Naročnina mesečno IS Lir, ca Inozem« »tTo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 63 Lir. ček. rud. Ljubljana 10.650 ca naročnina ln 10.349 za Inaerat«. Podrninieal Novo mest«« SLOVENEC Izhaja rsak dan zjutraj razen ponedeljka tn dneva po praznika. S UredntSt»o In ipntil Kopitarjeva 6, Ljubljana. § Izključna pooblaščenca ta Oglalevanje Italijanskega Ia Injega = Redazione, Amministrnzionei Kopitarjeva k, Lubiana. Izvora i Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana | Telefon 4081-4005. Abboaatnentli Me«. 18 Lire. Katero, meta 31 50 Lir«. Edi- done domenica, an-do 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C C P.I Lubiana 10 650 per gli abbooamenti, 10.349 per I« in-aeriioni, ' Filial«! Novo moto, Concesslonarla esclnslva per la pnhbllrHJ 31 proventenra italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. AN Milana Vojno poročilo št. 1122: Dva sovražna parnika potopljena Bizerta bombardirana — 26 letal sestreljenih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Pri napadih na močno zavarovano spremljavo Je naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Arcangela Giliberti iz Napolija v z a-hodnem Sredozemlju potopila en parnik, enega pa zadela. Neko naše torpedno letalo je skoro za gotovo potopilo drug srednje velik tigovski parnik v bližini tuniške obale. Osna letala so z ugodnim uspehom napadla ladje v pristanišču Bizerta. Sovražno letalstvo je napadlo okolico Napolija, F o g g i o , Spinazzolo (Bari), R e g g i o Calabria, Villa San G i o v a n n i , Ca-stelvetrano, Porto Empcdoclc, L i-cato, Siracuso. Sestreljenih je bilo skupno 26 nasprotujočih letal: 10 od talijansko-nemških lovcev, 16 pa od protiletalskega topništva in sicer 4 v N a p o 1 i j u , 2 v R e g g i o C atabria, 8 v Castelvetra-nu, 1 v Milliccheddu (Enna), 1 pa v P o r t o Empedoclu. Dodatek k vojnemu poročilu št. 1122 Pri nastopu torpednega letala, o katerem poroča današnje vojno poročilo, sta se odlikovala naslednja pilota: poročnik Fragola Giuseppe iz Torina in narednik Tassinari Quirino iz Bcrgama. Zaradi napadov, omenjenih v današnjem vojnem poročilu so bile doslej ugotovljene med civilnim prebivalstvom naslednje izgube: v Reggio Calabria 12 mrtvih in 56 ranjenih; v Siracusi 5 mrtvih in 22 ranjenih; v pokrajini Napoli in v ostalih središčih Sicilije sta bila skupno 2 mrtva, 23 pa ranjenih. Duce predseduje seji vlade Ministrski svet je odobril sklepe za izboljšanje gmotnega položaja državnih nameščencev Rim, 21. jun. AS: Predvčerajšnjim ol> 10 sc je pod predsedtvom Duceja sestal ministrski svet. Kot tajnik je posloval državni podtajnik v ministrskem predsedništvu Ministrski svet je odobril naslednje ukrepe, razen ostalih izrednega poslovanja: S področja ministrskega predsedniška Na predlog Duceja in sporazumno s finančnim ministrom je ministrski svef odobril ukrep, ki je bil že objavljen na seji dne S. maja in ki se tiče na izboljšanje gmotnega položaja državnih nameščencev. Tik pred vstopom Italije v vojno jo bil gospodarski položaj državnih in javnih nameščencev zboljšan s Kr. ukazom z dno 10. aprila 1040., po katerem so hiti vsi prejemki državnih uslužbencev, vštevši preskrbo njihovih rodbin, kaor tudi redne pokojnine, povišani za 10%. Pozneje in sicer s Kr. uknzom z. dne 24. marca 1941 je bilo dovoljeno 40% zvišanje do-datkov' za rodbine, z ukazom z. dne 14. julija 1941 pa so bili nekaterim nižjim kategorijam uslužbsencev kukor tud nekaterim vrstam upo kojencev ponovno zboljšani prejemki v izmeri od 10 (lo 40%. Posebni priboljški so bili poleg vsega gornjega priznani tudi vojaškim in mililarizi-ranim osebam v obliki vojne dokladc z, ukazom z dne 19. maja 1911 in pozneje še nekaterim drugim z ukazom z dne 24. marca 1912. Povrh tega so tiile 7. ukazom z dne 27. februarja 1912. skoraj podvojene dnevnice za službovanie izven stalnega službenga kraja in povišane za 50% ur-nine za izredno delavnost in uspešno delo. Kontno so bili z ukazom z dne 16. decembra 1942. priznani vsemu osebju, ki službuje v krajih. iz,-poslavljenim vojnim nevarnostim, izredni prispevki, in sicer ločeni za vzdrževanje rodbin, ki so se odselile, kakor tudi za osebje samo, ki je ostalo nn vojih mestih. Novi urep. ki bo veljal od t. julija t. L do konca vojne, določa: 1. 123% zvišane začasne vojne doklade. ki je bila dovoljena aktivnemu državnemu osebju Miren dan na vzhodu Napad na sovražno spremljavo v Sredozemlju — Močne tolpe uničene , v gorah črne gore Hitlerjev glnvnl stan. Nemško vrhovno po- | Nemčijo in metali bombe na stanovanjske 1~i— predele nekaterih krajev. Prebivalstvo je ime- lo izgube. Uruga letala so izvedla vznemirje-value polete nad severno Nemčijo in odvrgla nekaj bomb, ki pa niso povzročile omembe vredne škode. Nad zasedenim zapadnim in nad državnim ozemljem so bila sestreljena štiri sovražna letala. V gorah Črne gore so nemške, italijanske. bolgarske in hrvatske čete v več tedenskih bojih obkolile in uničile močne tolpe. Visoko- yeljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču jc polekel dan mirno. Lahke nemške pomorske oborožene sile so obstreljevale v noči nu 20. junij mesto in luko J e j s k ob A z o v s k e m morju. Letalstvo je dalje napudulo oborožitvene tovarne v sovražnikovem zaledju. Na Kaspiškem mor-j u sta bili zažgani dve veliki trgovski ladji. Pred alžirsko obalo so bili v noči na 20. junij iz nekega sovražnega konvoja en tor-nedni čoln in 8 velikih prevoznih parnikov tH-ko težko poškodovani v letalskem napadu, da se mora računati z uničenjem več teh Indij. Preteklo noč so bile vržene bombe težkega kalibra na pristanišče v Bi/, e r t i. Angleški bombniki so leteli preko zasedenega zapadnega ozemlja v j u g o z a p u d n o bojih gorski značaj pokrajine in neugodne vremenske razmere, kakor tudi obupni odpor tolp so zahtevali od vseh uporabljenih čet veliko borbenost in mnogo odpovedi. Letalstvo, ki je v neutrudljivili akcijah posegalo v te borbe ima znaten delež pri teh uspešnih operacijah. Krvave izgube handitov so zelo visoke. Zaplenjene so bile velike množine orožja, vozil in oskrbovalnih sredstev. y činih pod VIII činovnlm razredom, s čimer se bo najvišji iznos tega prispevka dvignil od »1320 lir na 2970 lir letno: 50% povišanje trenutnih rodbinskih doklad za neregulirano osebje, tako da bodo te doklade dosegle višno onih doklad. ki jili prejema regulirano osebje v enakih rodbinskih in krajevnih razmerah, brez povišanja v 63%-ni' izmeri, o kateri govori 1 točka; 3. uvrstitev uslužbencev VIL činovnega raz-reda in višjih cled vojne doklade v novi izmeri po načelih, ki veljajo za osebje VIII. činovnega razreda in nižjih, nn ta način, da bo osebje v činih, višjih od VIII činovnega razreda, gh-de .63% povišanja od 1. julija t. .1. dalje izenačeno z osebjem VIII. činovnega razreda in nižjih. Na Ia način bodo iz razumljivih razlogov glede izrednih doklad za čas vojne zase in z.a rodbino izenačeni uslužbenci višjih in nižjih činovnih razredov; 4. podvojitev začasnega dodatnega prispevka. ki se sedaj izplačuje v obliki 15% poviška na redne pokojnine do 0000 lir odnosno 4800 lir letno in v višini 30% poviška upokojencem, ki prejemajo pokojnino v višini od 0000 ir do S400 lir posredno, odnosno 4S00 lir in 7200 lir neposredno; 5. udedo vojaškega in militariziranega osebja, ki uživa celotno ali polovične vojne doklade, ki o redno ugodnejše od ugodnosti po novem ukrepu za določitev vojno doklade je določeno tako, da bodo le ugodnosti veljale zanj tedaj, če lii prenhalo uživati sedaj pripadajočo vojno do-klado. Zboljšanje vojne doklade in dodatkov za rodbino se v morebitnih manjših izmerah s is^eh-niin ukrepi pristojnih organov prenesejo lahko tudi na osebje državnih pomožnih ustanov. Letna obremeenitev za državni proračun je s tem novim ukrepom proračun jena na 1S40 mili jonov, razen tesia še okrog 283 milijonov, ki bodo šlj v breme proračuna državnih železnic. Zn |>oiiiožno državne ustanove so stroški izračunani v višini 240 milijonov lir. Na predlog Duceja je bil nato odobren zakonski osnutek, s katerim se ustanavlja Sardinski kreditni zavod, ki bo imel z namenom, da se popravijo škode, ki jih jc utrpel bogati sardinski otok zaradi barbarskih sovražnih napadov in tam zopet poživi poljedelska proizvodnja, nalogo dovoljevati kredit za popravila razdejanih stanovanjskih stavb v mestih in na deželi, kakor tudi kredite za melioracijska in vsa izboljšcvalna dela, pri čemer bo njegovo poslovanje vzporejeno s poslovanjem Zavoda za agrarne kredite na Sardiniji. Naslednji zakonski osnutek se tiče ureditve gmotnega položaja vojakov, ki so bivali v tujini, pa so se vrnili zaradi odslužitve vojaške dolžnosti Ugodnosti, ki veljajo po obstoječih naredbah za državne in zasebne nameščence, vpoklicane pod orožje, nc veljajo obenem tudi za vojake, ki so bili zaradi stalnega bivaka na tuicm ooroščeni obveznosti, pa so se zaradi vojne pred končanim 32 letom starosti vrnili v domovino, da bi izpolnili vojaško dolžnost. Ker so bili vsi ti prizadeti, ki so se vrnili iz. tuiine, skoraj do zadnjega sprejeti kot uradniki ali dclavci v raznih narodrih ustanovah, ali pa gre za vojake, ki so bili zaposleni po podružnicah italijanskih tvrdk in zavodov v tujini Civilna mobilizacija za delovno službo S I. julijem bodo mobilizirane ženske letnikov 1919 do 1925 ter moški letnikov 1807 1925 in 18 letnikov Judov Rim, 19. jun. AS: Ministrstvo za Uorporarijc objavlja: Potrebe dežele v vojni zahtevajo širše 6odelovanjo državljanov pri naporu vseh Italijanov, da se zagotovi vojakom orožje, deželi pa sredstva za odpor. Zato bodo s 1. julijem t. 1. po načinih, ki jih bodo predpisali posebni razglasi, pozvani v delovno službo državljani obeh spolov, iu pripadajo naslednjim razredom: ženske, rojene v letili od 1919 do 1925 in moški, rojeni v letih od 1SH17 do 1925. Poziv v delovno službo se tiče moških, ki niso podvrženi vojaškim obveznostim ali drugim delovnim obveznostim, ter žensk, Ui niso v takšnem družinskem položaju, kakršen bo točneje objavljen. Ženske, pozvane v delovno službo, bodo na razpolago zlasti zn bližnja poljedelska dela v zvezi 7, žetvijo in setvijo iti se ne bodo mnogo oddaljile iz svojih krajev. Moški bodo razen za morebitno zaposlitev v poljedelski stroki odposlani po primernem vežbanju (če bo treba) tja, kamor jih bo zahtevalo delo, in se bodo pri tem v mejah možnosti upoštevale želje in razmere mobilizirancev samih. Razen te obvezne službe se bo upošteval duh prostovoljnega sodelovanja državljanov brez razlike spola in starosti, tako da se bodo uporabili pri poslih, Ui bodo ustrezali sposobnosti vsakogar, vsi. Ui bodo Zahtevali čast, služiti deželi na fronti proizvodnje. Ministrstvo' za korporacije sporoča nadalje, da je v pripravi vrsta ukrepov, Ui streme za tem. da se uporabi delovna moč, ki je tigri« premagali več sovjetskih I "U*. Najpomembnejše je bilo na vzhodu letulsko delovanje. ( II (jazzettinot.) »Pravda« o vojni sili Nemčije Stockholm, 21. junija. AS. ^Pravda«, glasilo komunistične stranke, objavlja članek o vojni sili Nemčije. Zadnje čase — pravi list — se je ruskemu prebivalstvu mnogo govorilo o oslabljenju Nemčlie. Te govorice so napačne. Nemška armada še nI premagana, ne zlomljena in njena morala je izredno visoka. Rusija si ne sme delati utvar, kajti Nemčija še ni zavrgla svojih načrtov in pričakovati |e, da bodo Nemci začeli na vzhodnem boiišču z ofenzivo, da bi si pridobili nove možnosti za končni udarec. List nato poziva k pozornejši budnosti pred letalskimi napadi, zatrjujoč, da imajo Neme« novo in močno razdiralno orožje ter posebne za-žigalne bombe, ki predereio za dve ali tri nadstropja tovarniško poslopje preden se vnamejo. Sovjetska Zveza — zaključuje »Pravda« — mora biti pripravljena na nova sovražnikova presenečenja. Duce predseduje seji vlade (Nadaljevanje s 1. strani) rega bodo črpali sredstva za obstanek, ki so jih izgubili, ker so morali zapustiti tuja ozemlja, v katerih so delovali dolgo časa, bodo vpisani v či-novne sezname enakih uslužbencev v Kraljevini. Ta najnovejši ukrep v korist raznih poklicnih ljudi, ki se vračajo iz tujine, gre za tem, da se tudi vsem takim osebam, ki so se vrnile iz Tunisa, zagotovi enak postopek kakor vse mdrugim v enakih okoliščinah. Po naslednjem zakonskem osnutku ima minister za milost in pravico možnost podaljšati začusne roke, določene zn udeležbo ]>ri javnih natečajih in sicer vse v zvezi z izrednimi okoliščinami zaradi vojnega stanja. Drug zakonski osnutek predpisuje razne olajšave o dajatvah pri dediščinah po padlih v vojni v znak hvaležnosti in priznanja zu slavne padle, in sicer v tej obliki, da se v pomanjkanje neposrednih naslednikov dednost prenese tudi nu sestre in nečake pudlega v vojni. Promet Ministrski sklep pozdravlja na predlog Duceja z občudovanjem junaško ponašanje železničarjev vso llulije, predvsem pu onih iz območja ravnateljstva v llopgiji lulalirjji in na sicilskih in sardinskih progah, ki pod neprestanim bombardiranjem sovražnika brez nrestan-ka opravljajo svoje težke in važne naloge, da bi zagotovili neprekinjenost prometa. Na predlog ministra zn promet je bil nato sprejet zakonski osnutek, ki se nanaša nu ui<)-ditev osebnih vprašanj zu nnmeščcpce-skvadri-sie. Po drugem osnutku so bile sprejete zelo stroge določbe za osebe, ki bi zagrešile nerodnosti pri potovanjih z javnimi prevoznimi sredstvi. Podobni ukrepi bodo izdani tudi zu mestni promet, v katerem lio med drugim tudi strogo prepovedano kaditi v vagonih. Nadalje je bil sprejet osnutek ukrepa, po katerem bo začasno zvišano število mest reguliranih uslužbencev v poštno-brzojavni upravi zaradi povečanja posla in zaradi odsotnosti mnogih funkcionarjev v vojni. Drug zakonski osnutek povišuje pristojbino za hranilne knjižice in poštno štednjo. Z istiin zakonom bodo izdane tudi nove določbe glede izgubljenih knjižic poštne uprave. Kr. ukaz z dne 15. marca t. 1. je označil kot navzoče pri zastavah vojake in militarizi-rane osebe, ki so padli za veličino Domovine, in dovolil posebno materialno ureditev vsem rodbinam, ki so ostale brez vzdrževalnine. Podoben ukrep, ki ima poleg gospodarskega pomena tudi najpomembnejši moralni značuj, bo sedaj razširjen Iudi na uslužbence trgovske mornarice, ki so s svojim žilavim samozutnje-vanjera pokazali toliko volje, da zaslužijo čast bojevnikov z vsemi učinki zakona z dne II. januarja 194) in bodo njihovi slavni padli vpisani v seznam pudlih pri Oboroženih silah. Drugi zakonski ukrepi iz resora istega ministrstva se nanašujo nu povišanje pokojnin zn pomorce in priznanje podpor svoiccm pomor-ccv, ki so bili vpoklicani k vojakom, nadalje • na ureditev in samostojno poslovanje uprave pristanišča v Neaplju, kukor tudi nu obseg pomorskega ravnateljstva v Cntaniji. Poseben zakonski osnutek ureja izplačevanje pokojnin državljanom, ki so se inoruli preseliti. Zaradi olajšanja razmer, v katere so zašli taki upokojenci, ker so se morali odstraniti iz krajev v vojni nevarnosti, bodo pokrajinski zakladni uradi izplačevali pokojnino vsem prizadetim samo proti predložitvi uradne izkazni ce, da so upravičeni prejemati pokojnino. Poseben zakonski osnutek se tiče plačeva nja prejemkov za uradništvo, ki je premeščeno v kraje s sovražnimi napadi. V primerih, kadar taki premeščeni uradniki z običajnimi prometnimi sredstvi ne bi mogli pravočasno dobiti svojih prejemkov, je predpisan poseben posto-iek brez posebnih formalnosti, da se izplačilo nhko izvrši na podlagi izjave, ki jo prizadetemu izda njegov neposredni predstojnik. Ministrstvo za letalstvo Na predlog Duceja kot ministra za letalstvo je bil sprejet zakonski osnutek, po katerem se zn čas vojne ukinejo tečaji za izpopolnitev podčastnikov-pilotov. Zaradi tega ukrepa bodo za dobo šest mesecev po končani vojn1 l ustavljeni tudi tečaji za imenovanje podčastnikov in častnikov-pllotov, pri čemer bodo taku imenovanja v bodoče odvisna od bivanja pri posameznih oddelkih in položitve nekaterih iz-litov. Podobni zakonski osnutek podaljšuje za . 1945. veljavnost sedanjih določb glede ukinitve izpitov zn napredovanje in povišanje letalskih častnikov. Javna dela Na predlog ministra za javna dela jc bil sprejet zakonski osnutek, ki odreja nov rok za zuključitev gradbenih del pri novih napravah v Benetkah okrog Murgliere. Iz tehničnih in administrativnih razlogov vsa dela niso moglu liti zaključena v določenem roku in zaradi te- | gu se tu rok podaljšuje na eno leto po koučuni ■ vojni. Po naslednjem zakonskem osnutku iz tega resora so objavljene nove določbe zu izpopolnitev častniškega stnleža v Narodni cestni milici. Nadalje je bil sprejet osnutek ukrepa, po katerem bo ministrstvo za juvnn dela prevzelo nekatere službe v vojni, ki so prej spadale v pristojnost notranjega ministrstva. Ta sprememba je bila potrebna zaradi naglega posre-lovunja na raznih toriščih v zvezi s sovražnimi napadi. Ministrstvo zn korporacije Na predlog ministra za korporacije je bil sprejet osnutek ukrepa, po katerem preide komi-sarijat za izseljevanje in kolonizacijo v pristojnost ministrstva za korporacije. S tem ukrepom bo praktično realizirana ona tesna zveza, ki je potrebna za čim uspešnejše administrativno poslovanje komisarijata. Drug zakonski osnutek se nanaša na novo udejstvovanje ministrstva za korporacije pri službi dela in ureditvi uradov. Ker je treba v enotni obliki uredili stalno naraščajoče potrebe ročnega dela, je bilo neobhodno potrebno, da se razne naloge v službi dela združijo v enem organu. S tem ukrepom bo ministrstvo za korporacije dobilo vso pristojnost, ki jo je glede službe dela doslej imela Narodna fašistična stranka, pri tem pa bodo jx)večana pooblastila javnih oblaslev glede obveznosti državljanov v vojnem času. Nadaljnji zakonski osnutek s področja tega ministrstva se nanaša na dodelitev na delo nekaterih kategorij oseb v posebnih odnosjh do javnih oblasti. Potreba, da se vse delovne sile izrabijo /a najvišjo proizvodnjo, je narekovala izdajo tega ukrepa, s katerim je določeno, da bodo dodeljene na delo nekatere kategorije oseb (konlinirancj) in obsojenci, ki uživajo ugodnost pogojne izpustitve, če so v posebnih pogojih odnosov do javne oblasti. Nadalje je bil sprejet zakonski osnutek za ustanovitev Narodnega fašističnega zavoda za pouk in izpopolnitev italijanskih delavccv. Ta ukrep stremi za lem, da bi se združile in vzporedile vse ustanove in bi se na raznih področjih proizvodnje dvignila kvalitativna vrednost delavcev, ki je bistveno potrebna za povečanje delavnosti, bodisi v sednjih okoliščinah, kakor tudi v povojnem času. Odobren je bil zakonski osnutek, ki vsebuje spremembe glede pravice do podpore za osebje, iti je dodeljeno javnim prevoznim službam. Ta ukrep stremi za izravnanjem prejšnjih določb, ki so bile izdane v okviru velike relorme obvezne socialne preskrbe ob dvajsetletnici ustanovitve fašijev. Ta ukrep prinaša tudi prvo splošno zboljšanje pokojnin, ki je bilo združeno z neznatnim zvišanjem prispevkov, pa ne bo občutno vplivalo na gospodarski položaj osebja. Nekaleri drugi akonski osnutki v območju tega ministrstva določajo prispevke v višini 2% davka na prodajo umetniških del v korist podporne blagajne pri Narodnem fašističnem sindikatu, nadalje izvršitev pred 4 leti izdanega zakona o zavarovanju za bolezen namcščcncev pri ustanovah z javnim pravom. Ministrstvo za menjavo in valute Na predlog ministra za menjave in valute je bil odobren osnutek ukrepa, ki se nanaša na ukinitev odbora za volno, v zvezi z omejenim uvozom volne in voinenih izdelkov ter glede na to, da je volna, bodisi italijanska ali inozemska, določena za vojaške potrebe, ukinja ta ukrep odbor za volno,, ki je doslej urejeval uvoz in razdelitev vsega lega blaga na domačem trgu. Seja ministrskega sveta se je končala ob 13.30. Prihodnja bo 31. julija. Brezplačne zdravniške preiskave Visoki komisariat spproča, da 1)0 sanitetna avtokolona dajal« nasvete in opravljala zdravniško j>reisk»ve tudi v Ljubljani, in sicer v dneh od 21. do 30. junija, brezplačno bo delovala vsak dan od 8—12 in od 16—18.30 v Llchtenlurnovcin zavodu na Ambroževem trgu. Prenos pristojnosti za carinske posle »Službeni list« t dn« 19, junija prinaša odredbo: Člen 1. Vsi posli carinskcga področja, spadajoči po finančnih zakonih in pravilnikih splošnega ali posebnega značaja kakor tudi odkazani z ministrskimi odločbami bivše jugoslovanske vlade v pristojnost finančnega ravnateljstva, vštevši posle, ki se nanašajo na osebje v službi pri carinskih uradih, se prenašajo na ravnateljstvo pokrajinske carinske službe. Člen 2. Ta naredba, » katero se razveljavljajo vse druge, njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Zaplemba imovine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odložil, da se zapleni vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Valeta Maksa pok. Maksa in živ. Josipine roj. Bon, roj. dne 1. aprila 1912 v 61. Jerneju in tam bivajočega, ter ena četrtina vse premične in nepremične imovine, brez izjeme, lastnina njegove matere Vale Josipine roj. Bon, roj. dne 15. junija 1877, bivajoče v St. Jerneju, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Pozivajo se po členu 7. in v izogib kazenskih odredb po členu 8, naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin pa katerem koli naslovu in dolžniki Valeta Maksa in Vale Josipine roj, Bon, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7-11, stvari, ki jih imaio in dolgove, katere jima dolgujejo, s prepovedjo vrniti njima ali drugim stvari ali dolgovani znesek tudi le deloma plačati. Gospodarstvo Disciplina cen Agit piše: Iz izjav direktorija stranke se vidi, du je namen še nadulje vzdržati sedanjo politiko cen, kar se bo dulo doseči z zatiranjem črne borze. V zvezi s tem je omeniti, da so bili dosedanji doseženi uspehi zadovoljivi, če se pomisli na prejšnjo svetovno vojno, ki se jc začela pod ugodnejšimi pogoji na gospodarskem polju. Iz podatkov prog. Barberija v reviji Industrija je razvidno, da je bilo pred prejšnjo svetovno vojno obdobje dolgo vrsto let brez posebnih pretresljajev v cenah. Sedanja vojna pa se je pričela v času, ko so imele cene splošno tendenco iti navzgor, knr se je opazilo že od leta 1934 dalje. Od letu 1914 do 1920 so se cene v Italiji zvišale za 500%, dočim so v istem razdobju sedanje svetovne vojne t. j. od 1954 do 1940 cene narasle samo za 83%. Če še privz.amcmo v primero cclo leto 1942, je razvidno, da so cene na splošno od 1934 do 1942 narasle samo za 134%. Sedanja vojna je torej pokazala na področju cen popolnoma drugačno sliko. Tudi če računamo na nadaljni razvoj, cene gotovo ne bodo tuko nnrasle so narasle v prejšnjem razdobju od 1914 do 1920. Poleg tega je upoštevali še dejstvo, da se je posebno v letih 1925 in 1926 pripetila dcflacija cen. štirje novi albanski polki Tirana, 21. junija. AS. Včeraj zjutraj je bila lepa vojaška slovesnost v Tirani. Kraljev namestnik je slovesno izročil vojne zastave prvim štirim polkom albanskih lovcev. Kraljev namestnik se je sprejet z vojaškimi častmi podal na pripravljeno tribuno, kjer so ga pričakovali najvišji državni, civilni in vojaški predstavniki. Poleg njih so bili člani vlade, diplomatskega zbora, senatorji, generali in drugi funkcionarji. Čete so bile razvrščene v velikem kvadratu na trgu Littorio. Pred Kraljevsko palačo so bili polkovniki novih štirih polkov s častnim spremstvom in s praporščaki. Ko so izvršili pozdrav z orožjem, so bile razvite zastave in Kraljev namestnik je izgovarjal prisego, na katero so enodušno odgovorili albanski vojaki, nato pa je izročil zastave polkovnikom, ki so jih dali praporščakom. Nato je Kraljev namestnik zapustil trg, nove zastave pa so v spremstvu italijanskih praporov in čet spremljali v mesto, kjer bodo ostale dotlej, dokler jih ne bodo poslali na sedeže omenjenih štirih polkov, Hrvatske tvrdke. Industrija lakov in olja v Zagrebu izkazuje za lansko leto pri glavnici 9 milij. kun čistega dobička 2.22 milij. kun. — Solway v Lukavču: glavnica 80 milij. kun, čisti dobiček za lansko leto 5.37 milij. kun. — Mirna, premokopna d. d. zvišuje glavnico, ravnotnko zvišuje glavnico d. d. zu trgovino s premogom v Zagrebu. Obtok bankovcev v Španiji. Tz Bilance španske narodne banke je razvidno, da se je v teku lanskega leta povečal obtok bankovcev od 13.5 na 15.7 milijarde pezet. Zvišali so se tudi predujmi banke in razna posojila. Na splošno se opaža, da ni več toliko razpoložljivih sredstev na španskem denarnem trgu in da se nasprotno povečuje povpraševanje za kreditom. Nova tekstilna rastlina. Nek švedski kmetovalec je pred nedavnim dobil novo rastlino v vrsti »Asclepia Dnfae«, ki daje vlnkno, zelo slično bombažu in ki raste tudi v severnih krajih. Finska je že sklenila začeti z gojitvijo le rastline na lastni zemlji. V jioljskem generalnem guberniju je bila nedavno tudi odkrita slična rastlina, ki je doslej rasla divja, sedaj pa jo bodo sistematično gojili. Ajilrej Anton: 7 Kako postanem javen delam Zukuj se ljudje toliko ženejo za temi stvarmi? Ker mislijo, da jim bodo visoki položaji, moč, oblast, denar.., prinesli srečo. Prepričani so, du le po tej poti človek more postati srečen. Ko bi jih kdo mogel o nasprotnem prepričati, bi se gotovo manj goreče potegovali za vplivna mesta v družbi. ,.,.*• Res more stremuh večkrat veliko doseči. Kdor sc le žene in žene za kako stvarjo, kdor vse svoje sile stalno usmerja za enim ciljem, ga mnogokrat res tudi doseže. Vsa zgodovina nam o leni pripoveduje. A za knko cenof Velikokrat zn ceno sreče — tiste sreče, ki jo je s svojim stremuštvom vprav hotel doseči. . Med vsemi stremuhi so najbolj nesrečni izobraženci. Če so še na spodnjih klinih lestvice, ki jo želijo preplezati, jih razjeda nevoščljivost nasproti više stoječim, kur je brez dvoma eno najbolj bednih čustev, ki človeka ponižuje celo v njegovih lastnih očeh. Če pa so vendnr le više splezali, jih mori stulno zaskrbljenost spričo mnogih drugih, ki plezajo za njimi in katerih namere iz lastne izkušnje le predobro poznajo. Nekateri sc potem skušnjo kriti z vpisom v politične stranke — knr pa je le nezanesljivo kritje. Stranka namreč navadno pusti pasti vsakega, ki je blizu padca... Sicer pa tudi stremuh nima preveč izgledov za bogve kakšna napredovanja. Izmed desetih komaj eden doseže boljše mesto in še to je navadno močno sporno in ga je mogoče obdržati največkrat le z intrigami in neprestanim bojem z ujedljivci- Strc-inuštvo ne prinese srčnega zadovoljstva. Lahko bi strcinuhom rekli kakor je govoril prerok: »Glejte, kako se vam godi: veliko sejete in ninlo žnnjete; jeste, ne da bi se kdaj nasitili, pijete a brez pravega zadovoljstva; dobro se oblačite, pa se vendar ne ogrejete; tisti pa, ki denar služite, ga spravljate v luknjičavo mošnjo.« . jiivni delavec naj bi imel vse to pred očmi in nnj bi dobro premislil svoje ravnanje. Nič nc utrudi človeka bolj, kakor samoljubno stre-niuštvo. Uspeli navadno ni v nobenem sorazmerju s potrošenimi silami. Posledica je grenko razočaranje, prezir in večkrat celo jeza nn družbo. Da bo javno delo tebi prinesli zadovoljstvo, ljudstvu pa korist, moraš iz vsega požetka imeti pravi namen, ki ne more biti drugi, knkor iskrena volja in želja, da storiš ljudem kar moreš veliko dobrega. Višjega in lepšegu cilja si javen delavec sploh ne more postaviti- Tvoje geslo mora biti: delati dobro kjer le moreš! Pri tem pa je treba, da si vedno iskren, brez postranskih namenov. Dandanes, ko je izobrazba splošna, boš težko druge nadkrilil po vednosti in razumu. Toda dobri, pošteni, odkriti značaji so dobrodošli povsod in si osvajajo srca in dušo. Človek, na katerega se vedno lahko zuneseš, ko v družbi vedno spoštovan in mu bodo ljudje sami rodi ponudili vodilno mesto, no da bi se bilo treba zanj šele puliti. Javni delavec s poštenim, trdnim značajem tudi ne bo trepetal zn svoj položaj, nmpnk bo v mnogih viharjih življenja vselej ohranil potrebno ravnovesje in notranji mir — brez. katerega tudi največji zunanji uspehi niso veliko vredni. In šo nekuj boš izkusil, nko boš iskren in nesebičen v javnem delu: Ne bo ti treba veliko iskati in opozarjati na svoje delo, in že se ti bodo pridružili odkriti in pošteni sodelavci, kakršnih ljudje, kateri zasledujejo sebične cilje, nikdar ne morejo nnjti ali jih pn izgube, da končno snmi ostanejo. To ii bo dulo noVo pobudo in mnogo srčnega zadovoljstva, ki gn sebične/i in stremuhi nikdar ne morejo najti. 4. Znati je treba živeti sam s seboj. Javen delavec ne sme misliti, da je samota korisjna le za redovnike in puščavnike. Gotovo nagnjenje k samoti je brezpogojno potrebno za vsako mirno duševno delo, a javnemu delavcu je posebno potrebno iz več razlogov: . Prvič se. javen delavec s tem, da se op vsaki priložnosti umakne v svoj stan, k svoji družini in k svojim prijateljem in svojim knjigam izogne sicer neizbežnemu zlu, kateremu zapade veliko javnih delavcev, da se namreč porazgube v praznili razgovorih in prepirih o nepomembnih malenkostih, okrog katerih se v glavnem suče življenje ljudi. Nezdravo javne razmere zadnjega desetletja so posebno iz političnega javnega dclavca ustvarile tip, ki nas nikakor ne more zadovoljiti. Volilci so velikokrat mislili, da je poslancc, ki so ga izvolili, v prvi vrsti dolžan reševati njihove osebne in družinske zadevščine. Nekateri poslanci so se res tudi tnko dnleč spustili in sploh niso imeli čusa misliti na skupnost in na skupne javne potrebe. Vremenska napoved. 22. junija (torek): v toku dneva se bodo uveljavile števine krajevne nevihte s plohami (najbrž dopoldne bo jasno in silna vročina, a popoldne nevihte). 23. junija (sreda): deževno, nagnjenje k nevihtam in ploham. 47 Če je carica bila vedno nekoliko nezaupljiva za uradne predstavnike francoske republike, je pa zato domnevala, da so tudi med francoskim narodom, kakor med ruskim, pravi »božji« ljudje, ki so bili bolj vredni češčenja, ker jih višji in pokvarjeni družabni krogi niso poznali. Neki Francoz se ji je zdel orodje božje previdnosti, ki naj bi usližal njene najbolj goreče želje. Dejstvo, (fa Mon-sieur Philipe.ni bil v čislih v Parizu In da je njegov sloves bil precej dvomljiv, ni zmanjšalo caričinega zaupanja. Prerok, ki ga rojstna dežela ni priznala, je brez dvoma moral biti velik prerok. Njeni čudni odnošaji do skrivnostnega čudodelnika iz Lyona so se začeli kmalu po vrnitvi carske dvojice v Rusijo. Posredovalka teh odnošajev je bila princesa Milica, Videli smo že, dn sta bili princema Milica in njena sestra velika kneginja Stana v prijateljskih odnošajih s cariro. Aleksandra je občudovala izobraženost veliko kneglnje Milice, njen prezir do visoko družbe in njeno strnstno zanimanje zn nadčutni svet. Nikakor pa carica ni odobravala njenega pretiranega zanimanja za oknltl-slične pojave, ki jo je privedlo do tega, da so Jo udala spiritizmu. Poletno bivališče velikega kneza Petra in njegove žone Milice je postalo sedež spiritističnih soj, katerih sla so udeleževala kneginja Stana in njen bodoči drugi mož, veliki knez Nikolaj. Carico jo privlačeval ta skrivnostni in neznani svet, a bala se jc, prepustiti se mu, ker se je v svoji globoki vernosti bala greha. Velika kneginja Milica pa spiritističnih sej ni smatrala kot zabavo, ampak se je z vso resnostjo lotila proučevanja okultnih ved in je proučevala neznane sile, ki se skrivajo v človeku. Zdelo so ji je, da je v Mon-sieur Philipu odkrila čarodeja, ki Je v posesti največjih skrivnosti življenja. Sla ga je obiskat v Lyon in obe s sestro Stano sta se silno navdušili zanj. Kmalu sta tudi carico navdušili zn tega skrivnostnega človeka in cclo car nI ostal izven tega vpliva, bodisi zaradi vpliva, ki ga je carica imela nanj, bodisi zaradi zgleda velikega kneza Nikolaja, ki je tudi postal goreč privrženec skrivnostnega Francoza. V poletju 1020 Je Monsiour Philips prišel v hišo velike kneginje Milico in bil tukaj središče intimnega kroga, kateremu sla so pogostokrat pridruževala tudi vladarja. Mnogim jo vzbujal naravnost praznoveron strah. Trdili so, da pozna tudi misli posameznikov. Nekoga dne jo pribočnik velikega kneza Nikolaja v Francozovl prisotnosti slabo mislil o njem; ta so je nenadoma okrenil proti njemu in živahno odgovoril na lo, kar si je bil pribočnik mislil. Nekoč jo bilo pripravljeno v hiši velikega kneza Nikolaja srečanje fnod lyonsklm čudodolnikom in očetom Ivanom iz Kronstadtn, duhovnikom, ki ga je prestolnica časlila kot čudo-dolca. Oba moža sla se umaknila k nekemu oknu in se dolgo glodala iz oči v oči v prisotnosti večje skupino ljudi, ki so ju molče opazovali. Nista spregovorila niti besedice. To pa jo bilo popolnoma razumljivo, kajti Filip ni poznal ruščine, oče Ivan pa prav tuko ni znaj francoski. Toda zdi se, da sla si kljub temu izme-njalu svoje misli in vsi navzoči so pozneje trdili, da sta oba bila zadovoljna s seBlankoin in sla drug drugega smalrala kot človeka visokih sposobnosti. Predolgo lil bilo, Po hI hoteli opisati vse tovrstne dogodke, ki naj lil dokazali, kako velik je bil Filipov ugled. Če jc vplivu zapadel veliki knez Nikolaj, ki je bil prave vojaške narave, jn lahko razumljivo, kako je bila prevzela rarlca, ki je živela neprestano pod vplivom fiksno ideje, da bo čudežno dobila sina. Kmalu se je overila, da ji jc tejja vsemogočnega čudodelnika poslala božja Pre- vidnost, da usliši njeno gorečo željo in kmalu je z nepopisno srečo zaznala prve znake bližnjega materinstva. Ali naj domnevamo, da je bilo res, kar se Je takrat trdilo, da se je namreč Filip poslužil spiritističnih soj, da je carico pri-vedel v stanje, ki ga je tako žolelal Nikakor ne moremo tega trdili. Zdravniki poznajo sicer redke primere neprave nosečnosti, ki jih povzroča histerija. Nnj bo kakor koli, carica, ki je bila že štirikrat mali, jo bila prepričana, da bo v kratkem zopet dobila otroka. Vsi, ki so živeli okrog njo, so bili o tem prav tako prepričani. Ko pa so nekega dne morali poklicati zdravnike zaradi caričinega zdravstvenega stanja, so ti ugotovili primer avtosugeslije... Razočaranje je | bilo strašno. Da bi se zalrlo govorice, ki so krožile, posebno v visoki ' družbi, so zdravniki podali izjavo, da gre za splav, a nihče ni verjel tej njihovi izjavi in govorice so postale še bolj strupene. Vsa zadeva je postala žo pravi škandal. Poleg tega pa so prihajala iz Francijo poročila, ki bo označevala Filipa kot zelo nevarnega slo-parja. Preiskavo politične policije so ta poročila dokončno potrdile. Francoska vlada jc obzirno opozorila carja. Ni preostalo drugega, kakor da so nesrečnega čudodelnika spravili s pota: Monsieur Pliilipe so je vrnil v Lyon in se nikdar več ni prikazal v Rusiji. Čudno pa jo, da vsa ta žalostna zgodba ni zmanjšala njegovega ugleda v raričinih očeh. Zanjo je Filip ostal vodno >božJi človek'-, ki ga nihčo ni razumel in ki jo postal žrlev strašnega obrekovanja. Bila je vodno prepričana, da jo zanjo in zn njenega soproga bil poslanec božje Previdnosti, skrivnostni prijatelj, ki ju bo varoval pred vsako nevarnostjo, četudi Ju je moral zapustiti... Tli lela pozneje, 20. julija 1905, jo car zapisal v svoj Dnevnik: »Nocoj smo zvedeli, da je umrl Mr. Philip! In prav danes Je Raspulin pridobil na dvoru. Zdi so, da je carica v njem spoznala o neki Filipovi napovedi, V Petrogradu se je govorilo, tla le natančno napovedal dan svojo smrti. Poleg toga je carski dvojici tudi napovedal, da bo k njima prišel drug »božji Človek«, ki ga ho božja Previdnost poslala namesto njega ruskima vladarjema ln njuni družini. V organizirani skupnosti napredujejo rejci Zadruga malih gospodarjev dobavlja krmo za 400 koz ter za 30.000 kuncev in perutnine V dvorani Nabavljalne zadruge železničarjev je bil včeraj občni zbor »2egoze«, Splošne gospodarske zadruge železničarjev Ljubljanske pokrajine. Zbrali so se požrtvovalni možje, ki skrbijo za skupni blagor malih gospodarjev ter poročali svojim članom o delovanju preteklega poslovnega leta. Iz poročila upravnega odbora posnemamo, da se je društvo na moč prizadevalo, da bi olajšalo oskrbovanje rejcev malih živali, zlasti kuncev, Derutnine in drobnice. Organizacija si je prizadevala,da bi oskrbela svojim članom najprej potrebno zimsko krmo. Letina je bila v preteklem letu ugodna, zlaoi velja to za korenje in peso, vendar je društvo naletelo na nerazumevanje pri dobaviteljih, ki so se potegovali za previsoke zaslužke. Pred letom si je zadruga omislila mlin za mletje kosti, in jc mlela nad 1000 kilogramov kosti mesečno, zdaj pa je dala mlin zadružnikom samim na razpolago. Sezijo krmljenja prašičev so sicer zamudili, ovsena moka pa je ostala za potrebe letošnje jeseni. Pri pripravljanju močnih krmil, tako imenovane ovdekoklaje, to je mešanice ovsa, detelje in divjega kostanja se je moralo društvo šele učiti. Recept so sestavili strokovnjaki teoretiki, mešanica pa se v začetku ni povsem obnesla, zdaj pa so tudi te težave že premoščene. V zvezi z nekdanjo kunčjo farmo na Muljavi, je ustanovilo društvo svojo strojarno. Pri sedanjih pogojih in po prvih izkušnjah bo lahko strojarna precej aktivna in bo rešila pred propadom na tisoče kunčjih kožic, iz katerih bo nastalo usnje oziroma krzno. Zlasti ugodno pa jc bilo poročilo o predilnici, ki jc prinesla lep dobiček. Velikega pomena za zadrugo je sodelovanje z Zvezo in z ljubljanskim društvom Mali gospodar, s katerim se je društvo zlilo v skupnost in je zadrugi odmerjena gospodarska stran, Zveza pa si je pridržala strokov, o udejstvovanje. Tako je prišla zadruga od prejšnjih nekaj sto članov do sedanje moči, ko ima v svojih vrstah čez 1000 neposrednih in nadaljnih 3000 posrednih članov, ki so včlanjeni pri članici Zvezi d. M. g. Za svoje udejstvovanje je naletelo društvo na razumevanje oblasti, posebno pa na razumevanje Prevoda, ki mu je zaupal razdeljevanje doznačenih krmil za male živali za vso Ljubljano. Če pomislimo, da mora skrbeti društvo za preskrbo krmil za 400 koz, pa za 20 do 30 tisoč kuncev in za približno enako visoko število perutnine, tedaj dobimo predstavo o pomembnosti splošno koristnega udejstvovanja za malega človeka, ki je zadružne pomoči najbolj potreben. Tc živali porabijo letno do 1000 ton sena in najmanj 30 vagonov druge krme. Kaj se da doseči s pametnim gospodarstvom je razvidno iz letaka, ki ga nedavno je izdala zadruga. Na milijone lir več vrednosti se lahko ustvari vsako leto z razmeroma majhnimi inveslicijami. Prav v ta namen je društvo oskrbelo za svoje člane naprave, katerih si mali gospodarji ne bi mogli omisliti posamič: sušilnico, mlin, valilnico in podobno. V spomin Janezu Južnu Dne 22. jun. 19+3 mine leto, kar jc bil s svojega doma odpeljan in se ni več vrnil, fant Jan c z Južna iz Dobravic štev. 5. Omenjenega dne je po težkem dnevnem delu družina trudna sedla k večerji bolj pozno kakor po navadi — ob I>4)1 10 zvečer. Niso še pričeli z jedjo, ko so udarila puškina kopita na zaklenjene duri. Janez Južna, kot gospodar — naslednik po 6 mesecev prej umrlem očetu, je šel mirno odpret. Neznanci so ga zvezali in odvedli v noč, golo-glavega in golili nog, ker je nosil kratke hlače, trudnega po težkem poletnem delu in lučnegu. ker še ni okusil večerje. Niti »Z Rogom« ni utegnil reči do smrti preplašeni materi, sestri in rejenki. Čez. deset minut so se neznanci vrnili in odgnuli s hleva 630 kg težkega vola. Jane/. ' Jučlna se je rodil svojim staršem 1. XI. 1901 kot tretji otrok in edini sin. Objokujejo ga mati-vdova in štiri sestre. Nckutcre priče so izpovedale, du je bil Janez tretji dan na »Brezovi rebri« na Gorjancih obstreljen in potem zuklun. Njegovo truplo se ni našlo. Zakaj pn je moral umreti? Pač zato, ker je bil zgled praktičnega katoličana. Ril je vzoren fant, požrtvovalen cerkveni pevec, prosvetar. Naj počiva v miru v neznanem grobu! Glede zadružne valilnice sc je letos marsikaj izboljšalo. Lansko leto je imelo društvo težave s primernimi prostori, letos pa si je lahko izposodilo še tri inkubatorje in vali hkrati nad 1500 jajc. Valilni rezultati sicer niso bili tako ugodni, kot so pričakovali, zato pa je treba iskati vzroka v pomanjkljivi prehrani perutnine. Predilnica je v obratu brez prestanka. Sprejela je nekaj manj kot 300 kilogramov angorske volne in približno isto količino ovčje volne ter prinesla temu primeren dobiček. Glede predilnice je poročal upravni odbor, da jo bo treba razširiti, ker je zanjo vedno več zanimanja. V strojarni so ustrojili 2400 kožic po naročilu članov, nadaljnih 3600 kosov pa so odkupili. Zanimivi so tudi podrobni podatki o delovanju v sušilnici Nasušili so približno 6000 kg divjega kostanja, nekaj nad 1000 kg jesenske detelje in topinaburja v težini nekaj nad 400 kg moke. Dalje so nabraii 800 kg oranžnih in citroninih suhih lupin. Akcija za presrbo zimske krme je dala naslednji uspeh: efektuiranega je bilo 12.000 kg ovsa, 8500 kg sena in detelje, 50.000 kg korenja, pese in repe ter 25.000 kg drobnega krompirja. Da bi dobila Notranji odpad Opazna resnica je, da se del sodobne umske elite vedno bolj blizu oni lestvici idejnih vrednot, ki jo jc v glavnem v dobi iiidividuuli/nia in naturalizma zapustila, i o je obrnila katolicizmu hrbet ter mu postala ali nasprotnica ali pa njegova hladna, brezbrižna opazovalka, in cenejšo zimsko krmo, je najela zadruga v najem f del umske elite hoče po dolgih blodnjah priti io pre- t zopet k resnici in krčevito išče poti nazaj. Mno- košnjo v bližini Kočevja in upa, da bo tako preskrbela zadostno količino sena za prehrano koz in kuncev. 2e iz navedenega kratkega poročila je razvidno, da si jc »2egoza« resno prizrdevala za koristi svojih članov in da se je razvila v veliko zadrugo, ki ima zlasti v današnjih časih svoj važen pomen. Mimogrede šc omenjamo, da smo na občnem zboru, ki je potekel v složnih pomenkih in v sporazumnih načrtih za bodočo sezono zvedeli, da se je pisarna zadruge preselila iz podstrešne sobice 2clezničarskc nabavljalne zadruge na Gallusovo nabrežje. Slovenski čebelarji so zborovali Pri nas je 1286 organiziranih čebelarjev, ki oskrbujejo čez 21.000 čebeljih družin Včeraj dopoldne se je vršil v Ljubljani občni zbor Slovenskemu čebelurskega društvu, ki ga je vodil predsednik g. A. Znideršič. Najprej je pozdravil zustopnika kmetijskega oddelku Vis. komisarijuta g- dr. Puša, zustopnika mestne občine g. inž. Mučka ter znstopniku Združenja kmetovulcev g. inž. Suhadolca, i>otom pu se je spomnil umrlegu čustnega članu Martina lliimku. ki ima zu razvoj slovenskega čebelarstvu velike zasluge. I/ poročil posnemamo, da je imelo SČD 46 podružnic s 1127 čluni. Zaradi odsotnosti tajnika in blagajnika je vodil njune posle g. Karel Kolini. Društvo je izdajalo za svoje člane strokovno glusilo »Slovenski čebelar«, ki je izhajal vsak drugi mesec 1111 16 strnneh. Kuko potreben je tak list zn nuše čebelarje, sodimo po številu nuročnikov, ki jih je 1148. Odbor je pripravil vse potrebno za ustnno-vilev dveh plemenitih postaj zu matice, prvo na Rakitni, drugo pa nu Gorjancih. Na obeli l*> vzrojal čistokrvne maticc z. najboljšimi lastnostmi. Po vsej pokrajini je. imelo društvo se-tleiu opazovalnih postaj. Prizadevalo si je, du Nastop gojencev Glasbene Matice Zadnja produkcija Glasbene Matice v tem šolskem letu jc bila posvečena vokalni glasbi, tako solistični kot zborski. Kot solista sta nastopila Draga Vidmarjeva in Ladko Korošec. Vidmarjeva ima dober in lepo šolan sopran svetle barve; poslušalca privlači polnost in zdrava svežost njenega glasu; tudi večji prostor lahko obvlada; arija Mirni iz >La Boliemc, ki jo je solidno izvedla, priča o njenem resnem delu in stremljenju. Pri podobnih nastopili želimo Vidmarjevo čim večkrat videti na odru. — Baritonista Korošca smo letos že na več nastopih imeli priliko omeniti. Tudi ta njegov nastop je bil prav posrečen; posebno občuteno je odpel Preinrlov »Meinento mori«. Ostali spored je izpolnil mladinski, ženski in mešani zbor šole Glasbene Matice. Vse zborovske nastope je vodil ravnatelj Mirko Polič. Prvenstvo je odnesel ženski zbor z dvema Šantlovima skladbama; zvenel je enotno v vseh glasovih; tudi dinamika, agogika, (raziranje in drugo, kar spada v poglavje o lepem petju, jc bilo na mestu. Od mešanega zbora v tej sestavi, ki jc bolj priložnostnega kot stalnega značaja, nc moremo pričakovati zvočne zlitosti in tolike vpetosti kot jo dobimo pri zborih, pri katerih spada menjavanje članstva skorajda k izjemam. Vendar so mnoga mesta prav lepo zvenela; posebno je treba podčrtati dejstvo, da so se dobro vživeli tudi v pesmi, ki so po izrazu (Ferjančič) ali po tehniki (Lajovic) mlajšim ali celo najmlajšim pevcem (nekatere bi po videzu smatrali še za ljudskošolske obveznike) kolikor toliko teže dostopne. In kaj bi rekli o mladinskem zboru? Ko gledamo ob kakem telovadnem nastopu, kako hlača kak kralkonožni junak v svojem koraku in drugi pri prostih vajah mahne ali se obrr,e v drugo smer kot ostali, se mu dobrodušno nasmehnemo. Posebno pri mladini velja latinski rek: Čeprav manjkajo moči, vendar (je treba pohvaliti vsaj dobro voljo. Že sam pogled na številni pevski drobiž, ki se gnete na odru, je razveseljiv; marsikatera skladba jim je prav lepo zazvenela; vendar pa jc treba že kar pri najmlajših paziti na najbolj navadne napake in jih počasi pričeti trebiti; to so zlasti: otrokom lastno preširoko vokalizira-nje, ritmična neenotnost, preveč enakomerno akccn-tuiranje (primerjaj tudi deklamiranje ljudskošol-skih otrok!) in podobno; tudi pri izboru pesmi ne kaže seči previsoko, rajši nekoliko niže. — Občinstvo je vse nastope mladih pevcev navdušeno pozdravljalo. —- Vidmarjevo je pri klavirju spremljala Marta Bizjakova, Korošca Silva Hrašovčeva, nekatere zbore Mirca Sancinova. M. T. je skrbelo za razširjanje medečih rastlin. Imelo je vrbišče nu vrtu Janševegu doma iu nu Burju. Po najnovejših izkušnjah jc društvo priporu-culo uvedbo kranjiča iu je razposlalo svojim društvo brezplačne vzorce enotne mere. Po vsej pokrajini je bilo I286 organiziranih čebelarjev, ki so imeli 18.40") A2 punjev, 2t>S» kranjičev in 266 prašilčkov. Skujmo torej 2I.3">4 čebeljih družin. Zdravstveno stanje čebel je bilo v preteklem letu povsem zadovoljivo. Ncli/ljivih čebe- J lunini sestavil i/" nekaterih osnovnih zuhtev bit ljih bolezni 111 bilo. Društvo ima za slučaj kuž- f nos(j _ ^ IMorn , njjmj r„člinnli kljub vsej svoji negativni usmerjenosti, kajti brez njih Iii zopet ......... ...---- gim bo brez dvomu to uspelo, mnogi pa bodo najbrž ostali sredi poli, bodisi, ker še niso do dna doumeli bistvu in vloge katolicizma v svetu, bodisi, ker so še vse preveč pod vplivom katolicizmu nasprotnih gibanj. To se zlasti čuti — tudi pri nas — v književnosti, ki jc bila vedno zvest odraz miselnosti in duhovnih stremljenj med umsko elito. Dočim je v polpreteklosti bohotno poganjala v najrazličnejših oblikah ro/krujulnn miselnost individuali/.mn in idejnega cinizma, je mogoče opaziti v sedanjem književnem prizadevanju neko resnobo, ki sc nekako sramuje preteklosti in se skuša odmaknili korak /u korakom 110 višjo ruven idejne odgovornosti. A nikakor si ne smemo prikrivati dejstva, do je veliko večji del umske elite, tisti tlel, ki se nam zdi, dn stoji nekako ncopužen in neaktiven v ozadju, notranje bolj kot kdaj razkrojen in da je prav za prav že prišel do tiste stopnje ru/voja, ko se razkroj nenadoma in skoraj nasilno ustavi, ko nc more iti dalje, ker bi drugače začel razjedati iu uničevali bit samo, ki pa je neuničljiva. Na tej končni stopnji razkroja se duh samega sebe nekako negn-tivno zave, sune razvaline 01I sebe in začne 1111 negativni ravnini, ki jo je prej povodenj razkroja očistila temeljnih vrednot, graditi stavbo novega človeka. To človek naj bi bil nekak antipod onega bilja, ki je ustvarjeno po božji podobi. Na novem »moralnem« sistemu, ki si gn je v nasprotju s krščanskimi moralnimi nor- n 1I1 bolezni zavarovalni sklud, ki je nurusel na 5710 lir. Iz tega sklada daje v slučajih potrebe podpore. Društvena knjižnica šteje 646 strokovnih knjig. Svojim članom je društvo oskr-bovulo potna dovoljenja, dn so mogli oskrbovu-ti svoje čebele izven bloku in jih vozili nu pašo v raz. ne k r« je pokrajine. Nadzorstvo nad društvom jc vršilo Združenje kmetovalcev. Iz blagnjniškegu poročila posnemamo, da jc znašal promet upravnega oddelka in Janševegu doma 33J.8IS lir. Skupnega premoženja pn jc bilo 431.624 lir. Premoženje je torej naraslo zn dobrih 9.< H H) lir. Društvena čebelurnn je iinelu nn koncu letu 1942 173.000 lir premoženja. Pre-gledovalec računov g. I. šmajdek je poročal, da so vsi računi v najlepšem redil iu je predlagal odboru ruzrcšuico, kur so zborovale! so-glusno sprejeli. Ker je |K>tcklu neknterim člnnom funkcijska doba, so bile nu dnevnem redu tudi volitve. Izvoljeni so bili vsi prejšnji člani in siccr cg. Dermelj Mirko, Ločniškar Franc, Ruič .Slavko, Scuegučnik Edi in Vulcs Josip, /a namestnika sta bila izvoljena gg. Aleš Franc in Rome I'rane, /.a pregledovalea računov pa gg. Franc Resmun in Ivnn šmajdek. Poslovodeči blagajnik g. Kobul je prebral proračun za I. 1943, ki je bil sprejet in znuša 31.000 lir. Posebnih predlogov ni bi lo. Po občnem zboru je bila seja širšega odliora, na kateri se je izvršilo konstituiranje odboru. Ostali so vsi (unkciouurji s predsednikom Žuideriičcm nu čelu. Iz gospodarstva Iz zadružnega registra. Pri hranilnici in posojilnici, zadrugi z neomejenim jamstvom v Metliki jc bil izbrisan umrli član upravnega odbora Franc Tome, vpisan pa je bil posestnik Rus Matija, Do-bravica št. 26. — Pri Hranilnici in posojilnici, zadrugi z ncom. jamstvom na Robu je bil izbrisan član upravnega odbora Lenič Anton, vpisan pa Cimperman Janez, užitkar v Krvavi peči St. 2. Delniške družbe v Italiji. Italijanski družbi za delniške družbe je bilo lani predloženih 13.330 aktov, in 22.813 bilanc delniških družb, skupno torej 36.143 aktov, knr predstavlja v primeri z letom 1941 povečanje zu 3.143 aktov. Ministrstvo za korporaciie jc dobilo 275 prošenj za predhodno dovolilo ustanovitve novih družb, zvišanja glavnice in izdaje obveznic. Prošenj je bilo ugodno rešenih 232 /a 5.833 ^ milij. iir, 43 pa jc bilo zavrnjenih za 198.5 a milij. lir. 4 Italijanske industrijske družbe. Ernest f Breda, Milan, izkazuje za lansko leto poveča- 4 nje čistogu dobička od 44.1 na 50.3 milij. lir, f vendar ostnne dividenda 15% na delniško glavnico 200 milij. lir nei/premenjenn. Sklenjeno je bilo zvišanje gluvnice na 230 milij. lir. — Industrijska družba San Giorgio v Genovi izkazuje čistega dobička 16.3 (13.9) m 1 i j. lir in ostane dividenda v znesku 8.4% brutto neiz-premenjena. Knrtcli na Hrvatskem. Pri zndnjom štetju kartclov nn Hrvatskem leta 1939 so našteli 1 kartclov, do aprila 1941 jc bilo ukinjenih 33 sani v sebi ra/pndel — ler i/, negacije duhovnih vrednot, postavlja sebi in svojim potomcem novo bodočnost in ustvarja »novo družbo«, ki jo oplaja in poživlja počelo negacije. S psiholoških vidikov jc la sprevrat umske elite razumljiv. Ob koncu razkroja duševnih vrednot se more zgoditi troje: ali popolen konec v duševni rn/.kinnosti, ali streznjen je in i dvig nad uičlo duhovnega termometra, ali pa 4 nekak dcinoničcn preporod, ki pripusti nojuiij-nejše pozitivno, dn nn njem smotrno in pre-rnčunano zgrnili negacijo dobrega. V to tretjo obliko duhovnega sprevrnla pada v velikem delu sočasna uinsku elitn z neko brezbrižno mirnostjo, n istočasno s lioleno načrtnostjo. V dobi razkroju, ki gn netijo, pospešujejo in nn-4 ravnost organizirajo različna gibanja, nam je 4 ta del umske elite nekako odtegnjen, dn ga sko-f raj ne opazimo. Njegov takorekoč edini živ-t Ijenjski p rog rum je v tem čnsii visiiko stopnjevan innteriuli/.em. ki je nebrzdan in radikalen. Toda ko sledi dobi razkroja ustulilev v negaciji, stopajo ncnndomn nn dnn vrste ljudi, prekaljenih v /Iii. doslednih iu nepopustljivih borcev idejnega niliilizmn. Odkod se nabira In knder v skrajnem ma-terinliz.mu toncčili plasti? Ali ga ni moglo pre-kvasiti krščanstvo, saj vcmlur živi sredi krščanskega občestva in je takorekoč še vedno njegov sestavni del? Tnko se sprašujejo mnogi, ki še niso spoznali, da gre danes ne morila /a posamične zablode v vrslali ra/iimnišlva, temveč zn mnsoven notranji odpad od krščanstva in sploh od duhovnosti. Krščanstvo je tem ra-/iimniškini plusteni znano le v toliko, v kolikor ga morajo poznati, dn ga potem laže napadajo in rušijo. Drugače so se 11111 notranje docela odpovedali in od njega odpadli. Morila še (a in oni nosi na sebi kak viden znak pripadnosti h krščanski skupnosti, n lo je zgolj viden znak, ki je v glasnem nasprotju z notranjo usmerjenostjo. V resnici pil jc ves ln inteligenčni knder /nklet sovražnik krščanstva in šp zlasti katolicizma, notranje popolnoma prežet z nc-gativizmom in rušilno gorečnostjo. Od tu izhajajo strupeni hlapi dalje v vrste zvestih, povzročajo razporc in nesoglasja ter rušijo edinost katoliškega občestva. Zdi se. do tn notranji odpnd umske elite vse premalo upoštevamo. V praksi delamo tnko. kakor bi šlo za trenuten nesporazum, ki sc s taktičnim dogovorom dn brez sledil i/hrisnti, kukor bi z nenadno, /goli zunanjo preformu-Incijo hilo mogoče prehodili v So 0110 dolgo in težko razvojno pot. ki jo zahteva notranja duhovna preobrazba. Delo zopetne osvojitve leh neprijaieljskih ru/uniniških plosti se bo pač. moralo izvajati na vse drugačen način, z ono neutrudno, požrtvovalno in načrtno nkrijo, ki gre od osebe do osebe in ki jo katoliška elita že izvaja nn tako-odličen način. v. kurtelov, v nadaljni dobi od 10. aprila 1943 pu do I. junija 1943 jc bilo ukinjenih 43 nadaljnih kurtelov. KULTURNI OBZORNIK »Duhovna bramba« in »Kolomonov žegen« Prof. dr. Graienauer je v zadnjih Razpravah I. razreda Akademije znanosti in umtenosti v Ljubljani napisal tudi zanimivo razpravo o znanih slovenskih praznoverskih knjigah, ki so bile zelo razširjene v XVIII. st. pri nas in drugod pod imenom »Duhovna bramba« in »Kolomonov žegen« ter ju natanko raziskal in razložil v vseh v poštev spadajočih ozirih. O teh knjižicah, ki so sc širile predvsem v slovenskem delu Koroške kot ljudska praznoverna literatura, se je pri nas že mnogo pisalo od Čopa dalje vse do naših dni, ko so se z njimi pečali zlasti Pajek, Mam, Steska, Simonič, Šlebinger, Kotnik, Ramovš, Kidrič, Koštial, Glonar in Grafenauer, ki je z njima začel svojo znastveno pot kot mlad profesor (1907). Pisatelj zdaj pregleda vse dosedanje razlage, nato pa kulturno zgodovino in tipografsko opiše vse doslej znane primerke obeh knjig ter jih analizira do slednje črke natanko, ugotavlja posamezne izdaje po realitivni starosti, obenem pa po tipih črk tudi tiskarne, kjer so se tiskale, v kolikor se seveda da dognati. Tako pride do rezultatov, da je najstarejši tisk Kolomonovega žegna nastal v letih 1736—1739, ali morda tudi pozneje med 1740—1745 ter ga je natisnila neznana tiskarna, ki je 1. 1705 tiskala nemško knjigo »Geistl, Schild-Wache«. Prvi tisk Duhovne brambe je po vsej verjetnosti iz 1. 1747, tiskan v isti tiskarni. Nato pa sledi Egrov ponatis DB verjetno iz 1. 1810 (Ljubljana), posnetek prve DB okoli 1. 1820, verjetno iz tiskarne Kienreicha v Gradcu, posnetek prvega Kolomonovega žegna okoli 1. 1830 iz iste tiskarne ter štajerska verzija DB iz okoli 1. 1835 neznanega tiskarja. To je rezultat prvega dela obširne razprave. Drugi del pa govori o slovenskih predlogah koroške Duhovne brambe in Kolomonovega žegna Pri nas sta se ti dve knjigi prepisovali od »bukovnikov«, preden so izšli knjižno. In 11 takih odlomkov iz Duhovne brambe razbira dr. Grafenauer podobno po jezikovni in pravopisni strani, kakor tudi zapiske odlomkov iz Kolomonovega žegna in njih sestavine ter razna medsebojna razmerja, zlasti razmerje med štajerskimi in koroškimi bukovniki, ki so bili precej drugačni. V koncu po posebno podčrta kulturno zgodovinski pomen koroških bukovnikov ter teh praznovernih koroško slovenskih vražarskih knjig. Dokazujejo namreč, da je bila ta napol narodopisna bukovniška književnost že od prvih po-četkov, ko se jc nekako ob prevalu XVI.-XVII. st. začela razvijati, v tesnih stikih s književnim razvojem osrednjih slovenskih pokrajin Osnova njihovemu pisemskemu jeziku ni bilo čisto ziljsko ali rožansko ali podjumsko narečje, ampak osrednje-slovenski književni jezik, kakor so ga izoblikovali in ustalili slovenski protestantski pisci XVI. st., predvsem Dalmatinova Biblija, tudi njihov črkopis in pravopis. Sprejeli so oboje kakor so to storili tudi katoliški pisatelji, ter s tem ohranili strnjenost slovenskega kulturnega razvoja od srednjega veka do novejšega časa. Res se je začel tudi tu uveljavljati novejši razvoj slovenskih narečij in razkroj starega pravopisa, vendar pa starega skupnega književnega jezika ni na Koroškem izpodrinilo. In ta podtalna literatura je doživela še čase, ko je stari književni jezik in pravopis z Japljevo in Ku-merdejevo izdajo Sv. pisma na novo oživel, ko je v Kopitarju dobil svojega znanstvenega slovni-čarja, v Vodniku in Ravnikarju pesniškega in proznega reformatorja, ko sta se Gutsman in Jar- nik priključila tudi koroške Slovence dokončno v skupni slovenski kulturni in književni razvoj. To je rezultat važne razprave dr. Grafenauerja v publikacijah naše Akademije, katere dopisni član je. Kot posebna knjiga pa je izšla v Akademiji tudi njegova velika študija o Lepi Vidi, s katero je zbral in razložil vso vednost o tej naši lepi narodni pesmi. O njej pa bomo še govorili, t. d. Sklepne produkcije Glasbene Akademije Šolsko leto se bliža koncu; tudi glasbene šole nižje in višje vrste prikazujejo na sklepnih nastopih sadove svojega dela med šolskim letom. Glasbena akademija je napovedala več takih nastopov, od katerih se je prvi vršil zadnji petek; spored ie bil mešan (petje, klavir, čelo in klarinet), uspeh nastopa splošno dober. Baritonist Pertot Dušan ima že dokaj izvežban glas svetle barve, ki kaže razvojno tendenco proti višini; nižinam še deloma manjka prave sproščenosti, kakor tudi ponekod predvajanju dovoljne ob-čutenosti in doživetosti. — Pianistka Bernetič Darinka je obe Borodinovi skladbi, od katerih je zlasti prva močno občutenjskega značaja, z razumevanjem odigrala; to ji štejemo toliko bolj v dobro, ker zahtevajo glasbeno tako poglobljene skladbe za pravilno interpretacijo že lepo mero zrelosti. — Klarinetist Bajt Marko je tehnično žc na visoki stopnji; delikaten inštrument kot je ravno klarinet, zahteva od izvajalca posebne spretnosti in, rekel bi, muzikalne občutljivosti, da ne prekorači meje estetsko še sprejemljivega tona; razen nekaterih izpostavljenih mest je Bajt v tem oziru sklošno zadovoljil. — Pianistka Groebming Mir-jana je poleg muzikalne nadarjenosti pokazala tudi smisel za jasno in prozorno klavirsko igro, kar ni vsakemu dano. — Stanič Jelka in Dražil Srečko sta zaigrala Corellijcvo sonato za dve violini iu klavir v c-duru; pri klavirju je bil Osana Jože. Važnejše kot tehnični problemi jc pri Corellijti vprašanje, kako pravilno zadeli slog z. njegovimi prepletajočimi in posnemajočiuu se linijami in z mnogimi drugimi značilnostmi tc dobe; nc bi rekel, da so prišle vse tc značilnosti do zadnje pi-čicc do veljave, saj je to mogoče doseči šele po mnogem študiju teh del in še bolj po mnogem poslušanju; vendar sta se oba solista v zvezi s spremljajočim klavirjem močno približala pravemu izrazu. — Pianistka Zidarič Ksenija je z lepo tehniko in s pravim glasbenim čutom odigrala svoje tri skladbe; sem in t|a jc bilo čutiti majhno nesorazmerje med silo, položeno v skladbe in med njih izvedbo; več pezanlnosti na gotovih mestih bi bilo skladbam le v prid. — Celist Poljanšek Ivan tehnično dobro obvlada instrument; tudi intonančno je čisto igral; pristen, pojoč ton. ki šele vdahne tej igri življenje, se 11111 pa še ni odstrl v vsej polnosti; morda tudi Lalojcva skladba r.i te vrste, da bi nudila igralcu priliko za čim večji čustven razmah.— Tudi pianistka Stritar Janja je pokazala prav lepo igro. — Spored so zaključili s Premrlovim godalnim kvartetom v d-duru. od katerega smo slišali tri stavke. Igrali so- Stanič Jelka. Dražil Srečko, žižmond Janez in Poljanšek Ivan. — Prcmrlova skladba gladko teče, ni tehnično njviše zahtevna, je pa glasbeno doživeta in gorko občutena; mislim, da je tudi skladatelj hotel to stran posebej podčrtati; kvartet bo posebno za šolske nastope, ki jim ni prvenstvena naloga reševanje zapletenih tehničnih in glasbenih problemov, zelo dobrodošel kot učna tvarina. Soliste so na klavirju spremljali Ciril Cvetko, Ra/em Fedor in Osana Jože. Nastopajoči so i/šli iz šole proiesorjev Dariana. A. Ravnika, Launa, Slaisa, Sedlbauerja in Skei janca. M. T. nomce Koledar Torek, 22. rožnika: Ahacijt, mučenec; Pavlin Nolski, škof; Inocenc V., papež. Sreda, 23. rožnika: Agripina, devica in mu-fenica; Edeltruda, kruljicu jn sveta žena; Ebcr-liard, škof. Zgodovinski paberkl SI. rožnika 1. 1813., so združeni Spanci in Angleži pre- i magali Francoze pri V i torij i. Španija se je še j v prvi zvezni vojni priključila Napoleonu, toda v bojih z Anglijo je izgubila svojo brodovje in dol kolonij; trgovina jo propadla, finance so bile uničeno. Napoloon jo izkoristil sporo v kraljevi rodbini in pregovoril kralja Karla IV. in njegovega sina Ferdinanda, da sta mu za lelno plačo odstopila svojo državo. Za Španskega kralja ie imenoval Napoleon svojega brata Jožefa, toda Spanci so se dvignili kol en mož proti novemu vladarju, ki jim jo obljubljal lepo prihodnost, svobodno ustavo in sodstvo ter slediti katoliškim redovnikom, kl so jih navduševali za boj proti zatiralcu papežu. Tako je začela ponižana Španija brez denarja vojno s prvo svetovno silo in povzročila preobrat v Napoleonovem življenju. Francozi so se morali boriti z novo šo neznano silo — z narodnim čutom, ljudsko dušo. Ta sila je osramotila izurjene vojiike in izkušeno maršale. Spance in njihove zaveznike Portugalce so podpirali z denarjem in četaini Angleži, največji in najvztrajnejši sovražniki Napoleona. Ko so Angleži pri Lizboni ujeli francosko vojsko in zasedli Portugalsko, je prišel Napoleon sam z veliko vojsko na Špansko in zasedel Madrid (1808). Ko pa jo naslednje lelo izbruhnila vojna z Avstrijo in je moral del čot zapustili Španijo, so bili Francozi zopet večkrat premagani. Po končani avstrijski vojni so Francozi znsodli skoraj celo državo, le pri Torrea Ved ras se jo posrečilo VVellingtonu, da jo oiibll naskoke Francozov, jih nalo prepodil iz Portugalske, jih v času ruskega pohoda premagal pri Salamanci (181'2), zasedel Madrid ter po odločilni zmagi pri Vitoriji pognal zadnja ostanke francoskih čet preko I'ire-nejev — I. 1038., Jo umrl Radivoj Peterlin Potniška, rojen 28. januarja 1870 v Kamniku. Gimnazijo jo obiskoval v Ljubljani, Novem meslu in Kranju, pa moral še pred maturo k vojakom. Po prevratu se je vrnil v domovino in glužboval pri Okrožnem uradu v Ljubljani. Prve spise je objavil v dijaških listih, pozneje v Vrtcu in Slovencu, pa tudi v Lj. Zvonu. Leta 1912. je izdal lastno zbirko ~ Po cesti in stepi«, kjer v preprosti liriki izraža vtise s svojih potovanj in veliko ljubezen do naravo. Veliko je tudi prevajal. 22. rožnika 1. 1593. so združeni Hrvati in Slovenci premagali Turke pri Sisku. Turki so doma na ozemlju med Uralom in Altajem, tam so imeli v začetku srednjega veka veliko državo, ki je pa kasneje propadla. Del Turkov sc jo umikal pred Tatari. ki so pod vo^tvoin Džingisknna osnovali okoli 1. 1200. veliko državo v vzhodni Aziji, in našel zavetje v Mali Aziji, kjer si je polagoma osnoval novo državico. V dobrih 100 letih so si Turki do kraja srednjega veka osvojili ves balkanski polotok, posegli še preko Save in Donave v Srednjo Evropo, uničili madžarsko vojsko pri Mohaču (1526), oblegali Dunaj, pa so so morali umakniti. Šele po smrti sultana Sulejmana IL Veličastnega pod Sigelom, ki ga je junaško branil Nikolaj Zrinjski (1500), so sklenili Turki mir z gospodarjem slovenskih in hrvaških dežel. Toda turški poveljniki so na lastno pest še. nadalje napadali sosedne pokrajine. V obrambo meje so utrdili mesta in zgradili posebne trdnjave (Kar-lovoc). Posebno delaven in podjeten je bil bosanski poveljnik Hasan paša, osvojil je BIhaS (1502) in začel oblegati Sisek, njegova vojska jo štela 18.000 rednih vojakov In ca! 20.000 iregulafnih čet. Krščanska vojska, ki je hitela obleganemu mestu na pomoč, je štela komaj nekaj nad 5000 mož, toda kljub malemu številu so kristjani na praznik sv. Ahaca okoli 1 ure popoldne udarili 7, vso silo ua sovražnika; zlasti po zaslugi odločnih strelcev je bila v ničli uri bitka odločena. Turki premagani. Od Turkov, ki so se udeležili bitke, se je rešil le mali del, vse drugo je poginilo pod krščanskim mečem ali pa se potopilo v Kolpi, med drugimi tudi sam Hasan paša in 0 begov. Vest o zmagi je silno vzradostlla ves krščanski svet, posebno pa so se radovali Slovenci in Hrvatje, ki so od turške sile največ trpeli. Hrvatje so postavili na bojnem polju kapelico v čast sv. Ahacu, podobno cerkvico so zgradili tudi Turjačanl v bližini svojega gradu. O bitki pri Sisku poje tudi slovenska narodna nesem, ki si je izbrala za glavnega junaka konjiškega poveljnika Adama Rav-barja s Krumporka. Ljubljanski škof Tomaž Hren je dal iz Hasanove obleke napraviti za ljubiian-sko stolnico mašni plašč in dve dalmatiki. Plašč je še ohranjen in se navadno rabi na dan svetega Ahaca. Osebne novice — Petdesetletnica g. župnika Cirila Milavca. Z Abrahamom se jc v nedeljo, 20. junija, srečal g. Ciril Milavec, župnik v Zelimlju. G. župnik je marknntna osebnost, duhovnik po božji volji in znan javni deiavcc, ki se je po- vsod, kjer koli je služboval, žrtvovul za blagor ljudstva in v slavo božjo. Znan je kot odličen govornik in marljiv organizator. Leta 1918. je takoj po mušniškem posvečenju služboval najprej v škof ji Loki, nato v Tržiču, pri Sv. Petru, nato 14 let na Igu in sedaj kot župnik v Zelimlju. Vnetemu duhovniku in agilnemu delavcu želimo še mnogo blagoslovljenih leti = V nedeljo stn se poročiln v cerkvi sv. Jakoba g. dr. Emil Teger, notarski pripravnik in gdč. Muca A Ii a č i f e v a iz ugledne ljubljanske rodbine, Nu novi življenjski poti jiiuu želimo obilo sreče. tiovi grobovi + V Ljubljani je v visoki starosti 80 let mirno v Gospodu zaspala gospa Antonija llaho-vce vdova Jančar roj. Poločnik. Pogreb je bil v ponedeljek, 21. junija. — V večnost so je preselila gospa Rozina Hansl rojena Kreissl. Pogreb bo v torek, 22. junija iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj rajnima sveti večna luč! Vsem, ki lalu- jojo za njima, naše iskreno sožaljc! * — Občni zbor Muzejskega društva zn Slovenijo ho v torek, 22- junija, ob 5 popoldne v čitalnični dvorani Narodnega muzeju. — Dva vroča junijska dneva. Po hudem deževju je bila kratka vremenska napoved, da bo pritisnila vročino, ki bo trajala le nekaj dni, tuikiir vdore v naše kraje spet deževni val. Pretekla sobota in nedelja sla bila dva vroča junijska dneva. Primerna za sušenje sena in ugodna za kopanje. Ni čudno, da so ljudje hiteli spravljati pokošeno seno, ko jim jo v soboto t.iko žarko sušilo seno junijsko sonet1. Dne 22. junija ob 8.13 se prične koledarsko in astronomsko poletje. Letošnja pomlad nam je sprva prinesla izredno lepo in toplo vreme, saj je pritiskala pruvu vročina, ko smo itpeli 17. uprila +25.4", pruv toliko, kakor je meteorološki zavod zaznamoval za nedeljo, 20. t. m., in 15. maja smo dosegli najvišjo dnevno temperaturo + 26.8" C. Vso pomlad od 21. marca do 2J. junija smo imeli 42 deževnih dni, ko je padlo 385.5 mm dež ja. Najdežcvnejše je bilo 2'). aprila na 30. aprila, ko je padlo do 38.6 mm dežju in sedaj junija v času od 16. nu 17., ko je padlo 47.8 inm dežja. V ponedeljek zjutraj je bilo nekoliko megleno, zjutraj delno oblač-110. Jutranji-temperaturni minimum je v mestu dosegel +10.6°, v Trnovem celo +13° C. Barometer jo od sobote na ponedeljek padel na 765.3 111111. — >D0L0HI')X< tablete proti glavobolu. V lekarnah L. 2.50. — Zahvala. Ob težki izgubi našo nepozabno žene, nialere, stare matere in tašče — gospe Olgo Vozel, poštne uradnice v p., izrekamo vsem za izraze sočutja, podarjeno cvetje In spremsvto na zadnji poti našo najprlsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, čč. sestram usinlljenUain, gg, zdravnikom, gdč. Petričevinia za ljubeznivo pomoč, njenim stanovskim tovarišem za spremstvo in prenos na zadnje domovanje ln gospodom pevcem za ganljive žalosllnko pod vodstvom g. Slavka Strajnarja. — Žalujoči ostali. — Za nove osebne legitimacije Vam izdela fotografije hitro in lično F o t o Bera — Wol-fova ulica 6. — Ponarejen saharin je prodajal. Pred leti so v Ljubljani in po deželi vzbujale veliko senzacijo kokuinske afere, ko so razni kriminalni tipi prodajali kokuinistom namesto pravega kokaina kuko moko, 11 ti drobno zmlet pesek, fižol in siične stvari in so te mešanice pakirali v ponarejene škatlice z etiketami neke nemške tovarne. Brivski pomočnik, 23 lelni France Vi-rant, (loma s Škrabfevega, občina Bloke, je lelos prišel na drugo nepošteno misel. Začel je trgovati s ponarejenim saharinom. V škatlicah, ki so bile opremljene s pruv tako ponarejenimi etiketami, je prodajal ponarejen saharin, namreč v moko zmleti riž. V promet je spravil pri raznih interesentih do 100 škatlic ponarejenega saharina. Prodajal ga je po 20 lir škotlica. Na ta način je opeharil 7 oseb za. 2000 lir. Pri tem nečednem poslu pa je Virantu pomagal njegov o/ ji ro jak, 36 letni ključavničar Matija lutk, doma z Ravnika, občina Bloke. Svoje nečedne manipulacije s ponarejenim saharinom je delal od srede decembra lanskega leta do sredo marca letos, ko je bil aretiran. Virant je zagrešil že druga dejanja, za katera je sedaj moral odgovarjati pred malim kazenskim senatom, ko ga je državni tožilec obtožil prvič zločinstva obrtne prevare, dveh prestopkov zoper državno oblast, ko se je izdajal za detektivu, presftipka tatvine in prestopka izsiljevanja. Z Virantoin in Turkom je bilo hkrutu obtoženih še 7 drugih oseb- Virant je v bistvu priznal inkriminirana dejanja, pruv tako njegov pomagač Turk. Ostali so zanikali krivdo, da bi z glavnim obtožencem sporazumno in vede sodelovali. Po daljši razpravi je bil France Virant obsojen zaradi gori navedenih deliktov na 1 leto in 6 mesecev robije, soobto-ženi Matija Turk pa le na 4 mesece strogega znpora. Ostali obtoženci so bili oproščeni zaradi poiuanjkunja dokuzov. lz dela m življenj - © J ha in t&m Iz Gorizije Vsak dan dež. Že več kot teden dni se vreme ne more ustaliti. Ce ne podnevi, imamo pa ponoči več ali manj hude nalive. Ker imamo že dovolj moče, nam to nestalno vreme gre na živce in je tudi v škodo polju in pridelkom. Delo zastaja, košnja trpi, češnje je sitno obirati in pokajo, pa tudi za trto je ta menjava vremena zelo nevarna, ker grozi rja peronospora. Sreča še, da dežuje večinoma proti večeru ali v noči in se ne menjavata rosa in sonce. Zaradi deževnega in oblačnega vremena je ozračje močno ohlajeno in še nič ne čutimo poletja in toplole, pač pa trpimo včasi pod težkim vzdušjem. V sredo 16. junija proti večeru so visoki vrhovi Alp dobili bele kape. Skoraj do smrti. 37-letna Karolina ftuligoj lz Ofisogliano je šla iz Sambasso po široki državni costi proli domu. Ko jo bolela prekoračiti cesto, ni opazila motocikllsta, ki je z veliko naglico vozil proti našemu mestu. Vozač Jo sicer skušal v zadnjem hipu zav07.it! in ustavili, pa ni uspel. Zael je nesrečno žensko in jo sunkoma prevrnil, dn je obležala nezavestna na tleh. Na kraj nesreče so prihiteli sosedje in so uboiici priskočili na pomoč. Ko so pa videli, dn je njeno stnnje nevarno, so jo naložili na mimoidoči avto, ki jo je odpeljal v mestno bolnišnico. Poleg raznih pd^ škodb ima nesrečna Karolina tudi močno pretro-sene možgane in njen položaj ne obota nič dobrega. larcesjle »Slovenca«! Tast ubil nevesto. Prve dni junija je razburil mirno vasico Duple v bližini trga Vipacco krvav zločin. Kakor poročnjo časopisi, je 50-letni kmet Franc Nusdorfer živel v stalnem prepiru z nevesto Julko Baje, katere mož sedaj ni doma. Nusdorfer Je svoji sinahi [>ogosto očital njeno obnašanje ili zadržanje ter jo kregal 111 psoval. Nekega jutra tam v začetku Junija je med obema zopet raz-plamtel ogenj divjega prepira. Stari je robantll ln kričal, pa tudi Julka ni držala Jezika za zobmi. Baje je s svojimi besedami hudo razžallka razjarjenega tasla. Bodi kakor koli, hipno je možu zavrela kri in se jo s silo spravil nad nevesto. Predor pod gradom. Dela pri tunelu, ki bo pod mestnim gradom, na njegovi severni strani, zvezal glavni naš trg pred cerkvijo sv. Ignacija z »živinskim trgom«, krepko napredujejo. Sedaj so pričeli z deli tudi onstran grada. Položili so trač- ' niče, čistijo in ravnajo teren ob grajskem pobočju in odvažajo nakopano zemljo in grušč. V grič še na nobeni slrani niso pričeli kopati. S Spodnjega Štajerskega Umrla sta v Mariboru 47-lctni vozovni mojster dri. železnic Karel Borglez in 37-lotna zasebnica Ana Mraz. V Lipjah pri Dobrni je umrl 81-letni Martin Sadovnik, v Gornjem Sočovem pa 72-letna Julijana Beg. V braslovški občini so umrli: 70-lelna Marija črešnovar iz LeluSa. 84-letni Blaž Mazil Iz Grajske vasi, Neža Košar, 09 let. z G rajske vasi, 89-letni Ivan Žibert iz Le-tuša. Neža Kok, 07 let, iz Podvrha, Marija Stro-janšek, Gti let, iz Topol in Andrej Bizjak iz Le-tuša. V Celju so umrli: 81-letna Marija Kristan, 32-letnl Vinko Kroline iz Sv. Jurija pr Zidanem mostu, 74-letni Franc Motoh iz Celja, Stanko Lončar, 5 let. z Mrzle Planine, Franc Ramšak, 01 let. iz Celja in 51-letna Jožefa Stvarnik roj. Cmak iz Celja. Poročili so se v Celju: Emil Drofenik in Zofka Ojnik, Franc Vučko in Marjeta Hrastnik, v*i iz Celja, Alojzij Trobič iz Brucka ob Muri in Viljemlna Petriček iz Celja. V Rogaški Slatini sta so poročila Ivan Rusjan in Marija Šrinif, oba iz Spodnjega Sečova. V Braslovčah so se • poročili: Karel Herodež In Teodora Funder iz Dor-novo, Jakob Piki iz Knittelfelda ln Marija Povše iz Orlo vasi. Franc Ivoruii iz Domove in Angela Funda iz Prebolda. Smrtna nesreča šoferja. Šofer Franc Reberšak se je zaletel s svojim tovornim avtomobilom na nezavarovanem prelazu pri Weizu v lokomotivo osebnega vlaka, ki je vlekla avtomobil 15 metrov daleč, s seboj in ga je popolnoma zdrobila. Pri tem se je lokomotiva prevrnila. Rebcršek je bil tako hudo ranjen, da je v graški bolnišnici, kamor so ga takoj prepeljali, umrl. Dva njegova sopotnika sta bila laže poškodovana, prav tako strojevodja in kurjač. Od potnikov v vlaku ni bil nihče ranjen, Posebna delovna skupina je bila ustanovljena v Strankinem uradu in sicer za ljudsko zdravje. Ustanovljene so bile tudi opazovalnice revmatizma. Zdravilišče v Laškem je sedaj popolnoma posvečeno zdravljenju revmatikov, deželna zavarovalnica v Gradcu pa jc na novo uredila opazovalni in zdravstveni zavod za revmatizem. Na vseučiliški kliniki v Gradcu je bil 18. in 19. junija poseben tečaj, da se zdravniki posebej izobrazijo za borbo proti revmatizmu. Na tačaju so predavali odlični zdravniki. Meitcnt v malih ttuaU O ' Da boste imeli čim več uspeha In koristi si naročite priznane, od strokov, njakov seslavliene knjige, ki vas bodo poučile o vsem, kar morate vedeti za zdravo in dobičkanosno rejo vaših živalic ffosjtodaeslia tega kuncev Izdala Zveza društev „Mali gospodar", II. izdaja, J1S strani, L 14 — Krištof F r.: Sospottocska cela ko i lz lala Zveza društev »Mali gospodar", strani 50, L 12'— S 1 i v n i k A .; Uvvtt v perutmnntstio 174 strani, broš. L 18—, vez. L 28'— Umm KN1EGASINA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5 Iz Ilrvaške Sprememba zakonske odredbe o izplačevanju pokojnin. Hrvaška vlada je izdala novo zakonsko odredi«), s katero je spremenila odnosno spopolnila do sedaj veljavna zakonska določila o izplačevanju družinskih pokojnin. IV) novi zakoniki odredbi bo NDII izplačevala pokojnino družinskim članom državnega in samoupruvnegu uradnika, ki v službi oboroženih sil NDII pude ali umre od ran, zadob-1 j en ili v borbi z odmetniki, ali če bo pri izvrševanju svoje službe ubit ali bo umrl od za-dobljcnih ran pri napadu odmetnikov, ali jo ubit ali ,umre od run, ki jih je zndobil vsled delovanja odmetnikov, v višini, kakor to določa zakon za državne ali samoupravne uradnike, ki so dopolnili polno službeno dobo, t- j. 35 let službe in ki so dosegli 1. plačilno stopnjo najvišjega razreda. Mladi hrvaški častniki in podčastniki nn študijskih tečajih v Nemčiji. Hrvaško časopisje z dne 9 junija poroča o velikih vojaških sluv-nostib, kt so bile z Zagrebu dne 8. junija ob priliki vrnitve mladih hrvaških častnikov 111 podčastnikov, ki so bili dalj časa na Studijskem tečaju v Nemčiji. Vojuška slavnost je bila nu Sveticah pri Zagrebu. Udeležili so se je 1'oglav-nik z vsem svojim vojaškim in civilnim spremstvom, zastopstvo italijanske in nemške vojsko in ostale odlične osebnosti. Pri tej priliki je imel dr. Pavelič na novi poveljniški kader v hrvaški vojski navduševalert govor, v katerem je poudarjal, du v hrvaških oficirskih in pod-oficirskih šolah, ki so v Sarajevu, Hrvaških Karloveih, Vnraždinu in Zagrebu ne morejo sedaj vzgojiti toliko čustnikov, kolikor jih je potrebnih- Zato izraža svojo toplo zalivalo vsem hrvaškim zaveznikom, da so prevzeli skrb za strokovno izobruzbo bodočih hrvaških oficirjev. Po Poglavnikovem nagovoru je bil pred njim mimohod novih hrvaških oficirjev in podofi-cirjev, nakar je Poglavnik nn čelu vseh teh edinic kornkal tudi sum po zagrebških ulicah, kjer ga jo občinstvo navdušeno pozdruvijalo. Imenovanje voditeljice ženskih ustaških organizacij. Za voditeljico ženskih ustaških organizacij je imenoval Poglavnik profesorico Ireno Javor. Zasejane površino v iloškem okraju. Zagrebško časopisje poroča, da so letos kinelje v okraju Ilok zasejati pšenice na površini 12.731 julrov, ječmena, rži In ostalih jesenskih posevkov pa na površini 300 Julrov. Od pomladanskih posevkov je posejane samo koruze tla površini 16.950 julrov. Razdeljevanje hrane v pasivne kraje. Uprava hrvaškega monopola jc v zadnjem čosu poslala v ljubuški 111 moiturski okraj 23 vagonov ječmena, 9 vagonov koruze in 70 vagonov krompirja ter je te količine razdelila med potrebne sudilce tobaka. Iz Srbije Nadaljnji vpoklici obveznikov delovne službe. V Beogradu in po vseh ostalih srbskih mestih in krajih so te dni nalepili velike lepake, s katerimi vodstvo srbske obvezne delovne službe odreja nabore za letnike 1903 do 1907. Naborni komisiji se morajo določenega dne predstaviti brezpogojno vsi moški omenjenih letnikov. Izvzeti niso ne državni, ne samoupravni uradniki. Obvezna delovna služba za te letnike je določena na mesec dni, ki ga bodo vsi potrjeni in vpoklicani obvezniki odslužili v Srbiji. Poziv za vpoklic v delovno službo zaključuje z opozorilom, da bo vodstvo delovne službe vse tiste, ki se ne bi odzvali vpoklicu na odsluženje določenega roka, poslalo na obvezno delo v kraje izven Srbije. Ce jih pa ne bi moglo dobiti, bo vodstvo delovne službe smatralo družine pobeglih obveznikov za talce tako dolgo, dokler so obvezniki sami ne bodo prijavili oblastem. Šmarnične pobožnosti v Srbiji. V vseli srbskih krajih, kjer so slovenske kolonije, so bile meseca maja šmarnične pobožnosti, ki so jih ljudje zelo radi obiskovali. Pred sliko Marije Pomagaj so verniki molili rožni venec, litanije in prepevali Marijine pesmi ter jo prisrčno prosili, da bi uslišala njihove prošnje in želje. Drobna ljubljanska kronika Rtolna koniregacl J« 7,a gospe vabi svojo Članice, da so udeleže skupne sv. maše v stolnici v torek. 23. t. m. ob 7 pri oltarju Marijo pomočnice. Nedelja — dan »a nabiralce borovnic. Predzadnja junijska nedelja, ko je vročina začola primerno pritiskati, je bila dobrodošla vsem nabiralcem in nnbiralkum borovnic. Leto« je letina za ta gozdni sadež izredno dobra. Borovulce so posebno dobro obrodilo pod zdravimi borovimi drevesi. Golovec in Rožnik v nedeljo popoldne sprejemala kar cele skupine ljudi, ki so prihajali s ko-šnrami in lončki v rokah ter so ostajali v senčnatih gozdovih tja do večera. Nekateri so nabrali kar do 20 In več litrov borovnic. Redki pa so bili, ki so imeli to srečo, dn so staknili kakega jurčkn in lisička. V ponedeljek jo bil prostor za gozdne sadeže prav tnko natrpan s prodajalkami borovnic, kakor jo bilo to v soboto. Maksimalna oena zu jiorovnlce je sedaj določena nn '!..r>0 lire liter. Na trgu je bilo tudi nekaj lisičk in jnrčkov. Trg pa je bil včeraj založen z lepimi in zdravimi Šefinjami, ki jih .le prišlo v Ljubljano do 2 vagona. Vsukdo si je lahko privoščit dobrih češenj. Uspeh razstave Itruna Vavpollč«. V nedeljo se jo zaključila umetniška razstava akvarelov Bruna Vavpotiča v Obcrsnelovl "aterijl na Ceait Ariniln Unn. Ta razstava je v dobrih dveh tednih trajanj« vzbudila med občinstvom mnogo zanimanja, knr zlnsli dokazuje veliko Število prodanih del. Interesenti so se zanimali Uko za ljubljanske mo- tive, kakor tudi za podeželske krajine. To je dokaz, da sta prodrla na vsej črti tako Bruno Vavpotič kot umetnik in nkvarel kot polnovredna in enakozmožna slikarska tehnika. ki v gotovih ozirlh celo prekaša olje, zlasti v podajanju fines tonov in arhitekture. Zadnji dan .ic bila rnzstnva deležna šo posebno velikega obiska občinstva, ki so je ponovno prepričevalo o veliki kakovosti razstavljenih del. Brunu Vavpotiču k doseženemu uspehu toplo čestitamo! Tretja sklepna produkcija Glasbene akademije s<> bo vršila v peti'k. 25. juniju, ob li) v veliki unionski dvorani. Samostojen večer priredite učenki nnSIh priznanih glasbenih pedagogov, rektorjn .1. Bnletla in .1. fijaisn, in sicer Stritar Nada, mnogo obetajoča koloraturka in sopranistka II. 1. (IA), in občinstvu že dobro znana violinistka Stn-nlč Jelka (II. 1. GA). Prodala sporedov v kniigarni Glasbene matico (.'I liro, zu dijako 1 liro). Ponesrečene! v LJubljani. Vladimir Zrim-Sek, 5-lntni uradnikov sin, je s srpom kosil travo zn zajčke. Hudo se je pri košnji urezul v desno nogo — V levo roko se .ie usekni IS-leini d i j n k tloris Poškili, stanujoč, nn KU'1-niklt. — Fer.lan Jakob, 72 letni lilnpcc, jo pndol In si zlomil desno roko. M, šušteriič! »Moia pomlad« Ljubljana. 21. juniju. Slikar umetnik Miloš Sušleri!* se .le pred dobrim pol lotom v aaSi Javnosti prav lepo uvedel, ko je razstnvil v Obcrsnelovl galeriji zbirko svojih umetnin, to Je olj, pod nnslo-vom »Dolenjska vas*. Umetniški uspeli, ki gu .ie tedaj dosegel, .ie bil nedvomen, pruv tnko pn jo vzbudil veliko znnininnje med občinstvom, ki mu je odkupilo, znatno število , umetnin. Tedanji uspeh jo Miloša &u8tei'šiča opogumil k nniinljnemu dolu in tako sedli' I razstavlja vnovič. Pod naslovom .Moja po-, minili' jo otvoril v umetniškem snlonu g. Aniona Kosu v prehodu nebotičnika zbirko svojih najnovejših del, 15 no številu. Duši jo bila razstava odprta šele v soboto, jo žo I vzbudila med občinstvom "eliko znnininnje, zakaj prod izložbo se ustavljn slnlno krog I občudovalcev, ki izražajo umotulku svoje pri/, nanje. | Miloš ftušteršlč je nedvomno zelo nndnr-jen učoneo nnših impresionistov, zlnstl so pozna vpliv Jnme, čeprav polaga mnogo večjo važnost na raznolikost barve, kakor na svetlobo. Slikar jo seilnj razstavljeno slike dobil lelos od meseon marca do ninjn. največ v okolici Velikih LnSč, nn tudi drugod nn Dolenjskem, ftušteršlč ljubi neki to/ki ton v i podajanju svojih Impresij, knr se njegovemu občutju Izvrstno poda. Konture dreves in predmetov so dovolj jasne, vendar linije no molijo občutja barv. Njegov koncept jo dovolj širok in obsežen ter jo tiuli zmožen do-! volj jnsno podajati vso ložo prostora. Je neknj mrnčpcga in težkega v lah impresijah, , znknj šušleršlč jo po nnravi pesimist. Nn svoj način Šušleršlč tudi Idealizira nnrnvo ter znvestno noče bili čisti nu 1 urni i st. 7.c zaradi tegn učinkujejo njegove slike precej I dekorativno. Nn vsak način d kiizujo Sušter-šič s svojim delom, rla .le prislon umetnik in znto občinstvu priporočamo ogled tc razstavo. Gledališče Opera: Torek, V. Junija: Zaprto. Sreda, 2.1. junija ob 18: »Prodnna nevesta«, Kod A. Četrtek, 24. junija: ob 17: »Tlials«. Izven, Cene od 2R lir navzdol. Petek, Ki. junija: Zaprto. Sobota, 26. junija ob 18: »Tilin votla«. Red A. Premiera IVAIhertove opere, ki jo pri-pruvljntn mlndi dirigent Snmo Itubnil (ki bo s tem delom dobutirnl kot operni dirigent) in režiser Ciril Deboveo, bo v prvih dneh julija. Oporo, ki sta ji napisala libreto II. H. E\vcrs in II. Ilenry, je prevedel N. Slrltof. Načrte za inscenacljo je nnpravil inž. arli. S. ltohrman. Glavni partiji bosta pela V. Hoybulovn in lt. Primožič. H. Smetana: »Prodana nevesta«. Komična opera. Osebe: Krušina — Janko, Ljudmila — Stritarjeva, Marinka — Vldnlljeva, Janko — Čuden, Vnšok — Itnnovee, Keonl — Jaipša, Miha — Delničar, Kata — Knrlovčeva, Ks-meralda — Neratovn. olrku.škl ravnatelj — Jelnlkar. Indijanoc — Mnrenk. Dirigenti 1) '/.ebre, režiser: C. Debevec, zborovodja: li Slmonlti, korengraf: inž, 1'. Uulovin, scenograf: V. Skružuy. Drama: Torek, 22. Junija ob 18; »Jorljeva hči«. Ked Torek. Sred«. 23. junija 01> 18.,10: »Skupno življenje«, TToil Sreda, četrtek, 24. junija ob 18.OT: »stnrl ln mladi«, Itcd Čelrtek. TVIok. 25. Iiiiilia: Zaprto Sobota, Sf. junija ub 18: »Jorljev« hči«. BedS. Zaradi bližnjega zaključka gledališke sezone imnjo nbonenti reda Četrtek v tem tednu predslnvo na praznik, v četrtek. 24. t, m., Medvedovo kmečko dramo »Stari In nitadi«. Onim p. n. nbonontom, ki bi zaradi praznika ne mogli prisostvovati predstavi, nudi uprava, da svoj bciIož na podlagi abonentsko izkaznice pri blagajni za ta večer odpovedo in jim bo sedež nudokuadeu pri drugi predstavi. Naznanila RADIO. Torek, 22. junija. 7.30 Slovenska glasba — fi Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.211 Plošče — 12.HU Poročila v slovenščini — 12.45 Napevi in romanco — KI Napoved časn. Poročila v Italijanščini — lil.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 1)1.12 Orkester, vodi dirigent Gallino — 14 Poročila v italijanščini — 14.1(1 Koncert radijskega orkestra, vod! dirigent D. M. fiijanee. 1'lsnna glasba — 15 Poročila v italijanščini — 17 Napoved čnsa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda x — 17.15 Ploščo »Ln Voce del Pn-drone — Columhln« — lil.HO Poročila v slovenščini — 10.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Pripomba k dogodkom —»2010 Koncert ljubljanskega komornega trln (M. l.ipovšek — klavir, A. Dormelj — violina, C. šedlbauer — čelo) — 21.25 Pisana glnsnu — 22 Koncert, vodi dirigent Mlchelc Mucioco • r 22.45 Poročila v Italijanščini. I.KKA UNi;. Nočno službo imajo lekarno: dr. Plccotl, fllchvrisovu c. 0, mr. Hočevar, Celovška cestu fti iu mr. Gurtus, Mostu, Lir luska cesta. Srbija, dve leti zasedena po Nemcih Beograd, v juniju. — Vlak brzi čez savski most hitreje, kot je brzel lani. In vselej se dozdeva, da je pospešil svojo brzino, saj je postal most od lela t'J41 bolj trden in trajnejši. Na oni strani zapelje spet na pravi kolodvor, namesto med ožgane zidove, ki so bili ostali po vojni. Tudi nu poti s kolodvora v mesto in pri hoji po mestu lahko opaziš, kakor vselej, kadar se spet pripelješ semkaj, kako je mesto napredovalo. Hiše so popravljene, podrtine odpeljane. Veliki trg okrog spomenika, kjer so bile porušene štiri hiše, si že zdaj lahko predstavljamo kot lepo središče mesta. Podoba mosta je postala normalna. IJlice so polne ljudi, hitečih za svoji li opravki, človek je v mestu, ki se mirno briga za svoje delo in ki nudi svojim prebivalcem v manjšem obsegu tudi spremembe in zu-bnvo. Na trgu vidiš mnogo zelenjave, ki je razmeroma poceni, saj se je vrtnarstvo v mestu in okolici v novejšem čafu jako razvilo. Večerna policijska ura je bila že večkrut podaljšana, zdaj je šele po deveti uri zvečer prepovedan promet po cestah. Čeprav ni nastalo kdovekaj novih poslopij, vendar se je že marsikaj storilo in mesto ima spet svoje lice. Novi podneti To je zdaj prestolnica Srbije s srbsko vla-generala Nediča in z nemškimi zusedbenimi, do geni gospodi sedocna oblast drži to pokrajino, oprta na last- gospodarskimi in zveznimi oblastmi. Nemška za-edb .......... Človek, hi požira svetilni plin V nekom berlinskem varieteju je vzbujal te dni veliko začudenje in občudovanje arlist in čarodej Omiczon, ki mu o uspelo, da požrl 20 do 23 1 svetilnega plina in je z njim čez kakiti 20 minut začel goreli kot plinska svetilka. Omenjeni arlist so je za ta svoj uspeh vadil celih 6 let. Vsako jutro popije po 8 litrov mleka, da si tako pripravi želodec za sprejemanje svetilnega plina. Nalo jč samo po enkrat na dan, in sicer opoldne, tako da ima zvečer za predstavo prazen želodec. V istem zabavišču v Berlinu je nastopal nedavno neki drug arlist, ki je pa požrl ducat živih žab in je koj nato pojedel juho, meso s prikuho in še sadje in izpil steklenico vina. Čez pol^ure nalo je bruhnil iz sebe žabe, ki so bilo vse žive. Nekateri berlinski zdravniki so se zanimali za ta dva artista in so jima preiskali želodec. So-glasno so dognali, da ima sleherni popolnoma nenormalen želodec. ...da hi moglo srce v 70 letih svojega de lovanja napolniti z 2 in pol milijona hektolitra krvi, kolikor jo preteče v teh letih skozi srce, brodovje sestoječe iz 25 tankovskih ladij ali ogromen vlak z 12.500 vagoni? ...da jc pred letom umrli dr. II. Schiitz iz Frankfurta ob Mainu govoril 2oslal pa je malodušen, kakor tudi nekateri njegovi tovnrišl. in si nI gnal preveč k srcu, ko je prišla hladnokrvnost Ljubljane do polno veljave. Z iegro so nadaljevali na polovici Hermesa. Precej do konca Je pritiskala LJubliann brez novega številčnega uspeha, nazadnje pa je začelo padati. Kroupa, Ilacler in Šercer so povišali razliko na 0:0. nazadnje pa je Kroupa So enkrat pognal usniato igračo v mrežo. Pri podaljšku igro je bilo stanje 7:0. Prav v zadnjih sekundah pa je uspel lleremežanom nevaren prodor. ki ca jo Acrelto izkoristil ter dosegel častni gol. Tako je bilo končno stanje 7:1 za Ljubljano. Kakor rečeno, Ljubljana ni bila tako močna, kakor bi sodili po številčnem rezultatu, in ludi Hermes ni bil tako slab. V prvem polčasu je nudil celo enakovreden odpor. Nobenega dvoma nI o tem, da so belozeleni tehnično nnjboj izurjeni. njih odlika pa je zlasti v hladnokrvnosti. Z malimi izjemami so igrali mirno, pametno in fair, medtem ko se je nekaterih igralcev Hermesa polastil tako nevaren olvčuleU športne manjvrednosti. Če se zgodi, da ti nasprotni iera-lec kar trikrat j*> vrsti vzame žogo, je v tem njegova tehnična premoč. Če pa si nad tem razžaljen in se oddolžiš s surovostjo, ie v tem hudo in občutno pomanjkanje p-avilnega iiojmo-vanja športno borbe. fce pri srečaniu med Ljubljano in Marsom smo zapisali, da ne gre igrali z ihto, in lo ponavljamo tudi lokrat. Sodnik g, Melilo je imel razmeroma težavno nalogo, zlasti zaradi pomanjkanja discipline. Ne bomo zanikali, da mu ni ušlo nekaj napak, vendar so nam zdi potrebno še enkrnt pribiti, da ne gre ugovarjali sodnikovim odločitvam, in to velja za obe moštvi. O nešporlnem slučaju Klanč-nika ne bomo razpravljali obširneje, pač pa smo prepričani, da bo kazenski odbor Nogonvt-no zveze krepeko posegel vmes, kar naj bo v Umrla nam je v visoki starosti 8G let, naSa gospa Antonija Bahovec vdova Jančar, roj. Potočnik Blagopokojno smo pokopali v ponedeljek, dne 21. junija 19-13, iz kapelice sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo brana v sredo, 23. junija 1913, ob 7 v župnijski cerkvi Sv. Jakoba. Ljubljana, dne 22. junija 1943. Žalujoča rodbina Josip Bahovec Z žalostnim srcem sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena botrca, gospa Rozina Hansl roj. Kreiss! vdova višjega arzenalskega mojstra 21. junija 1943, po dolgem, težkem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere. — Blago pokojnico bomo pokopali v torek, dne 22. junija 1943, ob 5 popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, 21. junija 1943. Žalujoči ostali J&itfuci dvojčici, Kmalu jo bila princeska Marjetica v gozdu. »So malo, nekaj dreves,« si je govorila »In pred mano bo stal grad, kristalni grad lako bogat, da so bo zlato sipalo skozi vrata, kraljevska krona mi bo sama padla na glavo — kraljica bom.< A drevesa so se vrstila za drevesi, gradu pa ni bilo. Naenkrat zasliši nad svojo glavo slabotno čivkanje. r? % __ r^ ~\--> u IJ Vi •v ' fc. i! "f' lit V' ' • i ' M r »Ptica,< krikno princeska. Hudobna kri ji kar zavre v srcu, ker nič na svetu ni bolj sovražila od malih ptičic pevk. Splezala jo na drevo in je kmalu zagledala gnezdo pti-čice. «««« .....................ono................. svarilo vsem tistim, koj se no morejo navaditi na spoštovanje športnih predpisov. Po včerajšnjem srečanju nudi razpredelnica I .razreda naslednjo sliko: Ljubljana 5 5 0 0 20 : 0 10 llermes 5 3 0 2 9 : 12 0 Mars 4 1 O 3 7 : t« 2 Tobačna 4 0 0 4 3 : 14 0 Ljubljana io.torej dobila doslej vseh prt tekem. Njena premoč jo izražena zlasti v šlovilii golov: zabila jih jo 20, prejela pa samo G. Mladika : Vič 3:2 (3:0) V II. razredu ljubljanskega nogometne?.'! prvenstva so se spogledali včeraj Mladikarji in Vičani. prvi in zadnji z razpredelnice. Reči pa moramo, da so Vičani včeraj bolj ugajali kot doslej in so le tesno podlegli. Odločila jo usodna 11-melrovka. Sodil je g. Jenko. Tako je zdaj v II. razredu naslednji vrstni red: Mladika 5 4 1 0 18:0 0 Zabjak 4 2 2 2 13:« 5 Korolan 4 2 0 2 0:0 4 Vič 5 0 0 5 8:22 0 * Ostali nogometni Izidi doma: Mladika rez.: Mars rez. 4:1, Hermes rez.:Zabjak rez. 2:2, Vič ml.-.Mladika ml. 3:1, llermes ml.:Tobačna ml. 2:0. Ljubljana ml.:Žabjak ml. 0:0. Danska švedska 3:2. V Kopenhagcnu ie bila včeraj meddržavna nogometna tekma med Švedi in Danci, katero je gledalo 30.000 oseb. Zmagali so Danci in odpravili Švede 6 3:2, Domačija v cvetju Tomaž Poklukar 12" »Oddahnite se, mati!« je rekla in jo posadila na klop. V tem trenutku je bilo brhko dekle staremu Andražu že kar všeč. Pozabil je poslušati Vorino, gledal je samo Majdo, v njena žareča lica in na roke, ki so spretno zložile krožnike in jih odnesle. Matevž ni več zdržal pri mizi. Vstal ie, jo odkuril za dekletom in jo zalotil' v kuhinji, ko se je pogovarjala z Zofijo. Prijel je dekle za roke in ga vodil na dvorišče. »Vsi te morajo spoznpti pri nas, vsi te morajo ljubiti od današnjega dne naprej; vsi od očeta do hlapca, od iiistre do Perunn, od drevja do zemlje. _ Penili, obnašaj se vendar spodobno, da ne boš delal slabega vtisa!« je krotil velikega psa, ki se je zaletaval v dekleta, »l ine, pridi bliže! To je Tine, nas Žagar«, ji jc dejal, ko ga ie poklical. »Fant od fare!« je pristavil, »ki samo žaganje podnlia in ti pove, kakšen les jc bil na vrsti.« Majda mu je dala roko, ta pa se je nerodno poklonil. Potem sta odšla v hlev, kjer ji je povedal imena vseh štirih konjev in štirih krav. Tu sta bila še dva para volov, trije junci in dve telici. Ko ji je predstavljal Bistro, je go- voril: »Krotka žival in umna, da je veselje! Ti boš jahala Bistro, jaz pa Zmaja.« Žival jo je prijazno gledala in čakala, da jo bo potrepljala po tilniku. Potem se je še dolgo ozirala za dekletom v zelenem krilu ju snežno beli bluzi. Zavila sta v breg in hitela tnko dolgo, da sta prispela do vrha kmetije. Spodaj sta videla samo rdečo streho in vrhove sadnega drevja okrog hiše. »Dovoli, gospodinja, da ti poročam«, je začel govoriti Matevž bolj zares kot z.a šalo: »Tam smo posejali pšenico, spodaj ječmen in rž, tu smo posadili krompir, na to stran so naši gozdovi, pod onim vrhom teče meja—--«. Z Iztegnjeno roko ji jc kazal obdelana polja — zelene preproge različnih odtenkov: iz njih je dihalo mlado, upa polno življenje. Arhitektura njiv se je prilegala blagemu pobočju; nikjer ni bilo ogona, ki bi bodisi po obliki ali po barvi motil ubranost. »štirje rodovi so obračali to zemljo, in greh bi bil, če bi ji obrnil hrbet«, je dejal počasi in premišljeno. Z nama se bo začel peti rod, z najinimi otroki šesti.« Majda se mu je vrgla okrog vratu in mu šepetala, kako rada bi ostala pri njem ves teden, da bi jo povedel na Rogljo in na Klopni vrli. Potem sta govorila čisto tiho in se pogovarjala o sreči, ki ju čaka. Za košato jablano sta se še enkrat poljubila; nato sta prišla naz.aj in si ogledovala vrt. V zgornjem kotu ob hiši je bil al-pinet z rdečkastim vresjem, z rumenimi avrikeljni in z drugimi planinskimi cvetkami, ki sta jih prinesla Matevž in Andrej z Ojstrice. Nekaj korakov naprej je ležala zidana topla gredu, pod njo pu skrbno poravnane lolie z mlado solato in z nežnimi sadikami. »Tu te čaka tvoja gospodinjska visoka šola. Glej, tamle bova izpeljala studenček, ki bo tekel skozi vrt; v sredini bova postavila ribnik, pozneje pa brodišče za petero otrok.« »Samo petero! Nekoč si dejal, da bi rad imel desetero Andražičev!« »Seveda, desetero, kadar bo čas za to; tedaj bova brodišče razširila!« Prst mu jc dala na usta, zakaj preglasno je govoril, zgoraj pa so bila okna odprta, Matevž je izkoristil bližino ter vzel dekle v naročje. Hotela se mu je iztrgati, fant pa je ni izpustil; potem se je samo še na glas smejala in kazala belo zobovje. »Hej, mati, dar božji, da bi ga po sadil sredi vrta in mu z, žlahtnim vinom zalival korenine!« je vzkliknil, ko je zagledal mater pri oknu »Glejte Majdo, glejte mojo Majdico, novo pesem domačije!« Potem je zaplesnl z dekletom v na ročju ter prepeval: Ko pomlad se bliža, svoj vrtec gradim in orjem in sejem in trte sadim. Poleti prav urno se sukam s koso in žito požanjem, pa ajdo, prosto. V jeseni gozdarini, otavo kosim, pšenico omlatim in grozdje mastim. Pozimi počivam, kmet truden jc vsak, orodje popravljam in puham tobak. Ves zasopljen je priplesal do lipe, kjer je posadil ljubljeno dekle na klop. Matevžu je udarila kri v lice in srce mu je živahno utripalo. Vorina in Andraž sta se pogovarjala med tcin o poslovnih zadevali [miro k e. Preccj dolgo sta oklevala, preden sta se lotila kočljivih vprašanj. Ne bi mogli reči, tla ni bila Vorini kmetija všeč, toda skrbelo ga jc zaradi Majde. Zdaj je, knr jc, je menil in načel poslovne zadeve. In tudi ne bi mogli reči, da Andražu bodoča snaha ni bila prikupna. Nasprotno, prav dobro je opazil njeno brhkost in lepoto, toda ni si je mogel prav predstavljati kot gospodinjo An-(Iraževine, V takem razpoloženju jc bilo dobro, da je bila nn mizi dobra pijača, ki jc s svojo bodrilno močjo pripomogla preko klancev skrbi in predsodkov. »Domačijo bom pripisal sinu, z materjo pa in u bova stala ob strani, dokler bova mogla.« Tuko jc dejal Andraž; Vorina jc obljubil lepo doto, pet krat večjo od vsote, ki jo je potrošil za preureditev hiše in zu napeljavo vodovoda. Andraž ga je zdaj bolj zadovoljno poslušal in mu vedno iznova nalival prazno čašo. Stregcl mu jc, kakor sc spodobi ljubemu prijatelju. Obema je odleglo, ko sta končala. Andraž ni bil več v zadregi in tudi ni več izbiral izrazov, govoril je zdaj tekoče, kakor du bi sedel pri mizi s svojo Marijo. Mlada dva sta se vsa vesela in raz-jiosajena vrnila v hišo. Mati je strmela v svojega sina in je imela tudi razloga za to. Odkar je prodajal sveče pod nosom in jih je dobival tudi z leskovo palico j>o zadnjici, če je bilo potrebno, ga še ni videla tnko razposajenega. Ah, kako ji je dobro storilo, ko ga jc videla tako veselega! Ko so bili spet vsi skupaj zbrani in sta si Matevž in Majda mašila usta s sladko orehovo potico, jc spregovoril Vorina: »Če se ne motim, sc mlada dva še vedno dobro razumeta, čeprav smo od-lašili s poroko, Krivdo za to prevzemam na sebe. In jo bomo še odlašali — do konca žetve. To je rok, ki ga jc postavil moj novi, ljubi prijatelj Andraž. Kaj pravita vidva?« »Prigovarjal bom pšenici, dn bo hitreje zorela,« se je odrezal Matevž. »To pa že ne, sin, vse o pravem času!« «e je smejal oče. Mlada dva sla se toplo spogledala. Čutila sta, da so premagane zadnje ovire in dn ni več tako daloč čas, ko bosta za vedno drug pri drugem. Športni drobiž 0 hrvatskem nogometnem prvaku Concor-(liji čitaino, du je nastopil o binkoštih v Sofiji proti Le\vskeiuu iu dosegel neodločen izdi 1:1. 800 m v 1:53.6 min. Prav dobre izide so dosegli na večerni lahkoatletski prireditvi v Kopen-hagenu. Največ zanimanja je bilo za dvoboj v teku na 800 m med Sorensenom in Bergstenom. Po težki borbi je postavil Sorensen odlično znamko 1:53.6 in s tem znižal letošnji najboljši evropski rezultat y teku na 800 m za 3.2 sek. Madžarski nogometaši so gostovali preteklo nedeljo v Sofiji in nastopili v meddržavni tekmi proti bolgarskemu predstavništvu. Gostje so prevladovali na zelenem polju in so že v prvem polčasu dosegli vodstvo s 3:0. časopisna poročila hvalijo zlasti igro napadalne vrste. Končni izid je bil 4:2 za Madžare. 1 etos je že prišlo nekako v navado, da poročnim) o najboljših lahkoutletskih izidih tekoče sezone. Ne primerjamo jih več toliko s svetovnimi rekordi, pač pu se zadovoljimo s tem, du pišemo ali beremo o doslej najboljših izidih, pri tem pa mislimo na tekoče leto. Tnko poročajo zdaj iz. Finske o dveh »nnjUiljšili« izidih. Simola je namreč skočil v daljino 7.40 m, -Sur-kama pn je pretekel 3000 m v 8 min 31.3 sek. lincc je torej trenutno za 2.7 sek. hitrejši od Beviacque. 22-41 ,EU KINO MATICA ALTDA VALI v svojem najnovejšem filmu J*" »Noco j nič novega« Tragedija ilokllce. ki Jo zašla na stranpota. Življenje v dekliški puboljševalnicl —--- Soigralci: Carlo Nlnclil, Antonlo Ganduslo. PREDSTAVE ob 15, 17 ln ob 19.15! IEL 11 il K1X0 SLOGA Največjo senzacijo tvori pač v Veneztt nagrajeni film »Abuna Messias« Abesinlja. nje običaji, suženjstvo In verski boji. — V slavni vlogi: Cnmlllo Pilotto, Mario Ferrari, Enrlco Ciloii lil tisoči domačinov. I Film posnet nu abeslnskih tleli. PREDSTAVE ob 14, 15.50, 17.40 In ob 10.30. IEL KIXO UX!OX 22-21 Dal 7 al 21 giugno vengono emesse due serie dl BUONI DEL TESORO GUINOUENNALI 57. A PREMI di L. 3 miliardi ciascuna Interessi e premi esenti da ogni Imposta presente e futura PREZZO di emissione: L. 97 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre Interessi 1% dal II giugno fino al giorno del versamento; per le sottoscrmuui eseguite dal i al 14 giugno vengono tnvete corrisposti ui sottoscrittori gli interessi i% dal giorno del versamento tino o tutto il 14 giugno detto. Le sottoscrizioni vengono eseguite šolo in contanti. ma vengono accettate come eontante le cedole nmmesse ln lottoicrizion« PREMI: ciascuna serie di L. 5 miliardi di Buoni concorre annualmeute a n- 10 premi pet nn ammontare couiplessivo dl L» 10.000,000 mediante estrazioui seiuestrall. Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte det Consorzio dl emisiione, presieduto dalla Banca d ltalia. Banca d'ltalia — Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nu/lonule Fascista per 1'Assicuru/ione contro gli lulorluni sul lovoru — Buuco dl Napoli — Uuucv dl Slcllia — Bunca Nazionale del l.avoro — Istituto di S. Paolo di I urino — Motile del Paschi di Siena — Banca Coininerciale Ituliun« — Credito Ituliuuo — Buuco di Rouio — Federazione, Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Lo*se di Risparmio Italiane - Cass« di Kispurniiu delle 1'ruvincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Islilulo Centrale delle Banche Popolari — Banca dAinerlca • d ltalia — Banca Popolare dl Novara — Banro Ambrosiano — Banra Na/ionale dellAgricollura — Banca Popolare d> Milano — Banco Santo spirito — Credito Varesino — Credito Couunerciale Milano — Bunca Bellin/aghl. Milano — Banca t altulica del Venetih Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera Ligure — Bnnca Agricola Milanese — Banra loscuiio — Banca Provinciale Lombarda. Bereamo — Credito Romagnolo. Boloeno — Bancn i* Paolo, Brescia — Societfi lialinria per le Slrade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Irieste — Compagnia di Asslnirn/ionl di Milnno — Soneta Rente Mulun Assicurazioni Torinu — Riunione Adrialica di SicnrtA, Triesle — La Fondiaria. Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio del Regno. Roma: Bnnca Vonwiller — Credito Indostriale, Venezia — Banca Lombarda dl DD. & CC — Banro S. Geminiano e S. Prospero — Banca dl Legnano — Bnncn limone. Milano — Societa Italiana di Credito. Milauo — Bunco Lariano — Credito Agrario Breseiano — Banca Agricola Coiuinerciale, Reggio Emilia — Bunca Piccolo Credito Bersamasco — Buuca del Friuli — Banca Gauden/io Sella & t- Biella — Banca Mutua Popolare. Bereamo — Bancn Popolare, Lecco — Banra A Grnsso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Bunca del Sud — Bunca Piccolo Credito Savonese — Bnnca Cesare Ponli. Milano — Banca Privata Finaiuiaria. Milano — Banca, Milnnese di Credilo — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria — Banca Popolare Luino — Banca Cnoperaliv« Popolare. Padova — Bane« Mulua Popolare. Verona — Banca Mutuo Popolare Agricola. Lodi — Banca Agricola Popolare. Ragusa — Ban<-n Popolnre di Intru — Banca Popolare 'II Moden« — Banca Popolare. Cremona — Banca Mutua Popolare Arelina — Banca Popolare. sondrio — Banra Piccolo Credito Vnllellinese — Bancn Popolare Co-operativa. Ravenna — Bancn Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banra Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria. Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Tutte le nltre Banche. Banchieri. e Ranche Popolari, nonchfe lutti gli Agenti dl Cambio rappresentatl nella tlrtna deHalto consortlle dagll Istituti e dalla Compagnia Finanziaria sopra menzionati. Dvoje ljubezni znamenitega skladatelja V. liclllnlja prikazuje film mr- »Nestanovitno srce« V glavnih vlogah: Cermana Paolierl. Lul-sella Bcglil, Hoberto Vlila, Osvaldo Valentl PREDSTAVE: ob delavnikih: 15.30, 17.30 in 19.30; ob nedeljah in praznikih: 10 30. 15 30. 17.30, 19.30 Prodamo Nekaj vagonov prvovrstnega žganega apna tz poljskih peči, prodam takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4334. Pe;;; in lišaje vam zanesljivo odstrani »ALBA» krema. Drogerl-Ja KANC. židovska ul.l, Ščurke miši tn podgane vam zanesljivo pokonča strup, ki ga dobite v drogerljt KANC, Židovska ulica 1. Moško obleko belo, za šibko postavo, prodam za 350 lir. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4338. (1 Pohištvo Kupim pohištvo za dnevno sobo v lepem nemodernem slogu. Ponudbo upravi »Slovenca-pod »Dnevna soba« 4182 Plinski avtomat za kopalnico (Junker, VValland ali llermes) kupim. Tudi rabljen, ali dobro ohranjen. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Plinski avtomat« St. 4159. (1 |AV Sulic gobe po najvišji dnevni ceni kupuje Sever & Kornp, Štiri stavbne parcele po «80 m1 v Dobrcpoljali poleg župne cerkve naprodaj. Ponudbo: Kmeti lako društvo Dobrepo-1 jc. (P jžlvto-motorll 250 ccm NSU ali DKW kupim event. tudi zamenjam za Puch 200 ccm Za doplačilo dam tudi namesto denarja kakšne druge dobrine. V poStev pridejo samo malo rabljeni stroji. Ponudbe naslovite v nekaj dneh na Pe-trifi Frane, Blatna Brezovica 10, Vrhnika. (f Od 7. do 21. junija bosta emitirani dve seriji 5 iHKiR 57. ZAKLADNIK BONOV s PREMIJAMI vsaka po 3 milijard lir Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje In bodofe davščine EMISIJSKA CENA: 97 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 5% obresti od 15. Junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do 14 juniju pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno 14 juniia. Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopnščenl ta vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 3 milijard lir Bonov odpade letno 10 premij v sknpnem znesku 10,000000 lir, ki se žrebajo vsakih šest mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pn vseh podružnicah uasledujih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom z.voda Banca altalia. Banca d'Halia - Cassa DeposM e Prestiti - Istitnfo Nazionale delle Assicurazioni - Istitnto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale _ Utitu.o Nazionale Fascista per I Assicurazioue conlro gli Infortuni sul lavoro - Banco di Napoli - Banco di S.clt« - Bane« Nazionale del Lavoro - Istitnto di S. Paolo di Torino - Monte dei Paschi di Siena - Banca Coininerciale lallnna - Credito llaliatio - Banco di R"Uin -Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio - Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane - Cassa dl Rispnrm «_ delle Provincie Lombarde - Istituto Centrale delle Banche e Banchieri - Istituto Centrale delte Banche Popolari _ Banca d America e d llalia -Banca Popolare di Novara - Banco An.brosinno - Banco Nazionale dellAgricollura - Banca Popolare di Milano - Banco Santo so,rito - Credito Varesino - Credito Commerriale Milano - Banca Bellinzaghi. Milano - Banca t attnl.ca del Venelo^ Vicenza - Banca dl chiavari e della Riviera Ligure - Banca Agricola Milnnese - Banca Toscana - Banca PrVvinriale l ombarda Bereamo - Credilo Rornaanolo. Bologna - Bane« S Paolo. Brescia - SocietA Italiana per le Strade Ferrnte Meridionali - Assicurazioni Generali Triesle - Compagnia di Assicnra/ionl dl Milnno - SoeietA Reale Mulua Assicurazioni Torino - Riunione Adrialica di Sicurta, Trieste - La Fondiaria, Firenze - Compagnia Hnanziana degli AgenU di Cambio del Regno, Roma; Bnnca Vonwiller - Credito Industriale, Venezia - Bancn Lombarda di DD. & CC - Banco H. Geminiano e S. Prospero - Banca dl I egnano - Banca Lnione, Milnno - Societa Italiana di Credito, Milano - Banco Lariano - Credito Agrario Breseiano - Bancn Agricola ^mmercinle Reg«io Fmilia - Bancn Piccolo Credito Bersamasco - Banca del Friuli - Banra Gaudenzio Sellu & Biella - Banca Mutua Popolare. Bereamo - Banca Popolnre, lecco - Bancn A. Grnsso e Figlio. Torino - Banca Mobiliare Piemontese - Banca del Sud - Ba«ra >*iimlo Credilo Savonese - Banca Cesare Ponli. Milnno - Banca Privata Finanziaria. Milano - Banca Milanese dl Credilo - Banco Industriale Gallaratese -Banca Alto Milanese - Bancn di Calabria - Banca Popolare Luino - Banca Cooperativo Popolare. Padovn _ Banea Mntna R«P<>'««» - Banca Mutna Popolnre Agricola. Lodi - Banca Agricola Popolare. Ragusa - Bancn Popolare di lntra - Banea Popolare dl Moden« - Bnnca Popolare. Cremona - Banca Mutua Popolare Aretina - Bnnca Popolare. Sondrio _ Banea Piccolo C redi o Vallellineae - Bane« Popolnre Co. operativa. Ravenna - Bancn Agricola Mantovana - Bancn Popolare di Credito, Bologna - Banca Popolare, Vicenza - Consorzio Kisp. e Prestiti per Commercio e Industria. Bolzano — Banca Popolnre Pesarese. Vse ostale Banke, Bančniki, Ljudske Posojilnice kakor tudi vsi menjalnični Agenti, ki so ilanl zgoraj omenjenih zavodov ln družbe »Corn-pagnia Finanziaria«. ' _ J. Oliver Curwoocl 14 Sele sedaj ko je bilo že prepozno, so mu prišla na misel vprašanja, ki bi ji jih logično moral postaviti, kot na primer: kdo je ona, zakaj je prišla v Alhabasca Landing, razlogi, iz katerih se je »animala za MacTriggerja, skrivnostna zveza, ki mora obstajati med njo in nadzornikom Kedstyjem. Predvsem pa bi jo bil moral vprašati, zakaj je prišla obiskat človeka, o katerem ve, da je na smrtni postelji. Ni mu preostalo drugega kot to. da so je tolažil z mislijo, da bi se mu jiosrečilo izvedeli od nje vse, ve bi ona ne odšla tako hitro, ko 011 tega nili najmanj ni pričakoval. Med ostalimi spomini, ki jih je imel po nenavadnem obisku, mu ie vedno prihajalo na misel njeno vprašanje: »Kaj pa, če ne boste umrli? Kaj boste storili?« Spoznal je, kako zelo je bila Marette — morda celo nezavedno — spretna; kajti prav gotovo ga je zapustila tako nenadno zalo, ker je slutila neko nevarnost. Gotovo je bilo več stvari^ ki jih ona ne bi hotela pojasniti in zaradi katerih se je bala, da jo bo po njih iz-praševal; odkrito vprašanje p° dejstvu, da je bila skrita v Kedstyjevi koči, je bilo zanjo opozorilo, naj 1k> previdna. Dalje: ali jo je morda sam Ked-sty poslal k njemu iz razloga, ki ga Kent ni mogel vedeti? Kajti če je ona prišla b Kentu zaradi MacTriggerja, bi nikakor ne opustila prilike, da se mu zalivali, bi ne bila tako ljubko ravnodušna in tako prikupno mirna spričo grozeče smrtne nevarnosti, v kateri je Kent ves čas bil in je še sedaj. Nasprotno, logično bi bilo, če bi pokazala več zanimanja za njegov položaj. Namesto največjega priznanja, ki bi 11111 ga izrekla in pokazala — če odštejemo poljub — so bile njene zadnje besede: >Imeniten lažnivec!« | Zakaj mu torej nihče ni hotel verjeti? Zakaj ga je ta skrivnostna mladenka, ki je še nikoli prej ni videl, tako vljudno obdolžila, da je lažnivec^ ker je vztrajno trdil, da je on ubil Johna Barkleyja? Zdi se, da bi moral vsak ubijalec nositi 11.1 čelu posebno znamenje svoje krivde. Če je res bilo tako, jKitem 011 še nikoli ni tega opazil, kajti mnogi zločinci, ki jih je^ 011 aretirat, so imeli videz poštenih in neomadeževanih ljudi. Takšen jo bil na primer Horrigan, ki jo Konta s svojo ljubeznivostjo sedem dolrnli tednov spravljal v dohro voljo, dokler ga niso odpeljali pni! vislice. Takšni so bili Iudi že MacTab/»Črna žival« — ljubezniv potepuh. Le Beau — gentle-manski ropar, ki je napadal jxišlne vozove, in še mnogi drugi, ki se jih je še dobro spominjal. Teh ni nihče — kljub njihovi zunanjosti — dolžil, da so lažnivci, ko so končno priznali svojo prestopke in zločine. Njega pa, človeka, ki mu je bila usojena smrt, je nazvala »lažnivec« — ženska, ki ga šo niti poznala ni. Nazvala ga je tako kljub temu. da je njegov slučaj popolnoma jasen in da je v svoji izpovedi povedni vse okolnosti; celo zapisnik, v katerem je bila zapisana njegova izjava, je voljno podpisal. Res čudno in smešno, zelo smešno! Ko je prišel Mercer in prinesel zajtrk, se je šele Kent spomnil, da jc že ves čas lačen, odkar se je prebudil, ko 11111 je Cardigan pritiskal ste-toskop na prsi. Mercer ga je zabaval s svojim rdečim angleškim obrazom; šele pred kratkim je bil prišel iz svoje domovine in nikdar, ko jc prišel v sobo, se mu ni jiosrečilo prikriti ^posebnega izraza, ki ga je imel, ko se je približal postelji človeka, ki bo moral od: I i pod vislice. Merrer je vedel, da prinaša hrano 111 streže bolniku, ki bo nedvomno umrl, če bi pn ne umrl, bo moral nastopili smrtno kazen na vislicah. Ko je bil Mercer ob Kentovi postelji, je imel občutek, da je v bližini živega mrtveca. Sčasoma se je Kent Mercerja navadil in ga je opazoval kot neke vrsle barometer. ki mu je kazal skrivne Cardiganove misli o bolniku. Pred Cardiganom ni o tem omenil ni- česar in je svoje opazovanje, ki ga je v nekem | smislu zanimalo, ohranil zase. To jutro je bil Mercerjev obraz — kolikor je mogel Kent opaziti — manj rdeč in oči bolj jasne. toda bil je tako zelo raztresen, da hi skoro natresel na kuhana jajca sladkor namesto soli. Kent ga jo komaj še pravočasno in smeje se opozoril na napako. »Mercer, jajca boste mogli sladkati jiozneje, ko bom umrl,« — je rekel — »toda dokler boni živel, 6e bom zadovoljil s skromno soljo. Veste, danes se mi zdite tako čudni. Ali ste mi morda prinesli zadnji zajtrk?« »Upam, da ne, gospod; upam, da ne« — je takoj odgovoril Mercer. — »Nasprotno, upam, da bosle živeli.« »Hvala. Kje je Cardigan?« »Nadzornik je poslal ponj; mislim torej, da je šel h Kedstyju. — Ali so jajca prav skuhana, gospod?« »Mercer, prosim vas. pustite dane« te neumnosti!« — je nepotrpežljivo izbruhnil iz sebe Kent. — »Povejte mi rajši kaj takega, kar se tiče mene! Koliko časa imam še?« Mercer so je nekaj časa obotavljal ter izmenoma rdel in bledel. »Ne morem vam povedati, gospod. Ne vem; doktor Cardigan mi ni povedal. Mislim, mislim ... da ne bo rtol