Slev 177. Leto L. .ii • " i*nii —■ i 11 Naročnina za državo SHS: M oelo leto naprej Dlo.120-— m pol leta „ >. u 60'— sa četrt Ista „ .. n 30-— sa en mesec „ .. „ 10*— za Inozemstvo: seioleino.....Din. 2t6 — mesečno 18 — — Sobotna izdaja: = v Jugoslaviji. . . Din. 15 — v Inoiemstvn ... „ 33'— Posomoo štev. 75 par. «= Cene inseratom:^ EnostoljMia pstttna vrsta mali oglasi po K 4'— in K 8 —, veliki oglasi nad 45 mm vi-štne po K 8 —, poslana itd. po K 12 —. Pri večjem naročila popnst. Izbaja vsak dan izvzemš: ponedeljka ln dueva po praznika ob 5. url zjutraj. Mesečna priloga: Vestnik SKSZ. Poštnina plačana v Sotovini. W Urednlitvo je t Kopitarjev: aliol itev. 6/U1, Rouopisi se ne vračaj«; netrenirana pisma ss ne sprejemajo. Oredn. telai. itv. 50, npravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne brati, ljubljanske št. 850 z* naročnino tn št. 34U za ugtase zagreb "i9.011( sarajev. 7563, prsSke in dnnaj. 24.797 Zmagoslau Pobrafimsfuo 12 naroden. - SHeH&is iideie2siifc®n p ned& Telovadba 5dod Oriou in 3oeo Orlic. - IZmssgleda iosionifeii praporoti. - Orlo^ssba Sv. maša. - Orlovska prisega. Brno, 14. avgusta. Brnski dnevi pomenijo za katoliško in orlovsko misel pravo zmagoslavje. Šele 2 ali 3 leta so minula od časa, ko ,;e pre-zident češkoslovaške republike M:isaryk izrekel zle in demagoške besede: >Padel je Dunaj, pasti niora še Rim.« Mislil je katoličanstvo v češkoslovaški republiki. Začela se je huda doba za češ. katoličane, ki pa niso klonili ampak delali. Uspeh tega dela malega števila let je brnski veličastni tabor. In danes je moral taisti prezident Masaryk poslati orlovskemu zletu v Brno svoj pozdrav in svojega delegata. Tako se spreminjajo časi, kjer deluje neustrašena organizacija. Danes je poslalo na tabor češkoslovaških katoliških Orlov svoja zastopstva 12 kulturnih narodov sveta. Stotisoči so prišli iz cele republike. Brnski kolodvor je bil premajhen za tak ogromen promet Vlaki so obstajali na zunanjih postajah, ker glavni kolodvor ni zmogel tako ogromnega dela. Tekme v soboto. V soboto so se nadaljevale in končale faktae med narodi. Zmagali so Jugoslovani s svojo vrsto. Izid se proglasi v torek. Vseh Jugoslovanov je nad 1200 došlo v Brno. Češki listi povdarjajo važnost jugoslovanskega obiska ter pišejo: Tako velikega odposlanstva med Čehi še ni bilo, niti na sokolskih zletih, kaj še kje drugje. Orlovstvo stoji sedaj tu kot nosilec slovanske misli in slovanskega bratstva. Le vera in krščanstvo more združiti slovanski svet k skupnemu delu. Veličastni sprevod v nedeljo. Velikanska pozornost in napetost je Vladal za nedljski sprevod. Prekosil je vsa pričakovanja. Po deževnih preddneh je v soboto in nedeljo nastopilo prekrasno vreme. Točno I ob 8. zjutraj se je pričel pomikati sprevod. I Ulice, koder se ej sprevod pomikal, so bile I natlačeno polne ljudstva, ki je v nepopi-| snem navdušenju pozdravljalo udeležnike. Cenijo, da je delalo špalir nad 200.000 ljudi. Sprevod so otvorili Orli-vojaki, za njimi Orli-legionarji, starodružinci v svojih uniformah, ruskih, francoskih in italijan-i skih. Pred njimi je korakala godba. Sle-\ dili so glavni oddelki sprevoda. Spredaj sta vozila dva avtomobila, za njima pa je [ sledil veličastni in mogočni topot orlovske konjenice pod poveljstvom br. dr. Rehul-ke. Konjenikom Orlom so sledili kolesarji na okrašenih kolesih, v čveterostopih. Nato zopet konjeniki v narodnih nošah. ŽENE, DEKLETA IN MLADEŽ. Pred orlovskimi vrstami so korakale lnoravske žene in dekleta v svojih prekrasnih narodnih nošah. Šle so Slovačke, Hanaške, vsaka vrsta v svojem kroju, tu je prevladovala rdeča barva, tam modra, tam zopet bela. Nepopisno lep prizor. Bilo iih je nad 640. — Za njimi je korakala mladina. Ta ie že imela svoj dan pred 14 dr.evi. Danes so šle v sprevodu le njihove deputacije, da dokažejo svojo pripadnost k skupni orlovski armadi. Bilo je 400 dijakinj in naraščajk, dijakov 176, moškega naraščaja do 450. TU.1I GOSTJE! Navdušeno so bili pozdravljeni tuji gostje, ki so prišli oddalec, da se udeleže orlovskega zlela. Anglija je poslala svojo deputacijo. Številna in lepa je bila deputa-cija katoliških Nolgijccv, ki jih je šlo v sprevodu nod 300. Korakali so pod svojimi tremi prapori, na čelu jim njihov trobentaški zbor. V njihovih zastavah se je svetil znak leva, kakoršnega ima v grbu tudi češkoslovaška republika. Korakali so v dveh oddelkih v svojih telovadnih krojih krepko, naglo in drobno, živo odgovarjajoč na pozdrave v češkem in materinskem flamskem jeziku. Francozi. Viharnih pozdravov je bila deležna skupina katoliških Francozov. Spredaj je korakal oddelek bobnarjev in trobentačev, ki so z ostrim zvokom svojih rogov vzbujali splošno pozornost. V različnih krojih svojih telovadnih društev so korakali Francozi pod svojimi prapori sredi vzklikajoče množice, ki je stala nagnetena ob železnici. — Manjše delegacije sta poslali Ruska in Poljska, večja je bila delegacija katoliške Švice, a najlepša je bila delegacija katoliške Amerike pod vodstvom br. Hvneka Dostala. V deputacijah je omeniti še liolandce in Ukrajince. JUGOSLOVANI. Močan oddelek rudarjev v svojih uniformah je sledil, na kar so prišli na vrsto izredno prisrčno pozdravljeni in z izrazi največjih simpatij in priljubljenosti sijajno sprejeti Hrvati in Slovenci z dr. Korošcem na čelu. Spredaj je korakalo 400 jugoslovanskih Orlov, 200 Orlic, za njimi lepe jugoslovanske narodne noše in civilni gostje. Tako entuziastičnega pozdrava Jugoslovani pač še niso doživeli kakor v Brnu. Občinstvo jih je neprestano obsipavalo s cvetjem in vzklikalo: Živio Jugoslovani! V avtu, ki je sledil temu oddelku, sta se peijala minister S r a m ek , starosta češkoslovaškega Orla in predsednik mednarodne zveze katoliških telovadnih društev Feliks van der Kerboven. Bila sta predmet obče pozornosti in radostnih ter iskrenih pozdravov. DOSTOJANSTVENIKI. Med Jostojastveniki je bil minister dr. D o 1 a n s k y kot zastopnik predsednika češkoslovaške republike Masaryka, pape-ški nuncij M i c a r a , olomuški nadškof dr. S t o j a n in številni drugi dostojanstveniki. OSREDNJI ODBOR Č. S. ORLA. Nato so prišli češko-slovaški oddelki, njim na čelu osrednji odbor čs. Orla, prapor, člani stražnega oddelka orlovskih do-brovoljcev, ki so 1. 1919 služili na Slovaška Straž Tatier v narodnh nošah. Orli iz Dunaja in iz Avstrije, gostje iz Podkarpat-ske Rusije s svojim metropolitom, slovaška Stra iTatier v narodnih noših. Orli iz Slovakije (600 v polnem kroju, ostali v belih oblekah z valaškami) pod 19 prapori; Orli iz Češke (1800 v polnem kroju, ostali tisoči v polkroju); dalje iz Morave in Šlezije. Za četami Orlov posamezne žu-pe so korakpdi s svojimi omladinskimi zastavami organizirani fantje in možje v narodnih nošah dotičnega kraja, kar je dajalo celemu sprevodu nepopisno pestrost. Sledili so člani Orla v polkrojih, nakar so prišli Orli v civilni obleki z orlovskimi znaki. Skupaj je korakalo v sprevodu 11.778 Orlov v polnem orlovskem kroju, 30.000 pa v polkrojih ali pa v civilni obleki z orlovskimi odznaki, ker revnim kmečkim in delavskim fantom ni lahko nabaviti si kroj. Vseh »deležnikov sprevoda je bilo nad 50.000, v sprevodu je korakalo poleg fanfar 24 godb in 203 orlovske zastave. Sprevod in sv. maša je bila pravo zmagoslavje katoliške in orlovske misli. Sprevod se je valil kot mogočna reka po bm-skih ulicah. Blagoslov praporov. Na telovadišču veličasten pogled! V godbenem paviljonu je prirejen oltar; v njem služi po nagovoru olomuškega nadškofa dr. S t o j a n a sv. mašo papežev nuncij M i c a r a. Asistirajo mu škof N j a -radi, nadškof dr. S t o j a n in škof Akšamovič. Spodaj pa se zgrinja Orlovstvo vseh narodov s prapori. Pri-bramski rudarji s prižganimi jamskimi svetilkami prisostvujejo sv. maši, pri povzdigovanju svone zvonovi, done fanfare francoskih gimnastov, rogovi Orlov, gozd praporov se skloni stoitsoče vernikov pada na kolena na tribunah in spodaj in kliče: :>Ejhle, altar Hospodinuv zaril.« Po sv. maši je blagoslovil nuncij skupni prapor češkoslovaškega Orla; dalje skupni prapor jugoslovanskega Orla, ki ga je češkoslovaški Orel podaril jugoslovanskemu, prapor Orlov-legionarjev ter krasni ameriški prapor, ki so ga Američani podarili češkoslovaškemu Orlu. Nastopi nadškof dr. Stojan, ki poziv-Ije Orle, naj podajo slovesno obljubo, ki se glasi med drugim: Obljubujemo Bogu in domovini, da bomo vero po očetih podedovano ljubili in jo branili proti vsakomur, svoje orlovske dolžnosti izpolnjevali itd. Orli so glasno, možato ponavljali vsako besedo prisege. Na vprašanje: >Ob-ljubljate?« je zagrmelo k nebu: "-Obljubljamo k Tisoč© in tisoče rok se dviga k nebesom v prisegi, prapori se sklonijo, oči se solze. 120.000 oseb pri telovad- bi, - Telovadba 5000 Orlov in 3000 Orlic, Popoldne je bila javna telovadba. Že pred tretjo uro so bile zasedene vse tribune in vsi sedeži ter stojišča in ni bilo mogoče dobiti nobenih vstopnic več. Z mirnim srcem se lahko trdi, da je gledalo telovadbo nad 120.000 ljudi. O telovadbi sami prinesemo strokovno poročilo. Najpreje so nastopile Orlice. 3104 Orlice so z eksaktnostjo izvajale lepe proste vaje, na kar so nastopili Jugoslovani s prostimi in nato s simboličnimi vajami, ki so vzbudile splošno pozornost in so slovenski in hrvatski Orli in Orlice žele velikansko odobravanje in aplavz. Jugoslovani so izvajali vaje v polnem redu in najlepšem kritju. Nato je nastopil oddelek Orlov-voja-kov in izvajal z veliko spretnostjo in sigurnostjo težke vaje s puškami. Kot naslednji so nastopili Francozi, Belgijci, Švicarji, Amerikanci in drugi gosti v skupinah in so za svoje bravuroz-ne vaje želi vihar ploskanja in spontanega klicanja. Za tujimi gosti so kot zadnji nastopili Orli s prostimi vajami. Nepopisen je bil pogled na 5000 telovadcev, ki so mojstrsko izvajali vse vaje in bili od občinstva burno pozdravljeni. V gostih vrstah so se vsipali telovadci na telovadisče, v popolnoma kritih in izravnanih vrstah; prihajali so kakor iz tunela ter se na telovadišču razprostirali v nastop. Le ena kolona je proti koncu nastopa bila neizravnana. toda še predno so se čete razšle k razstopu je bilo vse v najlepšem kritju. Telovadni prostor, ki obsega prostora za 5000 telovadccv jc bil do zadnjega poln. Telovadba je na vse napravila neizbrisen vtis ter vse prepričala o moči orlovskih armad. — Tekme. V ponedeljek so se vršile mednarodne tekme posameznikov, ki so se jih udeležili Jugoslovani, Francozi, Belgijci, Švicarji in Čehi in Slovaki. Prvo mesto je dosegel slovenski Orel Ivo Kermavner, drugo švicarski francoz Emil Pheolle, tretje Belgijec Jakobs, četrto tudi Belgijec in peto Čeh Kostalka. Popoldne se je vršil nastop dijaških Orlov in Orlic. Številna četa mladeničev in mladenk je bila za svoj vzoren nastop najlepše pozdravljena. Dan narodnih nos. - Jugoslovanske narodne noše dobile drugo darilo. Brno. 15. avgusta. Tretji dan je bil določen za nastop narodnih noš in tekmo noš. V tri četrt ure dolgem sprevodu so se vrstile narodne noše iz vseh krajev Češkoslovaške in je bilo prisojeno prvo darilo narodnim nošam iz južne Moravske. Splošno pozornost so vzbujale jugoslovanske narodne noše, med temi prav posebno slovenske, ki jim je bilo prisojeno drugo mesto. Jugoslovanskih narodnih noš je bilo okrog 120, med njimi slovenska svat-J ba, ki je vzbujala največjo pozornost. Popoldne se je na telovadišču po končani telovadbi izvršila svečana okrasitev jugoslovanske, francoske, belgijske, ameri-kanske in drugih zastav. Ob tej priliki so govorili razni govorniki, med njimi minister Šramek. Amerikanci so po končani svečanosti poklonili svojo zastavo Češkoslovaški Orlovskn zvezi. Pozdravni večer. Brno, 11. avgusta. Danes so dospele sem organizacije vseh narodnosti, ki so priglasile svojo udeležbo pri zletu orlovstva. Ta dan je bil posvečen odpočitku in razgledovanju mesta. Ker je ves dopoldan deževalo, si Jugoslovani nso šli ogledat moravske Postojnske jame na Macohu. Popoldne se je pa razvedrilo in je nastal najlepši dan. Zvečer je bil prirejen na čast gostom ino-Zfmcfim pozdravni večer v dvorani Besednega doma. Godba in izborno izvežlinn ženski zbor pod vodstvom skladatelja Šetine, med .Slovenci že dobro znanega po skladbi za proste vaje na bratskem orlovskem zletu, sta otvorila pozdravni večer. Velikanska dvorana je bila premajhna. Generalni tajnik Lidove stranke in podnačelnik češkoslovaške orlovske zveze dr. Danek je v vznesenem govoru pozdravil goste v imenu češkoslovaškega orlovstva. povdarjajoč, da so večne ideje krščanstva ustvarile pobratimstvo narodov iz cele Evrope in daljne Ameriko ter je njihove zastopnike zbralo v Brnu prepričanje, da je le na temelju Kristusovega nauka mogoče preroditi ves svet. Češkoslovaškega Orla jo doletela čast, da more pozdraviti v Brnu odposlance dvanajsterih narodov (viharno odobravanje), predvsem pozdravlja rojake, došle iz daljne Amerike (ploskanje), katoliške organizacije iz Francijo (burno odobravanje), katoliške zastopnike iz Anglije (ploskanje), vrle pobornike katoliške ideje iz Belgije (ovacije Belgijcem, ki jih je došlo 800), katoliške zastopnike Holandske( odobravanje), predrage brate jugoslovanske (velikansko navdušenje in vzklikanje .Jugoslovanom), goste iz Ukrajine, iz Rusije in Beloruse( ploskanje), zastopnike bratskega naroda poljskega (ploskanje), zastopnike Švice (ploskanje), goste iz daljnega severa, iz Danske (ploskanje) in vse došle brate češkoslovaške (ovacije Čehom). Govornik pozdravi starosto češkoslovaške- ga Orelstva ministra Šrameka, ki mu občinstvo priredi burne ovacije, pravosodnega ministra dr. Josipa Dolantkega (viharno ploskanje), dr. Mičuro (ploskanje), jugoslovanskega škofa dr. Jegliča (navdušene ovacije ljubljanskemu škofu) in brnskega škofa dr. Kleina (ploskanje) in vse navzoče. Prvi se je nato priglasil k besodi škof ljubljanski dr. Jeglič, od občinstva viharno pozdravljen, ki je pozdravil v imenu slovenskega ljudstva. Z veseljem konstatira, da krščanska ideja prodira po orlovski organizaciji, ki se v Jugoslaviji dobro razvija. Materijalizem je v svetu ziivladal in rodil sovraštvo, oborila ju bo pa samo ideja krščanske ljubezni. Organizacije nimajo namena, da uvajajo diktaturo enega stanu proti drugemu, ampak da delujejo za vse stanove v skupno korist. Jugoslovansko or-lovstvo ima jasen in dobro zamišljen program. Tudi Orlice se premagale prvotno delno nezaupanje do orliške organizacije. Orlovstvo na jugu in severu druži isti program, vodijo ene in iste ideje. Ni to zgolj telovadna, temveč eminentno kulturna organizacija, ki širi krščansko kulturo. Bog živi, Bog ohrani naše Orlel (Viharno odobravanje.) Br. Dostal iz Amerike prinaša pozdrave ameriških Čehoslovakov in čestitke narodom, ki jim je zasijalo solnce narodne svobode in jim je tako dejansko omogočeno vstopiti v bratski krog, Id se vedno lx>lj širi. (Odobravanje.) Podpredsednik kat gimnastične organizacije Devieu, prisrčno pozdravljen, proslavlja vseobsegajočo idejo katoliško, ki jamči svobodo narodom. Njegov govor je bil ponovno prekinjen z burnim odobravanj^. Belgijec dr. Verdonik pozdravlja kot zastopnik predsednika federacije katolikov v Belgiji, proslavlja pacifizem, nazdravlja Čehoslovakom in ob burnem odobravanju konča v flamščini. Katoliški zastopnik Anglije prof. Tho-mas Greentcood, ki je prinesel pismo kardinala Bournea, slavi idejo orlovstva, in konča svoj pozdrav z besedami: Orlove, zdar Buh! (Viharen aplavz.) — Ga. Woreh pozdravlja v imenu katoliške skavtske organizacije na Angleškem češkoslovaškega Orla in zastopnike iz Jugoslavije, ki ji ni neznana, Ko omenja pokojnega velikega jugoslovanskega bislcupa Strossmeierja, ji vsa dvorana viharno aplavdira. Predsednik Jugoslovanske orlovske zveze br. dr. Megler pozdravi v imenu 20.000 članov Jug. orlovske zveze. L. 1906 je bil slovenskemu Orlu položen temelj v Ljubljani, delo velikega organizatorja dr. Kreka (slava-klici), danes pa že šteje jugoslovansko orlovstvo številno armado kot predzidje krščanstva, ki jo čaka važna naloga, da zbliža in spoji kulturo vzhodnega in zapadnega krščanstva. (Viharne ovacije.) V imenu holandskih katolikov pozdravi A. Tervoost, ki govori o razvoju holandskih katoliških organizacij in čestita Čeho-slovakom k njihovim sijajnim uspehom. V imenu švicarskega društva »Katho-lischer Turnverband« se zahvaljuje P. Amsver za prijazen sprejem, ki bo ostal Švicarjem v najlepšem in hvaležnem spominu. (Živahno odobravanje.) Nato pozdravita v imenu kat ukrajinskega akademskega dijaštva Ukrajinec Ge-rečico in v imenu katoliškega ruskega dijaštva Jegorov, oba burno aklamirana, nakar se oglasi k besedi Poljak p. Urban S. !J., ki izvaja te-le misli: Danes je pokazala orlovska slavnost v Brnu, da je fraza o moči češkoslovaškega svobodomiaelstva prazna in nioeva. Ako pa je bila dosedaj, je izginila ko rosa pred solncem. Orlovska organizacija je idealna organizacija, ki je znala spraviti v sklad in združiti telovadbo in kulturno delovanje. Danes je zastopanih tu veliko število narodov. To je prvi poizkus po prevratu, postil vi ti po svetovni vojni namesto raz-paslega egoizma harmonijo narodov. Naj živi svobodna katoliška češkoslovaška republika, naj živi svobodni katoliški slovanski svet! (Viharno odobravanje.) Belorus Stankievicz je nazdravljal krščanski ideji unije in obsojal preganjanje uniatov, ki nasprotuje temeljni ideji združenja katoličanov in pravoslavnih, da smo vsi narodi bratje v Kristusu. (Odobravanje.) Za njim je pozdravil v imenu jugoslovanske akademske orlovske mladine br. Majce, predsednik društva »dr. Krek« v Pragi, ki se spominja dr. Kreka (slava-klici) in želi uspeha eiril-metodijski ideji združenja katolčanov in pravoslavnih, da bo ona cerkev. To je edina ideja, ki more združiti vse Slovanstvo. (Viharno odobravanje.) Slovaški voditelj Hlinka je, prisrčno pozdravljen, izjavil, da ni prišel v Brno s pritožbami, ampak z ljubeznijo v srcu med svoje brate. Katoliški Slovaki bodo kora-knli s svojimi katoliškimi brati. Kar nas je katolikov, si bomo podali roko in orlovska misel je tista, ki nas bo spajala in družila. Slava vam, bratje! (Burno odobravanje.) Na odru se pojavi mlad duhovnik simpatične vnanjosti, ki v mirnih, premišljenih besedah pozdravi v imenu lušiikih tirbov, brata Benjamina med Slovani, ka- kor je dejal. To je p. Baab, eden izmed tistih duhovnikov, ki v najhujših časih in najtežavnejših razmerah ostane tolažnik in vodja svojega ljudstva. Ko pozdravi še Fra Belamovič iz Sinja, izpregovori kot zadnji minister Šramek, ki je navdušeno aklamiran, povdaril zgodovinsko pomembnost dneva, ko so se prvič združili po svojih zastopnikih slovanski narodi in ž njimi drugi narodi, ki jih druži krščansko svetovno naziranje, najvišji ideal, ideal vseobsegajočega katolicizma. Mati Slavija zaupa v ta ideal in zato upa, da bo slovansko apostol stvo doseglo svoj ideal in združilo vse slovanske brate, od največjega do najmanjšega (lužiške Srbe). Prišla je ura, ko stopamo v novo dobo, veliko dobo združenja slovanskih narodov in da to dosežemo, veljaj: zvestoba za zvestobo. Orel je pionir nove dobe Slovanstva, pionir krščanske kulture med narodi. V tem velikem stremljenju bo Češkoslovaška izpolnila svojo nalogo. Ni res, da je Češkoslovaška razrvana po komunizmu, temveč je v njej pripravljena velika, močna armada Orelstva. In slišali ste, da med Čehi in Slovaki-Orli ni nobenega spora, ampak edinstvo in sloga. (Viharno odobravanje.) Kot starosta češkoslovaškega Orla pozdravlja vse, ki jih je privedla v Brno zavest krščanskega solidarizma in ci-rilometodejska ideja. Ko omenja govornik generala Focha in kardinala Mercierja in Burnea, se dvigne vse občinstvo in viharno aplavdira. Udeleženci zapojejo himne »Hej, Slovane« »Kde domov mu?« in »Nad Tatrom sa blyska«, nakar se, prevzeti navdušenja, razidejo. Na jugoslovanskih grobovih. Brno, 12. avgusta. Danes ob 9. nri je v stolni cerkvi ljub ljanski škof dr. Jeglič daroval slovesno sv. mašo za vse pokojne člane orlovske organizacije. Veliko stolnico so docela napolnili Jugoslovani ki so se v polnem številu, v krojih in z zastavo udeležili službe božje, dalje veliko število češkoslovaških Orlov in Orlic, belgijski telovadci in telovadkinje, francoski in nizozemski zastopniki. Po sv. maši je odkorakalo veliko število jugoslovanskih in čeških Orlov in Orlic, ki jih je spremljalo mnogobrojno ob činstvo, na brnsko osrednje pokopališče poklonit se manom velikih sinov katoliške Morave: Františka Sušila, Vaclava Kosmš-ka, Pavla Križkovskega in Tomaža Šilin-gra, katerih imena nosijo štiri moravske orlovske župe. Pač so z zadoščen jen} ,in krog njih zbrane toliko organizirane češkega naroda gledali iz večnosti na obilni sad svojega požrtvovalnega dela, ko je bilo krog njih zbrane toliko orgganizirane če-hoslovaške mladine v najožjem stiku in najprisrčnejšem prijateljstvu s cvetom jugoslovanske mladine, slovenskimi in hrvatskimi Orli. Po navdušenih govorih, v katerih so čehoslovaški zastopniki Jugoslovanom razložili veliko in plodonosno delo teh mož za češlri katoliški narod, so se opravile za njihove duše molitve, čehoslovaški Orli so položili venec na grob svojih buditeljev, jugoslovanska zastava je klonila nad njihovimi grobovi, občinstvo pa je globoko ganjeno pelo: »Kje dom je moj«. Nato smo se podali k vojaškim grobovom, kjer počiva veliko število jugoslovanskih vojakov, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo svoje domovine. Češki vojni kurat g. Jos. Tukašek jo v hrvatskem jeziku povdarjal, da naj bodo ti jugoslovanski grobovi v češkoslovaški zemlji simbol popolne edinosti med češkoslovaškim in jugoslovanskim narodom. Kakor tu skupno počivajo češki in jugoslovanski voj-niki, istotako počivajo v jugoslovanski zemlji češki in jugoslovanski junaki. Skupno so umirali za našo svobodo, skupno so nam jo priborili in naloga češkoslovaških in jugoslovanskih Orlov je, da to svobodo tudi skupno čuvajo in branijo. Nato je opravil za pokojne jugoslovanske vojake kratke molitve, hrvatske in slovenske Orlice pa so položile na grob venec z napisom : »Padlim bratom — jugoslovanski Orel, na kar je v kratkem govoru podpredsednik Jugosl. orlovske zveze br. Zabret povdaril, da so s tem obiskom na grobove jugoslovanskih junakov, ki sicer počivajo daleč od domačega krova, pa vendar v bratski zemlji storili jugoslovanski Orli svojo najlepšo dolžnost na svojem orlovskem pohodu v Brno; zahvalil se je v imenu vseh Jugoslovanov bratom Čehom za ljubezen in skrb, ki jo čuvajo do grobov jugoslovanskih vojnikov in jih prosil, naj še nadalje v svoji ljubezni skrbe za grobove naših junakov. Jugoslovani so zapeli nad grobovi »Lepo našo domovino«, Id so jo bratje Čehi in Slovaki poslušali z odkritimi glavami. Kot zadnji pozdrav smo zaklicali svojim bratom v grobovih trikrat slava. Zborovanje slovaških dijakov. Brno, 12. avgusta. Zborovanje Zveze katoliškega slovaškega dijaštva, ki šteje 7 akademskih društev z 270 čiani-akademild, so počastili predsednik slovaške ljudske str. Andrej Hlinka, in drugi poslanci slov. lj. str., minister pravde dr. Dolanskij, ki na brnskem sletu zastopa presidentu Masanjka, slov. minister dr. Mičura, minister Šramek, senator dr. Kovalik. Dijaški referati o nalogah in organizaciji katol. dijaštva slov. so se vrstili. Slov. minister dr. Mičura je povdarjal: Pokazati moramo, da smo mi državotvorni in zavedati se, da bo naša čsl. država srečna le na podlagi katolicizma. Starosta katol. Sokola v Ameriki: Bodočnost in svobodo si bo ohranil slovaški narod edino v čsl. republiki. To je naš čredo. Bodočnost naroda ni osamelost, ampak mi se moramo tesno okleniti države, katero smo si po svetovni vojni ustvarili. Minister Šramek je izvajal: Dijaštvo se mora vzgojiti k temu, da zaradi manj važnih stvari, zaradi sredstev in pota ne bo zavrglo najvažnejšega cilja. Pripravljajte se za kulturno nalogo, ki jo imate; strokovnjakov rabimo v vseli poklicih, mnogo polja .je še neobdelanega, če boste dobro pripravljeni, boste izpolnili mesta in boste v svojih poklicih delali v smislu katoliške kulture. Kar velja glede državnosti, velja tudi o kulturi. Varovati se morate osame-losti. Zato stopite v stik s češkim katol. di-jaštvom. Manifestacijsko zborovanje celokupne katoliške slovanske akademske omladine. Brno, 12. avg. 1922. Danes ob poldesetih dopoldne se je vršilo v nabito polni dvorani Besednega Duma slavnostno zborovanje celokupne slovanske katoliške akademske omladine. Navzoči so bili zastopniki vseh slovanskih narodov, dalje češkoslovaški poslanci njim na čelu ministra dr. Šramek in dr. Dolanski. Jugoslovanski episkopat je zastopal viharno pozdravljen knezoškof dr. A. B. Jeglič. Olomuški knezoškof dr. Stojan in praški kardinal dr. Kordač sta poslala iskrene pozdrave slovanski kat. akad. omladini. Predsednik češkoslovaške kat. akad. zveze je pozdravil v prisrčnih besedah akad. dijaštvo in goste. Nato je sledil izčrpen referat o katoliško-narodnem češkoslovaškem dijaškem gibanju. Po referatu je stopil na tribuno železniški minister dr. Šramek. Ovacij ni hotelo biti konca. Pozdravil je kat. slovanske akademike naj-prisrčnejše ter želel započetemu delu obilo božjega blagoslova. Apeliral je še posebej na češkoslovaško dijaštvo, naj gre neustrašeno naprej po začrtani poti za ideale krščanstva in slovanstva, za ideale svobode in resnice. Glavna naša naloga je delo na kulturnem polju. V imenu ameriških Orlov je pozdravil zborovanje dr. Dostal. Nato je podal izčrpen referat o stanju ukrajinskega kat. akademičnega dijaštva Ukrajinec Trček. Za njim je povzel besedo dr. Hraban, ki je naglašal: Zjutraj smo se spominjali umrlih borcev, sedaj pa je dan živih, preje je bil spomin na minulost, sedaj pa imamo pred seboj bodočnost, živo mladost, polno veselje do dela in ljubezni do idealov. Naj živi eirilmetodejska ideja slovanstva- Za njim je poročal v daljšem referatu češki kat. akademik Zemlja o nalogah kat. akademične organizacije na Češkoslovaškem. Nato je nastopil v imonu Jugoslovanov starešina »Danice« Vekoslav Vrtovec. Pozdravil je zborovanje v imenu slovenskega Kat. Akademičnega Starešinstva in v imenu Slovenske Krščanske Socialne Zveze. O priliki vsesokolskega zleta v Prahi 1922 je naglašalo svobodomiselno časopisje, da je nastopil konec katolicizma na Češkoslovaškem, danes pa vidimo, da katolicizem je na Češkoslovaškem tako močan, da mu ne zastavi nobena sila več svobodnega razvoja na poti do zmage. Naglašal je zasluge pok. dr. Kreka za jugoslovanski kat. preporod ter neumorno delo in ljubezen slovenske duhovščine, nji na čelu dr. Jeglič (burne ovacije) za krščansko organizacijo med slovenskim ljudstvom. Zaključil je z besedami: »Danes velja geslo: Ne samo, kdor Čeh in kdor Slovak, ta Orel, ampak kdor Slovan, ta Orel. Naj živi ciril-metodejska ideja slovanstva, naj živi krščanska slovanska bodočnost!« (Viharne ovacije Jugoslovanom.) Nato je pozdravil zborovanje zastopnik katoliških Belorusov Stankievic. Za njim je govoril živahno pozdravljen zastopnik jugosl. akad. dijaštva hrvatski kat. akademik Hrencevic. Za njim zastopnika katoliške ruske akademske omladine in zastopnik lužiških Srbov. Konečno je stopil na tribuno še poslanec češke lidove strane dr. Ripar, ki je v vznesenih besedah pozdravil zborovanje v imenu češkega lidovega kluba. — Točno ob 12. uri je zaključil predsednik zborovanje. Zborovalci so stoje zapeli cirilmeto-dejsko himno ter »Kd6 Domov muj« in »Nad Tatrom se bliska«. CIRILO-METODEJSKA IDEJA. Brno, 12. .-g. Dne 12. avgusta pop. ob 3. se je vršil občni zbor Cirilo-Metodejske vseslovanske dijaške lige. Počastili so ga med drugimi tud! knezoškof dr. Jeglič, ki je prvi častni član te lige. V ligi so včlanjeni vsi slovanski narodi. Iz poročila odbora jo bilo raz. vidno, da je liga delovala največ interno in uspehi so se pokazali že v centru nje. nem v Pragi, posebno pa na Velehradskem unionističnem kongresu. Refren vseh pred-logov in resolucij je bil, da se naj razširja apostolat sv. C. in M., karitativne misij« na Ruskem, studiranje muterijala, ki s« bavi s tem vprašenjem. Važna zborovanja. Brno, 14. avgusta. Danes so se vršila važna zborovanji kršč. stanovskih organizacij. SHOD KRŠČ. SOC. DELAVSTVA se jo vršil v Reduti. Po slavnostni otvoritvi so se sprejele resolucije v zmislu krščan-ske vzajemnosti med delovnimi stanovi Nato so pozdravili zbor zunanji delegati ter zastopniki okrajnih in deželnih odbo rov. Storili so se važni sklepi za razvn kršč. SOC. gibanja v češkoslovaški republi. ki. Po zborovanju se je vršila mednarodna konferenca kršč. soc. delavstva. MALI KMETJE IN KOČARJI so ob navzočnosti poslancev ljudske strto ke Kaderka, Vrabca, Myslivca in Humad nika ustanovili Zvezo kršč. soc. kočarje? in malih kmetov za celo republiko. KATOLIŠKO URADNIŠTVO je imelo svoj zbor v dvorani starobfflski! pivovarne. Govorili so: učitelj Vičanek Karel Fanfrdla, dr. Novak. KMEČKA MLADINA je zborovala na vrtu starobrnske pivovar. ne. To zborovanje so posetili zunanji go-stje. Storili so se važni sldepi. KONSTITUIRANJE DRŽAVNEGA SVETA Belgrad, 16. avgusta. (Izv.) Danes se je izvršila volitev predsednika in podpred-sednika državnega sveta in sta bila izvoljena: za predsednika Milenko Markovič za podpredsednika pa dr. Alaupovič. KDAJ BO PRVA SEJA DRŽAVNEGA SVETA. Belgrad, 16. avgusta. (Izv.) Po zakon-skih predpisih bi se moral sestati državni svet 14. avgusta k seji. Ta seja pa se ni vršila in se najbrže ne bo vršila pred 1. septembrom. »HRVAT« O AMERIŠKEM POSOJILU. Zagreb, 16. avgusta. (Izv.) Današnji »Hrvat« piše z ozirom na vesti, da je vlada prejela prvi obrok ameriškega posojil« v znesku 15 milijonov dolarjev med drugim tudi sledeče: »Mi smo v stanu, da konsta-tiramo ne samo da vlada ni prejela teh 15 milijonov dolarjev, temveč da jih sploh ne bo dobila, ker je posojilo v Ameriki popol-noma propadlo in ga je bilo podpisanega samo 5 milijonov dolarjev. Vse od Blerove gtV >pe pozvane banke so namreč soglasno odklonile podpis z ozirom na neurejene razmere v naši državi. Sama Blerova banka pa ima samo 15 milijonov dolarjev kapitala, ki ga pač ne bo tako nesigurno naložila.« — To poročilo »Hrvata« je treba seveda sprejeti z vso rezervo. AVSTRIJSKO VPRAŠANJE NA KONFERENCI ZAVEZNIKOV. London, 16. avgusta. (Izvirno) Reu-terjev urad javlja: V plenarni seji zaveznikov so včeraj zvečer obravnavali avstrijsko noto, ki jo je izročil konferenci avstrijski poslanik. Nota vsebuje prošnjo za nadaljni kredit v iznosu 15 milijonov funtov. Zastopniki so se strinjali v naziranju, da nobena vlada ni v stanu, priporočati svojim davkoplačevalcem, da bi prevzeli nova bremena za Avstrijo, dokler finančni položaj ni temeljito proučen. Vsi so bili mnenja, da ne morejo gledati ravnodušno na polom Avstrije in njega posledice. Poincare je predlagal, da naj zveza narodov izpopolni svoja proučevanja o položaju Avstrije. Lloyd George je dejal, da se Anglija z radostjo priključuje temu predlogu, poudarja pa, da je treba zvezo narodov opozoriti na to, da bi bilo državam nad vse težko, dobiti za Avstrijo denarja. Bilo bi brez pomena kovanje na-daljnih načrtov, če ni mogoče dobiti kreditov. Zveza narodov bi morala dati najboljša priporočila. Vsi zastopnild so se strinjali s tem. FRANCOSKA VLADA NE ODNEHA. Pariz, 16. avgusta. (Izv.) V ministrskem svetu, ki se je vršil danes pod predsedstvom predsednika Mileranda v Rom-boulletu, je podal ministrski predsednik Poincare obsežno poročilo o londonskih pogajanjih, kakor tudi o razlogih, ki sc onemogočili sporazum. Ministrski svet jc soglasno odobril stališče ministrskega predsednika in se je izjavil z njim solidarnim. Popoldne se je nadaljevala seja ministrskega sveta in so se na nji razpravljale različne eventualnosti, ki bi mogle nastati iz sklepov reparacijsko komisije KONGRES INTERNACIONALNE DELAV SKE FEDERACIJE. Dnnaj, 16. avgusta. (Izv.) Včeraj po poldne je bil otvorjen drugi kongres med- narodno delavske federacije. Zastopane so sledeče države: Holandska, Nemčija, Poljska, Čehoslovaška, Danska, Anglija, Švica, Mažarska, Italija, Francija, Švedska in Avstrija. Predsednik federacije Smith je otvoril kongres. Na to je imel vodja avstrijskih poljskih delavcev burški narodni poslanec Morawitz pozdravni govor, v katerem je izrazil upanje, da si bodo narodi, katere je vojna razdvojila, zopet prijateljsko podali roke. Friderik Adler je pozdravil kongres v imenu načelstva socialdemo-kratične stranke in je razpravljal o močnem napredku delavskega pokreta ter ocenil pomen organizacije poljedelskega delavstva za industrijski proletariat. V imenu mednarodne strokovne organizacije je pozdravil kongres njen tajnik Oudo-queest in v imenu mednarodne delavske zveze Desrodes (Ženeva). Nato je predsednik pozval delavstvo vsega sveta, naj napne vse sile za dosego vse narode zdru-žujočega miru, ki naj stopi na mesto raz-dvajajočega spora. Obravnavo kongresa so določene na tri dni. STAVKA AMERIK ANSKIH FREMO-G AR .TE V KONČANA. Cleveland, 16. avgusta. (Izv.) Reuter-Jev urad javlja, da je stavka premogoko-pov končana. Politične novice. ?-}- 0 kronskem svetu v Ljubljani ob- javlja pokrajinska uprava oficielno poročilo, ki pravi, da je kralj želel, da mu, preden odpotuje za kratek čas v inozemstvo, poročajo ministri o stanju poslov v ministrstvih. Zaradi tega se je včeraj od 4. do 7. popoldne in danes od 11.30 do 12.30 vršila pod predsedstvom kralja seja ministrskega sveta. Ministri so poročali o delu v svojih resortih ter o tem, kaj so pripravili za bodoče delo z narodno skupščino. Bil jc nadalje podpisan ukaz o imenovanju g. Timotijeviča za ministra za notranje zadeve, ki je takoj položil prisego. Nadalje se je podpisal ukaz, s katerim se v zmislu ustave pooblašča ministrski svet, da izvršuje za odsotnosti kralja iz države kraljevsko oblast Končno je bil podpisan ukaz, s katerim se vsled odhoda ministrskega predsednika s kraljem v inozemstvo pooblašča minister za notranje zadeve Timotijevič, da vrši posle ministrskega predsednika za odsotnosti g. Pašiča. — Neofi-cielno pa režimski »Slov. Narod« poroča, da je minister pravde Laza Markovič žur-naliatom dejal, da se jo na seji razpravljalo o stvareh, »ki niso za javnost«. Živimo pač pod demokratskim režimom. + Hrvatski blok. V zadnji številki >Slobodnega dom ar je Štefan Radič ponovil sklep hrvatske republikanske stranke, da bo ona pri vseh volitvah postavljala svoje kandidate brez ozira na ostalo »gospodo«, zastopano v hrvatskem bloku. Ponovna opozoritev volivcev od strani Radiča na ta že pred pol leta sprejeti strankin sklep je izzvala v vsi hrvatski javnosti živahne komentarje. Eni trde, da je to znak razpada hrvatskega bloka, z droge strani pa zatrjuje blokaško časopisje, da v kakem razcepu v bloku ne more biti govora. Belgrajska »Politikac pa donaša z ozirom na to vesti poročilo, da se pripravlja na Hrvatskem ustanovitev nove državotvorne stranke. Ta stranka bo obsezala kot jedro ljudi, ki se zbirajo okoli »Slo-bodne Tribune«-. nmm. — Shod SLS v Osi I niči ob Knlpi. Na Veliki Šmaren dopoldne ob 11. uri se je vršil tu javen shod SLS na prostem pred cerkvijo. Poročal je narodni poslanec Ivan Stanovnik o političnem položaju in o delu poslancev Jugoslovanskega kluba v parlamentu. Shoda se je udeležilo tudi večje število Hrvatov, med njimi tudi pristaši Radičeve stranke, ki so se oglašali k besedi, odobravali taktiko Jugoslovanskega kluba in obsojali Radiča, ki je s svojo abstinenčno politiko doslej le podpiral sedanji neznosni vladni režim in ogromno škodoval interesom hrvatskega naroda. Na shodu je bilo sklenjenih več resolucij, zlasti važna jc resolucija, ki zahteva od vlade, da vzpostavi boljše prometne zvezo med Hrvatsko in kočevskim okrajem ob KulpL Shod (je izrekel soglasno zaupnico poslancem Jugoslovanskega kluba in jih pozval, naj neustrašeno vztrajajo v boju za ljudske pravice, zlasti naj Jugoslovanski klub zastopa v parlamentu tudi Hrvate, kj ondi sedaj nimajo svojih zastopnikov. — Shod je bil sijajno obiskan in je pričal, da delo naših poslancev vživa med vsemi sloji naroda priznanje. — Shod SLS y Logatcu. Na Veliki Šmaren se je vršil v Logatcu zauj)en shod SLS, na katerem sta govorila poslanca dr. Gosar in Gostinčar o pomenu občinskih volitev, ter o gospodarskih in političnih razmerah v naši državi. Shod je bil dobro obiskan in zanimanje za SLS veliko. — Kdo vse piše francoske slovnice? V nedeljski številki »Slov. Naroda«, ki je bila posvečena sokolskemu zletu, smo ime- li priložnost citati tudi sestavek g. P. V. B. na čast francoskim telovadcem, ki so se udeležili sokolskega zleta. Gospod, ki je svoječasno napisal francosko slovnico in je vžival v Parizu vladno ustanovo, da se izobrazi za profesorja francoščine na vseučilišču, je Francozom sorviral sestavek, ki stilistično v Franciji. ne bi omogočil učenca ljudske šole za vstop v licej. Slovnično pa je postregel s sledečimi novimi iznadbami delibčrč (pretresati, sklepati) osvoboditi, se pravi — dčlivrer; dalje »No-tre but est de mieux (!) connaitre.. .< in več podobnih cvetk. Kaj nimajo pri fran-kofilskemu »Narodu« nikogar, ki bi vsaj za silo pisal francosko? — Tržič. V soboto, 19. t. m. ob 8- uri zvečer uprizori Ljudski oder iz Ljubljane v Našem domu v Tržiču znano Gogoljevo komedijo v 3 dejanjih »Ženitev«. Ta igra je žela v gledališčih v Ljubljani, Zagrebu in drugje velike uspehe. Upamo, da bo tudi Tržičanom jako ugajala. Zato naj nihče ne zamudi prilike posetiti to predstavo. — Radovljica. V nedeljo, 20. t. m. ob 8 uri zvečer gostuje Ljudski oder iz Ljubljane v Ljudskem domu v Radovljici. Uprizorila se bo Gogoljeva veseloigra »Ženitev«, docela neverjeten dogodljaj v 3 dejanjih. Vse prijatelje lepe dramatične umetnosti vabimo na ta večer, ki bo nudil lep užitek in prijetno zabavo. Predprodaja vstopnic v Kmetski zadrugi. — Kamnik. Vsem, ki so mi povodom bridke izgube moje nepozabne matere izrazili svoje sožalje, kakor tudi vsem udeležencem pogreba rajnice in darovateljem lepih vencev, izrekam tem potem svojo najsrčnejšo zahvalo. Ljubi Bog povrni! — Iv. Primar, kaplan. — Živinorejska zveza za kamniški politični okraj v Kamniku vabi svoje člane in druge vnete živinorejce ua svoj XIII. redni občni zbor, ki se bo vršil dne 20. avgusta 1922 popoldne ob 3. uri v Kamniku. Živinorejci, pokažite zanimanje za svojo stanovsko organizacijo in se brez izjeme vsi udeležite živinorejskega zborovanja, da tu skupno določite program za smotre-no in prepotrebno delo, ki ga od vas samih nujno zahteva umna živinoreja. Dajte se prepričati, da je kmetova rešitev le v močni organizaciji in sicer v taki organizaciji, v kateri se prav vsak posamezni član popolnoma zaveda svoje obvezne dolžnosti. Ako se sami zanemarjate, vas drugi stanovi ne bodo reševali. Spoznajte čas in skupno korakajte na delol — Ljubljanska sekcija novinarskega udiyženja je na svojem zadnjem izrednem občnem zboru izvolila sledeči odbor: predsednik Franc Smodej, podpredsednik Stanko Virant, tajnik Milan Plut, blagajnik Ante Beg, odbornika Božidar Borko in Ivan PodrŽaj, namestnika Zobec in Stupan, revizorja Brozovič in Pohar; razsodišče: Fr. Terseglav, Saša Železnikar in Anton Re-har. — Občni zbor je strogo obsodil osebni napad »Slovenskega Naroda« in ^Jugoslavije« na novinarja Antona Ekerja in sklenil, da se ta sklep objavi v vseh listih. — Velika gasilska vaja se vrši v nedeljo, dne 20. avgusta 1922 točno ob pol 3. uri popoldne v Šmartnem pod Šmarno goro in pa v Gameljuah, kjer priredi po vaji domače društvo tudi zabavno vrtno veselico. Gasilci in prijatelji gasilstva ne zamudite te zanimive gasilske vaje, katero bo izvajalo nad 16 gasilskih društev. — Veselica. Na novo ustanovljeno prostovoljno gasilno društvo na Vrzdencu pri Vrhniki priredi v nedeljo, dne 20. avgusta vrtno veselico združeno s srečolovom in raznimi šaljivimi nastopi kot muzej, ribji lov, vrzdeniški zverinjak itd. Pri veselici sodeluje narodna godba iz Polhovega gradca. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo brizgalne, se prijatelji gasilstva vabijo na prijazno udeležbo. — Roparski napad v Belgradu. V noči od 11 .do 12. t. m. o polnoči je neznani ropar pri vhodu v stanovanje napadel Lazarja Savica. Udaril ga je dvakrat po glavi, vsled česar je Savič omedlel. Ropar je Saviču oropal zlato uro s pokrovom, iglo v obliki podkve z briljanti in dva briljant-na prstana. — Iz območja pokrajinske uprave za Slovenijo izgnalo je kr. okrajno glavarstvo v Celju Mija Ovčariška-Belačioa, Slavka Belanica-Ovčariška in Belačira-Ovčariška Dominika, ker so pobirali milo-clare. Vsi so iz Grčanova pri Krapini doma. Gospodarstvo. II. ljubljanski veliki semenj od 2. do 11. septembra. Cene plakatov. Med zadnjimi vestmi iz sejmskega urada, je bilo pomotoma jav-Ijeno, da stane običajni format reklamnega plakata 63 X 95 cm za dobo velesejma 120 kron in reklamni plakati, nalepljeni na karton in viseči v istem formatu 63 X 95 cm 120 kron za en reklamni plakat Oba plakafh staneta 160 kron po komad, kar naj blagovolijo vsi interesenti vpoštevati. Že sedaj so najavljeni nadvse pričakovanje številni obiski iz vseh krajev. tu- in inozemstva, zato priporočamo vsem tvrdkam, da se poslužijo te redke, zelo ugodne prilike. g Legitimacije Obrtne raesiave v Celju, ki se vrši od 12. do 22. avgusta 1922 so vsem interesentom pri uradu Ljubljanskega velesejma brezplačno na razpolago. Z legitimacijo je združena polovična vožnja po vseh železnicah naše kraljevine od domače postaje do Celja in nazaj. BORZA. Berlin, 16. avgusta. Dunaj 1.3550, Budimpešta 71.91, Milan 4606.70, Praga 3051.15, Pariz 8089.85, London 4547.25, New York 1011.28, Curih 19325.80. Dunaj, 16. avgusta. Devize: Zagreb 186.10-186.40, Belgrad 744.40 -745.60, Berlin 59.85—60.15, Budimpešta 41.96— 42.04, London 280.100—280.300, Milan 2860.50—2863.50 New York 626.75— 627.25, Pariz 5031—5036, Praga 1849— 1851, Sofija 357.50—358.50, Curih 11833— 11947. Valute: Ameriški dolar 62400— 62500, bolgarski levi 347—349, nemške marke 60—60.50, angleški funti 279.450— 279.750, francoski franki 4995—5005, italijanske lire 2828—2832, dinarji 741—743, rumunski leji 459.50—460.50, švicarski franki 11870—11890, češkoslovaške krone 1845.50—1848.50, madžarske krone 42.04 -42.16. | Jpifillandre nrnrfce lj Kralj Aleksander je naslovil 15. t. m. iz Ljubljane na jugoslovansko sokol-stvo manifest, v katerem se povdarja, da se bo »na temelju edinstva in sokolstva razvijal nadaljnji napredek narodnih in državnih sil.« Manifest se je prebral na sokolskem telovadišču ob javni telovadbi v torek 15. t. m. med navdušenimi vzkliki: »Živel naš kralj Aleksander! Živel kralj Sokolovi Na zdar Sokol kralj!« (»Slov. Narod« 17. avgusta). V sredo dopoldne se je kralj s kraljico odpeljal v Marijine Lažni. lj Vsesokolskega sprevoda v Ljubljani se je glasom »Jugoslavije« udeležilo devet glasbenih kapel, 11 fanfar, 7767 Sokolov in Sokolic, med njimi 4317 jugoslovanskih, 106 Rusov Wranglovcev), 7 Francozov, 9 Alžircev, 9 Belgijcev, 12 Romunov, 8 Poljakov in 42 češkoslovaških vojnikov. — Število gledalcev pri zaključnem telovadnem nastopu ceni »Jutro« na 50.000. — Zastav po istem viru okoli 100. — Primerjaj s tem številke pri orlovskem sprevodu in telovadbi v Brnu. — Od čisto hrvatskih sokolskih društev je bilo glasom »Jutra« na ljubljanskem zletu navzočih: bjelovarsko, osješko, splitsko, šibeniško in zagrebško. Tudi »Jugoslavija« opozarja na to, da Hrvatov z malimi izjemami ni bilo na zletu. lj Električna razsvetljava v Ljubljani. Naravnost bajno razsvetljavo smo imeli priliko opazovati zadnje večere v Ljublja-ui. Na sokolskem telovadišču v Tivoliju, na trgu Tabor, v restavraciji Zvezda in drugje je gorelo na stotine in stotine električnih luči, močnih, ne navadnih lOsvečnih. Nimamo nič proti temu, radi bi pa vedeli zakaj če pride uboga para iz delavskih ali uradniških slojev v Mestni dom beračit za eno samo borno žarnico, je ne dobi, ker da ni zadosti električne moči. To uganko naj bi nam mestni magistrat blagohotno pojasnil. lj Tndi klerikalci so včasih dobri. Odbor za priredbo vsesokolskega zleta je razposlal po deželi čitalnicam poziv, naj zbe-ro vse narodne noše in jih pošljejo v Ljubljano. Na politično pripadnost lastnic naj se ne ozirajo, tudi »klerikalne narodne noše so dobrodošle«. lj Osebna vest. S poletnega dopusta se je vrnil predsednik ljubljanskega deželnega sodišča dr. Oton Papež in je 16. t. m. zopet prevzel predsedstvene posle. lj ITdelcžniki orlovskega zleta v Brnu so se danes zjutraj vrnili v Ljubljano s posebnim vlakom. lj Historična razstava se zatvori v petek, 18. t. m. in se povečana ter preurejena nanovo otvori ob priliki otvoritve velesej-I ma dne 2. septembra t. 1. lj Cene v kavarnah so se zvišale 16. t. m. približno za 75 do 100 odstotkov, kar ! bodo posebno čutili tisti inteligentni pro-i letarci, kateri so navajani citati časopise v kavarnah. Potrebno bo misliti na to, da se ustanove v Ljubljani ali ljudske kavarne, v katerih ne bodo cene pretirano visoke ali pa javne čitalnice s časopisi, dostopne z malo vstopnino, kakršne poznajo v tistih deželah, v katerih kavaren po našem vzorcu ni. S kulturnega vidika se mora obžalovati, ker so visoke cene v kavarnah odgnale že veliko inteligentnih prole-tarcev, kateri zdaj več ne berejo časopisov in revij, ker jih sami ne morejo naročiti. Sploh pa ljubljanske kavarne niti ne skr-be več za to, da bi naročale toliko revij in časopisov, kolikor so jih pred vojsko. lj Mlada vdova želi vsled pomanjkanja najpotrebnejših sredstev oddati svojo 3 in polletno deklico v inteligentno družino. Pod Z. S. na upravo. lj Črna kava —■ 8 kron. Nekateri ljubljanski kavarnarji so zvišali ceno črni kavi z včerajšnjim dnevom od 6 na 8 kron. Vivant sequontes! Kdor hoče piti dobre kavo, jo itak pijo doma. lj Nesreča. Na Kongresnem trgu je 15. t. m. padel omet na glavo Ivanke Use ničnik iz Trbovelj in jo poškodoval. lj »Živio barka!« sta klicala 15. t. m. zjutraj zgodaj dva hudomušna dobro volj-čka, katero sta nosila iz papirja lepo napravljeno s trobojnicami okrašeno ladjo. Povzročila sta v zgodnjih urah veliko zabavo ljudem. lj Policijska kronika je izkazala zad-nje dni v Ljubljani neizmerno veliko vlomov in tatvin, od katerih omenjalo le nekaj. V Ljubljano se je priteplo zelo veliko mednarodnih vlomilcev in žeparjev, kateri so zelo uspešno vršili svojo obrt. — Vlomilci so vlomili v stanovanjo gospoda Antona Lukmana in odnesli zlatnine v vrednosti 150.000 kron. Dalje so obiskali tudi vdovo Ilrajer na Vojvoda Mišica cesti, v katere stanovanju so vse razmetali, a vzeli so preizkušeni zločinci le 100.000 kroit vredno brošo okrašeno z briljanti in 5000 kron vredno zlato uro. Jerančiča na Kar-lovski cesti št. 8 so vlomilci olajšali za 500 kron. — Z velikim uspehom so delali že-parji. Na kolodvoru so v veliki gnječi odnesli posameznikom po 4000 K (4 slučaji) in 8000 kron, a manjših slučajev tatvin no omenjamo. — Tudi na kolodvoru v Zidanem mostu sta bili javljeni dve in na Jesenicah ena žepna tatvina. V vsakem slučaju je šlo za 5000 kron. — Poleg manjših tatvin je bilo ukradeno nekemu gostu 2000 čK in več tisoč kron našega denarja. Nekemu zdravniku s Češkega je bilo na ia-hališču ukradeno 400 čK in 1680 našili kron. Na telovadišču je bila ukradena srebrna ura z zlato verižico v vrednosti 6000 kron. — Ko je neki delavec počival v parku na Ambroževem trgu in zadremal, mu je odnesel tat kovček z obleko v vrednosti 8001 krono. — Hotelirju Jerneju Černetu je bilo na dvorišču v Dalmatinovi ulici ukradeno kolo. — V restavraciji »Zvezda« je bil ukraden pisalni stroj znamke »Cen-tury« vreden 30.000 kron. — Frančiški Pec na Aleksandrovi cesti št. 5 je bila opolnoči ukradena denarnica, v kateri je imela 400 K denarja. Na denarnici je zunaj napis »Isonso Schlacht« in znotraj jei dvakrat napisano »Weinacht im Felile«. -■- Vladnemu svetniku Gjorgju Krstiču iz Derventa je bila ukradena denarnica, v. kateri je imel 8000 kron denarja. — Mednarodni tatovi so vznemirili tudi ljubljanska prenočišča. Rumunskim gostom srt ukradli obleke v vrednosti 4000 lejov i« uhanov v vrednosti skoraj 100.000 kron. — V neki gostilni je pomožna natakarica pokradla veliko srebrnine. Policija jo je prijela. — Bouconu na Sredini je bilo ukradeno 6000 kron vredno kolo. pr Narodna Galerija je svojo razstavo preuredila in izpopolnila, da kaže sedaj precej popolno pota slovenskega slikarstva od realizma do današnjega dne. Nahaja se v Kresiji (Šolski drevored št. 2) III. nadstropje in je te dni odprta od osmih' dopoldne dalje. pr Historična razstava del starejši K domačih umetnikov se je v nedel jo otvorila na državni obrfni šoli v Ljubljani. Ta razstava, katero je priredila Narodna Galerija, kaže razvoj slovenskega slikarstva od renesance do realizma. Odprta bo še do 20. t. m. Opozarjamo vse ljubitelje slovenske umetnosti, naj ne zamude lejie prilike, da si ogledajo to razstavo. Dijaški vestnik. d Slovenjgraška sekcija SDZ priredi v sredo, dne 23. t. m. izlet in zborovanje pri sv. Uršuli (1696 m). Zbirališče ob 8. uri pred cerkvijo v Slovenjgradcu. Vabimo vse tovariše, da se izleta sigurno udeleže, ravnotako so iskreno vabljeni vsi prijatelji našega dijaštva. Zveza z vlaki, tako s Savinjsko kakor tudi z Dravsko dolino je ugodna. Bog živi! Načelnik. Najcenejša narodna jed so testenine PEKATETE. Izdelane iz samega zdroba jeklene pšenice, vsebujejo najplemenitejše dele zrnja. Zato so najbol j redilne pri izvrstnem okusu. Iz istega vzroka, ker izdelane iz samega zdroba, se pa najbolj nakuhajo, tako da dosežejo do trikratni volumen nekuhanih. 3015 Meteorologično poročilo. Ljabljnnn 306 m n. ni. v!š. Ua« OpHSO- Barometer v mm Tormo-mot.r T 0 Psibrom •lilot imen v O Nuho, vetrovi Pad fVVUK' v run' 16., 8. h 729 2 23-5 i.2 d jas. 15-3 1G./8. 7 h 733-4 17-6 M do?. 1B./8 14 h 1M-H | 20-2 t-fi l d. jas. PRODAJALKA želi mesta v kaki trgovini v mestu nli nn deželi, /nn tudi nekoliko šivnii. Vstop takoj ali pozneje. Ponudbe nn upravo »Slovenca« pod St. 3209. GOSPODIČNO i/, boljše rodbine iščemo za Subotico l< 2 otrokoma (deklica 11, deček 13 let). Priporočila in sliko na na-slov: lilelka SanoliY, polkovnika vdova, kopališče Palics via Subotica. Sprejmem takoj zanestjvega in samostojnega zidarskega polirja. STAVBENA TVRDKA KAROL ROJC V ORMOŽU. KUPIM TAKOJ." Ponudbe pod Lokomobile. na An. zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ul. 5. Na prodaj je lepa hiša v Mariboru in je stanovanje takoj na razpolago. — Katra Zorko, Podbrežje, Cankarjeva ul. štev. 7, Maribor. 3000 KRON NAGRADE kdor mi mol! IflEf!)! a'" pa v preskrbi 11 Idil IUIKJI pritličju samo 7,a dobo dveh let. — Rcflektiram: Novi iVodmat, Zaloška cesta, Šiška, Kolodvorska ali Celovška cesta. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 3231. Iščem službo grobarja ali pomočnika cerkovniku v kraju, kjer bi bilo dosti čevljar, dela, it prostim stanovanjem za 3 osebe in prosto kurjavo. Ponudbe na upravo lista pod »Grobar«. SPREJMEM 16-letno 3195 deklico za varuhinjo otrok. f kpušLat,sfr Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. : Razno perilo : a dame, gospode in deeo priporoča tvrdka A. & E SKABERNE LJUBLJANA, MESTNI TRG it. 10. Svarilo. Društvo krovskih mojstrov venijo s sedežem v Ljubljani Slo-opozarja KUHARICA ki ima veselje do dela, dobi službo v župnišču s 15. septembrom. — Pojasnila se dobe v upravniStvu »Slovenca« do 20. avgusta t. 1. 3203 Varno in najbolje naloži rlnnnH kdor posodi za osnovo brez-UClIdl , konkurenčne industrije -300 tisoč dinariev proti 12 odstotnim obre-stim. Vračljivo po dogovoru, a najkasneje do 1. avgusta 1923. Izdelki so vsakdanje splošne potrebe in sc sedaj šc uvažajo iz inozemstva proti visoki carini, zato bo upnik sigurno brez odlašanja za osnovo industrije, čim se mu vse ob-jasni. Za to posojilo so dane vse garancije (lastno premoženje in dobri žiranti) in sc bo za ta denar nabavilo stroje, ki nikdar nc izgube na vrednosti. Trgovska tajnost strogo zajamčena. Ponudbe se prosi pod »Varno in ugodno« na upravo »Slovenca«. , vso cenjene hišne posestnike, gospodarje, | njih namestnike itd., da ne dajo pokri. j vati in popravljati svojih streh na poslopjih raznim elementom in krpucarjem, kakor se jc to v večji meri dogajalo dosedaj. j Taki ljudje strehe tako pokvarijo, da jih Se strokovnjaki za njimi popraviti ne morejo. Tudi bode odslej dalo društvo take nekoncesionirane kvari-telje streh za vsak slučaj policijsko zasledovati ter jim takoj na mestu ustaviti delo. 2AG0 parno ali vodno z bogato lesno okolico vzamem v najem za daljšo dobo. Soudeležba ni izključena. Ponudbe na upravo lista pod >ŽAGA<. Globoko potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin, brat in nečak infra Deržai v torok, 15. avgusta 1922 ob pol 12. uri ponoči, previden s sv. zakramenti po dolgi mučni bolezni v Gospodu preminul. Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 17. avg. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Florj. ul. 25 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. avg. 1922. t Marija Deržaj, mati. — Ivanka, Franc, StaDko, Mirni, Hilda, Miran, bratje in sestre. — Kati in Peter Deržaj, stric in teta. Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma prastari oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod Božič nadufilelj v pok., častni