42
Našim ženskam nekaj — pa brez zamere!
Grški modrijan Demonak je srečal enkrat gospo, ki jo nališpana se šopirila po ulicah; na obrazu se ji je bralo, da je vsakemu hotla reči: ,,mene poglejtelu Modri mož to viditi, stopi k nji in ji pošepta na uho: „Prijatlica! to pred Vami n o s i i a j e ovca, pa vendar ni bila več kakor — ovca!" — Današnji dan bi pač potrebovali veliko veliko Demonakov, da bi vsem ženskam, gosposkim ia kmetiškim, šepetali na uho: „Nikar se ne šopirite z robo, ki jo na sebi nosite iz žlahne volne ali Žide narejene: uno je nosila pred vami ovca, pa je vendar le — ovca bila, v to pa je zapreden bil črv in je le — črv ostali44 Naše gospo v mestu in na kmetih res mislijo, da so zavoljo drage obleke kaj bolj obrajtane kot ovce ali zidne gosence. Kako se motijo! Kakor da bi ne vedili, da to le ovci in go-senci, fubriki in krojaču (žnidarju) čast dela, ne pa tistemu, kdor to robo na sebi nosi! Le možje in očetje so milovanja vredni, ki ženstvu tako robo kupujejo, in če ovca — ovca ostane, so pa oni oslički in ostanejo — oslički. To je čast, ki jim gre in ktero jim iz srca privošijo — pametni ljudje!