Listek. 703 salost. Sakai vi ste dobru veidu, de taisti kateri tulikaiu vesseuja so vam iskasali, potler vas bodo pregaguali, tepli, krisali inu spotlivu na svetim krisi perbiali. Zhe od tod enu maihinu h temu se perblisamo, kar pomeni tu mestu, tudi ussidagnim zhassi nas usmileni jesus se joka. Tu mestu pomeni nasso Dusho, kateri veliku milosti inu dobrute ie iskasou io ie h pervimu stvaru po svoim Pildi, faciamus hominem ad imaginem et similitudinem nostram, ie nio oprou inu ozhistiu od greha, io ie slekou s kramplin hudizha poklenska, u tem kir sa nio reshit ie preliu usso niegovo sveto Resho (!) kri. Videjo z tedai pruti leti dobruti mu nesgruntani milosti nehvalesen se iskase, dokler ne-mestu hodit po niegovim nauuku, se blise h temu fardamanim, se milu s jozhe, videns Jesus civitatum flevit super illam. Amen. D. Mattio Zupin m. p. Viduchi Jesus grad od Jerusalema so mi se prolile susce; — moi predragi grad so dusse nasse, sgora oneh on gioce cadar mi drugi pademo u grih, tadai on gioce, sacai duše nase on negleda vec cacor pervo, cadar sgubimo .... negovo tadai 011 gioce; no co mi drughi nechiemo da Jesus ioce, rečemo largo od griha, pustimo crivigne, pustimo soaco slo, i oslisimo negove sapovedi, taco chiemo resveselit Isusa, i en dan chiemo miloschio negovo dosegnit . . . nebesco. Uni grad arbet ie bil nel lepci, taco duše nase so nel lepce, cadar so u milosti od Boga, 011 ich gleda cacor negove . . . ma cadar sa našo nesrechio ich od nega odversemo, tadai on dela vidi s ovo ... P. Antonio Palcich. Dr. K. Glaser, Krscsanszko katholicsanszke cerkvene peszmi sz potrejbnimi molitvami i vndgimi vogerszkimi peszmami za skolnike, katholicsdnszko mlad&en, ino za vszakoga po-bozsnoga krscsenika. V6 dane od driistva szvtštoga Stevana. Prvi natisz. Budapest, 1893, 687. — To cerkveno pesmarico v prekmurskem narečji in madjarskem »državnem« pravopisu je sestavil učitelj Jožef PustaJ v Martjancih (med ogerskimi Slovenci). Da je priskrbelo ogersko društvo sv. Štefana izdajo te knjige, temu je pač vzrok, ker je v nji najti tudi nekoliko pesmij v madjarskem jeziku. Nekatere pesmi se tedaj nahajajo v obeh jezikih. Tako naj pomore ta pesmarica prekmurskim Slovencem, da se skoraj nauče državnega jezika. To se nam prav odkrito pove v uvodu: »dr s<;e je solszka deca i mla-de"zen zdaj zse tiidi privadila, vszamogdcsega i dobrotivnoga Ocso po lejpom vogr^zkom jeziki hvdiiti i zvisavati. I vszi mi, ki mlade"zen gori hranimo, tO verjemo, ka je zse nej dalecs ono vrejme, gda mo vszi lehko po o besi 11 s kom jeziki nase domovine diesili Bogd — sz ednim gldszom. To je tedaj želja patrijotskega učitelja. Veuder moramo biti hvaležni njemu in društvu za to knjigo, zakaj malo šte-vilce ogerskih pesenc ne obrodi zaželenega sadu. V knjigi je tudi nekoliko štajerskih pesmij, seveda v popravljeni odeji, nekaj jih je pa prevedenih iz madjarskega jezika. Jezik je prekmursko uarečje, toda ne popolnoma pristna in nepopravljena govorica oger-skega Slovenca, nego prekmurski »književni« jezik. Ta jezik se je polagoma utrdil v jednem stoletji, v njem je pisana vsa prekmurska cerkvena »književnost«, prevod novega zakona, psalterja, molitveniki, katekizem in knjige jednake vrste. V tem »književnem« jeziku se da opaziti uekoliko vpliva sosednega štajerskega narečja. Marsikatere dijalek-tiške posebnosti ni tedaj najti v jeziku prekmurskih knjig in tedaj tudi ne v tej pesmarici. Prekmurski pisatelji so zgodaj opazili, da nekaterih posebnostij ni v bližnjih narečjih n. pr izpada h, prehoda m v n na konci besede, in zato jih niso vzprejeli v knjigo. Ob sedanjem razmerji ni misliti, da bi književna slovenščina izpodrinila domače književno narečje, slovenska knjiga le težko najde semkaj pot, ker bi utegnila škodovati naglemu napredku državnega jezika med Prekmurci. V. O. Hrvaške novice. V Zagrebu biva sedaj več hrvaških umetuikov, da zvrše" nekatera dela, ki jih je naročil oddelni predstojnik dr. Kršnjavi. Sloveči slikar Vlaho Bu- 7°4 Listek, kovač je svoje tovariše pridobil za idejo, da bi se vsa dela razstavila. To se baje zgodi o Božiči, in razstavi bode naslov »Hrvaški salon«. — Dr. Kršnjavi je dal točno posneti umotvorine partenonske v Atenah. Sadreni odlivki se namesti v dvorani obrtne šole in veljajo okolo 8000 gld. — Iz hrvaške književnosti. Intendant hrvaškega gledališča g. dr. S. pl. Miletič je zasnoval novo in prevažno književno podjetje »Teatralno biblioteko«, ki bode v posamičnih zvezkih objavljala izbrana dela hrvaškega repertoara. Kjer bode treba, opremile se bodo drame s predgovorom in tolmačem. Urednik »Teatralni biblioteki« je "Nikola Andrič, dramaturg hrvaškega gledališča, ki je že tudi v novi knjižnici priobčil izboren prevod Molierovih »Les Prčcieuses ridicules«. Cena prevodu 25 kr. — Uprava narodnega gledaličča razpisuje tri darila, in sicer 500 gld, za izvirno tragedijo ali dramo iz domačega življenja, 300 gld, za »izvirno komedijo ali narodno glumo iz sedanjega življenja hrvaškega, vsaj v treh dejanjih, in 500 gld. za izvirno operno delo v serijoznem ali komiškem zlogu. Rok vsem trem delom je postavljen do dne" I. marca 1895. Za operno nagrado smejo tekmovati seveda tudi drugi slovanski skladatelji, vender bodo imela prednost tista dela, katerim je snov vzeta iz hrvaškega življenja. Zajedno s tem razglasom se je gledališka uprava pismeno obrnila do vseh boljših hrvaških dramatikov in glasbenikov. Hrvaška dramatska književnost brez hrvaških izvirnih dram ni hrvaška, kakor slovenska dramatika ni slovenska brez slovenskih izvirnih del! — Sekcijski načelnik hrvaške deželne vlade, g, Vladimir Mazuranič, sin pokojnega pesnika »Cengičage«, vabi na naročbo zbrane književne ostaline svojega očeta. Najprej izidejo pesmi, ki bodo stale brošurane 2 gld., lepo vezane pa 2 gld. 50 kr. — Začela je izhajati »Zabavna knjižnica,« katero ureduje dr. Avgust HarambaHč. Priobčevala bode v zvezkih po 40 stranij izvirna hrvaška dela, pa tudi prevode iz drugih, sosebno slovanskih kujiževnostij Prva dva zvezka prinašata Sienkievviczev roman »Ognjem i mačem«, »Žrtvo ljubavi« in drobnosti. Vsakih 10 duij izideta po dva zvezka; cena vsakemu 15 kr. Slovanska biblijografija. Hrvaški »Vienac« je priobčil pismo, katero je član slovanskega dobrotvornega društva v Odesi, prof. Aleksander pl. Borženko, poslal histo-riku g. prof. T. Smičiklasu v Zagrebu. Rečeno društvo je namreč sklenilo izdavati mesečni glasnik slovanske književnosti in se zato obrača do slovanskih pisateljev s prošnjo, da bi po jeden izvod svojih del pošiljati javni knjižnici v Odesi, in sicer na ime generalnega konzulata francoskega. Če dobi ta ideja dovolj podpore, utegnila bi se zasnovati v Odesi tudi osrednja knjižnica slovanskih knjig modernih pisateljev. Znameniti grobovi. Meseca septembra je umrl v papeževi palači v Castelgan-dolfu slavni italijanski arheolog J. B. de Rossi, ki je prvi temeljito preiskal rimske katakombe in zlasti napise po njih. Spisal je veliko del o starokrščanskih spomenikih v Rimu- sosebno slovi knjiga »Roma sotteranea christiante« (1866. —1877.). Pokojnik, katerega je že pred dvema letoma zadela kap, bil je tudi član jugoslovanske akademije v Zagrebu. ,,Lubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr,, pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo »Narodna Tiskarna« Kongresni trg št. 12. v Ljubljani. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.