NO. 195
Ameriška Domovi ima
'•■■ ■ ■' V'f ■ r':'-r' v<-.' ■" . h 'V-■
^hbhihi^hbhhi^hhimhiihrhhv
^jVUEWe/% ill—HO
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN l.ANGUAG€ ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, OCTOBER 6, 1952
LETO LIH —VOL. LIH
Pregled važnih novic preteklega tedna
★	NEW YORK. — Na Colum bia univerzi, kjer je bil general Eisenhower predsednik dokler ni bil pozvan nazaj aktivno vojaško službo kot vrhovni poveljnik NATO čet, so visokošolci ustanovili “Od bor prositovoljnih delavcev za Stevensona”. Prav tako se je izrekel za demokrat, kandidata časopis te univerze — “Daily Spectator”.
★	NEW YORK. — Organ slovite Yale univerze “Daily News”, ki se smatra za liberalen republikanski list, je dal svojo podporo gov. Stevenso-nu, demokrat, predsedniškemu kandidatu. Univerzitetno gla silo ^ opisuje Stevensona kot
moža, ki je rajši v pravem kakor pa predsednik.”
A LONDON. — V Londonu je bil te dni dosežen odlok, radi katerega si je oddahnil in svobodno zadihal zaskrbljeni in razburjeni svet. Kraljica Elizabeta II. je namreč odločila, da bodi poslej njen mož, princ Filip, vojvoda Edinburški, —. “prvi gentleman” (the First Gentleman) britskega imperija. . . Doslej je moral vojvoda Edinburški korakati in stati pri javnih funkcijah za svojim triletnim sinkom Charlesom in za dvema stricema angleške kraljice, poslej pa bo on prvi za kraljico. . . Kaj je komunistična agresija, — kaj polet rakete z živimi živalmi 40 milj visoko v stratosfero, —. kaj novi atomski top — v primeri s to važno odločitvijo v sedanjih razburkanih in varnih časih! . . .
JSovi grobovi
Angela C. Szymanski
Po dveletni bolezni je umrla Angela C. S:zymanski (roj Stepic) , v petek zjutraj Glenville bolnišnici, stara 39 let. Živela je na 16321 Hunt-mere Ave. — Mož ji je umrl pred več kot letom dni. Zapušča sina Ronalda, očeta James Stepica na E. 64. cesti, dve sestri, Anno Orsic in Josephine, tri brate, Michaela, Jamesa in Franka. Pogreb bo jutri, torek iz Grdinovega zavoda na E. 62. St. v cerkev sv. Jero-ma ob 9 :30 in od tam na Kal vary pokopališče v rodbinsko grobnico.
Nixonov sklad je spet v ospredju javnosti
Demokratski uradni list trdi, da mu je ta sklad omogoči nakup hiše v Washingto-nu.
ne-
★	NEW YORK. — Tallulah Bankhead, slavna in znana ameriška igralka, ki je doma na ameriškem Jugu, je poslala senatorju Johnu Sparkma-nu, podpredsedniškemu kandidatu demokratske stranke, brzojavko sledeče vsebine: —. “Governer Stevenson in Vi bosta zmagala nad generalom Dwight D. Taftom in Robertom A. Eisenhower jem”.
★	WASHINGTON. — Neki general ameriške zračne sile, ki noče biti imenovan, je razvil na pristojnem mestu sledečo idejo, ki morda ni kar tja ven-dan. On svetuje, naj bi Zdr. države ponudile sovjetskim pilotom zavetišče v Ameriki im za vsako jet-letalo, izročeno Amerikancem, naj jim izplačajo $50,000 nagrade.
★	MOSKVA. — (Poročilo sovjetskega vohuna v Zdr. državah) : “V Ameriki se kuha revolta zaradi raznih pomanjkanj. Tako je, n. pr. veliko pomanjkanje cest za avtomobile, in pomanjkanje hiš za nameščanje televizij. . .”
★	WASHINGTON. — Murray Chotiner, vodja Nixonove politične kampanje, je potrdil trditve, da je republ. predsedniški kandidat izrabljal svojo pravico brezplačne poštnine za razpošiljanje pisem po Kaliforniji, s katerimi je hotel dognati politično mnenje v deželi glede predsedniških in podpredsedniških kandidatov. —■
Resnica je, da so šla ta pisma iz Nixonovega glavnega stana nefrankirana”, je rekel Chc-tiner. — Rečeno je, da je bilo teh pisem 23,000. — (Po 3e od pisma je to že lepa vsota).
VELIKA
PROMETNA
NEZGODA
Kolizija avtobusa in tovornega avta na Turnpike Fenni; štirje mrtvi, dese ; ranjenih.
SOMERSET, Pa. — Dne 4. oktobra se je na Pennsylvania Turnpike cesti, v bližini tega kraja, neki avtobus zaletel zadnji del tractor - trailer tovornega avta. V nesreči je bilo ubitih četvero ljudi, 10 pa ranjenih. Med ranjenci sta 2 iz države Ohio.
Obe vozili sta vozili proti zapadu, ko se je primerila nesreča. Avtobus je bil na potu Pittsburgh.
Desna stran avtobusa je bila dobesedno odtrgana v vsej njeni dolžini. Zadnja kolesa tovornega trailer j a so bila od sile kolizije odtrgana. — Voznik avtobusa je bil le lahko opraskan na kolenu, voznik tovornega avta pa sploh ni ranjen.
Nesreča se je primerila 12 milj od kraja Donegal, Pa., kjer sta pri slični nezgodi dne 18 septembra že dve osebi izgubili življenje.
WASHINGTON. _ Tukajšnji oficielni demokratski ča sopis pravi, da je Nixonov denarni sklad v vsoti $18,000, o-mogočil senatorju nakup njegove hiše v Washingtonu, ki je stala $41,000. Kakor znano, je Nixon na televiziji in po radiu izjavil,* da ni šel niti en cent od tega sklada v njegov žep.
Demokratski list pravi dalje, da je senator Nixon dejal, da mu je bil denar darovan za pomoč kritja raznih stroškov, ki jih je imel kot senator. V u-redniškem članku tega časopisa pa je rečeno, da Nixon tekom svojega “dobro pripravljenega video nastopa ni nič omenil, da je prejemal poleg svoje plače od vlade nad $60,-000 letno za svoje uradne in potne stroške.” In prav tako da ni omenil na televiziji izjave, ki jo je dal (Nixon) kolumnistu Petru Edsonu : ‘če bi ne prejel te pomoči (prispevkov jtobra pa bo prispel v Cleve-sklada), bi ne mogel dati na- land demokratski predsedniški
Župan Thom L Burke io predstavil Trumana levelandski publiki
Va čelu odbora za sprejem predsednika je demokratski okrajni vodja Ray T. Miller.
CLEVELAND. — Župan T. A. Burke je bil izbran kot mož, d bo v četrtek predstavil Mr. Trumana, ko bo slednji govoril v Clevelandu. Dne 23. ok-
STALIN: SOVI ZVEZA NE BO NIKOGAR NAPADLA!
Na predvečer rdečega kongresa je dal Stalin v javnost izjavo polno brezpomembne latovščine. — Včeraj je bil v Kremlju otvorjen 19. kongres komunistične partije Sovjetske zveze.
Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice
DOBIL JE Z GLAVO — Alf Hardy nosi na glavi deset košar, katerih vsaka tehta 10 funtov, pri neki športni predstavi v Londonu.' Pokazal je, da je v tej str oki tako spreten, da zasluži v resnici svetovno prvenstvo.
-n—
Slevenson je izjavil, da se je Eisenhower vdal izoladonistom
plačla na hišo, katero sem kupil.”
Sam si je odrezal nogo
BIBLE GROVE, Mo. — Jack Dunn, star 40 let, si je z žepnim nožem sam odrezal nogo1, ki mu jo je strl traktor na polju, nakar se je tudi sam pripeljal domov. Zdaj je v bolnišnici, ker se mu noga dobro zdravi.
Dragocena konzervirana “živila”
TOKIO. — Ko so carinski u-radniki tukaj odprli nekaj kositrnih posodic, na katerih je bila označba, da vsebujejo konzerviran fižol in podobna 'živila, so našli v posodicah 900 žepnih ur, 64 draguljev in 225 zapestnic za ure. Ta “fižol” je bil vreden $16,000.
kandidat governer Stevenson, ki bo govoril v Areni na Euclid Ave., ker bo v mestni dvorani tiste dni konvencija neke zdravstvene organizacije.
Na čelu sprejemnega odbora je demokratski okraj, predsednik Ray T. Miller, ki je odločil, da bo župan Burke sprejel predsednika, ki se bo ustavil v četrtek popoldne za 45 minut v Clevelandu. Na govorniškem odru, ki bo postavljen pred Terminal postajo, pa bo predsedoval Ray T. Miller.
Tozadevne izjave je podal Stevenson v rojstnem kraju senatorja Taf
CINCINNATI, 0.“— Governer Adlai E. Stevenson, demokratski predsednišk kandidat, je izjavil tukaj, da se je gen. Eisenhower “prodal republikanskim izolacionistom” v zameno za njihovo podporo v predsedniški kampanji.
Poslužujoč se najostrejših besed proti Eisenhower ju, je Stevenson dejal, da je za Ei-senhowerjevo podporo določena “cena” in Eisenhower se je “uklonil njihovim zahtevam.” Te izjave je podal Stevenson v Cincinnatiju, rojstnem kraju senatorja Tafta, ki ga na splošno smatrajo kot voditelja konservativnega in izolacijskega krila republ. stranke.
MOSKVA. — Premier Stalin je izjavil, da Sovjetija ne bo napadla kapitalističnih držav. Te države Nse bodo same razkrojile, ker je gnil njih kapitalistični sistem. Poleg tega bo med njimi nastala vojna, ki bo uničila še to, kar bo od sistema ■ ostalo. — (Celotna Stalinova izjava, ki vsebuje
25.000	besed, je odraz znanega komunističnega “double-
talka” ali kakor pravimo mi: komunistične latovščine. Ur.).
MOSKVA. — Včeraj, zvečer se je pričel v kremeljski palači 19. kongres komunistične partije Sovjetske zveze. To je najvažnejši zbor komunističnih voditeljev v zadnjih trinajstih letih.
Na kongres je prispelo nad
2.000	delegatov, od katerih se
Ceste so polne avtomobilov z uniformiranimi šoferji. Vsakemu delegatu je namreč določen poseben avtomobil in šofer.
Vsi moskovski hoteli so prenatrpani. Hranilo se ni v ničemer, samo da se postreže delegatom z najboljšim tako v jedilih in zabavi, kar more nuditi Moskva.
Sovjetska komunistična partija šteje okoli 6 milijonov članov, ki jih bo zastopalo približno 2,400 delegatov.
Pred razpustom kongresa bo bržkone govoril tudi Stalin. On je pravkar dogotovil 25,-000 besed vsebujočo izjavo, ki vsebuje nova pravila vsemu komunističnemu občestvu.
Otvoritveni govor bo imel Georgi j
Trideseti dan—
V torek ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., sv. maša za ipok. Matt Taskoviča, na trideseti dan njegove smrti.
“Odprta hiša”—
The Empire Jun. High School na 9113 Parmelee Ave., bo odprta v sredo 8. oktobra od 8. do 9. ure zvečer obiskovalcem. V tem času imajo starši učencev priliko za razgovor z učitelji. Učiteljstvo pričakuje, da bodo vsi starši učencev to priliko izkoristili.
Razstava—
Od 5. okt. do 18. okt. razstavlja v Art Colony naš rojak kipar France Gorše svoja u-metniška dela. Obisk razstave toplo priporočamo!
Ligina glavna seja—
Nocoj ob 8. uri je v šoli sv. Vida glavna letna seja Lige slov. kat. Amerikancev. Vabljeni so vsi, ki se za delo Lige
bo zahtevalo, da odobrijo nov član politbiroja, ki je bil na pravilnik komunistične partije zadnjem kongresu partije leta
in veliko industrijsko produkcijsko povečanje pod novim 5-letnim načrtom.
Delegatje so prispeli iz vseh krajev Sovjetske zveze. Sto delegatov reprezentira komu-
Malenkov, poglavitni | zanimajo.
Novi. odbor—
Katol. borštnarji
1939 Stalinov tajnik.
Ena najvažnejših stvari na tem. kongresu bo revizija strankinega statuta. Tako bo na primer, odpravljen silni politbiro, ki ga bo nadomestil nov,
nistične partije inozemstva. — enako silen presidij.
Slovenska pisarna
Sl 16 Glass Ave., Cleveland, O Telefor: £X 1-9717
Danes večinoma hladno.
oblačno in
Važni dnevi svetovne zgodovine
Nemški komunisti so prišli nehote i barvo na dan
BONN, Zapadna Nemčija, člani vzhodnonemške parlamentarne delegacije, ki so prispeli v Bonn na razpravo o združitvi Nemčije, so tako zelo in vneto govoričili, da so pokvarili svojo lastno misijo.
Oni so, n. pr. priznali, da vzhodnonemška vlada ne kontrolira tajne policije, ker mora ta policija poročati in dajati odgovor samo Rusom. Dalje so priznali, da pričakujejo, da bo morala združena Nemčija plačevati Sovjetiji reparacije 12 let.
S tem so torej vzhodnonem-
Mučenje katoliških duhovnov v kitajskih komunističnih ječah
Gorje žrtvam, ki jih dobe v roke komunistični krvo-loki.
HONG KONG. — Rev. Lebrun, belgijski duhovnik, je povedal, da so ga komun, straž-^ški komunisti priznali, kaj redniki v ječi pretepali pol ure,'siij0 pod pojmom:	združena
dokler nista bila njegova gla-'Nemčija: — inkorporacijo os-va in obraz ena sama krvava Tale Nemčije v sovjetski blok kepa. Nato so ga obesili s kot suženjske države Mos-stropa z glavo navzdol, mu kve oz. Kremlja, pritrdili palice med kolena in' ce doslej niso vedeli, zdaj komolce, ga na vrveh zako- Nemci vedo, pred kakšno iz-lebali ter butali sem in tja ob biro stoje: ali tlačanstvo Sov-celične zidove. Ko je pričel jetiji, ali pa suveren narod v od bolečin kričati, so mu s cu- evropskem NATO bloku.
injami zamašili usta.	______iQ_____
Ž njim vred so pregnali še če se zgodi nesreča, vam ne Dne 6. oktobra 1846 je bil ro- ^šilri nadaljne duhovnike, ki so | more nihče pomagati, če se ni-jen George Westinghouse. j bili vsi tako mučeni kakor on. j ste držali prometnih predpisov.
.ŠOLA (Slovenska sobotna). Višji razred je nalogo zadnjega tedna (spis “Moji starši”) pove-čni jako dobro rešil. Naslednja naloga je spis “Moj brat” (ali sestra ali bratranec ali sestrična). Opisati samo eno osebo (brata, sestro itd). — Nižja skupina napiše pet priprostih stavkov (navodilo so otroci dobili v šoli).
LETNA SEJA katoliške Lige zvečer ob pol 8. v šolski dvorani pri sv. Vidu. Navzoč bo celoten glavni odbor:	predsednik
Mons. Oman, Mons. Butala, Jožef Zalar, dr. M. Krek; izčrpno poročilo poda glavni tajnik P. B. Ambrožič. Vsi člani in vsi prijatelji Lige vljudno vabljeni.
VSA KAT. DRUŠTVA. Vsa slovenska katoliška društva v Clevelandu so vabljena, da pošljejo danes zvečer k občnemu zboru kat. Lige svojega zastopnika (co), da se pomenimo o proslavi G0-letnice prvega slovenskega shoda. To obletnico proslavimo skupaj z Ligo v nedeljo dne 16. novembra 1952.
Japonska noče rdečih v parlamentu
TOKIO. — Pri volitvah na .Japonskem je prišla spet na ob-llast konservativna stranka premierja Šigeru Jošide. Sedeža ni dobil niti en komunist.
Češki komunisti si umivajo roke nad svojimi uskoki
Pravijo, da to niso bili predstavniki Češke “ljudske demokracije.”
LONDON. — češkoslovaška vlada se je odpovedala ter si umila roke nad Ivanom Kano, ki je pretekli teden resigniral kot predstavnik češkoslovaške pri Združenih narodih ter zaprosil za politično pribežališče v Zdr. državah.
Praški radio je izjavil, da Kano ni bil “pravi” reprezentant češkoslovaške ljudske republike pri Zdr. narodih in da ni nikakega dvoma “o njegovem izdajskem delovanju proti republiki in češkoslov. ljudstvu.” Radio dalje poroča, da je imenoval Kana na to mesto “vohun dementis” — to je dr. Vlado dementis, bivbi češkoslovaški zunanji minister.
MIR V JETNIŠNICI
VANCOUVER, B. C. — Dve in pol ure trajajoči upor v tej jetnišnici je bil zatrt z bombami, ki povzročajo solzavost in s curki mrzle vode, ki so jo brizgali na razgrajače.
STARA SUŽNJA UMRLA
WASHINGTON. — Tukaj je umrla Mrs. Anice Baker, stara 101 leto in bivša sužnja generala Roberta E. Lee-a.
MUNOVEJŠE VESTI
MOSKVA. — Georgij M. Malenkov, ki je imel otvoritveni govor na Kongresu komunistične partije Sovjetske zveze, je izjavil, da so se Združene države odločile, da porušijo svetovni mir.
BERLIN.—Wilhelm Peck, predsednik Vzhodne Nemčije, je pomilostil nad 2,000 bivših nacistov, ki so jih zaprli po koncu druge svetovne vojne radi njihovih nacijskih aktivnosti.
PARIZ. — General Ridgway je izqjavil, da je vojaška moč NATO armade “nevarno šibka.” Nato je dajal: “Odločno tudi odklanjam kot neopravičeno in nevarno misel, da agresor noče vojne in ni pripravljen nanjo.”
Marijin
dvor št. 1640 so izvolili za prihodnje leto tale odbor:	Rev.
Rupar Lojze, duh. vodja; Albert Strukel, nadborštnar; Robert Somrak, podborštnar; Fr. Martič, prejšnji borštnar; B. J. Hribar, govornik; A. Grosel, zapisnikar; John Jalovec, tajnik, 704 E. 162 St. tel. — PO 1-9166; Lojze Somrak, blagajnik; A. Cek, ml. Stanley Stupar in Frank Mesec, pregledovalci knjig; dr. K. Opaškar, — društveni zdravnik. Seje so vsak drugi torek v cerkveni dvorani.
Peta obletnica—
V	torek ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Ano Kos v spomin 5. obletnice njene smrti.
Zastonj—
Kdor bi želel imeti lepo perzijsko mačko, naj pokliče EN 1-5432.
Važna seja—
V	sredo zvečer ob osmih bo važna seja podr. št. 15 SŽZ v navadnih prostorih. Članice naj se polnoštevilno udeleže.
Pridni otroci—
Preteklo sredo popoldne je bila v Norwood Branch Library posebna filmska predstava v čast otrokom, ki so čez poletje pridno čitali. Pohvalna priznanja so dobili za tri ali več let: Virginia Menart, Joan Oberstar, Charlotte Satler, Erna Schmitt, Mary Ellen Wood, Leona Urbas, James Frank, Sylvia Greer, Suzanne Dennis, Joyce Bencina.
Popravek—
Peter Dolinar, o čigar smrti so poročali v petek, je bil doma iz vasi Opalja, fara Žiri, in ne Jere, kot smo bili obveščeni.
Tretja obletnica—
V	torek ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida maša za Louis Ferku-la, v spomin tretje obletnice njegove smrti.
Miklova Zala—
Jutri zvečer ob sedmih bo v SND vaja za igro Miklova Zala. Pridejo naj gotovo vsi igralci, ker je zelo važno in naj bodo točni.
------o-----—
Bodi previden in pazljiv, pa se boš izzognil marsikateri nesreči !
Ameriška Domovina
M «	MOfVI
GE
msntusrmm
<117 St. Clair Aye.	HEnderson 1-0628	CleTeland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 foi 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.
No. 195
Mon., Oct. 6, 1952
Nikel za Nixona
Draženje in zbadanje s tem izrekom bo najbrž ostalo v zgodovini ameriške politične zgodovine. S tem vzklikom so namreč pozdravljali Nixona njegovi nasprotniki takoj potem, ko je prišla na dan njegova zadeva z $18,000, ki jih je prejel ta od raznih oseb kot darilo.
Pa nikar ne mislite, da hočemo s tem člankom pod takim naslovom kaj agitirati proti republikanskemu podpredsedniškemu kandidatu in tudi ne kako omalovaževati njegove osebe. Naš list te afere, ko je bila v najlepšem cvetu, ni prav nič izrabljal za borbo proti senatorju Nixonu in tudi sedaj, ko je-že precej splahnela, je noče količkaj izrabljati kot kako propagando proti njemu.
Mi vemo, da vsak Amerikanec “lajka” dolarje, posebno, če mu jih kdo daruje in prinese kar na krožniku. V stari Ljubljani so včasi pripovedovali, da je “Šenk” umrl in da mu je celo zvonil mrliški zvon pri sv. Jakobu v Ljubljani, to se pravi, da so že stari Ljubljančani rekli, da nihče ne daruje nekaj zastonj. Med moderne ljudi je zašla navada, da darujejo,” če nekaj za to pričakujejo ali če so že prej kaj dobili za ta “Šenk,” če ne drugega vsaj kako uslugo. Hvaležnost je namreč zelo lepa čednost, poznamo in gojimo jo tudi v naši deželi. Če torej kak senator ali kongresnik posredu je za koga za kakršnokoli uslugo, bi se vsakdo rad pokaza hvaležnega za uslugo. Najbolj primeren in najlažji način za skazovanje hvaležnosti za usluge je pa, če napišeš kar kak ček s primerno svoto denarja.
Mi navadni zemljani sicer plačujemo svoje božične karte iz svojega lastnega žepa, tako tudi svoja potovanja itc Kako bi bilo to prijetno, če bi vsak izmed nas imel nekaj ta kih ljudi, ki bi se nam izkazali hvaležne za usluge in nam podpisali čeke, da bi tudi mi lepo plačevali svoje božične karte, svoje vožnje in ne vem še kaj, kar lepo s takimi darili. Seveda, če bi nam kdo kaj takega daroval, česar se pač ni treba bati, bi bilo na St. Clairu gotovo nekaj prijaznih ne voščljivcev, ki bi potem zahtevali, da podamo račun, kako smo porabili te prijazne darove.
Torej ni treba se bati, da bi komu izmed nas kdo tako lepo svotico “šenkal,” čeprav bi jo marsikdo izmed nas zelo potreboval in zelo rad sprejel. Zadnjič smo brali, da dobi vsak ameriški senator poleg plače še za stroške svoje pisarne sto tisoč dolarjev in vendar mi nismo nikakor nevoščljivi gospodu senatorju, da so mu njegovi prijatelji darovali 18 000 dolarjev za božična voščila in druge podobne izdatke To bi bila od nas zelo grda nevoščljivost, zato povdarjamo še enkrat, da mi te zadeve nismo prav nič izrabljali prej in je nočemo tudi sedaj.
Nekaj drugega je, kar nas je napotilo do tega naslova Mi hočemo pokazati, kako časopisje, ki plava po veliki večini v republikanskih vodah, opisuje take in podobne slučaje.
Ko se je pojavila rečenica “nikel za Nixona,” so bili ča sopisi zelo poparjeni, videlo se je pri vseh poročilih, kako neprijetna jim je ta zadeva. Ker pa je prišla v javnost, so jo seveda morali tudi omenjati. Ko pa je Nixon povedal, da je ta denar porabil za svoje božične karte, svoja pota in vožnje, ko je še potočil nekaj solz, pa so mehka ameriška srca časnikarjev in republikancev takoj podala odvezo gospodu podpredsedniškemu kandidatu. Iz vse afere so končno kar fletno napravili celo čednost za Mr. Nixona.
Tudi proti temu nimamo ničesar, da so mu dali tako hitro odvezo in mu ne štejejo nič v zlo, da je sprejemal denar, mislim, da bi se še marsikak drug senator, kljub temu da država plačuje $100,000 dolarjev za stroške njegove pisarne, ne branil sprejeti take svote. Toda, kako so pa časopisi obravnavali druge zadeve v primeri s to afero?
V Clevelandu že cel mesec gledamo slike in beremo ogorčene članke v časopisih o korupciji pri volitvah. Kaj pa je v jedru na stvari? Mnogi so se preselili v drug okraj mesta, pa se jim ni zdelo vredno, da bi šli na urad in preme-nili v volilnem imeniku svoje stanovanje, pa so volili kar na stari naslov in v prejšnem okraju. Iz te nepravilnosti, recimo iz tega komarja, so napravili časopisi ogromno afero, o kateri čitamo že več kot cel mesec vsakovrstne članke, tako da smo že siti tega čitiva. Seveda, zdi se nam, da je kazalo, da bo s to zadevo predvsem udarjena demokratska stranka.
Narodni odbor za izvolitev auditorja Jožefa Fergusona, ki pač ne dobi nobenega dolarčka za svojo pisarno od države, je pobiral prispevke za volilni sklad. Tozadevne prošnje pa ;e prav nerodno poslal tudi raznim podjetnikom, ki so dobili javna dela od države. Ti so darovali skladu za volitve, ne pa osebno Fergusonu, celih $1,070. No posebno se niso izkazali! Ko je nekdo to zadevo iznesel v javnost, na vsak način se zdi, da je bil toliko prijazen kak “darovalec,” ki je dal podatke, pa je Ferguson vrnil ves denar, ki so ga prispevali ti kontraktorji za njegov volilni sklad. Mi za Fergusona prav nič ne agitiramo, toda čudno se nam zdi da mu časopisje tega greha, ki ga ni niti storil, ni odpustilo, kakor ga je Nixonu. Še naprej priobčuje časopisje dolge članke o tej zadevi in prinaša tudi karikature, ki smešijo Fergusona, ra-
di teh borih $1,070, ki jih je mož naročil odboru vrniti. Se-' se 5e la reč v najini kuhinii ku* veda Ferguson je demokrat, pa je| treba na vsak način na-'hala’ tako božansko lepo di-praviti v javnosti prepričanje, da je le med demokrati ko- šalo> da še nikoli tako- 0biel sam rupcija
Nekdo je izvohal, da je demokratski kandidat Stevenson delil nekaterim državnim uslužbencem nagrade. Da bi zatemnili Nixonov slučaj, so sedaj razpihali Stevensonovo afero in jo stavijo nekako v isto linijo kot Nixonovo. Toda Nixon je prejemal denar za sebe, za svojo porabo, Stevenson ga je pa delil potrebnim in ni za se ohranil niti centa. Stevensona bi bilo treba pohvaliti, da je imel toliko socialnega čuta, da je dajal podpore slabo plačanim uslužbencem in takim, ki so delali za javno korist iz fonda, s katerim je sam lahko razpolagal popolnoma zakonito, pa so vendar vso zadevo časopisi tako obravnavali kot da bi bila nekako nečedna afera, podobna Nixonovi.
Mi torej grajamo neenako obravnavanje zadeve v časopisju, ki kaj lahko zapelje nerazsodne čitatelje v napačno sodbo.	-	jyj
Sem in tja po Pennsylvania
Poroča Majk
Pittsburgh, Pa. — Letos imamo zopet celo vrsto raznih stavk v vseh raznih industrijah v Ameriki. Najprvo je bila jeklarska stavka. Ni še bila končana ta so bile napovedane že druge stavke. Pri nas v Pittsburghu smo imeli v augustu stavko pekov, ki so zastavkali pri tvrdki Liberty Baking Co. Ta stavka je začela radi sporov med unijo in pekarno radi starostnih prednosti in nekaterih drugih zadev. Stavkarji so kajpada poslali pred pekarno tako imenovane “pikete,” ki ob času stavke koračijo pred podjetjem ter oglašajo s posebnimi plakati, ki jih navadno nosijo na drogih, ali pa imajo obešene pred seboj in za seboj na vratu in tako oglašajo stavko ter s tem opozarjajo javnost, da so na stavki za svoje delavske pravice. V mnogih krajih so piketi včasih nasilni, ali pa povzroča njihova prisotnost nezažeijeno stanje in vodstva podjetja zaprosijo za sodpo prepoved piketiranja. Ako dobijo podjetja njim naklonjenega sodnika, dobijo večkrat take sodne prepovedi, nakar to objavijo stavbarjem in če ti prepovedi ne
upoštevajo, nastopi policija, Ki začne pikete odganjati z pozori-šča. Tu pa nastanejo v premnogih slučajih prerekanja in v kre-gu nastane tudi prepir in pesti se začno dvigati. Ali pa oblasti v strahu, da ne bi kaki pretepi nastali, začno pikete in stavkarji razganjati.
Tako se je zgodilo tudi v tem slučaju. Sodišče je izdalo sodno prepoved z razlogom, da je stavka nastala brez vsakega pooblastila od strani vodstva unije, ampak da so voditelji stavbarjev to kar sami na svojo roko odločili. Ker je v prerekanju grozila nevarnost, da pride do kakih izgredov, je policija začela nekatere preveč navdušene pikete in stavbarje aretirati in tako je prišlo v zapor 63 stavbarjev. Slučaj se je začel ostriti in v istega je posegel tudi župnik Rev. Rice, ki je začel posredovati med peki in družbo, kakor tudi oblastmi. Father Rice
liti, ne da bi dobili od vodstva unije kako pooblastilo ali naročilo za kaj takega. Take spore bi se lahko mirno uredilo, ko bi bilo več razsodnosti na obeh straneh spornih strank. Tako pa navadno zavre, kakor med vročekrvnimi fanti, nekaj časa ropočejo, na vse zadnje se morajo pa le pomiriti in stvarno spor poravnati. To pa bi se lahko naredilo takoj v začetku.
Poletje je za nami in počitnikarji zdaj obujajo spomine s svojih počitniških potovanj, itd. V “Sun-Telegraphu” sem bral te dni pismo od nekega naročnika omenjenega lista pisano uredniku. Naročnik nekaj razpravlja o počitnicah. Pravi, peljal sem se z družino daleč gori v Kanado. No, nekaj zanimivega sem videl, ampak utrujen sem pa tudi bil od potovanja in “kočiranja” moje družinske “korete” (auto mobila). Med potjo mi je neprestano dirigirala moja boljša polovica, kako naj vozim, itd. Vedno sem imel polna ušesa teh dobrosrčnih navodil in nasvetov, Kajti moji ženi se jih nikoli ne zmanjka. Je govornica prve vrste, posebno kadar se spravi mene obdelavat. Kadar smo jedli in se krepčali v kaki obcestni gostilni ali restavraciji, me je vedno fikšala, da ne jem prav juhe, da juho vrskavam preglasno, kakor kaka glasna sesalka (pumpa), da kadar jem pečenko, pa tleskam z jezikom, kakor bi ploskal kakemu govorniku, da ne držim v rokah prav vilic, ne noža, da ne znam pravilno in dostojno govoriti, itd. itd. Pod njenim nadzorstvom sem delal pokoro, da sem se kar potil. Tro-
štal in tolažil sem se le s tem da vsaka reč enkrat mine in da bodo tudi moje počitnice enkrat minile in da bom zopet prost vsaj tedaj, ko se bom zopet vrnil v šapo k svojemu delu. Potem je pisal dalje, da ko se je vrnil domov, da je še le spoznal, kako lepo in prijetno je le samoi doma, da nikjer jed tako lepo ne diši, kakor v domači kuhinji, da je
mojo staro, jo poljubil in rekel:
Nikjer ni tako fletno, kakor doma, nikjer klobase tako lepo ne diše in nikjer nimajo takega okusa kakor doma. Odtedaj nisem šel več na nobeno potovanjej ampak čakanj da me bo sveti Peter enkrat poklical na potovanje gori k njemu in daj Bog, da ne bi takrat zašel s pota gori proti sv.
Petru in proti nebeškim vratom.
Take spomine in take misli sem imel, ko sem čital omenjeno pismo nekega Pittsburžana v “Sunu-Telegraphu.”
Kaj bi še kaj drugega zapisal?
Novic je dosti, a največ takih, ki za našo javnost niso tako važne. Menda še v nobenem letu ni biloi toliko nalivov in neviht, kakor baš letos v našem mestu in njegovi okolici. Pennsylvania je pač hribovita in gorata in menda, kadar se sopara in vročina vsede med naše vmesne nižave in zaseke in iste pokrijejo višinske plasti zraka, tedaj nam zračni elementi začno razsajati, da se kar naši hribi in gore majejo. In ker so hribi višji, kakor pa težki oblaki, ki se med Z Bogom!
nje zavlečejo, pa potem lije, kakor iz škafa in naše nižave in podnožja pod hribi kar zalije. Enake nalive so imeli tudi v sosedni West Virginiji, ki se s svojo konico stega gori med Ohio in našo Penno. V okolici mesta Konceverte, v West Virginiji, je bil sredi augusta tak naliv, da je napravil za več sto tisoč dolarjev škode. Pravijo, da se je utrgal oblak. Na glavni ulici je bilo do štiri čevlje vode. Po potih je voda zalila automobile in vse. V pittsburški okolici so nalivi in nevihte letos povzročile tudi velikanske škode.
Automobilskih nezgod, potem raznih tatvin in raznih zločinov je tudi v našem velikem Pittsburghu vedno dovolj, kakor v vsakem večjem ameriškem mestu. To je sicer velik madež za naša velemesta, ampak javnost je na nje tako navajena, kakor
na muhe poleti, in bi se menda začeli še kar vpraševati, če bi izginile, kaj da jih ni več. Neumno vprašanje bi bilo, kaj ne, ampak tak je sodobni svet.
Pozdravljam vse čitatelje' in naročnike Am. Domovine, ki mi zelo ugaja in jo vsi radi beremot
Vetrinjski spomenik našim dragim fantom
Lemont, 111. — Ko sem prebral “Vetrinjski spomenik” v zadnji številki Ameriške Domovine, me je kar dvignilo. O Vetrinj, kakšne misli in kakšni občutki vstajajo v moji duši, ko se spomnim na tiste grozne dni in na one strahovite prizore. Cvet našega naroda je bil na Vetrinjskem polju zbran pod revnimi šotori. Koliko bede, koliko žalosti, pa tudi koliko božje in Marijine tolažbe smo bili tam deležni. Sredi vseh grozot pa se je dvigala med nami starodavna Marijina cerkev nekdanjega tako slavnega vetrinjskega samostana, že
4. In ona jutra, potem ko se je raznesla grozna novica:	fantje
so bili poslani nazaj in jih že na vse načine mučijo ter morijo — cele noči pojejo strojnice v kočevskih gozdovih, pa tam okrog Hrastnika, okrog Teharjev in na Ljubljanskem polju — ona jutra je bila vetrinjska cerkev vsa v črnem in vse dopoldne so se vrstili duhovniki za sv. maše in vsi so bili ogrnjeni v črne mašne plašče. Vse je molilo za drage pokojne. Nobena slovenska cerkev ni nikdar videla toliko žalosti in toliko slovenskih solza kot vetrinjska Marijina cer-
takrat smo se skoraj zgražali, kev. Pa tudi nobena slovenska
med j le vse ljubo doma — drugje je
se je v. pa drugje, tuje in ne domače, tem oziru potegnil za stavkarje 1 Pri čitanju tega njegovega pi-in trdi, da so stavkarje aretirali sma sem se spomnil tudi jaz, med tem, ko so se mirno zadr-|kako sva z mojo staro nekoč po-žali, kar ni prav. šel je do mest-j tovala v Kansas City na obisk neiga župana in do policijskega, mojih sorodnikov in prijateljev, načelstva in zahteval pravico za j Kajti tam je bila tudi nekoč ob-stavkarje. O policijskem nasto- j sežna naselbina naših Belo-pu pa je izjavil, da tak nastop kran j cev, pa tudi Poljancev je oolicije ne ustvarja dobrih odno- veliko tam. Saj prav pred krat-
šajev, ampak ravno obratno. Na njegovo ugovarjanje je sodnik znižal poroštva s $25. in $50. na samo deset dolarjev. Stavka je na to v nekaj dnevih končala in prišlo je do sporazuma. Ampak stavka je povzročila le precej gmotne škode tvrdki in prav ta-tudi stavkarjem. Stavkarji, ki so se vrnili na delo, pa še zdaj trdijo, da so uradniki unijskega lokala štev. 12 krivi vsega tega, ker niso ničesar naredili v korist stavkarjev. Zato so delavci pekarni kar sami sestavili svoj odbor, ki je odredil stavko. Pre-oir se v uniji še sedaj nadaljuje in voditelji unije zahtevajo ester ukor za one voditelje stavkarjev, ki so se dali v tem slučaju izvo-
kim sem videl v jednotinem Glasilu mojega starega prijatelja Petra Majerleta. On je stara poljanska korenina. Na . sliki sem videl kar tri njegove rodove. Tako je prav, belokranjska kri naj živi in z njo vrli Majerleti. Tam. sem bil tedaj cel teden. Kaj smo delali? Obiskavali zdaj tega, zdaj onega. Stara navada med Slovenci pa je, kadar te ob-?'šče sorodnik ali prijatelj, tedaj se vzame v roke čutaro s pijačo in tako smo ga sekali, dokler se nismo odpeljali nazaj proti našemu slavnemu “špiepurgu.” Ko sem pa domov prišel tedaj, se pa še spominjam, je žena stopila h Klobučarju na Butler po mesene klobase in zelje. In ko
kako da je mogočna cerkev tako zapuščena. Res smo se takrat pogovarjali: če bomo kdaj prišli do kakega boljšega položaja, bomo tej cerkvi pomagali. In zdaj je prišel čas za to.
Razlogov za to imamo dosti:
1. Vetrinj je igral veliko ulo-go v zgodovini slovenskega naroda, zato ker je imel starodavni samostan v Vetrinju velikanski vpliv, kot na primer sti-ški samostan za Dolenjsko, ali sploh za kraje tostran Karavank. Pri zaprisegi slovenskega vojvode na Gosposvetskem polju je bil vedno navzoč vetrinjski opat ali eden izmed vetrinjskih redovnikov. Ravno tako pri podeljevanju svoboščin, še pred kratkim je bida vetrinjska fara popolnoma slovenska, razen kar je bilo nemškega vpliva iz bližnjega Celovca.
2. Vetrinjska cerkev nam je tako draga in ljuba, ker smo tam uživali prvo versko tolažbo kot begunci. Kako je bila cerkev vedno natlačena, posebno vsako jutro, čez dan pa nikdar prazna. Koliko molitve, ki je vrela iz naših src, je bila priča vetrinjska Marijina cerkev, koliko naših spovedi in sv. obhajil! Kako.je_ tolažila božja beseda slovenskega duhovnika iz prižnice vetrinjskega svetišča! Prva šmarnična pobožnost v begunstvu je bila opravljena v vetrinjski cerkvi. Pod njenimi oboki se je razlegalo ubrano petje, ki nam je vlivalo toliko utehe! Tam, v tem Marijinem svetišču so bili krščeni prvi begunski novorojenčki, tam se je izvršilo nekaj porok in iz vetrinjske cerkve so bili prvi žalostni pogrebi.
3. V vetrinjski cerkvi so bili naši dragi fantje, mučenci, in
nja poslane v smrt.
Vsi prispevki naj bi bili poslani na Slovensko pisarno, 6116 Glass Ave., Cleveland 3, Ohio.
Za zbirko bi pa naj bil prevzet načrt:	Kar mogoče vsaka
žrtev, ki je bila poslana v smrt, naj bi imela nekoga, ki bi se je spomnil. Vsak naj bi pokojni žrtvi v spomin poslal vsaj $5.00. Seveda bi lahko vsaka žrtev dobila več takih spominov. Pobiralo bi se ali zapisovalo na posebne pole papirja, n. pr.: Janez Smrtnik poklanja v spomin nepozabni žrtvi Alojziju Stariču $5.00. Imena darovalcev in imena smrtnih žrtev bi se prepisala ali pretipkala v dvojniku in bi tako imeli zbrana vsa imena, ki so nam tako draga in jih res ne smemo pozabiti!
Na steno vetrinjske cerkve blizu glavnega oltarja bi vzidali mramornato ploščo v spomin našim žrtvam.
Da bi nabirka bila hitro končana, naj se, oglasijo požrtvovalne osebe, ki bi te spomine pobirale. V ta namen naj odbor natisne posebne nabiralne pole, da jih ima na razpolago. Ako bi nabrali večjo vsoto kot je potrebno za popravilo oltarja, bi dali preostanek na razpolago! Prevzvišenemu za slovensko semenišče.
Vse darove za popravo vetrinjske cerkve bi pošiljali na pristojno mesto preko celovške Mohorjeve družbe, da bo vsa zadeva izgledala res slovenska.
Kaj pa naši izseljenci v Argen-gentini, v Angliji, v Avstraliji? V vseh teh krajih bi naj bil določen slovenski duhovnik, ki bi stopil v stik z odborom oz. s Slovensko pisarno v Clevelandu in bi tam dobil navodila, kako bi se te zbirke lahko udeležili Slovenci izven Združenih ameriških držav in izven Kanade.
Trenotno sem v Minnesoti in sem to zadevo nekaterim omenil. Vsi so takoj pripravljeni dati svoj prispevek. Res, spomin na naše drage žrtve moramo ohraniti živ. Oni so toliko žrtvovali, žrtvujmo to malen-
cerkev ni nikdar videla toliko močne slovenske vere in trdnega zaupanja v božjo previdnost kot ravno vetrinjska Marijina cerkev v onih. v bridko žalost kost tudi mi. pogreznjenih dneh. Marija ve- j Kaj pa, ali velja to samo za trinjska je bila takrat naša pr- nove naseljence? Nikakor ne! va in najbolj izdatna tolažba. Vsak lahko pomaga tem največ-
Brez te tolažbe bi bil marsikdo obupal, kar bi niti čudno ne bilo.
To nam je torej vetrinjska Marijina cerkev. Kako naj pomagamo? Moja misel je sledeča: obnovljeni oltar in prenovljeni prostor okrog velikega, gl. oltarja, naj bi bil spomenik našim žrtvam, ki so bile iz Vetri-
jim žrtvam našega naroda, ki so umirali za vero in za pravo svobodo naše domovine, postaviti ta najprimernejši spomenik. Saj ima skoraj vsak staronaseljenec med temi žrtvami kakega svojega sorodnika.
Takoj na delo za plemenito stvar!
P. Odilo Hajnšek, O. F. M.
mornarice v lanskem letu povečala za 2 milj. ton. Konec leta je znašala tonaža celotnega svetovnega trgovinskega brodovja
78.245.000	ton. Britanska trgovinska mornarica se je v lanskem letu povečala za 331,000 ton in je ob koncu leta znašala
18.550.000	ton; mornarice držav britanske skupnosti so se povečale za 46,000 ton in imajo sedaj
22.164.000	ton ladjevja.
Podatki za ostale države, ki jih
je objavil register, so naslednji: norveška mornarica se je povečala za 360,000 ton in je dosegla
5.816.000	ton; panamska mornarica se je povečala za 248,000 ton in je dosegla 3,367 tisoč ton. Nizozemska mornarica se je povečala za 126,000 ton in je dosegla
3.235.000	ton. Italijanska mornarica se je povečala za 337,000 ton in je dosegla 2,917,000 ton. Sovjetska mornarica se je povečala za 97,000 ton, in je dosegla 2,222,
vsi tisti, ki so bili poslani nazaj 000 ton. švedska mornarica
v strahovito smrt, zadnjikrat pri spovedi in zadnjikrat v življenju pri sv. obhajilu. Tam pred Marijinim oltarjem so naši mučenci tako goreče molili za “sre-Tam
Svetovna trgovinska mornarica
Iz registra o svetovni trgovin-. čeprav imajo Združene države ski mornarici je razvidno, da se še vedno največjo trgovinsko
je tonaža svetovne trgovinske mornarico sveta, v kateri je
vključenih tudi 11,000 ton rezervnega brodovja, se je skupna tonaža njihovega ladjevja v lanskem letu zmanjšala za 182,000 ton in padla na 27,331,000 ton.
Če primerjamo sedanjo tona-žo raznih trgovinskih mornaric z njihovo predvojno tonažo vidimo, da so se najbolj povečale mornarice Združenih držav, Paname in Norveške. Iz registra je nadalje razvidno, da se je po vojni občutno spremenila vrsta novo zgrajenih ladij. Tako n. pr. je število ladij s tonažo med 10 in 20,000 ton naraslo od 490 v letu 1939 na 1,032 v letu 1950 in 1,128 v letu 1951. Od tega odpade 818 ladij na cisterne.
Na drugi strani pa je bilo konec lanskega leta samo 66 trgovskih ladij s tonažo nad 20,000 ton, proti 82 v letu 1939. Od te vrste ladij jih odpade 40 na Veliko Britanijo proti 42 v letu 1939. Tonaža svetovnega brodovja ladijskih cistern — izključno cisterne z izpod 1,000 registrskih ton — se je po letu 1950 povečala za 1,344,000 ton. Ob koncu lanskega leta je dosegla 18 milj. 210 tisoč bruto registrskih ton.
je povečala za 65.000 ton in je dosegla 2,113,000 ton. Danska mornarica se je povečala za 75,-000 ton in je dosegla 1,344,000
, ton. španska mornarica se je'0d brodovja ladijskih cistern je eno pot”. Tam so preklečale. povečala za 26,000 ton in je do-1 registnranih 4,400,000 ton v
uboge matere in sorodniki ure segla 1,216,000 ton; grška morna-1 združenih državahi 4 034,000 ton
rica pa se je zmanjšala za /2,000 ygjj^j Britaniji in 2,899,000 ton ton in je padla na 1,277,000 ton. 'v NorVeški.
in ure v. bridki žalosti in negotovosti.
“SLOVENIJA” IZHAJA DVAKRAT NA MESEC KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE
Številka 17
Leto III.
Monstrum proces s 4. smrtnimi obsodbami
Borba z mlini na veter
Cervantesov Don Quijote je bil tisti znameniti vitez in junak, ki je — iskajoč dogodivščin in junaštev — napadel s kopjem v roki mlin na veter, misleč, da je njegov sovražnik.
Ta svetovno znana zgodba pride človeku na misel, ko bere besne najpade piscev “Slovenske države” in zbornika “Tabor” na Dr. Kreka in politike Slovenske ljudske stranke. V stolpcih beremo kar cel slovar psovk (kakor:	bornost, brezidejnost,
nedemokratičnost, poniglavost in ostarelost zadnjih ostankov tako imenovanega “jugoslovanstva” med Slovenci itd). Ta slovar psovk, žaljivk in neresnice je že tako velik, da bi — če bi našteli samo najhujše cvetke — . napolnili cel stolpec v našem listu. Nismo mi krivi, če se jie lista “Slovenska država” prijelo ime “revolverski list,” (Revolver journal).
Čemu tako grda borba, čemu cele gore neresnice? Ali se tako služi ideji? Ali ni to čisto komunističen način borbe in propagande?
Katera pa je tista ideja, ki ji na tak čuden način služijo “Slovenska država,” “Tabor,” Dr. Žebot, Mirko Javornik itd? To naj bi bila po njihovem mnenju in pisanju ideja slovenske države. Zaradi te ideje so napovedali tako brezobzirno in do skrajnosti nedostojno borbo proti vsem tistim, ki so proti slovenski državi in so za staro unitaristično, centralistično in diktatorsko Jugoslavijo.
Namen ne posvečuje sredstev. Tudi naj lepša ideja se umaže, ako jo kdo širi s krivico, nasiljem in neresnico. To velja tudi za idejo slovenske države. Vendar bi omenjene pisce še razumeli, ako bi svoj gnjev in bes znašali res nad tistimi, ki so zoper slovensko državo. Toda temu ni tako. Vse psovanje gre na račun tistih, ki so slovensko državno misel — prezirajoč vse nevarnosti — dolgo gojili in so slednjič slovensko državo ustvarili.
Kajti, kdo je dal pobudo za majniško deklaracijo leta 1917? Slovenska ljudska stranka s svojimi genijalnimi voditelji Dr. J. E. Krekom in Dr. Antonom Korošcem.
Kdo je v decembru 1. 1932 sestavil slovensko izjavo, imeno*-vano tudi slovenske punktacije, v katerih se zahteva, da moramo Slovenci, Hrvatje in Srbi s svobodno pogodbo na demokratski podlagi osnovati državo enakopravnih enot, katerih ena bodi Slovenija? Tu je misel slovenske države in že tudi konfederacije jasno izražena. To slovensko izjavo je podal Dr. Korošec kot predsednik Slovenske ljudje stranke in je zaradi nje bil preganjan.
Kdo je dne 3. maja 1945 na Taboru v Ljubljani oklical slovensko državo? To so bili zakoniti, svobodno izvoljeni zastopniki slovenskega naroda, po veliki večini člani Slovenske ljudske stranke. Poleg teh so za to glasovali tudi zastopniki drugih slovenskih strank in tudi prijatelji Dr. Žebota.
Končno naj bo povedano še to, da tudi pravila Slovenske ljudske stranke z dne 13. sept. 1946 previdevajo slovensko državo in da so Dr. Krek, predsednik SLS in drugi politiki SLS, kakor tudi časopisje, ki ga “Slovenska država” pripisuje tej
Zopet beremo v “Slovenskem Poročevalcu” o “pravični kazni za zločine nekdanjih oblastnikov in izdajalcev v Suhi Krajini.” Pozorišče je bifo okrožno sodišče v Novem mestu. Teatralna razprava je trajala štiri dni, obtožencev je bilo osemnajst. Zločin, za katerega so jih sodili: pobuda in organizacija za ustanovitev zloglasne legije smrti in sokrivda za zločne okupatorja v Suhi Krajini.
V razpravi je bilo zaslišanih okrog petdeset prič in je bila “krivda obtoženih jasno dokazana.” četrti dan je bila razglašena sodba in bili obsojeni: Gnidovec Karel, dekan v Žužemberku, na smrt, Podlipnik Jože, župnik v Selih šumberku, na 12 let strogega zapora, Gnidovec Franc, posestnik v Selih pri Ajdovcu, na smrt z ustrelitvijo, Stupica Mirko, čevljar v Žužemberku, na smrt z ustrelitvijo, Simčič Ivo, strokovni učitelj, v Žužemberku na 15 let strogega zapora, Mišmaš Jože, organist v Vidmu ob Krku, na 15 let strogega zapora, Kocjančič Miha, kmečki sin v Selih pri Ajdovcu na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, Ozimek Franc, lesni manipulant v Selih-šumberku, na 3 leta stron gega zapora, Trunkelj Ignac, kmet v Orlakah, na smrt z ustrelitvijo, Kočevar Janez, kmet iz Vrtače, na dve leti strogega zapora, Zaletel Franc, tesar v Rep-Ijah, na 1 leto strogega zapora, Blatnik Janez, ključavničar, iz Ljubljane na 2 leti strogega zapora, Rutar Jože, kmečki sin iz Poljan pri Žužemberku, na 15 let strogega zapora, Šega Vinko, kmet iz Malih Reberc pri Žužemberku, na 13 let strogega zapora, Struna Ignac, kmečki delavec iz Malih Reberc, na 3 leta strogega zapora, šega Vinko, kaplan v Žužemberku, na 5 let strogega zapora. Osemnajsti je bil bivši trgovec Zupančič Henrik iz Ajdovca, ki je bil oproščen. “Slovenski Poročevalec” po takem poročilu o razpravi obljubi podrobnejše poročilo.
Poročilo prinaša čez tri dni (16. septembra). In kaj pove? Celo vrsto “zločinov” dekana; Gnidovca navaja:
1)	Glede Ciril-metodovskega društva je pisal župniku Gostiši na Planini pri Rakeku: “Mi pa ostanemo kakor smo bili” Torej je dokazal, da se svojemu sovraštvu do vsega naprednega, do socijalistične stvarnosti ne bo nikdar odrekel, da bo ostal zakleti sovražnik ljudstva in njegove neodvisnosti.
2)	Svojo kariero je začel že v ranjki Avstriji kot pristaš najbolj nazadnjaškega krila Slovenske 1 j u d s k e stranke, tako imenovanega šušteršičevega krila.
3)	Vemo suhokrajsko ljudstvo je kmalu spravil pod svojo komando, tako gospodarsko kot politično in duševno.
4)	Usidral se je v hranilnici, v kateri je v teku let dokazano poneveril več sto tisoč predvojnih dinarjev suhokrajinskih krvavih žuljev.
stranki, ob premnogih prilikah poudarjali misel slovenske države.
Zato ponovno vprašamo: Čemu ta grda borba zoper Dr. Kre-:^a in SLS v imenu Slovenske države? Ali ne gre tu za Don Quijote-ovo borbo z mlini na veter, za borbo z nasprotniki, ki niso nasprotniki idej/e slovenske države, marveč njeni dolgoletni vneti propagator ji in realizatorji?!	R. S.
5)	še bolj se je proslavil z gradnjo impozantnega župnišča v Zafari, znani belogardistični trdnjavi med narodno-osvobodil-no borbo, za katero so Suhokraj-čani odrajtali okrog 1 milijon 300,000 predvojnih dinarjev, zaradi česar se je neposredni davek zvišal za 300 do 600 din na leto na vsakega davkoplačevalca. še danes se tega bremena prav dobro spominjajo, kot tudi nesramnega prekupčevanja z zamrznjenimi vlogami, od katerih jih je mnogo za vedno izginilo, v nenasitnem dekanovem žepu.
6)	Zli duh, ki je bil povsod zraven in nikjer . . . Dekan da je bil stvarno tisti, ki je zahteval “obrambni bataljon” in poslal “slovenski legiji” v Novo mesto seznam tistih, ki bi prijeli za orožje proti partizanom. Organizator na zunaj je kaplan Jenko, vendar je dekan povsod navzoč.
7)	Svojega sovraštva do napredne stvarnosti Gnidovec tudi po vojni ni skrival. Njegove pridige so bile polne strupenega sovraštva do ljudske oblasti. Duhovnike, člane Ciril-metodovskega društva, je imenoval odpadnike in tepce. Trdil je, da so ljudje zapustili Boga samo zato, ker se bojijo za službe.
8)	Svoje oprode in verne okupatorjeve hlapčke je Gnidovec našel prav v vrstah Družbe apostolskih mož in Marijine družbe, ki jih je toliko let skrbno negoval. Čevljar Mirko Stupica, bivši orožnik Franc Gnidovec, organist Jože Mišmaš s kaplanom Jenkom, Malijem in drugimi vojnimi zločinci na čelu, pa še vrsta drugih “pobožnih” mož in žena, vsi so slepo izvrševali vsa povelja, ki so prišla, posredno ali neposredno, iz ust božjega namestnika.
9)	Gnidovec in njegov verni sluga, kaplan Vinko šega sta javno v cerkvi molila za “pre-vzvišenega” vojnega zločinca škofa Rožmana.
10)	V ipismu Gostiši na Planino piše o upravni kazni, ki ga je doletela, takole: vsak teden dobim od oblasti kako priznanje, kar vse skupaj znese na leto 17,-900 din in 50 dni dopusta s popolno oskrbo. (Sedaj bom imel pa pet let takega dopusta.)
11)	Na dekanijskih konferencah primerja v referatih položaj pri nas s položajem izraelskega naroda, kar je posledica današnjega stanja in kar sili duhovnike na še večjo vnemo in žrtve (?).
12)	Kako spoštuje on naše zakone, je najbolj pokazal s tem, da je od obhajilne mize spodil žensko, ki ni bila cerkveno poročena.
Tako razlaga “Slovenski Poročevalec” v treh kolonah “zločine” dekana Gnidovca in jasno je iz besedila, da jih navaja po obtožnici. Pa še nekega fanta je do “krvi pretepel” v šoli in dohodke dekanije 22,500 din je utajil. Ali je mogoče smatrati sodišča, ki na podlagi take obtožnice sodijo na smrt, da so resna, da se zavedajo vzvišenega položaja sodne oblasti in da hočejo soditi po zakonu. To bi imenovali strankarsko perilo ali strankarske prepire, če bi to ne bilo pod komunizmom. Toda komunizem vidi v tem nevarnost za svojo oblast. Zato pa “Poročevalec” z zadovoljstvom ugotavlja: “V Novem mestu je pa-
dla krinka z obraza nekronanega kralja Suhe krajine Karla Gnidovca.” Vse mora biti na kolenih pred komunistično oblastjo. Vsak svobodni duh jim je reakcionar in reakcionar je izdajalec in izdajalec je vreden smrti. To je logika komunističnih oblastnikov, ki morejo in hočejo vladati te nad suženjskim ljudstvom.
Vprašamo se, zakaj je bil ravno sedaj potreben ta monstrum proces? Zakaj ravno sedaj in zakaj ravno v Sloveniji? Več je vzrokov, ki nas pri poznavanju komunistične taktike vodijo na pravo sled. Vzroki so notranji in so tudi zunanji.
Največji zločin za doipa je u-piranje Cirilmetovskemu društvu, ki je režimska organizacije duhovščine in v katero naj bi 100%-no vstopili vsi duhovniki, kakor so vsi delavci v svojih sindikalnih organizacijah. Pod kontrolo tega društva im pod njegovim vodstvom bo šele duhovščina podpirala sedanji re-
V	gospodarstvu namreč. Doslej so komunisti v Jugoslaviji dosledno izvajali misli, ki sta jih postavila Marx in Lenin za razvoj gospodarstva in ki jih spoštuje tudi Moskva: osnova komunističnega gospodarstva mora biti popolna elektrifikacija vse proizvodnje, pa tudi domačega konsuma, in pa graditev industrij alizacij e od spodaj navzgor: naj prej e razvoj rudarstva, potem težke industrije, potem lahke industrije in potem šele proizvodnja blaga za vsakdanjo potrebo. V tem miselnem krogu so se vrteli komunisti v Jugoslaviji tudi potem, ko so prelomili z Moskvo.
V	teoriji je vse to lepo, v praksi pa je stvar postavljena druga-ček. Tak vrstni red v razvoju gospodarstva zahteva velikanske investicije: za dobro obratovanje trboveljskih rudnikov so bile na primer med obema vojskama potrebne investicije od več kot ene milijarde predvojnih dinarjev; na zunaj pa je te investicije lahko in hitro opazilo, samo strokovno oko. Komunisti se pa za stare skušnje niso zmenili, delali so načrte za industrij alizaci-jo na debelo in na široko in začeli te programe tudi izvrševati. Kmalu so pa opazili — povedali pa tega niso nikoli z jasnimi in razumljivimi besedami —, da jim manjka vsepovsod denarja. Ker ga doma ni bilo mogoče dobiti, so izrabili svoj zunanjepolitični položaj in dobili velike vsote v svobodnem svetu, bodisi na posodo, bodisi kot dar. Pa tudi ta vir jim ni dal toliko, kolikor bi bilo potrebno za njihovo industrij alizacij o; zato so morali petletni plan podaljšati za eno leto, vsaj na papirju: v resnici je tako vsakdo vedel, da je plan že propadel.
Zapadni svet je dajal komunistom v Jugoslaviji v začetku denar in se ni brigal, kako ga rabijo. Plačeval jim je pač premijo za njihov spor z Moskvo, njihove načrte za industrij alizacijo dežele pa je gledal s skepso in radovednostjo, kaj bo nastalo iz tega. Komunisti pa so zahtevali
žim in sodelovala z njim za utrditev “ljudskega režima” in za socializacijo. Zato slovenski komunisti sedaj vodijo neizprosen boj, da bi duhovnike prisili v to organizacijo, zlomili odpor onih, ki se še upirajo. Nekako polovica vseh duhovnikov je še izven društva.
Drugi razlog notranjega značaja je desetletnica slovenskih brigad komunističnih partizanov, ki so priredili svojo masovno manifestacijo v Toplicah pri Novem mestu, kamor jim je prišel govorit sam poglavar Tito. Kako je mogoče lepše postlati pot komunističnim borcem kakor s takim izrazom nasilja in ■zlorabe zakona! Naj le vsi ljudje vidijo, da je pravica samo za tistega, ki ima silo, oblast, za vse druge pa suženjska pokorščina ali pa ječa oziroma smrt.
In zunanje politični razlog jie pa sam Tito povedal v svojem govoru, ko je govoril o sporu z Italijo. Komunisti hočejo vedno napraviti zmedo s tem, da me-
vedno več podpore, kar posebno Angležem ni bilo všeč, zato so zapadne države začele ogledovati jugoslovansko industrij alizacijo bolj od blizu. Hitro so spoznali, da so vsi ti načrti preob-jestni, da nimajo prave smeri in da bi bilo za njihovo izvršitev treba še vse večjih vsot, kot so prvotno mislili. Zato so začeli že lansko leto godrnjati, kot znajo pač kapitalisti: opozarjali so jugoslovanske komuniste na ri-ziko investicij, na vprašanje rentabilnosti novih podjetij, na majhen obseg jugoslovanskega trga, na pomanjkanje 'strokovnega vodstva in strokovnega delavstva, na zanemarjanje drugih donosnejših investicij, na pomen izvozne trgovine za plačilno bilanco itd. Ta opozorila, ki niso bila zvezana z nobenimi pogoji, so naletela na gluha ušesa pri komunistih v Jugoslaviji. Izgovarjali so se s tem, da “bo sedaj vse drugače,” ker hočejo uvesti svobodni trg. Res so ga vpeljali in s tem ubili dve muhi z enem mahom: sprevideti so morali, da je na svobodnem trgu gospodar konsum, ki se ne da komandirati, ne pa produkcija, in da ta s svojim štrajkom prekucne lahko vse gospodarske načrte. Konsum pa je moral štrajkati, ker ni imel dosti denarja za pretirano visoke cene na domačem trgu. Svobodni trg pa je pokazal tudi zapadnim zaveznikom jugoslovanskih komunistov, da je bil njihov dvom o resnični vrednosti jugoslovanske industrij alizacij e pravilen in da je treba kreniti na novo pot, kat ji drugače do industrij alizacij a postala zanje sod brez dna: nikoli ne bodo mogli Titovi družbi dati dosti v obliki podpor in posojil.
Zato so kar na hitro spremenili rahla opozorila v jasne želje in nasvete in pri tem rekli, da podpor ne bo več, ako ne bo vpo-števanja teh želja in nasvetov. Bistvo teh nasvetov pa je: ustaviti sedanjo smer industrij alizacij e; prenehati z novimi investicijami v težki industriji; graditi samo take tovarne in obrate, ki kaj pomenijo za izvoz ali pa za
čejo Italijo in Vatikan v en lonec, da zaradi Trsta napadajo Vatikan, češ da nam on dela krivico. Tem bolj pa seveda zamenjavajo Cerkev in Vatikan. Sedaj je vprašanje Trsta zopet v ospredju in Tito je govoril o Trstu. Kaj je bolj jasno za komuniste, kot da je zaradi tega treba udariti po Cerkvi, po duhovnikih. Zato so na proces privlekli kar tri duhovnike (poleg Gnidovca še župnika Podlipnika in kaplana Šega). Oba nimata ne z belogardizmom ne s “kraljevanjem” dekana Gnidovca nič opraviti. Kaplanu Šegi se očita v obtožnici, da je izjavil, da so predpisi Vatikana in njegova navodila za njega vse in je ta vedno pripravljen izpolniti.
Mnogi mislijo, da postaja Jugoslavija pravna država češ, ker je dobila nov kazenski zakonik. Toda obtožnica dekana Gnidovca je partijska, nikakor pa ne osnovana na zakonu. In stranka je ukazala njegovo obsodbo!
domači konsum; pospeševati napredek v vseh gospodarskih panogah, posebno v kmetijstvu, in ne se omejevati samo na industrijo. Po domače se to pravi: prelomiti z marksistično linijo industrij alizacij e in se vrniti na staro preiskušeno “kapitalistično” smer.
Te nasvete in želje zapadnega sveta je nepričakovano podprla še letošnja suša, ki je odvisnost Jugoslavije od zapadnega sveta le še poglobila. Komunisti v Jugoslaviji so morali kapitulirati.
Tega seveda ne priznajo in ne bodo priznali. Zato zavijajo svojo kapitulacijo v razne visoko doneče trditve. Pravijo: smo že vse dosegli v industrij alizacij i, kar smo želeli; hočemo graditi samo to, kar zmoremo z lastnimi sredstvi; treba je bolj vpošte-vati potrebe naroda; treba je poceniti proizvodnjo; treba je zmogljivost obstoječih tovarn popolnoma izrabiti; treba je gledati na kakovost blaga itd. Na glavi teh gesel pa stoji zapisano: smrt kultu industrij alizacij e, naj živijo “o< b j e k t i društvenega standarda,” to je taka proizvodnja, ki bo ljudem res pomagala, da si pomagajo iz sedanje revščine, kot na primer napredno kmetijstvo.
Pod temi gesli pa se skrivajo praktični vladni sklepi, ki bodo globoko posegli v gospodarsko in socijalno življenje današnje Jugoslavije. Za investicije v industriji je bilo na primer predvideno v 1. 1952 nekaj nad 100 milijard, za prihodnje leto bodo mogli dati v to svrho samo okoli 40 milijard, ako poročila prav govorijo. Za kmetijstvo je bilo letos predvidenih investicij za 28 milijard; pravijo, da bo za prihodnje leto dodali še 30 milijard. Povečani naj bi bili za prihodnje leto izdatki za prbmet, za stavbeno gibanje, za socijalne ustanove itd. Da bodo dobili sredstva za vse te namene — hočejo namreč plačati vse “iz svojega žepa” —, hočejo priščipniti prejemke vseh plasti “delovnih množic.” Celo na upokojence mislijo, kajti v celi državi jih je

eniajo smer
DOPISI ZA “SLOVENIJO” NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV:
“SLOVENIJA”
6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
veliko, nekaj nad 300,000. Samo v Sloveniji jih je nad 71,000, pri tem pa imajo javne uprave v Sloveniji še nad 23,000 uradnikov!
Ker bo zmanjkalo denarja za investicije, bodo morali ustaviti dela pri mnogih začetih ali samo na pol dodelanih tovarnah. Radi tega bo izgubilo zaslužek veliko delavcev, pa komunisti še nič ne vedo, kje bodo mogli zaposliti te “mase.” Verjetno bo velik del teh revežev prepuščen usodi: kmetskemu delu so se odvadili, kmetje se jih pa tudi bojijo, druge tovarne pa jih ne bodo sprejemale. Kmetom obetajo boljše čase: zanje bo državnih kreditov več kot kdajkoli po vojski. Ali bo iz tega nastalo kaj resnega, ne vemo. Ako bodo krediti omejeni samo na kolhoze, bo večina posojil propadla, kajti kolhozi so dosedaj pokazali svojo spretnost in sposobnost samo v zapravljanju denarja ne pa v pametnem gospodarstvu. Ako bodo pa ponujali kredite tudi svobodnim kmetom, bodo ti take ponudbe obravnavali s veliko opreznostjo. Ne bodo jemali teh posojil brez pogojev; zahtevali bodo jamstva za svobodno gospodarjenje in za pravično obremenitev svojih dohodkov. Kmetska pamet bo pri tem izmislila čisto nepričakovane zahteve, ki se ne bodo omejevale samo na gospodarsko področje.
Vse te spremembe naj bi vseboval “socijalni plan” za leto 1953. V njem se bodo zrcalile posledice letošnje suše in pa tudi “želje in nasveti” zapadnih zaveznikov. Vse to bo pa prikazano v zelo megleni obliki, kajti komunisti bodo skušali na vse mogoče načine prikriti polom soci j alistične	industrij alizacij e
in začasen naslon — tako mislijo in upajo — na tehniko zapadnega gospodarjenja.	J. A.
——------O---
Vesli iz domovine
ZAKAJ JE ZAPRL TITO DIPLOMATSKO ŠOLO V BEOGRADU
Pred nekaj tedni je izdala vlada v Beogradu uredbo, s katero je ukinila diplomatsko šolo v Beogradu. Ta ukinitev je posledica dveh procesov. Na procesu proti petim urednikom komunističnega lista Borbe je bilo dokazano, da so bili vohuni za Sovjetsko zvezo. Vsi so bili kominformisti in absolventi diplomatske šole. Kasneje je bil v Beogradu še en proces. To pot proti 16 študentom, obtoženim kominformizma in vohunstva za Sovjetsko zvezo. Večina obtožencev je dovršila Titovo diplomatsko šolo. Ker je šola, kakor sta dokazala procesa, vzgajala sovjetske vohune, jo je Tito zaprl.
PROFESOR FRAN RAMOVŠ UMRL
Dne 16. septembra je umrl v Ljubljani po kratki bolezni predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti profesor Fran Ramovš.
Dr. Ramovš s,e je rodil v Ljubljani, študiral je v Gradcu in na Dunaju ter se tik pred prvo vojno rehabilitiral za univerzitetnega profesorja v Gradcu. Od prevrata do smrti je bil član profesorskega zbora ljubljanske univerze. Napisal je med drugim sledeče knjige: Konzonan-tizem, Dialekti, Dialektično karto slovenskega jezika, Kratko zgodovino slovenskega jezika in skupno s Kosom izdal Brižinske spomenkie.
Titoizem in zunanja politika Združ. držav
Septemberska številka “Pregleda,” ki ga pod uredništvom dr. M. Kreka izdaja Odbor za svob. Evropo, prinaša dobeseden prevod poročila, ki ga je izdal publicistični urad tajništva za zunanje zadeve v Washingtonu, (Department ol' State Publication'4624, U. S. Government Printing Office 1952 — O — 212650) pod naslovom “Yugoslavia: Ti-toism and U. S. Foreign Policy.”
Ne pričakujemo, da bodo bralci soglašali z vsemi trditvami in navedbami tega poročila. Nihče na pr. še ni našel v Jugoslaviji poleg madžarske, nemške, albanske in bolgarske narodne manjšine, kar šest južno-slovanskih narodnostnih skupin, vsak pa, ki malo pozna zgodovino vojnih in povojnih let Jugoslavije ve, da je bil vdor ruske — rdeče armade v Jugoslavijo in zavzetje Beograda po tej vojski glavni vzrok in sredstvo, s katerim je bila omogočena in vpostav-Ijena komunistična diktatura. To poročilo omenja šest juž-no-slovanskih narodnostnih skupin, ruske rdeče armade pa ne.
Vendar je poročilo, ki ga je izdal urad ameriškega zunanjega tajništva nedvomno najvažnejši dokument, ki ga moremo nuditi vsem, ki spremljajo in se zanimajo za usodo Jugoslavije. Je skrbno sestavljen, do podrobnosti pretehtan zagovor dosedanje politike Združenih držav napram Jugoslaviji, ki ga mora vsak med nami poznati.
Združene države, Zedinjeno kraljestvo in Francija so sporazumno določile program, po katerem bodo dajale gospodarsko pomoč Jugoslaviji tudi v proračunskem letu 1952-1953.
Ta program je važen korak v razvoju politike, ki je nastala kot posledica dejstva, da je Jugoslavija prelomila s sovjetskim območjem sredi leta 1948 in da je ta prelom že nekaj časa sem popolen. Namen te knjižice je opisati politiko, ki jo je zasledovala vlada Združenih držav, odkar je nastal ta prelom in razložiti sile in dogodke, ki so vodili do sedanjega stanja v Jugoslaviji.
OPIS SEDANJEGA STANJA Tak je sedanji položaj Jugi-slavije v Evropi
Jugoslavija je neodvisna komunistična država, ki je gotovo in izrazito izstopila iz sovjetskega vplivnostnega področja.
Jugoslavija ima vojaške možnosti in voljo,- da se dobro izkaže, če bi jo Sovjeti napadli.
Jugoslavija je strateško važna.
Ona zapira sovjetskemu bloku dostop do Jadranskega in Sredozemskega morja.
Njeno stališče bi, celo če bi bila samo nevtralna, imobiliziralo važne dele sovjetskih oboroženih sil, če bi te poskušale vdreti v zapadno Evropo.
Neodvisna Jugoslavija, ki je nasprotna napadalni politi ki Sovjetske zveze, torej ovira in otežuje napad v Evropi.
Tak pa je notranji položaj Jugoslavije:
Vlada Jugoslavije je komuni-
stična diktatura pod vodstvom maršala Josipa Broza-Tita, voditelja komunistične stranke v Jugoslaviji.
Ta stranka je jedro Ljudske fronte, ki je edina dovoljena politična organizacija v državi.
Samo mali del prebivalstva prostovoljno podpira domačo, notranjo politiko komunistične vlade.
Kljub temu pa ima vlada v oblasti celo državo in protikomunistična večina prebivalstva ni nikjer organizirala pomembne opozicije.
Edina resna nevarnost grozi Titovi vladi s strani Stalinovega Kominforma, ki ga podpira vsa sovjetska moč. (Kominform je naslednik Kominterne in mednarodna roka Sovjetske komuni-stičnt stranke.)
V tej eni važni stvari, namreč glede obrambe neodvisnosti države, pa uživa Titovo stališče na široko razširjeno ljudsko podporo.
NAŠA POLITIKA JE
Neposredni cilj naše politike napram Jugoslaviji je podpirati jugoslovansko neodvisnost od Moskve.
Bistvo te politike je v kratkem označil predsdenik Truman dne 7. novembra 1951 v svojem pismu Kongresu. Pisal je:
“Ugotovil sem, da je Jugoslavija država, ki je neposredne važnosti za obrambo Severno Atlantskga Področja in da bi bila povečana obrambna možnost Jugoslavije važno sredstvo za ohranitev miru in varnosti v Se-
verno Atlantskem Področju, kakor tudi za očuvanje varnosti Združenih držav. Ker smo to ugotovili, bomo dali Jugoslaviji gospodarsko in vojaško pomoč. Podrobni načrti, po kiterih bomo dajali to pomoč, so izdtlani v tem namenu in s takimi pogoji; da bomo povečali zmožnosti te države, da se sama brani.”
Posebna študijska misija Odbora Poslanske zbornice za zunanje zadeve, ki je v zadnjem ča_ su pregledala razmere v Jugoslaviji in je prišla do istega osnovnega zaključka, je razložila pomoč, ki jo dajemo Jugoslaviji, na tale način: “Združene države ne dajejo pomoči Jugoslaviji, da bi vzdrževale oblast Titovega režima ali z namenom, da bi podpirale komunizem. Združene države dajejo tej državi pomoč samo in edino le v namenu, da bi okrepile varnost svobodnega sveta.”
Torej: v zamisli in v izvršitvi je ta politika na zdravih temeljih stvarnih sedanjih sil, kolikor te zadevajo in vplivajo na ameriške interese.
VLADARJI JUGOSLAVIJE
Titova komunistična diktatura je v sedanji Jugoslaviji gospodujoča sila. To silo moramo razumeti, če hočemo realistično razumeti sedanjo Jugoslavijo in tak tudi z njo ravnati. Povest o rasti te sile je ob enem povest o Titu, o jugoslovanski komunistični stranki in o moderni Jugoslaviji. To je povest o šibkosti in neslogi mnogih in o moči nekaterih maloštevilnih, ki so bili in so složni.
Kako so sejali
Tekom prvih petih mesecev potem, ko je nastala Jugoslavija kot samostojna država, kar se je zgodilo 1. decembra 1918, je komunistična stranka Jugoslavije imela svoj prvi strankin občni zbor. Koncem leta 1920 je stranka sprejela svoj program in vpisala skoro 60,000 članov. Med njimi je bil tudi Josip Broz.
Ta, novorojena komunistična stranka je istega leta dobila 198,-736 glasov in osvojila 58 od vseh 419 sedežev v državni ustavo-tvorni skupščini. Podobne uspehe je imela stranka v krajevnih volitvah v Srbiji in v Hrvatski.
Kraljevska vlada se je prestrašila komunistične moči in krepko udarila po nji. Koncem leta 1921 je bila stranka popolnoma v podzemlju. V naslednjih 15 letih je moralo biti središče
njene delavnosti izven Jugoslavije: v Monakovem, na Dunaju v Dresdenu, v Parizu in v Pragi. V tem obdobju je bila komu nistična stranka dejansko neučinkovita, čeprav se je kraljevska vlada večkrat posluževala kot grešnega kozla.
Razmere, ki so omogočile rast
Nova jugoslovanska država, ki je bila nekaj časa ustavna monarhija, je na zunaj, uradno šepala po nedoločenih in negotovih potih. Bila so navidezno nespravljiva nasprotja med šestimi narodnostnimi skupinami južnih Slovanov, posebno med Hrvati in Srbi. Druge skupine v državi: Madžari, Nemci, Albanci in Bolgari, so vlekle vsaka v svojo smer. Druge evropske države so ribarile v teh kalnih vodah.
Diktatura kralja Aleksandra od 1929 dalje do leta 1934, ko je bil umorjen, in naslednje omiljene diktature pod regentstvom princa Pavla so bile samo pokrov, pod katerim so nasprotujoče, razdeljevalne sile mogle tleti, kaliti, vreti, proizvajati in zgraditi pritisk.
Na kratko povedano so pravzaprav vsi voditelji Jugoslavije v dobi med dvema vojnama, tako politični, kakor narodni in verski, nepretrgoma vodili vsak svojo lastno bitko. Jugoslovanski kmet pa je gledal svojo, po naravnih zakladih tako bogato zemljo, kako je ostala med najrevnejšimi v Evropi.
KAKO SE JE TITO POVZPEL DO OBLASTI
V letu 1937 je Josip Broz, tedaj že izdelani, dozoreli komunist, ki je imel za seboj 5 let političnega zia p o'ra in 4u je dobro izvršil brez števila manjših nalog za Stalina in Kominterno, tako, da sta ga oba lahko priporočila, postal glavni tajnik komunistične stranke v Jugoslaviji.
Čiščenje in priprava
Tito je takoj začel delati in z brezobzirno odločnostjo in učinkovitostjo izvajah spremembe v omahujoči in neodločni organizaciji. Kar vsi dotedanji voditelji stranke so bili vrženi ven. Predvsem in na prvem mestu je hotel imeti zanesljivo strankino organizacijo, ki jo je bilo treba utrditi in razširiti: Spomladi leta 1941, ko je Hitler napadel Jugoslavijo, je komunistična stranka Jugoslavije, ki je bila v letu 1932 padla na komaj 500 članov (po podatkih Kominterne), ime-
la 12,000 prebranih, prečiščenih, med seboj trdno povezanih članov, ki so poznali le enega vodi telja: Josipa Broza, ki je bil tedaj že znan kot Tito.
Sovraštvo
Tito in jegovih 12,000 je bud no gledalo, pazilo in čakalo, ko je Nemčija napadla Jugoslavijo in razdelila njeno ozemlje med države osi in njihove zaveznike. Hitlerjev napad na Zvezo Sovjetskih Socijalističnih Republik je bil za Tita znamenje, da je treba začeti. Dotlej je večina Jugoslovanov bila že polna sovraštva proti tujim zatiralcem Italijanom, Nemcem, Madžarom in Bolgarom, kakor tudi proti domačim fašističnim izdajalcem, ki so s Hitlerjevim dovoljenjem napravili na Hrvatskem kvislin-ško državo. Titovi disciplinirani legijonarji, ki so bili na svojih mestih po celi državi, so nudili nekaj važnega: organiziran kanal za odtok in izrabo tega sovraštva. Uraden naslov tega sredstva je bil: Jugoslovanska Ljudska Osvobodilna Vojska. Njene člane so poznali kot “partizane.” Mladi možje z vseh delov države so se ji priključili.
Vidna oblast
Koncem leta 1943 je Titova Ljudska Osvobodilna Vojska objavila, da je ustanovila začasno vlado, popolno vlado s parlamentom, ki ga je sestavljalo 140 zastopnikov s področij, ki so bila že očiščena napadalcev.
Nekaj dni kasneje so Združene Države in Zedinjeno Kraljestvo objavile, da bodo dale pomoč tako partizanom kakor tudi srbskim četnikom generala Mi-hajloviča. (V tem času so bili četniki edino odporno gibanje, ki ga j c odobrila kraljevska vlada v izgnanstvu.) Britanske in ameriške skupine opazovalcev so bile dodeljene obema taboroma odpora. V juniju 1944 je vlada v izgnanstvu napravila sporazum s Titom (Sporazum Tito-šuba-šič). Temu sporazumu je sledila odločba zaveznikov, da bodo od tedaj podpirali edino le partizane. V tistem času je bila ta odločba kaj razumljiva. Ugotovljeno je bilo, da je bilo Titovo odporniško gibanje bolj učinkovito. Naš cilj pa je bil končati vojno kar najhitreje mogoče in s kar najmanjšim številom žrtev zavezniških življenj.
Ko so prenehale sovražnosti v Jugoslaviji, je Titova komunistična stranka štela preko' 141,000 članov. Bila je,vodilno središče Ljudske Fronte, ki se je dotlej že raztegnila preko cele države. 11. novembra 1945 so izvršili na tipično komunističen
J. B.:	^...■':"T:''TTu;
Zopet suša v Jugoslaviji
Čudno je, da Tita kar naprej tepe kaka nezgoda. Sedaj je zopet udarila suša. Letos so privatna poročila hujša kot pa leta 1950. Tudi Kidrič je navajal škodo od suše kar na sto milijard din.	I
V 1. 1950 je bil planiran pridelek 63 milijard din, dejansko je dala žetev le 38.3 milijarde din, tako da je žetev znašala le 60.8% od tega, kar je bilo planirano. Suša je torej povzročila škodo 24.7 milijard din ali 38.2% od tega, kar je bilo planirano.
Kako je v 1. 1952? Gotovo še ni mogoče vedeti točno vso škodo zaradi suše. Že s tega vidika je Kidričeva izjava prezgodnja. Družbeni pridelek iz kmetijstva je bil planiran z 287 milijardami — z oz. na novo vrednost dinarja. Če vzamemo, da je Kidričeva izjava blizu resnice, pomeni škoda sto milijard toliko, da bo dejansko kmetijski pridelek le 187 milijard din ali 53.5%. Izpadek je torej dosti večji kot leta 1950, ker znaša škoda iz suše po tej Kidričevi izjavi 45.5%, ali malo manj kot polovico pridelka. Koruza, ki je bila vsaj pod staro Jugo-
slavijo važnejši pridelek za prehrano kot pa pšenica, je še na steblu. Zato bi stvarno o gladu še ne mogli govoriti. Ravno tako tudi ne bi mogel Kidrič govoriti o škodi 100 milijard din, dokler ni ugotovljen pridelek koruze.	ki/
Toda kljub temu je pa Tito odgovarjal novinarjem, ko so ga vprašali, kakšno škodo je napravila letos suša v Jugoslaviji, tako-le:	“Veliko. Izgubili
smo približno 100 do 140 milijard din celotnega narodnega dohodka. Lahko rečemo, da je letošnja suša po splošnih številkah hujša kot je bila 1. 1950. Razlika ja samo v tem, da se 1. 1950 nismo mogli opomoči brez zunanje pomoči, letos pa bomo vsaj preprečili lakoto. Lakote ne bo, to pa se bo negativno odražalo v naši zunanje — plačilni bilanci in pri graditvi države; saj ne moremo izvažati tistega, s čemer smo uravnovesili plačilno bilanco n. pr. koruze. “Titova izjava preseneti, ker ceni škodo iz suše dosti višje, namreč do 140 milijard celotnega narodnega dohodka. Tito računa tu ne le škodo iz suše v samem kmetijstvu, ampak tudi šc v in-
dustriji, ki predelujte kmetijske pridelke: mlini, klavnice, sladkorne tovarne, tovarne špirita, škroba, pivovarne, sploh vsa kmetijska predelovalna industrija. Če je prizadeta tudi konoplja, lan in bombaž, je s tem prizadeto še precej tekstilne industrije. Potem je prizadeta živina, ker ne bo mogoče prezimiti sedanji fond živine niti ne izkrmiti zadostno število prašičev za potrebne maščobe doma in za izvoz. -Tako bo mogoče razumeti Titovo izjavo, da je škoda res do 140 milijard, če vzamemo še panoge industrije, ki so prizadete s pomanjkanjem kmetijskih pridelkov, prizadet najbolj izvoz, ki jte Jugoslaviji tako potreben za graditev njene industrije. Saj kmetijski pridelki gredo v inozemstvo zato, da se kupujejo stroji, naprave, instalacije, elektromaterijal itd. Saj celo traktorje, o katerih je bilo toliko bahanja, kako jih že izdelujejo, še vedno v (velikem uvažajo.
Tito predvideva v svojem odgovoru eno, da namreč lakote ne bo. In k temu še doiia, da so že kupili v tujini 30,000 vagonov pšenice, kupili pa da bodo tudi mast in druga živila. Kaj torej glede pomoči? Pomoč bo prišla na vrsto, gotovo, toda še ne sedaj, ampak pozneje. Tito je namreč povedal, da zaradi
suše ne bo mogoče uravnovesiti plačilne bilance z inozemstvom. Tedaj bo pa prišla prošnja na Zapad, naj pomaga pri uravnovešenju plačilne bilance, da ne bo poloma v socijali-stičnem gospodarstvu.
Tako je torej komunistična mogočna baharija s socijaliza-cijo zopet blamirana in toliko obzljubljana višja življenjska raven se bo zopet znižala, ne pa zvišala Tito to brez ovinkov pove: “Daši si bomo zagotovili osnovna sredstva, bo vendar življenjska raven zelo prizadeta.” Po domače bi moral povedati, da bo prebivalstvo trpelo veliko pomanjkanje; preprosto prebivalstvo bo trpelo, ne pa oni, ki so krivi polomije, člani komunistične stranke. Oni bodo zase že preskrbeli, kot so vedno znali.
Posledice bodo pa še tudi v bodočem letu, ker ne bo mogoče prezimiti normalnega števila živine. Treba bo precej klati živino in komunistični odbori že pripravljajo akcijo, da se bo smela klati le najslabša živina. Kmet bo moral zamenjati in dati lepo žival, da mu bodo za zakolj dali slabo.
Vsa agrarna industrija, ki predeluje kmečke proizvode, bo tudi prizadeta. S tem bo zopet nova brezposelnost. Prej so lju-
di gnali iz vasi v tovarne. Sedaj bodo delali obratno, ker jih ne bodo mogli v mestih zaposliti. Agrarna industrija pa predstavlja skoro tretjino vse industrije, mislimo namreč agrarno-predelovalno industrijo.
Iz pisem se pa vidi skrb in strah kmeta za bodočnost. Kmetijske delovne zadruge so bile razpuščene tam, kjer ni bilo pogojev za masovno produkcijo ali pa kjer so bile stalno pasivne. Toda sedaj pa že kmetom nalagajo velike dajatve. Kaj bodo plačali? Izgleda tako, da bodo člani upravnih in nadzornih odborov morali pokriti vse izgube, to je neplačane kredite pri Narodni banki. Kolikor pa ne bi bili plačati sposobni člani obeh odborov, pa solidarno jamčijo za dolg še tudi člani zadnjega. Drugič pa stoji komunistična oblast na stališču, da morajo kmetje, ki so bili v delovnih zadrugah, sedaj za nazaj plačati vse davke za tisti čas, ko so bili v zadrugi. Ker se zadruga' ni obnesla, zadene krivda za to vse zadružnike. To krivdo pa naj materijalno poravnajo s tem, da plačajo za vsa leta nazaj davke, ko so bili v zadrugi in jih niso plačevali. Odgovornost odbornikov za' zadružne obveznosti gre pa v težke stotisočake. V enem kraju Slovenije pove pi-
VESTI IZ DOMOVINE
TAKIH LOGATCEV JE NAJBRŽ VEČ
Dobeseden citat iz Ljubljanskega dnevnika od 6. avgusta 1952:
“Logaški profesorski zbor — razen ene izjeme — tudi nekam po svoje kočira. Dr. Vovk poučuje na gimnaziji matematiko in telovadbo, na terenu pa mu fizkulturna dejavnost ne diši. Profesor Šlibar tudi nima časa, da bi kje kaj pomagal, saj mu mnogo časa vzame klečanje pred hišnim oltarčkom. Njegova molitev je tako vroča in glasna, da se mora marsikateri mimoidoči ob njej nasmehniti, ko jo sliši dol na cesto. Tov. Velkavrh je cerkveni pevovodja in organist, sicer pa honorarno poučuje petje na gimnaziji. Dela ima čez glavo, saj hodi pet hvalo in čast župniku, kadar ima čas, pa vodi neaktivni pevski zbor KUD. Nič drugačni niso njihovi kolegi in kolegice na o-snovni šoli v Dolnjem in Gornjem Logatcu, razen ene izjeme. Kako ob vsem tem še morejo pravilno vzgajati mladino, se menda niti sami več ne sprašujejo, niti jih kdo drug resno pobara. 'No, pa je tudi brez tega že kar precej jasno. Edini prvošolček v dolenjelogaški šoli, ki letos ni šel k birmi, je moral slišati prenekatero zafrkljivo besedo.”
Mi pravimo: Hvala Bogu, da je tako!
KLERIKALCE JE TREBA ČIMPREJ IZMENJATI
Slovenski poročevalec piše v daljšem članku o razmerah v tovarni usnja Konus v Konjicah. Tam je šef komerciale bivši odvetnik v Konjicah Humer Jože. O tem pravi članek: “Na partijski konferenci v maju letos je bilo sprejeto, da je tega človeka kot enega od stebrov klerikalizma v Konjicah treba čimiprej izmenjati. Toda dober mesec pozneje je Zasavnik (ravnatelj tovarne) o tem človeku trdil, da je sicer vprsko blazen in klerikalec, da pa vse naloge
način pripravljene in prirejene volitve. Dva tedna kasneje so uradno zapodili kralja Petra in razglasili novo vlado. Za večino Jugoslovanov je to bila zgolj formalnost. Titova organizacija je namreč bila že več kot dve leti edini zaznaven vir oblasti v Jugoslaviji.
(Dalje prihodnjič.)
smo, da obremenjuje posameznega odbornika dolg: najmanj dvestopetdeset tisoč, največ pa 800 tisoč. Kaj naj napravijo sedaj taki kmetje, ko vidijo, da so na milost in nemilost izročeni komunističnim oblastnikom.
Najbolj jih pa skrbijo davki. V vseh listih so mogli brati že lansko, jesen sklep srednjega odbora stranke (CK KPJ), ki pravi: “Zaostriti je treba pregrešijo obdavčenja, kadar gre za ostanke vaških bogatašev. Na splošno rečeno, je treba vso rodovitno zemljo nad 10 ha, v ravnini pa tudi manjše površine, pod konkretnimi pogoji, v katerih začne rasti vaški bogataš, obdavčiti z ostrejšo pregrešijo kot dozdaj.” Je to sicer povedano v komunističnem žargonu in zato malo težje razumljivo, toda jasno je, da je vaški bogataš vsak, ki sumijo o njem, da ni za nje. In takih osumljenih kmetov je danes zelo veliko. Tako je razumljivo, da stotisoče kmetov gleda s strahom v bodočnost,, kaj bodo mogli sploh prodati pri tako pičli letini in kako jih bo zadelo visoko davčno breme.
Če so v prešnjih časih (pod kapitalističnim režimom) ujme zadele kmeta, je bila prva akcija vlade, koliko davkov je treba kmetu odpisati z oz. na sušo ali točo ali poplavo itd.- Sedaj
v redu izpolnjuje. Podobnih ljudi je v tovarni in celo na vodilnih mestih' še več. O vseh je bilo že govora, da jih je treba premestiti, vendar so še vsi na svojem mestu.”
To je pa komunistična demokracija v praksi in praktično izvajanje verske svobode. Kot izgleda so pa “versko blazni ljudje in klerikalci” edini pošteni delavci in uradniki.
PO DONAVI PLAVA PROPAGANDA
Kominformisti so zelo aktivni v propagandi proti Titovemu režimu. V leiinih mesecih so spustili po Donavi 20 vagonov propagandnega materiala, spravljenega v lesene zaboje. Jugoslovanske oblasti imajo dosti dela, da spravijo material pravočasno na varno.
LETALIŠČE V BATANJICI PRI BEOGRADU JE MENDA ŽE V AMERIŠKIH ROKAH
Jugoslovanski begunci v Italiji vedo povedati, da je letališče v Batanjici pri Beogradu v ameriških rokah. Letališče stražijo ameriške čete. Vsem Jugoslovanom je dostop na letališče prepovedan. Straže pustijo naprej samo Amerikance in Jugoslovane v ameriškem spremstvu in s pismentimi potrdili ameriških vojaških oblasti.
V TOPLICAH SO ZBOROVALI IN GOVORILI . . .
V Dolenjskih Toplicah pri Novem mestu so 15. septembra zborovali v proslavo ustanovitve slovenskih brigad. Pišejo, da je bilo v Toplicah 300,000 ljudi. (Mi jim ne verjamemo.) Govoril je tudi Tito. Glavni predmet njegovega govora je bil Trst. V besedah je bil Tito silno korajžen in nepopustljiv. Da bi bil tudi v dejanju. Po bridkih izkušnjah s koroškim vprašanjem pa njegovemu rožljanju nihče veliko ne veruje.
IKARUS V MOSTARU
Že leta 1951. so začeli graditi Jugoslovani poleg letališča v Mostarju tovarno letal. Letos je bila tovarna dograjena. Tovarna ima 4 stavbe. Tekom leta je tovarna prejela stroje in strokovnjake, ki so prišli deloma iz tovarne Ikarus, deloma pa iz i-nozemstva.
se ni še nihče spomnil tega, niti tovariš Tito, ki vendar v znani idemagogiji vedno kaže veliko skrb za ljudstvo.
Zaključiti moremo iz navedenega sledeče:
1)	Prošnjis zaradi suše vlada verjetno ne bo napravila, ker ji je vendar malo nerodno stalno beračenje in pa ker je itak pomoč za 1. 1952-53 že zagotovljena. Je vprašanje par tednov, da bo začela teči pomoč Zapada.
2)	Vierjetno pa bo vlada delala prihodnjo pomlad ali še preje prošnjo za pomoč pri uravnovešenju plačilne bilance z inozemstvom. Ta bo z novim letom pokazala veliko pasivnost in taka bilanca bo utemeljitev za povišanje pomoči, sicer je njevar-nost, da se socijalistično Titovo gošpodarstvo zruši.
3)	Ne bo gladu, ampak bo pomanjkanje za ljudstvo, veliko pomanjkanje, ker bo gotovo cena predmetom prehrane šla kmalu višje, ljudje pa nimajo sredstev, da bi kupovali hrano po sedanjih cenah. Ponudba bo pičla in če bo obveljalo načelo ponudbe in povpraševanja, bodo šle cene vsaj nekaj kvišku.
4)	Sedanji položaj je kazen'za brezglavo politiko blazne industrij alizacij e in za vse tlačenje kmeta z davki, z obveznimi odkupi in z zadrugami.
Dr. Josip truden
Zgodovina slovenskega naroda
Trg Šmohor so Turki zažga-iha in 20 cekinov. Turški poli in cerkev sv. Danijela raz-jveljnik se je zaklel pri svoji djali. Blizu Spitala so pre- duši in sablji, da se hoče dr-
bredli Dravo, zažgali imenovani trg in se razpršili po bližnjih dolinah. Povsod so lovili ljudi in živino. Krka, Breze, Strassburg so takrat videli Turka. V Zilski dolini je bilo takrat pomorjenih tudi mnogo duhovnikov, ki so se s slabo oroženimi četami v okolici cerkva in drugih utrjenih krajih ustavljali sovražniku. Pri Beljaku so se roparske čete zopet združile in korakale z naropanim blagom in ujetimi kristjani mimo mesta proti sv. Mariji ob Žili, kjer je bil glavni vojni tabor. Beljaška okolica je takrat silno Drpela.
žati pogodbe. Toda ko so prišli Beljačani drugo jutro v turški tabor, niso našli nobenega Turka več. še pred dnevom se je vojska vzdignila, zažgala cerkev in vas, moža pa, ki sta bila prišla iz mesta se pogajat, umorila.
Ko so se Turki naveličali divjati po slovenski zemlji, so se zopet odpravili proti domu.
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
SIGN UP FOR SECURITY
TODAY WHERE YOU WORK
THROUGH THE PAYROLL SAVINGS Pj-AN
MALI OGLASI
OKTOBER
11.	— Društvo Soča št. 26 SDZ
priredi veselico v Domu za-padnih Slovencev na 6818 Dem son Ave.
12.	— Zarja priredi koncert v
SND na St. Clair Ave.
Silno” veliko^pfena, Xlo”o*Oo”uje-|12—Pevski zbor “Zvon" Priredi tih kristjanov in mnogo dru-
svoi redni jesenski koncert v Slov nar. domu na E. 80 St.
gega blaga so tirali s seboj.
Pri Mohličah prebredejo dne 18‘v ~ Podružnica št. 10 Slov.
15. avgusta Dravo, poprej pa posekajo starčke in otroke, ki jih niso mogli vzeti s seboj.
Vsako vasico, vsako duplino Drava ni mogla nesti tolike po hribih, kjer so bili krist-jteže. Utonilo je mnogo Tur-jani skriti, so Turki iztaknili, | kov, a še več kristjanov v va-živino na planinah ugrabili,: lovih narasle reke. Skozi Jun-ljudi posekali ali pa odvedli s) sko dolino so šli roparji mi-seboj.	j mo Slovenjega gradca in Ce-
Skender-beg je poslal iz svo- lja na Hrvaško. Med tem, ko jega tabora nekega ujetega [je turška sablja tako strašno kmeta s krvavo puščico v Be-1 gospodarila na Koroškem, tu-Ijak vprašat, ali bi ne hotel kdo odkupiti ujetih kristja-
nov. Mestni sodnik se je nato začel s Turki pogajati za odkupnino ujetnikov in za vsoto, ki naj bi jo mesto plačalo,
di kranjskim Slovencem ni prizanesla, dasiravno nimamo o tem napadu natančnejših poročil.
Z zadoščenjem čujemo, da je Turke pri tem pohodu ven-
da bi sovražniki prizanesli va- dar končno zadela maščeval-
si in cerkvi sv. Marije ob Žili. Pobotali so se, da morajo dati Beljačani tovor vina, voz kru-
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA SOPROGA
John Zaman
ki je umrl 6. oktobra 1951. leta
Eno leto je minilo že, odkar si Ti zapustil me, solze se niso posušile še, grenkoba stiska mi srce.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, v družbi mame; 12 bratov, in sestra,
tam sonce sreče Ti ne ugasne, tam snideva se tud’ midva!
Pri Bogu zdaj se veseliš, a v srcu mojem Ti živiš!
na roka pravice. Ko se je namreč turška vojska počasi pomikala proti Bosni, sta jo napadla grof Peter Zrinjski in poveljnik trdnjave Jajca malo četo. Turki v zadregi umore nekatere kristjane, drugi se oproste in zbeže. Sami se potem umaknejo v bližnji gozd. Toda Hrvati jih drugi dan tako porazijo, da se jih je od 20,000 komaj 5000 rešilo. Tako je končal najhujši turški napad, ki ga je doživela koroška dežela.
žen. zveze praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 25-let-nico svojega obstoja.
18.	— Društvo Ribnica št. 12 SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
19.	— Pevsko društvo “Planina’' priredi v počastitev 15-letnice obstoja ob 7. uri zvečer koncert v Slov. nar. domu na Maple Heights, Ohio.
25.	— Carniola Tent No. 1288 T. M. veselica s plesom v SND na St. Clair Ave.
26.	— Pevski zbor Adrija nastopi v AJC na Recher Ave.
26. — SND na E. 80. prireja v svojih prostorih spominsko proslavo za Joseph Lekana.
26. — Skupna oltarna društva praznujejo desetletnico obstoja v Slov. domu na Holmes Ave. z igro Dramatskega društva “Lilija.”
31. — Vardni demokratski klub ima plesno veselico v SND na St. Clair Ave.
NOVEMBER
2. — Glasbena Matica prireja koncert in “Traviato” v SND na St. Clair Ave.
7.	— Piscotors Club ima ples v SND na St. Clair Ave.
8.	— Društvo Slovenec št. 1 SDZ prireja veselico v SND na St. Clair Ave.
9.	—Slovenska moška zveza u-■ prizori ob 2:30 popoldne v S.
N. Domu na St. Clair Avenue narodno igro Miklova Zala.
9.—Jesensko zabavo z večerjo priredi društvo sv. Imena fare sv. Vida v šolski dvorani.
9.	—Podružnica št. 15 Slov. žen. zveze obhaja 25-letntico z igro v cerkveni dvorani pri sv. Lovrencu.
15.	— Društvo “Kras” št. 8 SDZ praznuje 40-letnico s posebne prireditvijo.
16.	— Liga slov. kat. Amerikan-
cev ima predstavo v SND na St. Clair Ave.
16.	—Podružnica št. 14 Slov. žen.
zveza obhaja 25-letnico z igro in zabavo v AJC na Recher Ave.
27. — Zarja ima koncert v SND na St. Clair Ave.
30.	— Carolyn Budan ima ob 4.
uri pop. koncert v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
7. — Pevski zbor “Slovan” priredi v AJC, Recher Ave. svoj običajni jesenski koncert.
27. — Društvo Slovan št. 3 SDZ priredi zabavo v dvorani SND na St. Clair Ave.
31.	— Silvestrov večer v SND na St. Clair Ave.
JANUAR
10.	— Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ priredi zabavo s plesom v SND na St. Clair Ave.
17.	— Društvo Glas clev. delavcev št. 9 SDZ priredi veselico s plesom v SND na St. Clair Ave.
18.	— Josephine Petrovič in Eddy Kenik, koncert v SND na St. Clair Ave.
24. — Društvo Loška dolina priredi ples v SND na St. Clair Ave.
Pri nas dobite
POPOLNO POSTREŽBA ZA BANKETE - SVATBE -OBEDE
Točimo žganje in pivo Posebno pozornost damo svatbam
PERROTTI CAFE
Moikl dobijo delo
OLIVER’
390 E. 156 St.
(197)
Urad v najem
Dobi se urad v najem za zobozdravnika ali profesionalca. Nanovo dekorirano in prostor za parkanje.	Vprašajte na
390 E. 156 St.	(197)
Naprodaj
Grelec na olje in “tank,” ki drži 280 galonov. Tudi stoker za premog. Poceni naprodaj na 1166 E. 60 St. —(197)
Iščejo stanovanje.
Zakonski par z enim otrokom išče 3 ali 4 sobno stanovanje kjerkoli že. Kličite UT 1-3450.	—(195)
ČE HOČETE PRODATI VAŠE POSESTVO
Mi imamo kupce z gotovino. Za hitro postrežbo pokličite
JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th Street HE 1-6607
Ali slo prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehla : Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KV 1-0034
potrebuje
SHEET METAL WORKERS EXPERIMENTAL MECHANICS ELECTRICIANS MILLWRIGHTS TOOLMAKERS TOOL and DIE MAKERS
TOOL ROOM MACHINE OPERATORS TOOL DESIGNERS
Dobra plača od ure. Avtomatični povišek do naj višje mezde in . za življenske stroške. Plačane počitnice in prazniki. Prispevajoča zavarovalnina. Employment urad odprt od 8 zj. do 4:30 pop. od pon-deljka do vključivši petka.
The Oliver Corporation
19300 Euclid Ave. KE 1-0300
Baragova Pratika
DVANAJSTI LETNIK
za navadno leto 1953
je zanimiva knjiga za vsakega Slovenca kjer koli. Za vsakega slovenskega človeka ima obilo koidstnih nasvetov in obvestil. Poučne članke in spise, zanimive črtice in povesti.
Radi višjih stroškov kot povišane poštnine in radi dražjega tiska stane letos nekaj več kakor lani.
S poštnino stane letos $1.25
Naročila je poslati v gotovini na:
Money ordru, čeku, ali
žalujoča
soproga
GERTRUDE ZAMAN Cleveland, Ohio, C. oktobra 1952.
Če
pustite Sluiainik snel, to pomeni: cela telefonska linija
ni uporabna
BARAGOVA PRATIKA
6519 West 34th Street
Berwyn, Illinois
m ■
The Ohio Bell Telephone Company

All veste, da je 15 milijonov ljudi v Ameriki
izpostavljeno vsled svoje odvisne teže najrazličnejšim boleznim? Zavarovalnice zahtevajo od njih višje pristojbine, ker računajo z njihovim krajšim življenjem, če ste tudi Vi med njimi, Vam je sedaj mogoče odvrniti nevarnost, ki Vam preti.
S stalno rabo enkrat na teden, po zdravniškem predpisu tudi večkrat, boste dobili nazaj ono zdravo težo, ki odgovarja Vaši postavi.
: Al
7' ;	■Silli
iil	
Zdravilna kopel stane samo $25.00 v naši delavnici v Clevelandu, kjerkoli v U.S.A. $27.50 z vpošteto poštnino, zavarovalnino in sales-taxo. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila:
CHERNE HEALTH BATH
6904 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Za fine ženske VOLNENE STERLING SUKNJE in KOŽUHE DIREKTNO IZ TOVARNE po najnižjih cenah, se oglasite ali pokličite
BENNO B. LEUSTIG
1034 Addison Road EN 1-3426
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St.
(197)
Ženske dobijo delo
Delo dobi
Del odobi žena ali dekle, da bi pomagala v kuhinji in v gostilni. Stanovanje, hrana in dobra plača. Katera želi do.-bro delo naj se zglasi osebno, pismeno ali po telefonu na Mrs. Louise Ursic, 8101 Aetna Rd. Tei.: VU 3-8030.
(oct.6,8)
Hišno delo
Ženska dobi hišno delo za 5 dni v tednu, dobra plača in bi imela svojo sobo. Pokličite FA 1-2128 ali MI 1-5580.
(197)
Kupujte Victory bonde!
Mario Kolenc
IMEJTE VROČO VODO, KO JO RABITE
Louis Planinc
A.
U.
L
M
9 Vroča voda za vse vaše potrebe ... po temperaturi, ki vam ugaja . . . avtomatično! To dobite, ako imate lep nov, bel Bryant vodni grelec, ki ima ravno podlago, da vam ni treba mučiti se s čiščenjem pod njim. Zgrajen je za trajno uporabo. Oglejte si ga—Veseli ga boste!
BRYANT
s3\ }\o T v
jrouVe 'glad it's
O&s
WATER HEATERS

CTh.iao.c£,
Cene od Sjg.OO do $ 123-00
Imate do 3 leta časa za plačati Lahko plačate poleg plinskega računa
15505 EUCLID AVE. at TAYLOR
Trgovina je odprta vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek do 8. ure zvečer
txxxxzazxxxxrrYrxzxirxTTirrTTi
Moški dobijo delo
PRIDRUŽITE SE K TAPCO TEAM
TAPCO
potrebuje može
IZKUŠENE IN UČENCE
FORGE SHOP TRAINEES
TOOL ROOM
MISCELLANEOUS MACHINERY
ELECTRIC ARC WELDERS
TOOLMAKERS
Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift. Dobra plača od ure. Ugodni delovni pogoji. Prinesite izkaz državljanstva.
Uradne ure 8 zj. do 5 pop. vsak dan; v soboto in nedeljo ad 8 zj. do 4 pop.
THOMPSON PRODUCTS, INČ.
23555 Euclid Ave. C.T.S. Bus No. 28
(204)
XX x x x x x XYYTYX'YYTT'Tyyyyft
AERO-
NAUTICAL
WORK
Operatorji za:
INSPECTORS (Floor and Magnaflux)
MILLING MACHINES
TURRET
LATHES
GRINDERS (Internal — External)
Visoka plača od ure z draginsko doklado 10% bonu za drugi in tretji šift
in več drugih kompanijskih ugodnosti
Prinesite dokazilo o državljanstvu
DOBRA
TRANSPORTACIJA
Direktno z Maple Heights in Bedford busi iz Clevelanda, z dobro zvezo v vse kraje mesta.
Zadovoljni boste z delom pri
JACK & HEINTZ
17600 Broadway
Pridite v Employment urad od pondeljka do petka od 8 zjutraj do 5 pop.
Za vašo udobnost:
Ob torkih do 9 zv. ob sobotah do 1 pop. ob nedeljah 10 zj. do 2 pop.
(oct. 6, 8, 10)
Operatorji za Turret Lathe
Visoka plača od ure 2. in 3. šift samo 6 dni v tednu
THE GLEVELAHD 6RAPHITE BRONZE 00.
17000 St. Clair
^____ (199).
HENRIK SIENKIEWICZ:
Z ognjem in mečem
“Ne boj se,” je rekel Hmi-elnicki. “Beseda ni dim; prosi, česar hočeš, samo ne prosi takih stvari, ki so Kisielove.” Daši je bil Hmielnicki pijan, je dobro vedel, kaj govori.
“Ker mi je dovoljeno, da se okoristim z naklonjenostjo, ki jo izkazuješ meni, — te prosim pravičnosti. Eden izmed tvojih polkovnikov mi je storil krivico . . .”
“Odseka naj se mu glava!” je pretrgal Hmielnicki besedo.
“Ne gre za to, veli mu samo, da se dvobojuje z menoj.” “Odseka naj se mu glava!” je ponovil hetman. “Kdo je to?”
da bi jo oni, pri katerem se ona nahaja, izročil v tvoje roke — in dam ti tudi pernač za svobodni prehod in list do metropolita, da bi jo iskali tudi pri redovnicah po samostanih. Moja beseda ni dim!”
Rekši je odprl vrata in poklical Vihovskega, d? bi prišel pisat ukaz in list. čarnota pa je moral hitro po pečat, da-$i je bila že četrta ura ponoči. Dziedziala je prinesel pernač, Doniec pa je dobil povelje, da je spremil s konji Skrzetuskega do Kijeva in dalje do prvih poljskih čet.
Zarana je Skrzetuski zapustil Perejeslav.
“Bohun.”
Hmielnicki je začel mežikati z očmi, potem pa se je udaril z dlanjo po čelu.
“Bohun?” je rekel, “Bohun je ubit. Meni je pisal kralj, da je padel v dvoboju.”
Skrzetuski se je začudil. Zagloba je govoril resnico!
“In kaj ti je storil Bohun?” je vprašal Hmielnicki.
še silnejši plamen je stopil na poročnikovi lici. Bal se je govoriti o kneginji vpričo pol-pijanega hetmana, da ne bi slišal kake sramotilne besede, ki bi je ne mogel odpustiti.
Kisiel ga je rešil.
“To je resna stvar,” je dejal, “ki mi je o njej pripovedoval kaštelan Brzozovski. Bohun je ugrabil, gospod hetman, temu kavalirju zaročenko in jo skril, ne ve se kam.”
“Torej išči jo,” je rekel Hmielnicki.
“Iskal sem jo nad Dnje-strom, ker jo je tam skril — toda nisem je našel. Slišal sem tudi, da jo je imel odvesti v Kijev, kamor je mislil priti tudi sam, da bi se poročil. Gospod hetman, daj mi pravico, da grem v Kijev in da jo tam iščem, drugega te ne prosim.”
“Ti si moj drug, ti si čap-linskega pobil. Jaz ti ne bom dal le pravice, da smeš iti in jo iskati povsod, kjerkoli hočeš, temveč dam tudi povelje,
XIX.
če se je gospod Zagloba dolgočasil v Zbaražu, se ni nič manj tudi Volodijivski, ki je posebno hrepenel po vojni in doživljajih. Res se je dogajalo, da so od časa do časa prapori hodili iz Zbaraža, da bi razgnali kupe roparjev, ki so nad Zbručem požigali in morili — toda to je bila mala vojna, večinoma podjezdna, pikra radi stroge zime in mraza, ki je dajala mnogo truda, a malo slave. Radi vsega tega je gospod Mihael vsak dan naganjal Zaglobo, da bi šla na pomoč gospodu Skrzetuskemu, ki ni bilo o njem že dolgo časa nobene vesti.
“Gotovo se mu je tam kaj hudega pripetilo, morda je celo življenje izgubil,” je govoril Volodijovski, “treba nama je naposled vendar iti, tudi če bi z njim vred poginila.”
Gospod Zagloba .se ni mm go upiral, zakaj trdil je, da še oboli v Zbaražu, in1 se je čudil, da še ne rasto po njem gobe, toda odlašal je, ker je pričakoval, da pride morda vsak hip kaka vest o Skrzetuskega.
“On je hraber, a je tudi pameten,” je odgovarjal Volodi-jovskemu, ko ga je naganjal, “počakajva še par dni, morda pride list in se pokaže, da bi bila vsa naša ekspedicija ne-
Imenik raznih društev
Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA. ST. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, piedsednik Frank A. Turek, podpredsednik M illiam Gliha, tajnik Daniel Postotnik, 6926 Hecker Ave., tel. HE 1-7341; zapisnikar A. Strniša Sr., blagajnik Louis Krajc, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v sobi št. 2 nove šole sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni ases-•nent se začne pobirati ob 7:00 pred : eio in 25. v mesecu v dvorani zve-•°r ob 6:00. Od 28. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000 Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden. V društvo se sprejemalo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jednote.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 81 St. tel. VU 3-6324; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki:	Louis Shuster,
Silvester Urbančič in Ignac Marinčič. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St. Frank Mulh in Joseph Kovach Jr.; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Anton Skur in dr. John Folin. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če Je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu. pristo-pite v društvo sv, Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman,
predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Josephine Winter, 3559 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Adler, Miss Helen Zupančič in Anna Zbikowski: banderonošinja Antonia Debelak: zastopnici za SND na 80 St., Theresa Lekan in Mary Filipovič; za SND v Maple Heights: Theresa Lekan in Ana Fortuna; zastopniki za Ohio KSKJ Boosters; Alice Arko in Rose Urbanic. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ.
Sprejema članice od 16 do 60. leta Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $5, $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Odbor za leto 1952 sledeč: Duh. vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar; preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Louise Mlakar, ta j. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Mace-rol. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly in Dorothy Stemiša. Rediteljica in zastavonošinja Julia Slogar, zastopnica za Ohio Booster Club: Frances Nemanich. Zastopnica za ženske in mladinske aktivnosti: Frances Nem anich. Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak pri vi ponde-Ijek v mesecu v šoli Svetega Vida soba št. 2 ob 8. uri zvečer. Asesment se pobira vsak tretji pon-deljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Predsednik John Pezdirtz; podpredsednik Felix Korošec: fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St, tel.
KE 1-7131; bolniška tajnica Stana Oven, 1219 E. 169. t, tel. IV 1-5283; zapisnikarica Anna Grajzar; blagajničarka Frances Leskovec; nadzorniki: Stanley Kokotec, Mildred Na-iniger in Anna Skolar. Vratar Ralph Skolar. Zdravniki: dr. Skur, dr. Carl Opaskar, dr. Louis Perme in dr. Raymond Stasny. Duhovni vodja Rev. Aloysius Rupar. Seje še vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Sloenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. irt 25. v mesecu v Slovenskem domu: Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednik Joseph Vrtačnik, podpredsednica Mary Hosta, tajnik Joseph Grdina, 6113 St. Clair Ave., Tel. EX 1-1390, blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Weiss. Nadzornice: Josephine Weiss, Anna Palčič in Mary Hočevar. Zdravniki dr. Jos. L. Modic, dr. Frank J. Kern, in dr. Valentin Mer šol in Dr. Dejak. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2:30 popoldne v JSN Domu na 4533 W. 130 St.
Društvo sprejema člane od 16 do 60 leta za posmrtnino, poškodnine in bolniško podporo kjer se lahko zavarujete od $250.00 do $5000.00 ter za bolniško podporo $1.00 ali $2.00 ali $3.00 na dan. Bolniška podpora se plačuje ne glede na starost, to je tudi' po 60 letu, ne glede kdaj je kdo pristopil v društvo.
V mladinski oddelek se sprejemajo člani od rojstva do 16 leta do $2,000 posmrtnine brez zdravniške preiskave. Enako tudi odrasle brez zdravniške preiskave do 25 leta starosti. Prvovrstna zavarovalnina plačljiva 20 let.
Asesment se pobira na vsaki seji, in na 25 v mesecu pa na domu tajnika. _________________________
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Paul Yanchar; podpreds. Foseph Tichar, tajnica MaMlda Ropret, 19601 Kildeer Ave., tel. KE 1-2863; blag. Alfonse Sajovic, zapisn. Mary Meršnik. Nadzorniki: Frances Globokar, Ann Mestek in Mary Strukel. Zdravniki: Dr. A. Skur, Dr. L. Perme, Dr. Carl Rotter. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v A. J. C. na Recher Ave. ob 8 uri zvečer.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. B.J. Ponikvar, predsednik Ulrich Lube, podpredsednik Frank Šega, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Ave., tel. EX 1-4767; blagajnik Anton Klančar, 1084 E. 67. St.; zapisnikarica in poročevalka Mary Kaplan. Nadzorni odbor:	Frank Fabian,
Jean Grčar in Jos. Jazbec. Zastopnik za klub SND Ulrich Lube. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne, staro poslopje SND.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Predsednica Mary Urbas, podpredsednica Frances Salmich, tajnica Frances Susel, 15900 Holmes Ave., blagajničarka Filomena Sedej, zapisnikarica Martha Batich, nadzornice: Louise Čebular, Mary Zalar in Josephine Šuštaršič. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu ob 8. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bom-bach, ' predsednica Mary Štrukel, podpredsednica Antonia Šuštar, tajnica Frances Kog, 20357 Goller Ave., tel. IV 1-3486; blagajničarka Mary Mersnik, zapisnikarica Stef-fie Smolič; nadzornice:	Frances
Globokar, Frances Gerčman in Amalia Legat. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. J. Oman, predsednica Anna Jakič, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Helen Zupančič, 3549 E. 81 St, tel. VU 3-6585; blagajničarka Rose Lausche. zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Mary Janežič, Mary Škufca in Angela Stražar. Zastavonošinji Mary Novak in Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Josephine Udovc in Mary Hrovat. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 8 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, predsednica Jennie Krall, podpredsednica Frances Brancel, tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933: blagajničarka Louise Pikš, zapisnikarica Julia Brezovar, rediteljica Pauline Zig-man. Nadzorni odbor. Angela Virant, Mary Lokar in Pauline Stamp-fel. Seje se vrše vsaki drugi pon-deljek v mesecu v šoli sv. Vida. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14 do 55 leta starosti.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Frances Perme, tel. KE 1-3633; tajnica Hattie Kraus, 911 E. 232 St., tel. RE 1-5523; blagajničar-
ka Helen Kovačevič, zapisnikarica Ana Godlar, rediteljica Anna Voje Jr. Nadzorni odbor: Barbara Baron, Karolina Peck in Frances So-kač. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Frances Jamnik, podpredsednica Frances Meše, tajnica Ella Starin 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka Ana Rebolj, zapisnikarica Mary Cerjak. Nadzornice: Julia Bolka in Mary Coprich. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3.
Slovenska Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpreds. Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak. 1415 E. 51 St., tel. EN 8104. blagajničarka Josephine Ora-žem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant. Nadzornice:	Mary Bradač,
Rose L. Erste in Frances Okorn. Redi-tlejica Mary Pristov. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe. tajnik Matt Debevec, 1287 E. 169th St., tel. IV 2048; blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor John Nestor, Prank Štefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 url zjutraj v SND. soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM, ŠT. G SDZ
Predsednik Joseph Stupica, 19303 Arrowhead Ave/ tajnica Albina Vesel, 877 E. 185 St., tel. IV 1-0319; blagajničarka Frances Julajlia, 832 E. 209 St. Zdravx;iki: Dr. A. Skur in Dr. Urankar Seje se vršijo tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20714 Recher Ave. ob 7:30 uri zvečer.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 SDZ
Predsednik Joško Jerkič, podpredsednik Stanley Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156. St„ tel. LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, zapisnikar John Kapel; nadzorni odbor: Joe Koporc, Martha Batič, Mary Kobal. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1 pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave.
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ
Predsednik John Sušnik, podpredsednik Mike Vidmar; tajnik-blagajnik Frank Brinovec, 961 E. 79 St., tel. EN 1-4122; zapisnikar Matthew Penko, 1338 E. 81. St. Nadzorni odbor; William Stark Jennie Lavrič, Josephine Hrvat; vratar Frank Penko. Zastopnik za klub S.N.D. Mike Vidmar. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., soba št. 3.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednica Marv Jeromi; tajnik in blagajnik Frank Merhar, 1021 E. 185. St., zapisnikar Anton Strniša, nadzorniki Frank Modic, Anton Levstik in Clarence Tomšič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše sak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4. _______________________
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Fannie Brezovar, podpredsednica Mrs. Fannie Kramar, finanč. tajnica Mrs. Rose Mickovic, 19612 Cherokee Ave., tel. IV 1-6500, zapisnikarica Mrs. Rose Šimenc, blagajničarka Mrs. Frances Tomsick, nadzornice: Filomena Sedey, Mary Černigoj, Stefi Koncilija. Zastavonošnja Mrs. Mary Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur in dr. V. Opaskar. Seje so vsako 2. sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 SDZ
Predsednica Nettie Zarnick, podpreds. Cecilia Žnidaršič, tajnica Louise Piks, 1176 E. 71 St., tel. EN 1-2628, blagajničarka Mary Jeraj, rediteljica Julia Bokar, zapisnikarica Dorothy Strniša. Nadzorni odbor:	Mary Otoničar, Theresa
Smoltz in Fanny Majer. Vsi slovenski zdravnkii. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na St. Clair Ave. soba št. 4 staro poslopje.
DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZU-SOVEGA ŠT. 55 SDZ
Predsednik Geza Kocet, podpredsednik Jože Grdina, tajnik Steve Markolia, 6527 Schaefer Ave., HE 1-7998, blagajnik Joseph Perko, zapisnikar Valentin Kovačič. Nadzorni odbor: predsednik Rev. Joseph Godina, nadzornika Tony Cesar in Kristina Zimerman. Seja se vrši vsako četrto nedeljo ob 2. uri popoldne v dvorani šole sv. Vida na Glass Ave.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Charles Benevol, 19502 Muskoka Ave.; podpredsednik Anton Mausar; tajnik Frank Perko, 1092 E. 174 St., tel. IV 1-5658; blag. Jos. Hočevar, zapis. James Stopar. Nadzorniki James Kastelic, Joseph Peru-šek in Martin Komochar. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu na Hol-
mes Ave.. kjer plačate svoj asesment ali pa 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever. 1101 E. 74
St; podpreds. Frand Česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste, Fr. Petkovšek. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND soba št. 4 Staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25 . v mesecu. Za federacijo SMZ: Frank Brancel, Louis Erste in Frank Petkovšek.
PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ
Predsednik Frank Lavrich, podpredsednik Mike Žele, tajnik-bla-gajnik Frank Mačerol, 1172 Nor wood Rd., tel. UT 1-0419. Zapisnikar Primož Kogoj, nadzorniki: Leo Novak, A. Škerl, John Borso.
Seje so vsako tretjo nedeljo popoldne ob eni uri v šoli sv. Vida.
Katoliški borštnarji
DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Uredniki: Duhovni vodja Rev. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vida; nadborštnar Fred Sternisa, podborst-nar Ludwig Marolt, bivši borštnar John Persin, finančni tajnik Edward Baznik, 20931 Tracy, Av. KE 1-1179; blag. Frnak J. Godič Jr., tajnik-za-pisnikar Maximilian Germ, 1033 Yellowstone Rd.; nadzorniki: Frank Žnidaršič Frank Bogovič, Jr. in Daniel Postotnik, sprevoditelja Louis Erste, Frank Žnidaršič in bolniški nadzornik Louis Erste, 3815 Schiller Ave. (Zone 9). Tel. ONtario 1-3777.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsako orvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 do-ooldne v novi šoli
Ameriška bratska zveza
DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA ŠT. 137 ABZ
Predsednica Frances Brancel, podpredsednica Mary Bradač, taj-nica-blagajničarka Dorothy Strniša, 6526 Bonna Ave.. tel. EN 1-6254. Nadzorni odbor Rose Levstek, Paulina Durjava in Mary Mahne; rediteljica Paula Zigman, zapisnikarica Julia Brezovar.
Članstvo se sprejema v društvo od 16. do 55. leta in otroke od rojstva do 15. leta. Zavarovalnina je od $250.00 do $5,000.00. Tako za odrasli kakor tudi za mladinski oddelek, f eje so vsaki tretji četrtek v SND. soba št. 3 staro poslopje na St. Clair Ave.. ob 7:30 zvečer.
Zapadna slovanska zveza
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel. tajnica Bertha Bokar, 1207 E. 60th St., tel. EN 1-1407; blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Mary Farcnik. Nadzornice: Jennie Stetz, Dorothy Komin in Marv Mott. Rediteljica Mary Kraitz. Zastopnica za SND in klub društev Johanna Mervar. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’-Donnlel. Člane se sprejema od rojstva do 60 • leta. Zavarovalnina na vsako vrstne police, bolniške operacijske in odškodninske podpore.
The Maccabees
CARNIOLA HTVE NO. 493 T. M.
Past Commander Mary Bolta, Cpm-mander Josephine St wan. Lieut. Commander Christine Glavan, Chaplain Agnes Zobetz, Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Pauline Zigman. Picket Mary Vesel. Financial Sec’y Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., tel. IV 1-2048; Sick Benefit Secretary Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., tel EN 1-4758. Auditors: Jean E. Pike, Ursula Unetič, Frances Tavčar. Meeting every first Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH at 5 p.m. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 1-4758 when becoming ill.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodji Rev. Louis B. Baznik; predsednica Jennie Krall, podpredsednica Josephine Kolenc, tajnica in blagajničarka Frances Baraga, 1105 East 71. Street, tel. HE 1-5724, zapisnikarica Mary Otoničar, nadzornice Frances Brancel, Mary Velikonja in Marija Boh. Seje se vršijo 3. nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida. Vabljene so vse katoliške žene in dekleta v Oltarno društvo.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Predsednica Louise Kosmerl, podpredsednica Agnes Pierce, tajn. Mary Ižanec. 799 E. 157 St., tel. LI 6056; zapisnikarica Mary Strancar. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani.
Samostojna društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Frank Bradach, podpredsednik Edward Kenik, tajnica in zapisnikarica Molly Frank, blagajničarka Carolyn Budan. Nadzorniki: June Price, Felix Turel, Mol-
ly Frank. Posvetovalni, odbor: Frank Bradach, Edward Kenik, Carolyn Budan, Anne Safred, Josephine Petrovčič, Josephine Bradach. Pevovodja; Anton Schubel. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8 z. soba št. 2 v SND.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivancich, tajnik-blagajnik William K. Gabrenja, 19711 Mohawk Ave., tel. KE 1-6829; zapisnikar Ciril Ozbich. Nadzorni odbor: Andrew Ogrin, Milan Urbančič in Frank Urbančič. Arhivar Joseph Ivancich. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo 2. torek, vsakega drugega meseca, kot jan. more, maj itd.
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE
Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilija škerbec, prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1 - 6933; finančna tajnica Mary Bradač, blagajničarka Louise Piks; odbornica Mary Skul; nad :orni odbor:	Mary Stanonik,
Mary Pristov, Frances Baraga; Zastopnica za klub društev SND in konferenco SND: Mary Stanonik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v šoli sv. Vida. Članice se sprejema od 16. do 40. leta.
DR. NAJSV. IMENA FARE MARIJE VNEBOVZETE (Collinjwood)
Častni vodja Rt. Rev. Msgr. V. Hribar, duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik Sebastjan Trampuš, 15626 Holmes Ave.; podpredsednik Matevž Leskovec, tajnik-za-pisnikar, tel. LI 1-0966; Joseph Hochevar, 14805 Darwin Ave.; blagajnik Frank Pirc, zastopniki Fr. Stefančič in Sebastjan Trampuš; maršal Anton Rudman; nadzorniki: John Lukane in Joseph Perushek. Seje se vršijo vsako 3. nedeljo ob 3 popoldne v cerkveni dvorani; molitvena ura ob dveh popoldne.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Andy Ogrin, tajnik John Zupančič, 460 E. 270 St., tel. RE 1-4488; blagajnik Frank Tegel, zapisnikarica Mary Medvešek. Nadzorni odbor: preds. Mary Dodič. F. Zgonik, Fr. Julylia in Gusti Zupančič. Seje se vrše vsak prvi pon-deljek v mesecu v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob os-mis zvečer. KE 1-9852.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Ludvik Prosen, podpreds. Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., tel. KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdich. Nadzorni odbor: Andrew Ogrin, Ludvik John, John Oshaben. Kuharica Frances Gorjanc; Joseph Plevnik, stric; Frances Rupert, teta; Louis Starman, maršal. Seje se vršijo vsaki zadnji torek v mesecu.
DIREKTORIJ AMERICAN JUGOSLAV CENTER, EUCLID, O.
Predsednik Tony Vrh, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Andrew Ogrin, 18508 Shawnee Ave., tel. KE 1-1107; blagajnik Theodore Kircher Jr., zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: John Gerl, Leo Boštjančič, John Barkovich, gospodarski odbor: Frank Derdich, Frank Tegel, Frank Rupert; puhlici j skl odbor: Frank Rupert, Gusti Zupančič, Andrew Ogrin; ostali direktorji; John A. Fakult, John Zupančič, Robert A. Kastelic, Frances Gorjanc. Seje se vršijo vsako 3. sredo ob 7:30 zvečer. Poslovodja je John Žigman, oskrbnik Louis Mohar.
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpreds. John Krašovec, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar. Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND John Lekan, za SD na Holmes Ave. Frank Žnidaršič in Caspar Knafelc, za konferenco SND John Žnidaršič. Seje se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v Slov. Nar. Domu soba št. 4. stare poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Predsednik Andrew Ogrin, podpredsednik Joseph Vičič, tajnica Mary Medvešek, 21141 Goller ve., IV 1-3822, blagajničarka Frances Julylia, zapisnikarica Frances Modic, nadzorni odkor: Louis Mohar, John Korošec, Frances Gorjanc; ar-hivarica Mary Medvešek; oskrbnik odra Louis Mohar. Seje se vsak prvi petek v mesecu v American Yugoslav centru na Recher Ave., KE 1-9852.
MATERINSKI KLUB PRI SV. VIDU
Duhovni vodja Rev. F. Baraga, predsednica Josephine Trunk, podpredsednica Anne Winter, tajnica Ruth Prhne, 6507 St. Clair Ave., zapisnikarica Marge Syzmanski, varuhinja škapulirjev Molly Zaucha, načelnica Zveze dostojnosti Paul-
ine Farrell, odbornica za objave Anne Winter; nadzornice:	Julia
Giambetro, Mary Mihelich. Seje so vsako prvo sredo v mesecu v šoli sv. Vida.
ST. VITUS POST 1655
CATHOLIC WAR VETERANS
Commander James E. Černilogar, Adjutant Matthew F. Nousak Jr., 1133 E. 67. St., Treasurer Frank S. Zobec Jr. Purpose: To afford Catholic Veterans an opportunity of associating .with other war veterans of the Catholic Faith. To give visual demonstration of their faith and the patriotic loyalty to its members. All veterans in good standing in the Roman Catholic Church are eligible to join the Catholic War Veterans. Meetings are held every 3rd Tuesday of the month at 8 p.m. in the Post Club Room.
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
Predsednik Andy Gerl, podpredsednik John Novak, blagajnik A. Peterca, zapisnikar Fred Kočevar.
Seje se vrše vsak prvi petek v Slov. domu na Holmes Ave.
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Predsednik Joseph Lekšan, podpredsednik Anton Baraga, tajnik Fred Krečič, 3514 E. 82 St., VU 3-0639.
NORWOOD COMMUNITY COUNCIL
Honorary Chairman Mr. Anton Grdina, president John F. Kovacic, 1st vice president Felix Danton, 2nd vice president Joseph Fifolt, 3rd vice president Emil Trunk, treasurer Mrs. Emil Trunk, membership secretary Miss Josephine Prince, recording secretary Miss Frances Kompare.
Meetings are held the last Thursday of the month at St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave.
V blag spomin
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA OČETA
Ignac Bartol
ki nas Je za vedno zapustil dne 6. oktobra 1948
Kako pozabit to gomilo, kjer tvoje blago spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo vseskoz’ do zadnjega je dne.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni gorja in ni skrbi, kjer sreča ti ne vgasne, na svidenje nad zvezdami.
Žalujoči;
OTROCI
Euclid, Ohio, 6. oktobra 1952.
V blag spomin
DRUGE' OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN NEPOZABNE SESTRE
Alojzije Wamberger
ki je zaspala v Gospodu 5. oktobra 1950
O Bog, Gospod usmiljenje, pridruži dušo svoje služabnice občestvu svojih svetnikov.
Žalujoči soprog ALOJZ;
REV. RUDOLF URBIČ, brat; FRANCES IMPERL, sestra; in OSTALI SORODNIKI
West Allis, Wisconsin,-6. oktobra 1952.