—    2     —   •
Politične vesti.
Ustavni načrt sprejet. Dne 5. aprila jo potekel podaljšani rok za razpravo o ustavnem načrtu. Za zadnja posvetovanja je bilo odloženih nekaj točk, o kterih se prej niso mogli zediniti v odboru. Med njimi je bila važna točka o upravni razdelitvi naše države, o agrarni reformi in kočljivi člen 13., ki govori o verah. Ta člen jamči popolno enakopravnost in svobodo ver, zlasti avtonomijo v vseh notranjih zadevah in v upravi cerkvenih imetij. Končna določba predvideva, da se kaznuje zloraba vere v strankarske svrhe (takozvani kancelparagraf.) Zadnja določba ne ugaja klerikalcem. Zato so jo hoteli odpraviti. Toda velika večina ustavnega odbora se je izrekla za predlagane določbe. Demokrati nočejo priznavati izjemnega stališča za kak stan, ktero bi lahko nekaznovani izrabljali proti državi, pravoslavni in mohamedani pa so celo za tako določbo, ker nočejo, da bi njihovi duhovniki vero onečaščali v politične strankarske namene.
Karlov odhod iz Madžarske. Ko je prišel razkralj Karel na Madžarsko, je mislil, da ga bo narod z veseljem sprejel. Ali zmotil se je. Narod kakor tudi narodno predstavništvo se je odločno izrekel proti Karlu. Pa tudi sosedne države Jugoslavija. Romunija in Češkoslovaška republika so bile edine v tem, da mora Karel čim preje izginiti iz Madžarske. Tudi zvezne države Italija, Francija in Anglija so se izrekle proti Karlu. Tako ni Karlu in njegovim prijateljem preostalo drugo, kakor da zopet odide, odkoder je prišel. Tako je v torek 5. aprila dobil poseben vlak, s kterim se je v spremstvu odgovornih mož peljal preko Avstrije v Švico. — Kdo je podpiral Karla pri njegovem prihodu na Madžarsko ? Bili so to oni sloji, ki si žele nazaj nekdanje čase, ker se jim sedaj slabše godi, ,namreč posvetni velikaši in višja duhovščina, ne pa Široki ljudski krogi. Zakaj v demokratski državi bi se morali razni sloji kolikor toliko izenačiti, kar pa mogočnežem in bogatešem ni po volji.
Grška vojska proti Turkom. Ko se je pregnani kralj Konstantin vrnil na Grško proti volji antante, je hotel na svojo pest v MaU Aziji obdržati in razširiti grško oblast. Začel je vojsko proti Turkom, misleč, ako jih premaga, si pridobi naklonjenost pri ljudstvu. Ali grška vojska nima sreče. Dasi so tudi Turki po svetovni vojni oslabljeni, vendar se uspešno upirajo Grkom in so jih v zadnjih dneh premagali.
FašiStovska nasilja. Italijanski fašisti nadaljujejo svoje strahote, kakoršne so nam še v dobrem spominu iz Trsta. Nadaljujejo svoje grozote po Primorskem zlasti nad Slovenci, pa tudi v Italiji sami proti vsem, ki niso prenapeti   nacijonalci.   V   Krnici blizu Pulja
so se kmeti uprli grozodejstvom fašistov, a ti so poklicali na pomoč vojake proti hrvatskim kmetom. Italijanska vlada trpi fašiste, ker le ti nastopajo tudi proti socialnim demokratom, kar jo vladi jako ljubo.
Konference nasledstvenih držav. V sredo se je pričela konferenca nasledstvenih držav, na kateri so zastopane Ital ija, Avstrija, Madžarska, Jugoslavija, Poljska, Češkoslovaška in Romunija. Otvoril je konferenco minister za zunanje posle, grof Sforza.
Novi predsednik sarajevske vlade. Za predsednika pokrajinske vlade za Bosno in Hercegovino je imenovan dr. Nikola Gjurgjevič.
Osvoboditev Dalmacije. Italijani izpraznu-jejo zasedeno dalmatinsko ozemlje, ktero zasedajo potem naše čete in oblasti. Prvi pas se ima zasesti do 8. t. m. Hrvatsko prebivalstvo z navdušenjem sprejema domače oblasti, ker se je iznebilo tujega laškega nasilstva.
Amerika in mir z Nemčijo. Vlade Zjedin jenih držav se ne strinja popolnom z mirom velesil. Z Nemčijo namerava skleniti poseben mir. Novi predsednik Harding se odteza vplivu v Evropi.
O  zadnjih   seljačnih nemirih kot posledici splošne nezadovoljnosti, ki izhaja iz nepouče-nosti   in   hujskanja,   je napisal bivši podban Roje obširno in informativno študijo. Roje je bil neposredna priča teh dogodkov, ter jasno in logično dokazuje, da so taki pojavi popolnoma naravni in da so se Že neštetokrat ponavljali v zgodovini. Navdušenje, ki nastane nepričakovano zaradi nepričakovanih   dogodkov,   se   razvije   polagoma   v   indiferentnost vsled   razumljivega   razočaranja  lahkovernih elementov, ki so iz izpremembe situacije pričakovali bogzna kakih koristi. Ta indiferentnost prehaja potem v nezadovoljstvo, ki ima za posledice   pojave,   do   kakršnih   je   prišlo tudi na Hrvatskem. Vsemu temu razvoju pa niso krive samo široke mase  naroda ;   veliko krivdo nosijo tudi inerodajni   faktorji,   ki   ali; nočejo ali pa ne znajo  postopati s   tem   na- i rodom, ker ne   razumejo   njegove   duše.    Po Rojčevem   mišljenju   so bili   prehodi   iz   ene upravne dobe v drugo prehitri,  narod jih ni razumel, a ni bilo nikogar,  ki bi   ga   poučil in mu razjasnil. Posebne velike napake so se vršile v tem pogledu v vojaških in finančnih vprašanjih;   provzročitelje   teh napak je  narod iskal, a ker jih ni mogel najti,  si jih je i zamišljal in predstavljal v   obstoječi   upravi. Ker si je to upravo predstavljal   poosebljeno; v   Srbih,   je   ta   nezadovoljnost dobila svoje1 obiležje v mržnji napram Srbom. Kot primer te svoje trditve navaja Roje več zgledov, ki! govore o resnici njegovih izvajanj.    Iz   vsehf teh vzgledov sledi, da je mržnja proti Srbom narejena, ker ni bilo o pravem času nikogar, ki   bi   znal   razjasniti    poltžaj    in   razmere. Roje zahteva zato kar najtesnejše zveze med narodom   in   vodilnimi   krogi  ter političnimi delavci,   a to na   temelju  odkritosrčnosti   in I medsebojnega zaupanja.
Srbsko-bolgarsko nasprotje.  V Macedoniji deluje neki macedonski komite, ki bi rad odtrgal macedonske kraje od   naše   države   ter i jih priklopil Bolgariji.   Dne 31. marca pa se je vršil v Gjevgjeliju ob   Vardarju   shod,   ki se ga je udeležilo nad 5000 oseb iz vse okolice. V mnogih govorih je bilo obsojeno pro-j pagandistično delovanje in laži   macedonske-i ga komiteja v Sofiji.    Poslani    so bilij  brzo-1 javni   udanostni   izrazi   regentu   kakor   tudi predstavnikom vlade.