelo dobro obnesli.
Naj na tem mestu omenim še nekaj. To je večna luč na grobu francoskega »Neznanega vojaka« pod ogromnim spomenikom zmage. Neprestano gori in opominja, da tu počiva neznan vojak. Le, kadar je alarm, tedaj ugasne tudi ta luč.
Mobilizacija psov
Malo smešno se sliši, vendar je resnica. Te dni so po vseh časopisih izšli pozivi, naj se lastniki psov čuvajev in drugih oglase pri vojaških oblasteh v spremstvu svojih psov, ki bodo ob tej priliki imeli »nabor«. Pse, ki bodo potrjeni, ''odo poslali na fronto, zakaj, to menda že vedo.
Seveda bodo ti psi imeli popolno bojno opremo, gotove zaščitne plačke in pa plinske maske. Nekdo, ki je prišel iz Londona, mi je dejal, da imajo tam že 6koro vsi psi 6voije maske. No, za kraje, kjer imajo celo pasja pokopališča s pasjimi grobovi in marmornatimi spomeniki, to ni nič čudnega.
Angleški vojaki prihajalo
Dan za dnem prihajajo transporti angleških vojakov, ki jih nato pošljejo na bojišče. Pa ne samo vojaki, tudi ogromne količine vojnega mate-rijala prihajajo vsak dan na francoska tla. Zadnje dni so V6e ulice, ki vodijo proti meji, polne angleških avtomobilov in tankov.
Če se v Parizu pojavi oddelek angleških vojakov * spremstvu francoskih, jih Parižani toplo
■ Vi
Gumijasti ventilator, kakršne so zdaj začeli izdelovati ▼ Nemčiji, kjer smatrajo, da Je za takine
izdelke {koda kovine.
Kupi zaplenjenega orožja na glavnih trgih porušene Varšave.
pozdravljajo in mladi, visoki fantje z nasmehom odzdravljajo.
Parižani delajo za vojake
Toda mrzlo je že na frontah in pričelo se je stalno jesensko deževje. Mnogi, ki so odšli na bojišče, so se dobro preskrbeli proti mrazu. Veliko pa jih je, ki nimajo toplih nogavic, debelih puloverjev in toplih 6rajc. Teh 6e spominjajo Francozi, ki so stali doma. Zanje delajo francoske gospe Dan za dnem odpošiljajo na fronto topla oblačila in izdatna okrepčila. Dnevno izhajajo v listih prošnje in pozivi za pomoč vojakom na frontah in sem ugotovil v Parizu, da se Parižani tem prošnjam in pozivom res polnoštevilno in radodarno odzivajo.
Kako pa je na deiell
Pa poglejmo še malo na deželo. Ravno na jesen se je pričela vojna, v času, ko je na deželi, na polju, največ dela. Človek bi mislil, da se bo zaradi tega, ker 60 povečini vsi moški odšli, delo zavleklo. Res je tudi, da je ogromno število tujih delavcev, predvsem poljskih in gozdnih odšlo iz Francije. Toda delo gre lepo naprej. Deželanom so namreč prišli na pomoč vsi odrasli mestni skavti. Ti leto6 kopljejo krompir, praznijo vinograde in opravljajo druga dela. Poleg tega pa se je na nalašč za to ustanovljenem delavskem uradu v Parizu prijavilo toliko prostovoljcev, predvsem žensk, da so jih morali kar odslavljati. Gotovo pa je, da je tu ogromno odpomogla tudi tuja prostovoljna pomoč.
Sicer pa se tudi na deželo vrača nonnalno življenje. Seveda pa je še vedno polno najrazličnejših vesli, ki krožijo po deželi. Zanimivo bi bilo le vedeti in ugotoviti, ali se vse te vesti res porajajo samo v bistrih kmečkih glavah ali pa prihajajo iz kakšnih virov, katere polni tuja, plačana propaganda.
V	Parizu samem se te dni odpirajo tudi šole. Število šol pa je precej zmanjšano, ker 60 bili Otroci odposlani na deželo in oblasti nočejo, da bi se vrnili v mesto.
Gotovo ste že čitali, da je
komunistična stranka umrla
Zadavila jo je sedanja vlada. Že v začetku vojne so zaprli tiskarne komunističnih listov. Zadnjič 6em videl, kako 60 polnili policijski avto s papirji, ki so jih policaji, pardon gospodje stražniki, prinašali iz uredništva »Ce Soir-a«. Sedaj pa so se pričeli polniti tudi zapori. Vsi komunistični poslanci so aretirani. Občinski uradi, ki so bili v rokah komunistov. 6o zaprti, občinski odbori pa razpuščeni.
Vojni begunec je postal eden glavnih voditeljev komunistične stranke Thorez. Kot navaden vojak je dobil 24 ur dopusta, pa se po tem času ni več vrnil na 6voje mesto.	L. B-c.
V	vlaku. A.: »Kako bi vam bilo, če bi, recimo, nenadoma osiveli?«
B. (s klobukom na glavi): »Izborno.«
A.: »Kaj, mar ste neumni?«
B.: »Ne, plešast.«
Kiefski prekop -baltski zapah
t f>rvi| polet angleških bombnikov je vc kielski luki in kieiskemu prekopu. Časopisje . poročalo o velikem uspehu oziroma neuspehu, iv so sklepali versaillski mir, je VVinston Churchii rekel; Govori se, da bomo dobili otok Helgoland
•	i , t>s°č takih otokov, samo da bi ne bilo kielskega prekopa.
Misel, zgraditi prekop, se je porodila Bismarcku. Graditi so ga začeli leta 1887. Dela so trajala osem let in so veljala okrog 2000 milij. dinarjev. Prekop dolg 99 km, je tekel po ravnem, tako da je bilo treba zgraditi samo dve zapornici, m sicer eno v Holtenau na Baltiku, drugo v Brunsbuttelkoogu v Severnem morju Odslej ni bilo treba nemškim ladjam več pluti skozi labirint skandinavskih ožin Sund. Kattegat, Skagerak Od vseh teh pa je bil pristopen velikim ladjam samo poslednji. Plovba okrog danskega polotoka je bila često nevarna. Leta 1895 so prekop slovesno odprli in ga krstili za prekop Viljema II. Leta 1909 se je neki belgijski parnik zaletel po nesreči v breg in se potopil. V tej dobi so se pojavili tudi prvi angleški drednoti, vojne ladje, ki so imele po 17.000 ton. Ker vzgledi vlečejo, posebno že so nevarni, so Nemci tudi začeli graditi enako vojno mornarico. S tem pa je nastala potreba, kielski prekop povečati. Prekop so razširili od 80 na 100 metrov in poglobili od 8.75 na 10 m. Državna blagajna se je s tem olajšala za okrog 300 milij'. din. Zapornice, široke 75 m in dolge 325 m, so bile največje na svetu, večje kakor v Panamskem prekopu. Dne 24. junija leta 1914 je tedanji cesar Viljem II. odprl prekop in na banketu, ki je sledil, je rekel: »Mi Nemci se bojimo Boga in ničesar ter nikogar drugega na svetu. Ni je sile, ki bi nas mogla premagati.« Mož danes najbrž drugače misli. Dva dni potem so Nemci aretirali nekega angleškega turista, ki se je vozil na majhni izletniški ladji, pa so ga kmalu izpustili, ker niso pri njem našli ničesar sumljivega. Čez devet dni je prinesel neki londonski časopis točen načrt kielskega prekopa in nekatere podrobnosti.
Ko je izbruhnila svetovna vojna, je nemško brodovje našlo v kielskem prekopu varno zavetišče. Po končani vojni in po nemškem porazu kielski prekop ni služil več kot glavno oporišče nemške mornarice, ampak so po njem plule mednarodne ladje. To je šlo do 16. januarja leta 1937, ko je Hitler izjavil, da Nemčija ne prizna več versaillskega miru, in enostavno prepovedal plovbo vsem nenemškim ladjam po kielskem prekopu.
Radio
Program radio Ljubljana
,, Četrtek. 2t. oktobra; 7 jutranji pozdrav (ploSSe) — 7.1« Napovedi, poročila — 7.30 Pisan venček veselih (P1?*4®) — 12 Operetna glasba (plošče) — 12.30 Poročila. ohjave - 13 Napovedi - 13.02 Veseli godci -“ “ Radostni zvoki. Poje dekll&ki r.bor •Vigred«, Igra Radijski orkester, dirigent D. M. Šija-riffl I li &V^8,6taa za Slovence (dr. Rndolf Kola-[/efovldn« n?£?V6di'< P°ročUa ~ «>.20 Nacionalna ura minnt zaba?« da^6 ^ “A °b>ave ~	Deset
koncert simfonični	aek®tet — 20.45 Reproduciran
oktobra: 1 JutranJ pozdrav (plosieV —
7.15	Napovedi, poročila — 7.30 Pisan venček veselih ~ Sokka ura: Razgled po škofjeloški okolici. Izvajajo učenci ljudske šole v škofii wm’pSn “ v Sicherl - 12 Naša pesein (plošče) -Ji'! 1,1	. b 0JhjaTe ~ M Napovedi — 13.02 Opoldan-
ski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 1« Zenska ura: Par tihih minut v družini aa Vse svete (Ivauka Velikonja) — 18.20 Francoeke pesmice (plošče)
— 18.40 Francoščina (dr. &tanJko Leben) — lfl Napovedi, poročila — 19.20 Nacionalna ura: Linijska služba naše pomorske plovidbe (Slavko Siriščevič) — 10.40 Objave
— 13.50 Zanimivosti: Kaj je izseljevanje in izseljensko vprašanje (Rado Miklič) — 20 Klavirski koncert bolgarske glasbe (praf. Kovačeva) — 21.30 Napovedi, poročila— 22.15 Veseli godci (plošče); Rad. orkester.
Drugi programi
Četrtek, M. oktobra: Belgrad: 13.40 Ruske romance
—	20 Zabavna nra — 21.40 Zabavni koncert — Zagreb: 20 Hrvaški plesi — 20.30 Koncert »zagrebških madrigalistov« — Ankara: 20.20 Koncert — 20.35 Jaz — Sofija: 18.15 Zabavna glasba — 19 Ork. koncert — 20 Instrumentalni koncert — Bratislava: 19.30 Komorna glasba s harfo — Bratislava: 19.30 Komorna glasba H. ba s harfo — 20 Zvočna Igra — Beromiinster: 21.30 Orkestralni koncert — Budimpešta: 13.50 Pisan spored — 30.50 Ciganski orkester — 22 Ork. koncert — 23.25 Komorna glasba — Bukarešta: 18.20 Narodne pesmi —
20.15 Simfonični koncert filharmonije — Horby: 2010 Zvočna igra — 21.25 Koncert na violončelu — Oslo-
22.15 Kabaretni program — Sottens: 20 Pisan spored _ 20.30 Pevski koncert - Rim-Bari: 20.10 Pisana
_ 20.30 Simfonična glasba - a Pern _T Komm-t pihal - Trst-Milan- 20.30 Koncert ork — 2138 Ko^ morna glasba — 22.20 Operetna glasba.
A. O. Barrili	2
DVE BEATRICI
Ko se je bližal zadnji strani šotora, je dospel do njegovih uSes nek čuden šum. Zdel se je, kakor da bi kdo trgal platno. Takoj je razločil ta šum, saj je mnogokrat slišal, kako so viharji trgali jadra na ladjah. Pospešil je korak in videl neko senco, ki je izginila ob šotoru.
»Kaj pomeni to?« se je vprašal. »Ali je mogoče kateri izmed kraljevih psov? Toda ti navadno ne hodijo prosto okoli.«
Medtem se je približal in videl, da je platno šotora prerezano. Ne, tega ni mogel napraviti pes; saj je bila prerezana tudi debela vrv, prišita na platno. Za takšno delo je bilo potrebno zelo ostro orodje.
Strah mu je stisnil srce. Ni se bal zase, ampak za tiste, ki so spali v šotoru.
»Moj Bog,« je vzkliknil, »da bi se le ne pripetila kakšna nesreča 1«
Hotel je Že steči, da bi opozoril stražo. Toda neka misel ga je zadržala. Šotor je bil velik in preveč časa bi zamudil, preden bi prišel do vhoda.
Pograbil je za robove odprtine in jih razširil. Dovolj velika je bila, da bi se skozi njo splazil človek. In brez dvoma je nekdo že šel skozi to luknjo. Zdelo se mu je, da še sliši njegov pridržan dih in plazeče se korake. Ni premišljeval dolgo; odvrgel je plašč, potegnil bodalo in zlezel skozi luknjo.
Notranjščina šotora je bila razdeljena v več sob; v nekaterih je stanoval kralj Ferdinand, v drugih kraljica Izabela, ostale pa so bile določene za najožje spremstvo in za služabnike. Po sredi šotora je bil dolg hodnik, katerega je komaj nekoliko razsvetljevala majhna svetilka.
Toda odprtina ni vodila v hodnik; zato se je vitez znašel v popolni temi. Najbrže je bila to sobica katerega izmed služabnikov. Tipal je okrog sebe po stenah in dospel do neke zavese. Odgrnil jo je in zagledal medlo svetlobo. Znašel se je na hodniku, a nikogar ni videl v bližini.
Pozorno je poslušal. Tedaj pa je iz kraljičine predsobe zaslišal krik in ropot, kot da bi nekaj padlo na tla. Planil je tja in zagledal skupino treh ljudi; dva moška in eno žensko. Eden izmed moških,
oblečen v plemenitaško obleko, je prav v istem hipu padel na tla. I Drugi pa, v_vojaški obleki, s turbanom na glavi, je dvigal bodalo I proti prsim žene; ta pa je dvigala roke, da bi se ubranila smrtnega udarca in klicala na ves glas na pomoč.
»Kraljica!« je v grozi zakričal don Cristoval. Obenem pa se je že zagnal v napadalca in ga pograbil za dvignjeno roko.
Ta se je skušal izviti, a zaman. Don Cristovalove roke so ga tiščale kot železne klešče. »Kraljica 1« je rekel obrnivši se k nasprotniku, ki mu je medtem že izvil bodalo iz rok.
»Rešil si jo, kristjan. Toda kralja sem vendarle umoril. Bog je velik. Storite z mano kar hočete.«
Divje je pogledal na svojo žrtev, ki je ležala na tleh in ki ji je iz rane na prsih in ob strani v curkih tekla kri.
V	istem trenutku so vstopili stražniki, ki so jih priklicali ženski kriki; Če bi jih don Cristoval ne bil prehitel, bi morilec gotovo opravil svoje delo, preden bi ga bili zasačili.
Don Cristoval pa je sedaj spoznal žensko, o kateri je v prvem strahu mislil, da je kraljica. Ni bila Izabela. Bila je njena prva družabnica, njena prijateljica, Beatrice de Bovadilla, soproga don Cabrera, markija de Moya, dvorjana kralja Ferdinanda. In kdo je bil ranjenec? Don Cristoval se je nagnil nadenj in spoznal v njem enega izmed najbolj junaških španskih plemičev, dona Alvara Portugalskega, ki je pripadal eni izmed najuglednejših in najbogatejših rodovin v Kastiliji.
»Ne,« je rekel don Cristoval morilcu, ko je spoznal ranjenega plemiča, »nisi umoril kralja in upam, da tudi tega njegovega zvestega služabnika nisi usmrtil. Pokličite takoj zdravnika; kraljevi zdravnik je gotovo tu v bližini. Stražniki, vi pa odvedite morilca.«
Zdelo se je, da se je nesrečnež vdal v svojo usodo. Toda, ko ga je don Cristoval hotel izročiti stražnikom, mu je šinila v glavo misel, da se mogoče vendarle izmakne kazni, ki ga je čakala zaradi njegovega brezpomembnega zločina. Izrabil je trenutno zbeganost in skočil proti izhodu.
»Stoji Stoj!« so kričali vojaki in tekli za njim. Nekateri so ga že dosegli, drugi pa so mu zastavili pot. Toda morilec se je z nadčloveško močjo otresel vseh in bežal, kar so ga nesle noge. Toda brez uspeha. Celo taborišče je že bilo na nogah; vsi prehodi so bili polni vojakov in častnikov, k' so poizvedovali, kaj se je zgodilo. Tudi Alonzo de Ojeda, poveljnik kraljeve straže, je takoj pritekel in z mečem v roki začel zasledovati begunca. Kljub svoji majhni postavi je bil izboren tekač Kaj kmalu je dohitel Mavra in mu zabodel meč v hrbet. Ta je v hipu padel na tla, zakričal na ves glas in v
nekaj trenutkih izdihnil.
»Kakor pes je poginil!« je godrnjal don Alonzo. »Da bi le vedel, koga sem umoril in kaj je ta človek zakrivil!«
»Ali še ne veste, gospod poveljnik?« mu je rekel eden izmed stražnikov. »Ta Arabec je umoril dona Alvara de Portugal.«
Don Alonzo je bil presenečen ob tem nepričakovanem pojasnilu. Se bolj pa se je začudil, ko je izvedel, da je bil don Alvaro umorjen v kraljevem šotoru, kjer je bila tuodi dona Beatrice de Bovadilla, ki je le po čudežu ušla smrti.
Poveljnik straže bi najraje takoj tekel h kraljevemu šotoru. Saj bi to moral storiti že zaradi svoje službe; še bolj pa ga je vlekla tja radovednost, da bi izvedel kaj podrobnejšega o napadu.
2e je hotel oditi, ko je zaslišal, da se približuje večja skupina jezdecev. Bili so kraljevi spremljevalci, ki so že od daleč klicali vojakom, naj se umaknejo in napravijo prostor vladarjema. Kmalu na to sta se tudi že prikazala kralj Ferdinand in kraljica Izabela v polni bojni opremi.
Kraljica Izabela je bila izvrstna jahalka. V vojaški obleki, s čelado na glavi, izpod katere so se vsipali njeni bujni črni kodri, se je zdela kakor prava amaconka. Rada se je v takšni opremi pokazala svojim vojščakom, da je v njihovih srcih vzbudila pogum.
Ferdinand in Izabela sta zagledala mrliča, katerega so vojaki zvlekli nekoliko vstran, in vprašala, kaj se je zgodilo. Vojaki so jima v eni sapi povedali o dogodku. Vzpodbodla sta konja in odjezdila k svojemu šotoru. Tu sta zvedela vse podrobnosti o napadu. Uboga dvorjanica je bila kakor iz uma zaradi prestanega strahu. Čeprav je bila zelo pogumna in je že večkrat stala svoji ljubljeni kraljici ob strani v težkih in nevarnih trenutkih, vendar ni nič čudnega, če je sedaj bila vsa omamljena, saj je le za las manjkalo, da bi bila izgubila življenje.
V	vsem tem dogodku pa je bilo nekaj nerazumljivega. Da je sovražnik hotel umoriti kralja in kraljico, ki sta hotela uničiti njegovo domovino, to je bno pač umljivo in ni bilo treba, da bi on sam šele to pojasnil. Kako je prišel v šotor, je bilo tudi jasno; saj je o tem pričala odprtina v steni šotora. Toda kako to, da je bil v šotoru don Alvaro in padel pod udarcem, ki je bil namenjen kralju? Dvorjanica je bila preveč razburjena, da bi mogla zadevo pojasniti Don Alvaro sicer ni bil mrtev, vendar pa težko ranjen in ni mogel govoriti. Kraljevi zdravnik, ki je takoj prihitel, mu }e obvezal rane in resno zmajeval z glavo. Ničesar ni hotel odgovoriti na številna vprašanja; pač pa je strogo naročil, da mora ranjenec imeti mir in počitek.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jož« Kramarič. — Izdajatelj: Inl J«*® 8odja. — llredn ik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo.
»Slovenski dom« Uhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. sa inoiemstvo 85 din Uredništvo: Kopitarjeva uliea 6/IIL Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica B