Prispevajte za Kulturni dom povejte jim! pred kompromisom v kesohou Kiti nravi Z lrlT? SLEDE RHZIHEJITVEIIE ČRTE? 1 1 mn jailcnH im nerealni predtlcgi amerištkega dnevnika o odstopanju cone A (in še celo s popravki sedanje demarkacijske črte v prid Italije!) Italiji. No, pri vsem. tem pa smo mnenja, naj bi angleška in ameriška vlada poslušali nar slednji na$ na\svet: Ker je vsemu svetu že tretje leto popolnoma jamo, da je tista nesrečna tristranska izjava bila zgolj volilni manever pred italijanskimi parlamentarnimi volitvami ter da je predlog o ponovni priključitvi STO k Italiji popolnoma neuresničljiv, svetujemo obenj« vladama. naj italijanskim iredientistom, ki se tega dejstva dobro zavedajo končno odkrito odgovorita na včerajšnji številki klerikalnega dnevnika postavljena vprašanja: Da, tristranska izjava. ie vsebinsko in formalno že zdavnaj pokapana ter nima smisla o njej govoriti in tratiti po nepotrebnem čas. Naj nam.' angleški in ameriški politiki verjamejo, da jim bo italijansko ljudstvo za njihovo iskrenost hvaležna in da bo srečno, da bo končno rešeno zii.dnjih ostankov iluzij o Trstu. iluzij, ki se jih je samo že dolgo sfcorc ponolncmn otresle Če pa že hočeta ob» vladi kar koli ponujati Haliii. naj ji ponujnta tisto, kar je nujno, ker Tržačan’ smo se naveličali biti drobiž za pridobivanje nekoga za neko s' var, za katero se že v naprej ve, da rte bo ste or o nobene koristi od nje. Tržaško vprašanje pa je mogoče rešiti tako kot je zapisal nedavno na tem mestu tov. Ivan Regent: nCloveštvo je zrelo za pametne rešitev vseh vprašanj, tudi narodnih, na miren način in tako, da ne bi trpelo ne mesto ne zaledje, ne enakopravnost narodov». Te besede lahko izpopolnimo v toliko, da je tudi tržaško vprašanje mogoče rešiti tako, da postane Trst politično in gospodarsko zares svoboden in samostojen z lastno zakonodajno skupščino, z lastnim državljanstvom, širokimi občinskimi avtonomijami, predvsem pa s popolno narodnostno enakopravnostjo. ->"$ * n ***» i (Mi« n $ i&M «t si ! •'•vVS4 rt f :***«& Utf-rnmmh «i k®**** < ; &s. «••;£ t&iamt* »ttaHS saUltsKt le sos $ H *«$£**)> ® }.*<».-• 'i -K #4» >fr ~40.. Š j? x. x i#* «-W «. >•, ' y **&. ***< *<**#*»<• «*»»&*> tb $M*t« x tn. O&A saj* # i:■■■:#■* $ p** & f*»*na* «***:$»>* *** ***** -Mr**. M* * «$:«*«* M voji seji z dne 20. aprila letos je občinski svet nabrežinske občine sprejel sklep, da nihče ne more biti sprejet v občinsko službo, ako ne obvlada dobro slovenskega in italijanskega jezika. Sklep je bil pravočasno, t. j. v roku osmih dni, dostavljen predsedstvu cone. V juliju je občina dobila obvestilo pokrajinskega upravnega odbora iz Trsta, da bi po r.'jegovem tolmačenju izglasovani sklep omejeval državljansko pravico občanov in da zato ne more biti potrjen. Pokrajinski upravni odbor je dal ob tej priliki nabrežinske-mu občinskemu svetu rok 60 dni za morebitne pripombe. Mnenja sem, da je naš sklep popolnoma pravilen in v skladu z obstoječimi zakoni, in sicer iz razlogov, ki jih bom tu na kratko navedel. 1. Četudi ni še stopil v veljavo stalrji statut STO, po katerem je slovenščina enakopravni jezik z italijanščino, je tukajšnja ZVU izdala 2.9.1949. ukaz št. 183, ki daje slovenskim občinam pravico do polnoveljavnega poslovanja tudi v slovenskem jeziku. Povsem naravno je torej, da morajo v teh občinah uradniki obvladati oba jezika, čim hočejo občine izkoristiti pravico, ki jim jo daje zakon. 2. Z odlokom št. 183 so bili pravomočno preklicani vsi oni predpisi, ki so določali, da se morajo občine in njihovi uradniki posluževati izključno italijanskega jezika. Jaspo je torej, da občinski svet nabrežinske občine s klepom z dne 20. aprila letos ni kršil zakor.a, temveč je sklepal upoštevajoč in poslužujoč se pravic, ki mu jih ta zakor.' daje. 3. Poudarjam na tem mestu, da iz razlogov, ki sem jih navedel pod točko 2., nedvoumno izhaja netočnost trditve pokrajinskega upravnega odbora, češ da smo mi kršili člen 282 občinskega zakona, kajti prejšnjih naših sklepov nismo spremenili mi, marveč zakonoda-vec z ukazom št. 183. Zato mi predsednik«. Nabrežinska občina j« predložila conskemu predsedniku sklep 23. aprila letos, odgovor pa smo dobili šele julija. Iz tega izhaja, da je predsednik cone zamudil rok. Mimo tega pa nam je bij odgovor poslan od pokrajinskega upravnega odbora, ki po čl. 101 kr. dekr. od 3.3.1934 siploh ni pristojen za odobritev sličnih sklepov. Na podlagi teh razlogov predlagam, naj občinski svet naše občine odgovori conskemu predsedniku v tem smislu. Predlagam nadalje, da se v ta namen pooblasti g. Škrka, ki naj v določenem roku predloži podrobni odgovor na sporočilo pokrajinskega upravnega od-borat). Tcn>. Avguštin se je rodil v Gabrcvici (Dekani-Istra) dne 16. 7. 1916. Stopil je v NOV 18. 8. 1944 in sodeloval pri štabu III. odreda; bil je dosleden borec za narodne pravice. Tov. Avguština, ki se ni več vrnil, bomo ohranili v trajnem, spominu! Z OBČINSKE SEJE M E SJTN EGA SVETA Mnogo besed o občinskem‘podjetju pri Orehu Delavci že poldrugi mesec žive od samih obljub Oblast in občina se skušajo iznebiti odgovornosti Včeraj so bili občinski svetovalci boij prijazni s točnostjo in je začela občinska seja. z legalnim, števiilom navzočih ob 18.35, Po raznih pritožbah in predlogih za boljšo razsvetljavo v tržaški okolici je svetovalec Giampiccoli prinesel novi seznam 20 družin, ki so v vojni izgubile stanovanje in čakajo, da se jim dodeli drugo. Humor je zbudila njegova pripomba, dla želijo zainteresirani, da se prečitajo njih imena, a ker V«, da se župan sličnih naštevanj boji, raje predloži spisek, ki naj se priključi prejšnjemu, tako da bo skupno 51 imen brezdomcev in njihovih družin. Seveda se mu je župan zahvalil za vljučtao solidarnost. Na vprašanje svetovalca Košute o materinskih sodah je gospod Sciclis odgovoril, dia za DVOJKI SAMOMOR \ ULICI SC 1701,13 SPOVE Prostovoljna smrt onesrečenih zakoncev Hči hišnice na številki 8 v Ul. Scuole Nuove je v četrtek popoldne ustavila na stopnišču enega izmed stanovalcev, češ: ali se mu ne zdi, da nekje uhaja gorilni plin. Toda stanovalec ni bil takega mnenja in mlada j ženska se je vrnila v jtanova-! nje. misleč da se je zaenkrat j prevarila. Ko pa se je včeraj I zjutraj oglasil pri hišnici usluž- nismo bili dolžni navesti, ka- j jjenec mestne plinarne, zanima' tere sklepe hočemo spremeniti, kot predvideva to člen št. 282. 4. Ravnotako greši pokrajinski upravni odbor, ko se sklicuje na člen št. 288 občinskega zakona ter skuša s sklicevanjem na ta člen ovreči naš sklep. Z našim sklepom nismo nikomur omejevali državljanskih pravic ne kratili dostopa v javne službe. Nikdar nismo rekli, da Italijani ne smejo biti sprejeti kot uslužbenci na naši občini, marveč smo postavili samo določene pogoje, ki jih mora vsak kandidat izpolniti, da lahko do te službe pride. Določili smo samo neko vrsto preference za one, ki obvladajo oba jezika (in tu bodi poudarjeno, da ima Italijan, ki dobro obvlada slovenščino, enake pravice do službe, kot Slovenec, ki dobro obvlada italijanščino). Naj se Italijani vsaj tako pridno uče slovenščine kot se mi učimo italijanščine in nihče ne bo utrpel krivice! Da je naš sklep docela zakonit, potrjuje sam pokrajinski upravni odbor, ko na koncu svojega dopisa sugerira, naj mi določimo neko prefcrenco za tiste, ki obvladajo oba jezika. To pa smo mi že storili, preden so nam gospodje iz Trsta to prišepnili. Ni torej naša krivda, »ko oni našega sklepa niso razumeli! 5. Končno zadnja in najvažnejša točka. Naš sklep je postal pravomočen in je nepreklicen tudi s formalnega gledišča. Clen 4. ukaza 174 z dne 11.8.1949 pravi: »Conski predsednik mora sklepe, ki jih smatra za nezakonite, proglasiti za neveljavne v 20 dneh od dneva, ko Jih prejme. Ta rok teče od dneva zabeleženega na potrdilu, ki ga mora prizadeti občini izstaviti conski joč se za Trampuževe iz prvega nadstropja, kjer je trkal in trkal, pa se nihče ne oglasi, je hišnico objel neprijeten občutek. Zaskrbljena je stekla na dvorišče ter se ozrla po oknih stanovanja y prvem nadstropju, kjer ni bilo opaziti nikakega življenja. Okna so bila zaprta, kar je še podprlo sum, da v stanovanju Trampuževih bržčas nekaj ne bo v redu in da je torej treba o tem obvestiti ljudi. Takoj zalem so res poklicali Trampuževega nečaka, ki je mimogrede skočil na policijo v Ul. Caprin in pripeljal s seboj nekaj stražnikov. Cim so vlomili vrata, je bilo takoj ysem jasno, da so prostori prenasiče-ni s plinom, ki je obilno uhajal iz pretrgane plinske cevi v kuhinji. V spalni sobi pa sta ležala na posteljah drug ob drugem Aleksander Trampuž in njegova žena Adelma negibna, in kakor je kasneje ugotovil zdravnik RK. mrtva ie najmanj 24 ur. 59-letm Aleksander Trampuž je živel v majhnem stanovanju sobe in kuhinje s svojo 49-let-no ženo okrog 25 let Služil je dolga leta kot kurjač pri zasebni ustanovi. Zaslužil ni toliko, da bi si zajamčil brezskrbno življenje v primeru bolezni in starosti. Zaradi omrtvičenosti leve noge je moral službo pred časom pustiti in s skromno po-kojninico, ki jo je prejemal za. radi onesposobljenosti na delu, preživljati sebe in ženo. Glede na to pa, da ta ni dosegla niti pet tisoč mesečno, se je žena brez pomislekov ozrla za zaslužkom in res našla delo v občinskem kopališču v Ul. p. Veronese. Ko pa je zavratna bolezen tudi njo onesposobila za vsak napor, se je v skromnem stanovanju, kjer sta dotlej živela zakonca v slogi in sreči, vrinila zaskrbljenost, zatem beda in obup. Kljub požrtvovalni pomoči dobrosrčnih sorodnikov IZ ISTRSKEGA OKROŽJA skupščini! II Halli na skupščini 12 ..Prvi maj' Člani kmečko delovne zadruge «Prvi maj» so bili na letni skupščini prijetno presenečeni; obiskala sta jih komandant VUJA tov. polkovnik Miloš Stamatovič ir. predsednika skupščine LRH tov. Božidar Maslarič. Na skupščini so člani in oba visoka gosta poslušali poročilo o delu zadruge za dobo er.ega leta in sprejeli naloge za bodoče. Med drugimi je bilo sporočeno, da ima zadruga v Bujah lastno prodajalno, kjer potrošnikom nudi svoje pridelke. To je velikega pomena, ker zadruga na ta način vpliva na režanje cen v konkurenci s privatniki. Po poročilu je člane pozdravil tovariš Maslarič in jim med drugim čestital na doseženih uspehih, komandant VUJA pol. kovnik Stamatovič pa je podčrtal velik pomen odlokov v korist zadružnikom, ki so bili sprejeti na zadnjem zasedanju IOLO. Obisk predstavnika vlade UR Hrvatske tov. Maslariča in komandanta VUJA tov. polkovnika Stamatoviča je zapustil velik vtis in navdušenje pri članih te delovne zadruge. Sami So občutili, kako veliko je zanimanje oblasti za razvoj kmečkih delovnih zadrug. Dober letni pridelek Člani kmečke delovne zadruge «Red in napredek« so te dni končali mlatev pšenice. Bili so prijetno presenečeni, ko so stehtali zadnjo vrečo žita, ki se je obilno vsipalo iz lijakov mlatilnice. Skupni pridelek je znašal 219 stotov, ali 29 stotov več kot so planirali. Na hektar so tako dosegli 20 stotov zrnja. Kaj je vplivalo, da so zadružniki dosegli tako dober uspeh? tSami so nam povedali: «Dobra letina in dobra ter razumna obdelava zemlje. Ni mogoče ločiti drugo od drugega. Tistemu, ki zemlje ne obdela dobro, ne pomaga niti dobra letina*. Nova prevozna cena na parnikih V sredo so stopile v veljavo nove tarife na parnikih, ki vozijo iz Kopra v Trst in obratno. Cena vožnje s parnikom ((Vida« je 60 din z ostalimi ladjami pa 80 lir za enkratno vožnjo. Povratek otrok iz počitniških kolonij Prva skupina 70 otrok koprskega okraja, ki so letovali v Sloveniji, se vrne danes v Koper. Jutri, v nedeljo se vrne druga skupina 85 otrok, v ponedeljek pa se vrnejo otroci, ki so preživeli počitnice v Kobaridu. Istočasno odpotujejo iz Koprskega otroci iz Slovenije, ki so letovali y raznih obmorskih mestih koprskega okraja. Prometna nesreča Včeraj popoldne je prišlo na cesti med Portorožem in Sv. Lucijo do lažje prometne nezgode. Avtobus, ki vozi na progi Buje-Portorož je zadel kolesarja Petra Bonina od Sv. Lucije. Kolesar je zadobil lažje poškodbe in je bil takoj pripeljan v bolnico v Portorož. Nesrečo je zakrivil sam kolesar, ker se ni držal cestno prometnega predpisa. * • • Javnemu tožilcu je bil prijavljen Aleksander Flego iz Semedele, zaradi protiljudskega delovanja, širjenja sovražnih parol proti ljudski oblasti in bivšim borcem NOB. Bodi dober in pošten Pred okrožnim ljudskim sodiščem je bila prizivna razprava proti Blažu Zlatiču, ki je bil preteklega marca obsojen na dve leti obveznega dela z odvzemom prostosti in na 80Q0 din globe. Zlatič je bil aretiran, ker je kradel pri ustanovah, kjer je bil nameščen kot nočni čuvaj. Tako je za časa njegovega ((čuvanja« pri sadnem podjetju «Fructus» zmanjkalo več stvar', med drugimi 14 kg žebljev, 160 praznih vreč in te več drugih stvari v skupni vrednosti 23.240 din. Ko je bil nato sprejet kot nočni čuvaj na Radiofoniji, se je znova poslužil priložnosti. Prilastil si je dvokolo in še več drugega različnega materiala. Se prej pa je PTav tako pri podjetju «Fructus» je navedel, pisarniškega materiala za okoli 6180 din in eno dvokolo v vrednosti 12.000 din. Vse to pa temu zla — tiču še ni bilo dovolj. Kot čuvaj pri podjetju «Fruktus» je navedel, da stanuje pri sv. Tomažu in zahteval povračilo potnih stroškov, in sicer takrat že v Jugo-lirah 2447 in nato še po zamenjavi 1554 din, od uprave Ra-diofonije P8 9360 din. Ker je smatral prvo kazen za prestrogo, je Zlatij napravil priziv na okrožno ljudsko sodišče, ki ga je na razpravi obsodilo na eno leto in 11 mesecev odvzema osebne svobode in na 11.000 diin globe. Tako bo imel Zlatič, ali zla — tič dovolj priložnosti premišljevati, da je vendarle boljše biti pošten in si služiti kruh z delom, kot pa iskati priložnosti, da bi živel na račun sleparije in kraje. KOPER Komandant VUJA sprejel uredniški odbor založbe ..LIPA" V zvezi z izidom prve knjige založniškega podjetja «LIPA» v Kopru so člani uredniškega odbora imenovanega podjetja obiskali komandanta VUJA tov. polkovnika Miloša Stamatoviča in ga seznanili s programom in vprašanji založniške delavnosti. Ob tej priložnosti so člani uredniškega odbora poklonili komandantu VUJA prvo knjigo v slovenskem jeziku, ki jo je tiskalo to podjetje — Levstikovo povest ((Martin Krpan*. nista videla izhoda iz težav in stisk, ki jih je obolelost obeh še stopnjevala. Bržčas sta se že mnogo prej odločila za skupno prostovoljno smrt, zakaj še pred kratkim je Trampuž na prijazen pozdrav odgovoril znanki, da se bosta le še malokrat srečala. Sodeč po pripovedovanju sostanovalcev sta nesrečnika uresničila žalostni sklep že v sredo proti večeru, ker ju odtlej nihče ni več videl. Čeprav Trampuževa nista pustila nikakega pojasnila in je za njima ostal le nepopisan listek na kuhinjski mizi. je bilo policiji in vsem prisotnim takoj jasno, da gre za samomor in da jg vsakršna drugačna domneva izključena. Po potrebnih policijskih in zdravniških ugotovitvah sta bili trupli prepeljani v mrtvašnico splošne bolnice. Zakonske ljubeznivosti Včeraj dopoldne se je moral zateči v splošno bolnico po zdravniško pomoč 52-letni An-drea Vianello iz Ul. Mazzini 44, ker mu je ž?na z„nohti posnela nekaj kože z obraza. Pogrešana starka Iz Ul. S. Maurizio 10 je 5. t. m. izinila neznano kam 72-letna Teresa Brusaferro. Od onega dne do danes nimajo o njej sorodniki nikakih vesti. Starka je majhna, debelušna, oblečena v kratko žensko jopo in krilo rdečkaste barve s črnimi programi. Ko se je oddaljila od doma je nosila s seboj rjavo torbico in vojaško menažko. nu; 20. in 21. avgusta dnevno od 7.00 dto 18.00 ure; strelišče za možnarje na Re-pentabru: 22. avgusta od 7.00 dto 24.00 urs. Skrčena preskrba z vodo Uprava ACEGAT javlja, da bo v naslednjih dneh zaradi okvare pri električnih črpalkah prisiljena omejiti količine vode nekaterim mestnim predelom ter jih oskrbovati z vodo samo ob določenih urah. In sicer: okoliš Scala Santa od 5. do 17. ure; okoliš Baiardi od 8. do 13. ure; Prosek in Kontovel od 12. do 15. ure in Piščanci od 13. do 19. ure. Uprava poleg tega poziva stanovalce Opčin in Konkone-la, naj kolikor mogoče štedijo z vodo, da bi ne bilo treba omejitev razširiti tudi na sedaj ni pričakovati skorajšnje rešitve problema. Večjo razgibanost pa je zbudila pritožba prebivalcev Sv. Križa zaradi enojezičnih hišnih tablic, ki bi morale biti dvojezične. O zadevi bi bilo vredno širše razpravljati, a je seveda bila takoj potisnjena v stran. Svetovalko Weiss pa posebno zanima zadeva o lepakih, ker jih verjetno misli nalepiti v predvolilni kampanji na vse konce im kraje. Lahko si predstavljamo, s kakšnim navdušenjem je sprejela pojasnila gospoda Bonettija. ki ji je m=d drugim povedal, da si je n^ka politična stranka že nakopala zaradi lepakov preko 100.000 lir globe. Najzanimivejša točka včerajšnje seje Pa je bila brez-dvomno že stara in znana zadeva delavcev pri Orehu, ki se vleče od 1. julija t. 1. Gospod! Lauri je v poklicno odvetniški govoranci obrazložil stališče občinskega podjetja pri Orefcu napram deiavcem, ki so podjetje 1. julija t. 1. zasedli. V svojih izvajanjih je skušal na kratko dokazati polopno neodgovornost uprave podjetja Za nastalo situacijo pri Orehu trdeč, da so bili delavci sprejeti na delo od Urada za delo in sicer za omejiti brezposelnost in kot udeleženci tečaja za usposabljanje delavcev, ki ?a je uvedla ZVU. Za to je tudi ZVU bila ona, ki je določila odpiusit delavcev. Občinsko podjetje nima dovolj finančnih redstev za bonifikacijo zemljišča pri Orehu in ji i= do sedaj dajala potrebna sredstva ZVU. katera je pio zakonu tudi vezana jih dati. Iz vsega izvajanja Pa ni jasno, koliko je direkcija podjetja kriva zaradi nepravočasno predloženih načrtov ZVU, ki bi jih morala odobriti in za izV-čIbo tudi nakazati potrebna finančna sredstva. Nadalje je gospod Lauri pobijal vse trditve delavcev o » spešnem delu, češ kako so morali delat} brez strokovnega vodstva in orodja, ki da jim je bilo pred njih zasedbo podjetja večji del odvzeto. Sploh je na. vse načine dokazoval krivično postopanje delavcev ter tudi navedel, da so prodali pr'- kraje, ki zaenkrat niso priza- j ^Ike/kl^im" zakoniti ne pri- ' padajo in se tako rekoč pola- deti. stili tuje imovine. Med drugim je navedel tudi, da so delavci tečaj končali in kot taki nima jo več zakonite pravice nadaljevati delo pri Orehu in bi v slučaju nadaljevanja dela verjetno Urad za delo poslal v podjetje pri Orehu druge delavce na tečaj za usposabljanje. Posegli so s debato svetovalci, ki so izjavili, da je njim poznana zadeva pri Orehu v vsem drugačni luč:. Svetovalec Mala. lan je zavrnil trditev Laurija o lastitvi tuje imovine, češ da so delavci prodali pridelke, ki jih ni mogoče shraniti, medtem ko so izkupljeni denar shranili in ga imajo na razpolago podjetja. Prijavil se je k besedi tudi svetovalec Brocchi, ki je zavrnil gospoda Laurija s trditvijo, ker ni hotel pred časom o zadevi dati nobenih pojasnil kljub temu, da jih' je svetovalec Brocchi odločno zahteval. Tudi trditve o pomanjkljivosti orodja je odločno zavrnil ter poudaril, da so ja časa zasedbe nodjetja delavci vestno opravljali delo in skrbeli ja živino, k. je bila zanemarjena. Kar se tiče košnje pa je izjavil, da imajo delavci pismeno pooblastilo za košnjo trave. Končno je postavil zahtevo, naj občinski svet izglasuje resolucijo, x kateri naj se postavi odločna zahteva po_čimprejšnji rešitvi od strani ZVU zadeve podjetja pri Orehu. Zupan je na vse te izjave povedal, da so bili napravljeni vsi potrebni koraki ter vse, kar je bilo v kompetenci občine za čimprejšnjo rešitev zadeve, ki je bila včeraj ustmeno ponovno predložena. Kot običajno je moral tudi včeraj poskrbeti svetovalec Ferlan za živahno prerekanje. Ko se je ozračje prerekanja ohladilo, je gospod Bonetti začel dolgočasno razlaganje o dopolnitvi pravil podjetja ACEGAT, kateremu pa so navzoči le površno sledili in so skoro brez diskusije soglasno odobrili novi pravilnik, ki se le malo razlikuje od prejšnjega. Po izglasovanju pravilnika ACEGAT je župan naprosil občinstvo in zastopnike tiska, da zapuste dvorano in se je seja nadaljevala tajno. Prihodnja seja bo v ponedeljek 19. avgusta ob 18, uri. 2 GORIŠKEGA Pade v iarek in si zlomi nogo Nekaj tednov že kaže naše mesto podobno sliko kakor Mars, ako si ga človek ogleda skozi primeren teleskop. Jarki podolgem in počez, vse ulice prekopane in razkopane in je pravzaprav čudno, da te zijajoče odprtine doslej še niso zahtevale večjih nesreč. Razen neprilik nekaterih delavcev, zaposlenih pri izkopavanjih, meščanom v glavnem ti jarki še niso prizadejali posebne škode, ker se jih skrbno ogibajo. Toda včasih tudi previden človek lahko stopi nerodno in si nakoplje nesrečo, zlasti če je star in ne več toliko gibčen, da bi se ji mogel izogniti. V glavnem zaradi tega se je včeraj dopoldne 73-letni Angelo Colauti iz Ul. Caprin 13 nenadno znašel na dnu nesrečnega jarka, medtem ko je počasi pešačil po desnem pločniku Ul. Šonnino. Mimoidoči so starcu takoj priskočili na pomoč, toda Colauti se ni mogel postaviti na noge. Prepeljali so ga zato v splošno bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima zlomljeno desno nogo in se bo mocal zdraviti najmanj dva meseca. Ko smo že pri tem, naj mimogrede omenimo, da so z izkopano zemljo zasuli lep kos Trga Garibaldi, da pa se doslej še nihče ni odločil opozoriti lastnike barov in bifejev, naj končno vendarle odstranijo z onega prostora nekoliko mizic in stolov, ki ovirajo prehod reki pešcev. BHI- VAJE 24. PEHOTNE GADE BETFOR Štiriindvajseta pehotna brigada hritamskih sil v Trstu bo imela v ponedeljek, dhe 20, avgusta in v petek, dne 24. avgusta 1951 običajne vojaške vajte na vsem področju Svobodnega tržašikega ozemlja, ki leži severno-zahodno od črte Sv. Križ — Samotorca STRELSKE VAJE E01NIC TRUSTA Cete TRUSX bodo imele strelske vajie na spodaj navedenih streliščih ob navedenem dnevu in času; strelišče za puške na Bazovici; od 20. dlo 25. avgusta, dnevno od 7.00 do 18.00 ure; strelišče na Repentabru: 20. in 21. avgusta, dnevno od 7.00 do 18.00 ure; obmorsko strelišče y Seslja- Resnicoljubni” Ciornale Za jezuitski «Giornale di Trieste« menda nič ne predstavlja bolj hvaležnega dela kot pisanje proti Jugoslaviji. Vsak najmanjši dogodek jim je kakor nebeška mana. Ce je premal0 zanimiv, ga prikrojijo, potvorijo, samo da ga lahko servirajo kot duševno hrano svojim ubogim čitateljem. Prejšnjo soboto je list v svojih mahedravih stolpcih gori-ške strani objavil tudi vest. da je gospe Kravos, poročeni Lon-go in stalno naseljeni pri Anconi, umrl oče v Skriljah pri Sv. Križu (Ajdovščina). Gospa Kravos je o njegovi smrti prejela telegramsko obvestilo in se takoj odpravila na pot. Mislila je, da bo meni nič tebi nič prekoračila državno mejo brez potrebnega potnega lista. Seveda jo jugoslovanske obmejne oblasti niso pustile preko meje. Giornalovi pisuni so takoj izrabili to dejstvo in skušali iz njega skovati svoj politični kapital. Glede tega dogodka smo se natančneje pozanimali ter ugotovili, da je gospa Kravos bivša učiteljica Milka Kravos po domače Priskerjeva. Pred vojno je učila v Podbrdu in se nato poročila z nekim Italijanom. 2e pred desetimi meseci je dobila od doma sporočila, da je njena mati (in ne oče, kot je napisal G. T.) težko bolna. Hčerka bi si lahko že takrat preskrbela potni list. Sedaj pa jo je materina smrt prehitela. Mislila je, da jo bodo spustili Preko meje, ker so v veljavi olajšav^ pri prekoračenju meje za ljudi, ki stanujejo v obmejnem pasu. Toda Ancona ni v obmejnem pasu, zato preko jugoslovanskega bloka ni mogla priti. Kot učiteljica bi toliko zemljepisa tudi lahko poznala. Vendar to še ni vse. Namesto da bi se sprijaznila s stanjem, je pričela na vse kriplje zmerjati jugoslovanske stražnike in jim dajati vsakovrstne priimke; in to v italijanščini. Ravnala je kot prava poturica. O vsem tem G. T. ni pisal. Saj tudi ni važno zanje. Glavno je, da so zlili še nekaj gnojnice na Jugoslavijo pa so zadovoljni. Tutto fa brodo! Epilog kolesarske tekme V sredo popoldne je bila v Gorici kolesarska tekma, katere se je udeležilo precej kolesarjev izven Gorice. Cilj je bil v Stražicah v drevoredu Co-lombo. Naravno je, da je bilo na cilju precej radovednežev, ki jih je zanimal izid tekme. Na veliko veselje so najprej privozili skozi cilj trije kolesarji, nekaj za njimi pa še sku- pina štirih kolesarjev, med katerimi je bil tudi 18-letni Ga-stone Masetti iz Ronk. Ker je kolesar pripeljal skozi cilj s precejšnjo naglico, je peljal dalje preko cilja, kjer je parkiral neki avtomobil. Masetti je sicer stisnil za zavore, vendar brez uspeha. S silo je treščil v vozilo in se prevrnil. Pri padcu je udaril z glavo ob tla ter se globoko ranil na zatilni-ku. Pri pregledu je imel nekoliko mrzlice. Obdržali so ga v bolnici. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bo ozdravel v petih dneh. Cestna dela pri Sv, Roku Pred meseci so v okraju Sv. Roka dokončno uredili kanalizacijo. Te dni pa so pričeli s tlakovanjem cest. Bil Pa je tudi skrajni čas, kajti ceste so bile v slabem stanju in praha v suhem vremenu ter blata v deževnih dneh tudi ni manjkalo. • Doslej 50 skoraj do polovice Ul. Luniga vgradili odtočne cevi. Prvi del Ul, Baiamonti, in sicer od Ul. Vittorio Veneto pa dc Ul. Parcar pa so že asfaltirali. V prihodnjih dneh bodo z delom nadaljevali. V načrtu pa je tudi razširitev omenjene ceste. Podrli bodo namreč zid, ki ovira hitrejši promet. S tem bodo ulico polepšali ir* jo napravili zračnejšo. Kongres šolnikov v Bresciji Qd 16. do 23. septembra bo v Bresciji kongres ravnateljic in otroških vrtnaric jz Italije. O-pozarjamo zainteresirane na ta dogodek. O podrobnostih s*e lahko pozanimate na šolskem skrbništvu. Prav tako pa tudi opozarjamo, da poteče 31. avgusta rok za vlaganje prošenj za namestitev šolskih vrtnaric v letu 1951-52. skgga nepridiprava, ki nikoli ne miruje, pa je kaj kmalu u-gotovilo, da kolo ni opremljeno s ključavnico in da ni zaklenjeno. Neopazno ga je tatič zasedel m se odpeljal. Okradeni Matildi res ni preostajalo drugega, kot da je tatvino prijavila policiji. Goljufiva sreča je spravila na led še eno lastnico kolesa, in sicer 46-letno Zelinda Ma-dotto iz Ul. Cappella 23. Omenjena gospodinja je bila prav tako po opravkih na trgu in je Pri vhodnih vratih pustila kolo nezaklenjeno. Tudi to kolo je kaj kmalu dobilo drugega lastnika. Izginilo je brez sledu. Prva je bila oškodovana za 20 tisoč druga pa za 15 tisoč lir. Policija je uvedla preiskavo. Nesreča v livarni V livarni v Stražicah se je pred dnevi ponesrečil Giuseppe Fabris iz Podgore. Pri prenašanju litega železa mu je po nesreči padel na nogo velik; kos in mu jo zlomil. Z avtom Zelenega križa so ponesrečenca odpeljali v bolnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Po počitku zopet na delo Spočiti in z novimi upi so se tatovi koles vrnili s počitnic. V hribih ali na morju so skovali nove načrte, kako bodo zmaknili še kakšno kolo neprevidnemu kolesarju in ga na tak način rešili večnih skrbi pred krajo. Piva taka žrtev je bila 38-letna Matilda Mikluš iz Oslavja. Omenjena žena se je namreč že v jutranjih urah napotila v mesto po opravkih. Odšla je tudi na trg kupovat, kolo pa je prislonila k zidu. Bistro oko tatin- Pes jo je ugrizel Slabo so se zaključili prazniki za 71-letno Amalijo Hojak iz Ul. Brigata Pavia 30. Ko se je v četrtek popoldne odpravila na obisk k sosedom, jo je na pragu hiše ugrizel črn pes. Ker je bila rana precej globoka, so domači takoj poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki je Hojakovo pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Kino na prostem v Standrežu Danes zvečer jrj v nedeljo 19. avgusta bodo v kinu na prostem v Standrežu predvajali sovjetski film «Pomlad». Glavne vloge bosta igrala L, Orlova in N. Cerkassov. Začetek ob 20.30 uri. Predstava na gradu Sv. W Zadnja predstava optnt( ((Princesa čardaša«, bo t*atl!l ob 21. uri. Nadaljuje se prodaja v!^ nic na Trgu Verdi 1 v leriji Protti 2. Ga- Žitno seme Pokrajinski agrarni konzorcij ponovno opozarja vse kmetovalce, naj si čimprej nabavijo žitno seme pri goriškem konzorciju ali pa v Ločniku, Krminu, Gradiški, Romansu in Pierisu. Obvešča dalje vse kmetovalce, da zaradi slabe letine ne bodo mogli uporabiti večje količine žita, ki je bilo namenje-r.o za setev in tako konzorcij ne bo mogel ugoditi številnim zahtevam kmetovalcev. Zaradi tega naj se ti čimprej zglasijo na omenjenih Združenjih do vključno 20. avgusta, da ne bo kdo ostal brez žitnega semena. STRELSKE VAJE ^ NA POMORSKEM STRELI!* V SESLJANU . Edinice 7101 AU General^ pot ameiiške posadke v , bodo imele protiletalske ske vaje in strelske val® -Lj ciljem na morju s_strojt»fj kalibra 500 in s puškami Ji;-75 milimetrov na Pom%i strelišču TRUST na sesDSJ obali od 20. do 25. avr dnevno od 7. do 18. ure. ( Pristaniški kapetan ; je za plovbo nevarno označeno z bojo «A» v .jjj 260 stopinj in bojo < je 3500 metrov. PDT Triglav. m. ob 1®’ .. ! Izlet na danes 18. t. m. od - j. Ul. F. Severo. Priporočamo nost. DAROVI IN PRI gpgV^J ----------------------- Namesto cvetja na ga«’ ! kojnega sorodnika Ans®1* jo# Cerja daruje Alojz MiMjL lir za Kulturni aom v Trs‘“' IZ SV. KRIZA V četrtek je bil v Sv. prvi sestanek za predvolilnf' ; panjo. Sestanka se je sl večje število domačinov. ' $ izvolili kandidata Košuto p« ja. Na sestanku je bil V kieva. Sestanek je potekal ^ nimivi diskusiji, ki so ji te* leženci s pazljivostjo slj-Jj-jj. ; se je po poldrugi uri zaKU IZLET ..jjl KOLESARJEV V Odhod kolesarjev iz Trt ^ v Gropade za izlet v Komen ^ nedeljo 19. avgusta ob 5. " oj#1 traj izpred kinodvorane na nah. OBVESTILO Zveza ne obvešča antifašistične |d starSe mladin^do. so šli taborit v Ribno PrLi, 91 Oii v mulil/ f\r da je bila doba tabor^JJ p* splošno željo vseh tabordjji? trf da!.!5ana za tri dni. se bodo taborniki vrnili J J, # r.edeljo 19. avgusta ob traj. OBVESTILO ZDTV ^ Vsi atleti, ki se udele^J m me, ki bo v Kopru 18- f naj se zberejo na avtobus staji ob 6.30 uri. NOČNA SLUŽBA LEI 2; ROJSTVA, SMRTI IN OP *i\ K r Al Cedro, Trg Oberdan ^ ciola, Ul. Oriani 2; AH* 5 Ul. Giulia 1; Harabaglia v kovljah in Nicoli v Skednl11, POB^ Dne 17. avgusta 1951 Trstu rodilo 11 otrok, P° ^ bilo 5, umrlo pa je 8 Poročili so se: dijak ,lp~ Tugan Baranowsky in ] ca Inna Kartasov, voJ3^. f vojske Mc Cully Jack iXi^H iPodinja Alfia Tamaselfo^j* Pietro Cosulich in ?oS(,\ & Broma Zonta, mizar Mat« rotič in bolničarka Nat3'1^. jr tak, mehanik Ivan Degra"“ cvetličarka Canr.en Umrli sio; 46-letna Sanguaniini, 82-letni Zavadlal, 62-letna Marijama por. Catenazzo, 92-letm1 Tedeschi vd1. De Canus3* • jj. letna Ida Cueehi por. letna Josipina Corazza _ pr Forchiessin, 52-letna E^^ts' :;arič por. Lovrir.ič, Luigia Sclaustro vd1. ADEX-IZL£jl Mn zagrebli ki se vrši od ^ do 30. septetufr1* 1951. Vpi so vanje P ^ Adria - Expre»8 0 1. avgusta oapr Svet za Ljudsko zdravstvjj in socialno skrbstvo LR? razpisuje vpis v dvoletno šolo za medicinske rentgenske pomočnike. — Pogoj za sprejem je: doV^ 8 razred gimnazije z višjim tečajnim izpitom. ^ Kandidati naj vlože do 20. avgusta 1951 prošnj*^. sprejem na Svet za ljudsko zdravstvo in socialno stvo, odsek za strokovno šolstvo, prilože rjaj rojstni ^ zadnje šolsko spričevalo in življenjepis. — Prošnje ® biti kolekovane z Din 10.—, priloge pa z Din ^ Fašistično oasilj© ni moglo zatreti naše kulturne tradicije i otv<>rttvi je predaval A. Černigoj, Pacal Pa Je napisal Kritiko v Slem-■—arski ilegalni brošuri “Plava ovca** Na ki soera 0,1 številnih razstav, dssetwPrire^ale v Počastitev so bilo .Ce ®sv°b°dilne fronte, tere ,.,razstavljene tudi neka-galnn , ki Prikazujejo ile-,Luiež,cev'haV0 Cesarjevlh in slik v Trstu za * p* lizina. ^kvil°t0Z°-Se 36 marsikd0 fazstava hib r kj'6 ie ta UffiestriA . ato se mi zdi 6 tem * ®aPisati nekaj vrstic tušjnZ d‘ »radi tega, da se iema P°2rtvovalr.'ima tovariša W JU in Lukežiču, ki časih sam°uka v najhujših tritoostin p02rtvovalnostj0 in "* »e li,-rrila Svo3e pr0' *«e za^ln umetnosti, iz- Bil0 j Zeno Priznanje, mali aZ “ecembru 1938. V £ t l™' V Ul <"• Fran- li 70 bilo v Ul. -n, - razstavljenih oko-111 opreL slikarjev. Tiho travijaja se razstava pri- ^ 1° Ust ie šla govo' •tali enu takratnimi na-ve,ik°>. ** to ra, astl mladino »C !va-°gWali so si sn i |rzaski Slovenci in c t ,elegaciJe tudi iz Go- Vss‘ trža«!-miniSkega *n *z ve° «*1 razstat °kolice- Ob otvo davai sliv »e zbranim pre- l^nostl iVg“St Cernigoj tosli nr-ort I ? ]e r-'asi Jav- ki sta bilaaV1^-°ba slikaria' “čenča takrat njegova S®0 nhf takrat bolelo, Vsata tl Jej razstavi in ob takratni estacij nasi ilegalni sr^^a, ki S13 obžutiu fava 'lesabil’ aa bila raz' ^rat im.i: . in da nismo ta- se je ohra-anit! , - na to raz- SSar!??.30 ie slikar tov. i • Celo nršr,’ IV1 r‘am 5e odrejanja do kulturnega ,^'lUb ' f 5 .‘legalna 88 til tuif aS°pis3a' ker nam «la piša!, uničil, Jj* Kap- kritik rf \n> bila obj , ®8alni brnJa ' štempih.arski j,1 3e izšla v ri °^ava ovca«, >Vom. Januarju 1939. pod i L': Ra“^a C. V^,V«uhu fatkratka in pi’ r bo j kratnih razmer. «4am6m° vsaj ' viZ nje V ... nekatere od- S*5l ^i kritik o dete 6 sl4 ,^anje nato ihL.!l^°vr* bolj kar bi bilo vredno omeniti, moj glavni namen pa je bil, zapisati tudi ta dogodek, ki priča o naši kulturni dejavnosti v časih našega mračnega suženjstva in ki je hkrati ena od tolikih obtožb proti tistemu grabežljivemu tujcu, ki skuša sedaj znova stegovati svojo okrvavljeno roko po naših krajih. M. B. Razstava slik Cesarja in LukežKa L 1938, SLIKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE ifill IE MJEIIE MIIUEI Težko je živl-jenje beneškega c'rvarja, kakor j'e težko življenje vseli teh ljudi, ki se le s težavo in v borbi za kruh od-tržejo od svoje borne zemlje, na katero ostanejo vendar navezani vse življenje, kakor so prilepljene nanjo njihove bor. ne vasice, ki čepe po strmih bregovih, med skalami in obronki ter gledajo brez zavisti na bogato furlansko ravnino proti jugu Lepega pomladnega jutra se odpravijo od doma, ponavadi vedno v začetku tedna, v ponedeljek. Odhajajo s sekiro na rami ali pod pazduho in z nahrbtnikom, v katerega so stlačili vse svoje borno premoženje: tu je kotlič za polento, odeja za ponoči, poleg je kos slanine in perilo za preobleko. Odhajajo v skupinah in osta- Ločeni od šuma in hrupa, brez materialnih skrbi, žive Einstein in drugi učenjaki svoje življenje; delajo, kolikor hočejo in kadar hočejo ■ ali pa sploh ne delajo, če niso duševno razpoloženi umetnosti p°2rian C:’ ki je mno~ an* 'Jrtniir in sicer bolj . D°ln v!.?,ego kot slikar. k°t *»0Vk* sVoj!talrx>sti’ iasno iz' >*> delih ^n?čai v vseh .g°rskP ajijubši motivi tem-'11'5’’ dei-r,-15^°krajine, skale, mi °C(; reke itd. Med Srrf?1 u8*» _ št. 16 Drsi lIi. žt- 27 «Svin- barv!1 d°bro ® ®osfera je še je h , dana in tudi Sati« ^šine in' • ie 8leda- ^ s!a,slikarsk P?v sim' i« kontvl!^1 Urez’ le škoda. 'ki strasti Premoč: bwla' ®tevil'ka 'iser)l 'tavi sploh, vso rned svetlobo ■n*' drugače je 46 «Gor- i« ^^tavi JL!,na najboljših V to delo !ot!^ svoje ^°,jo Pozornost 1,1 3r * n5«govi Izvrstni *t t ‘er akvarell št. 35 •-*». "^alaško tihožitje,, h C-b!?.0 Vpa6 baSekak°r tUdi L’> Uje “'i gotov vrVnu’ dočim je C* slika io1« ^^boljša batv8 atmosfp® !' 14 <(Dež>>: Srav ® a Jn tonaliteta 4 fnnog'?UZlkalična- Ne g° *a to sliko št. V ’ 6e ba* Ve,>' Nima po-t J *o onp , ^e nis •H^jše ’ ^ jih 3e podal L., V “o Veg v- nam povedo Vi^bitj ^esnico. Ne sme->«!W/Zlja, a je umetnost tiu'iCe, ker , Pa Posnemanje 'k., ?reftialptl. ^ tem primeru h ^ te &iik ^ na stvar. Sko. °sprediukVari ‘isto dre-s, °- Oml • ni dobro ^otj evilko o niti m°ram tu- *t 9 ' >Učj, sta .< Št. 251 t 62 ________________ *ti v je , 0 nevihti*. V S Nan, ”a pravi poti ^ s«, ''ar i„ u: da se te bon r,^ na)bolj važno, ijPoglobi v snov, se-Pri tem zašel Podrobnosti. rJ*t>otL?a bi Stn°b/a. volja, neke " v L. kakor ^ v. D J*, i ‘041 ^“ikuje jima Se m p^etrgano delo, °gla morata S^opolnlti' v;s,t0h/ cin * .ala' da je u-V< Xti in0Cka' ki tiči Je nedoseglji- poBToji pou p°- *vetu wče h°če-kal Pristno ižsta N. ***• irf kotijo ^‘edila, ker opa. td'iQ dpflafene ste- >!l st« n Prave Vf>f. ne pri-K^ata. faota ® ,ave' Sicer S^Žn^amo if°kazala. kaj ln lep0‘Tn?° »ma Vsega Povedal Fuld Hall — sec-ež «Zavoda za najvišja raziskavanja,, (Institute for Advanced Study) jc nekaj minut vožnje z avtomobilom od Princetona, mesteca. ki je življenjsko poveza, no s svojo staro univerzo, ki je bila ustanovljena v polovici 18. stoletja in, ki je ena najstarejših ameriških vseučilišč. Na lobu prostornega trga se dviga visoko nad drevjem, parka in gozdiča poslopje v geor-gijaaskem slogu. Mir in tišina, ki vladata v tem kraljestvu uma. imata poseben čar, ki te š'e bolj prevzame, ko prekoračiš prag instituta in prcdreš v njegove hodnike in dvorane. Na levi od sprejemne c/vora. n'e, na koncu dolgega hodnika, je delovna soba arhitekta relativnosti, Einsteina, ki je leta 1905 napisal formulo enakovrednosti med materio in energijo: ključ do razbijanja, atomov. Na drugi strani, desno od vhoda, j'e delovna soba ravna, telja zavoda — dr. Roberta Oppenheimerja, ki je eden najpomembnejših ameriških fizikov; človek, ki je mect drugo svetovno vojno organiziral delo ti-sočev znanstvenikov in inženir, jev za gradbo atomske bombe. Po'eg dvainsedemdesetletnega Einsteina in šestinštiridesetletnega Oppenheimerja gostuje v zavodu za najvišja raziskovanja šte mnogo drugih znanstvenikov, zgodovinarjev in humanistov svetcivnega slovesa. Ta. ko dela v zavodu sloviti matematik John von Neumann, ki sedaj gradi elektronsko računalo najvišje zmogljivosti, to je aparat, s katerim bo mogoče reševati matematične probleme z neverjetno večjo hitrostjo kot s katero koli pripravo izpred desetih let. V zavoou živi O-svald Veblen, poznan po vsem svetu po svojih teoretično-geo. metrijskih razpravah; Benjamin Meritt, znanstvenik, ki se u-kvarja z grško epigrafijo in že 25 let raziskuje življenje in zgodovino petega stoletja pred Kristusom; Edward Mead Earle, pisatelj slovitih knjig o ameri. ški zgodovini; Erwin Panofsky, rojen v Nemčiji, umetnostni zgodovinar svetovnega slovesa. Med znanstveniki, ki so v zadnjih letih živeli kot gostje na ((Institute for Advanced Study» pa je treba omeniti še: velikega angleškega zgodovinarja Arnolda Toynbeeja, pesnika Thomasa Stearnsa Eliota, fizike Wolfganga Paulija, Nielsa Bohra in Hideka Yukavo. Poleg teh svetovno znanih oseb. nesti pa srečujemo tu še številne druge učenjake, ki jih je vodstvo «Zavoda za najvišja raziskovanja,, povabilo iz raznih delov sveta, da kot gostje, ki so v tej ali oni stroki najboljši strokovnjaki, prebijejo nekaj mesecev ali morda let v tem «raju znanosti,,. Ce hočemo razumeti namen in izvor Zavoda za najvišja raziskovanja — te edinstvene ustanove v ameriškem in sve. tovnem kulturnem življenju — moramo poseči dvajset let v preteklost. Znani vzgojitelj, dr. Abraham Flexner, je prvi razmišljal o slabi strani akademske kariere, ki onemogoča ameriškemu znanstveniku, profesorju na univerzi, da bi še s polno svobooo predajal svoji znanosti. Kot je znano, je ame. riški vseučiliški profesor tesneje vezan na vzgojno delo v svojem institutu kot njegovi evropski tovariši, To pa nujno ovira njegovo svobodo, s katero bi se moral popustiti znan. stvenemu delu. Zavod, v katerem bi bil znanstveni delavec rešen vseh materialnih in drugačnih poklicnih skrbi in bi živel samo svoji znanosti, je zamisel, ki jo je prvi sprožil- ame. riški pedagog dr. Flexner. In tak «raj znanstvenikov* je bil ustanovljen, ko sta leta 1930 trgovec Hamberger in njegova Sestra, gospa Fuld, v ta namen volila dar 5 milijonov dolarjev. Jedro Zavoda za najvišja raziskovanja je bila «$ola za matematiko,,, ki je bila ustanov, ljena leta 1931. Njen ravn&telj je postal dr. Flex.ner in Albert Einstein je bil prvi član novega zavoda. «Sola za matematiko* je imela prvi čas svoj se ctež na vseučilišču v Princeto-nu. Osem let kasneje — 1939 — se je novi zavod preselil v te. daj dograjeni Fuld Hali in iste. ga leta je bil imenovan za rav nabelja Zavoda za najvišja raziskovanja dr. Frank Aydelotte. Novi ravn&telj je razširil delokrog novega zavoda. Zadnje po. for Advanced Study dr. Robert Oppenheimer, ki je bil imenovan za ravnatelja tega zavooa leta 1947. Priprave, s katerimi delajo v Zavodu za najvišja raziskovanja, so doslej le knjige, svinčniki, tabie in kreda, kajti laboratorijske poskuse znanstveniki lahko opravijo drugje, po uni. verzah in drugih istitutih. Namen znanstvenega dela, ki se naj razvija na Fuld Hallu, namreč ni samo raziskovanje, analiza, ampak predvsem sinteza. Zavoc' za najvišja raziskovanja je neke vrste hotel, v katerem naj se srečujejo največji duhovi sodobne znanosti, ostajajo v njem po svoji mili volji, sedijo v njem eno uro ali ves dan, ali sploh ne prihajajo vanj, kakor jim je volja — vse je popolno, ma odvisno od njihovega duševnega razpoloženja za delo ali od njihove delovne metode. Kolikor hočejo, lahko brskajo po knjigah in revijah, mislijo, se razgavarjajo s tovariši, rišejo po tablah, se udeležujejo konferenc, prihajajo v seminarje, razbirajo napise, pripravlja, jo predavanja ali pišejo knjige. Ce hočejo, lahko sedijo vse dni v čelovnih sobah, lahko pa se tudi neprestano sprehajajo po gozdiču, ki obdaja Fuld Hall — kakor pač najbolj ustreza njihovemu načinu ustvarjanja. In če jim vse to ne ugaja, jim ni treba hoditi ne v knjižnice ne v seminarje ne v laboratorije, lahko tudi nič ne delajo. Z drugo besedo — popolnoma svobodni so, gospodarji nad samim seboj v polnem in najtemnejšem pomenu besede. Popolnoma svobodni tudi v tem smislu, ca nimajo gospodarskih skrbi. Zavod za najvišja raziskovanja namreč razpolaga z znatnim fondom, s katerim vzdržuje svo. je člane. Razpolaga pa tudi z letnimi krediti, iz katerih dobivajo člani stalne plače. Skratka, zavod nudi idealno okolje, ki omogoča najbolj ustvarjalno duhovno delo. Po zadnjih reformah se sedanji ((Institute for Advanced Stu-dy» deli v dve glavni veji: v «Solo za matematiko*, katere člani so tudi teoretični fiziki, in v «Solo za zgodovinska ra. ziskavanja*. Izraz »zgodovinski* je v tej zvezi rabljen v najširšem pomenu besede. Tako spada med zgodovinska raziskovanja vse od klasične arheologije in stare politične filozofije č'o srednjeveške kulture, do mo. derne zgodovine in študija so dobne politike, ((Prebivalstvo* - Zavoda za najvišja raziskovanja trenutno tvorijo zastopniki 17 dežel, ki so razdeljeni v tri skupine. Najprej je tako imenovana «facul-ty», v kateri je deset profesorjev. To je neke vrste zavodski svet. V drugo skupino spadajo stalni člani zavoda; ti s0 ne. koliko mlajši učenjaki, ki ka- sneje lahko postanejo člani «fa-culty». V tretjo skupino pa prištevajo vse one znanstvenike, ki živijo v zavodu kot pohabljenci le za krajši ali daljši čas Teh zadnjih je srečaj v zavo. du 78. Nekdo pa se iz vse skupnosti Zavoda za najvišja raziskovanja dviga nad vsemi člani zavoda jn v nekem smislu pooseblja vse kot simbol sedanjosti in prihodnosti zrelosti in mlado, sti. To je Einstein. Pri 72 letih Einstein še vsak dan peš premeri kos poti od svojega preprostega doma v Mercer Street do urada, kjer navadno dela od 11. do 14. ure popoldne. Miza v njegovi delovni sobi je tako založena s knjigami in papirji, da izza njih Einsteina skoro ni videti. Govori počasi in vam raziaga: «Se vedno iščem, kako posplošiti teorijo relativnosti, kako bi mogel z njo na enoten način zaobseči vse področje fizikalnih pojavov. Institute for Advanced Study» — nadaljuje — «se zanima le za čisto teoretične raziskave in se je spe. cializiral predvsem v matematiki in teoretični fiziki. Poseben pomen, ki ga vidim v našem institutu, je s pomočjo osebnih stikov med znanstveniki raznih narodnosti pospeševati in bogatiti mednarodno znanost.,, In iz Einsteina izžareva toliko preprostosti in ponižnosti, da stojimo pred njim osupli in sko. ro ganjeni. Potem pa ko prične govoriti ali povpraševati o svetovnih dogodkih, se razživi in njegov duh se segreje. Njegovo zanimanje nikakor ni omejeno ie na fiziko. Einstein se živo zanima tudi za druga področja kulture, za leposlovje, zgodovino, glasbo, politiko itd. Ce vprašate ravnatelja zavoda dr. Oppenheimerja ali katerega njegovih sodelavcev, kaj pričakujejo od Zavoda za naj. višja raziskovanja, vam bo verjetno odgovoril, da ima znanost dvojen namen. Prvi je tehnični napredek v širšem smislu, ki naj služi tudi zboljšanju odnosov med ljudmi, drugi pa je preprosto iskanje_ resnice. V skladu s tema ciljema bo verjetno v prihodnosti zavod razširil svoje delovanje še na pod. ročje socialnih ved, filozofije in morda tudi psihologije. nejo zunaj vso poletno dobo, dokler jih sneg in zimski mrazovi ne zapodijo iz temnih goz. dov visoko v gorah. Ko korakajo po poti proti postaji, so še vsi zaspani. Tisto noč pred odhodom namreč nihče ne spi. Preveč je dela s pripravami za potovanje in z ure. ditvijo domačih pcslov. Mladenič gre še po slovo k dekletu, ki biva včasih v drugi vasi, onstran grape ali preko hriba. Mož ima še cel kup naročil za svojo ženo, ki bo po njegovem odhodu morala vse te mesece sama voditi gospodarstvo. Zato ji mora naročiti, kje nsfj pokosi travo, da bo dovolj krme za edino kravico v hlevu, kako naj skrbi za otroke, posebno če je med njimi kateri, ki je zaradi šibkega zdravja potreben posebne nege, zlasti sedaj, ko Se začenja pomlad in lepa vre. mena ter si bo lahko v prosti naravi okrepil šibko zdravje mnogo bolj kot v borni hiši, kjer so vse premajhna okna in ni dovolj zraku ne hrane. Potem je treba poskrbeti za starše, ki so že onemogli in jim je treba pomagati. Priporočil ni ne konca ne kraja. S postaje jih odpelje vlak v tuje kraje. Potem nadaljujejo vožnjo s kamionom in nazad. nje še peš. Kje bo njihov novi dom? Tega ne ve nihče od drvarjev, dokler ne pridejo na delovno mesto. Včasili se zgodi, da je v bližini samotna kmetija ali gozdna bajta in najdejo tudi oni v njej zavetje. Toda to so le redki primeri. Največkrat morajo nasekati drevesnih debel in zložiti iz njih skrom. no kočo, ali bolje barako, ki bo njihov dom vso delovno sezono: tu bodo kuhali, jedli in počivali ix> trdem dnevnem delu. Prišlo bo tudi deževje, ko je nemogoče delati; takrat se bodo zatekli v ta zasilni dom in preždeli v njem dneve in neči, dokler se ne bo zjasnilo in se bodo zopet lahko vrnili na delo Potem pridejo nedelje in prazniki in delo tudi takrat po- sm"m . S S AL Z BURSKEGA FES Tl VA LA OPERE. KONCERTI. RAZSTAVE pil obenem kot pianist, še Karl I moderno opero Vocek A. Ber- Saizburg: ix>& led na grad. if\ alzburg leži sredi pokrajine polne naravnih lepot, ki je privlačevala ljudi iz vseh krajev sveta ie pred letom. 1920, ko je bil poleti prvi Salzburški festival. S svojimi mogočnimi zgodovinskimi stavbami, palačami in cerkvami, ki so jih med svo. jim dolgoletnim upravljanjem in gospodovanjem zgradili salzburški nadškof je, se je zdel Salzburg podjetnim Avstrijcem kaj primeren kraj za prirejanje festivalbv. Brez dvoma pa je bilo pri tem izboru odločilno dejstvo, da je Salzburg Mozartovo rojstno me. sto, v katerem je že obstajala tradicija negovanja njegove glasbe. Salzburški festimli nadaljuje- jo s to lepo tradicijo, seveda v večji in pompoznejši obliki, in to daje festivalom še poseben poudarek. Glavni sodelavec na letošnjem festivalu je kakor vsako leto Dunajska filharmonija, ki sodeluje na koncertih in v operi. Poleg nje daje serijo koncertov tudi Salzburški orkester, la izvaja izključno Mozartove skladbe, V operi sodelujejo v glavnem solisti in zbior dunajske opere. Med njimi nastopajo Martinis, članica zagrebške opere in naša rojaka, bivša absol. venta ljubljanskega konservatorija Anton Dermota in Marijan Rus, sedaj oba člana dunajske opere. Kot dirigenti nastopajo PPleg Edwina Fischerja, ki je nasto- Boehm, E. -Jochum, R. Kubelik, W. Furlwaengler in L. Stokov-ski. Poslednja dva sta brez dvoma najzanimivejši pojav na letošnjem festivalu. Ne smemo seveda prezreti B. Paumgartner-ja, ki nastopa kot dirigent salzburškega orkestra na štirih se-renadnih večerih in treh matinejah z izključno Mozartovimi skladbami. Na festivalu sodelujeta, še salzburški cerkveni zbor s štirimi koncerti, strasburški cerkveni zbor in norveški otroški zbor pa vsak z enim koncertom. Na komornih koncertih na. stopajo italijanski godalni kvartet, Schneiderhanov kvartet z Dunaja, pihalni ansambel dunajskih filharmonikov in kvartet Vegh. Solistično nastopajo s samostojnimi koncerti trije pia. nisti: Arturo BenedeUi Michelangeli, F. Gulda, Cl. Arrau in pevka Jerltza. V okviru Sommer-Akademije se pa vrši še nešteto različnih koncertov, na katerih nastopajo profesorji (Konzert. Stunden) ali pa kandidati Poletne akademije (produkcija). Tako je nastopil v okviru Poletne akademije tudi Mainardijev asi. sfent, čelist Mirko Dorrer iz Beograda. PUleg koncertov se vrstijo vse mogoče prireditve; tako daje drama pred stolnico (Dom) Hofmanstalovega Slehernika, v mestnem gledališču pa Kleistov Razbiti vrč in Shakespeareja Kar hočete. Opera ima na sporedu W. Mozarta Idomenea in Čarobno piščal, Verdijevega Otella in ga. Z Otellom je bil doslej dosežen višek letošnjega festivala. Pečat vsej izvedbi je dal Furt. uiaengler, ki je dirigiral prvič to mojstrsko delo. Otella imajo poleg Fidelia kot doslej najbolj uspelo operno pi-edstavo na Salzburških festivalih. Kritiki se izražajo v superlativih o pevcih (Martinis) in o dirigentu. Na sporedu simfoničnih koncertov so naslednje simfonije: Mozartovi B.dur in C-dur, Haydnova št. 104, Brucknerje-va V., Čajkovskega V., Honeg-gerjeva II., Dvorakova V. in Beethovnova IX. Poleg simfa. nij so na sporedu še Mussorg-skega Slike z razstave v predelavi Stokovskega, Šostakoviča Preludij, Strawinskega Pastora. le, Janačka Taras Bulba, R. Straussa Don Juan, Muenchner-walzer in Heroično življenje. Na kom&mih koncertih pa slišimo standardna dela Mozarta, Haydna, Boccherinija, Bee. thovna, Brahmsa, Schumana, Bartoka, Schoenberga. Salzburški zbor bo pel poleg raznih maš Haydnovo Stvarjenje in Mozartov Requiem. Norveški olr&ški zbor pa pesmi Mo. zhrta, Palestrine, Orlanda Lns-sa, Bacha itd. Poleg prireditev so še razna predavanja (Thomas Mann) in razstave (starih avstrijskih mojstrov). Dovolj prireditev za tako kratko dobo, kolikor traja festival, ki se je začel 27. julija z Mozartovo opero Idomeneo, in se bo zaključil Z IX. Bee. thovnovo simfonijo 31 avgusta. K. R. čiva. Drvarji namreč spoštuje, jo praznike in takrat ne delajo, tudi če ne gredo v cerkev in tudi če s0 doma delali vse nedelje in praznike. V gozdu je drugače. Ne delajo bodisi zaradi praznoverja, ali pa tudi zalo, ker bi ne dobili nobene odškodnine, če bi se jim v nedeljo kaj pripetilo. Zavarovalnica ali bolniška blagajna od. klanja v takem primeru vsako pomoč in odgovornost in drvarji to dobro vedo iz izkušnje. Sicer pa je treba včasih tudi počivati, ker v gozdu je delo težavno in kadar je človek podiral drevesa in klentil veje šest dni zaporedoma pc 12 ur vsak dan, od jutra do večera, mu je dela več kot dovolj. Kakor njegovo delo in življenje, je enolična tudi drvarjeva hrana. Polenta zjutraj, opoldne in zvečer. Zraven pa malo na masti ocvrtega sira za prigrizek. Le redkokdaj zamenjajo in spremenijo to enolično hra. no. V gozdu se ne dobi ne kruh ne mleko ne meso in ne jajca. Do vasi pa je predaleč in kadar gredo tja, so gotovo ob zaslužek enega dneva; oni pa so prišli sem zato. da kaj zaslužijo, da preskrbijo potrebno sebi in družini za zimo. Težko je drvarjevo življenje, vendar pa ' misel na zaslužek pomaga pre-naša ti vse težave gozdarskega življenja. Ko b0 prišla jesen — in če bo šlo vse po sreči, — bo drvar zaslužil nekaj več k-ot po tisoč lir za vsak delaven dan. S tem seveda ni dobro plačano težko 12-urno delo, ko je človek odrezan ne samo od svoje družine, ampak tako rekoč od vsega sveta ter živi vse te mesece ob polenti in siru. A za beneškega drvarja, ki je skro. men in vajen težkega življenja, je mnogo, če lahko nabere do zime okrog 200 tisoč lir, največja vsota, ki jo lahko zasluži drvar v enem letu. Ta vsota pomeni zanj rešitev mnogih problemov. Z njo si bo lahko kupil novo srajco, morda celo obleko, lahko bo kupil ženi krilo in predpasnik in še kakšno malenkost, lahko bo stisnil kak priboljšek staremu očetu. Potem pa so tu še otroci, za katere je treba poskrbeti; zima je tu, treba jih je obuti in ob. leči, da bodo lahko šli v šolo, ki je včasih precej oddaljena. Zvečer, ko drvarji vsi trudni poležejo po tleh in čakajo na polento, ki jo kuha eden izmed tovarišev, ki je ta dan na vrsti za kuharja, sanjajo o tem zaslužku, o povratku domov, o otrocih in o ženi. Največ pa sanjajo fantje. Podnevi so bili oni. ki so se naj. bolj pehali z delom in pri tem niso vedno pazili na previdnost, niso pomislili na nesrečo. Njihova skrb je bila opraviti čim več dela, da bo večji zaslužek. Tam doli nekje, v hiši z belimi stenami, ki ima lepe rože na oknu, je dekle, ki čaka nanje; morda pa je šla tudi ona v mesto za zaslužkom, da bi imela s čim si kupiti balo. Fant pa seveda ne sme biti manj od dekleta in zato je ves zadovoljen, ko zvečer sanja ob ognju in mi. sli: tudi danes sem nekaj zaslužil, da si ustvarim svoj dom tam na prisojnem bregu, kamor bom pripeljal svojo nevesto, M. A. J. cKultuhnl iVtobiž Louis Jouvet je umrl Louis Jouvet, slavni francoski igralec, je V četrtek zvečer v svojem 64 letu umrl. Potem ko je z 18 leti prišel v Pariz in pričel svoje gledališko življenje in ko je po prvi svetovni vojni postal ravnatelj gledališča na Elizejskih poljanah, je šele s 47 letom ko, je to gledališče zapustil, prvič nastopil v vlogi Arnolpha v Molicrovi «Soli za žene*. V naslednjih letih je Jouvet igral skoraj v vseh Molierovih komedijah Medi drugo svetovno vojno je bil v Švici, v ZDA, v Južni Ameriki in povsod ie žel velikanske uspehe. Sodeloval je tudi pri skoraj 30 francoskih filmih. Glasbeni festival v Berlinu V zahodnem delu Berlin# bo od 5. do 30. septembra velita festival, na katerega so povabljeni sodobni glasbeni umetniki in skladatelji. Uprizorili bedo opere Bartoka. Blueeherja, nadalje Malipiera ter Menottijevq opero «Konzul,,. (Kol je znano, je bila ta opera preteklo sezono na repertoarju milanske Scale in jo bo v prihodnji sezoni uprizorilo tudi operno glet. dališče v Zagrebu). Nadalje bodo na sporedu glasbena dela Blackerja in drugih. Nastopila bo tudi ameriška balerina Ana An.ters. Uprizorili pa bodo tudi nekaj modernih dramskih deL Tri nova dela Alberta Dausata Znanj p-ariiki jezikoslovec Albert Dausat je nedavno dolgo vrsto publiKacij o francoskem, jez-ku spopolnil s tremi novimi deli, ki so izšla v knjigarni Larousse v Parizu. Prva publikacija «Precis d'l*i-store fraracaiseo obravnava nastanek in, razvoj pismene francoščine kot literarnega jezika v prozi in p-oeziji in kot nacionalnega in mednarodnega jezika. Dragi del publikacije obravnava leksikonska vprašanja, razvoj im spremembe francoskega besednjaka in skuša ustvariti klasifikacijo jezikovnega zaklada. Drugo delo «Phonetiqu« et grammaire historiques de la langue francaise,, daje avtorju obris razveja fonetike in očrta zgodovino francoskega izgovora in pravopisa. V drugem delu te knjige pa avtor razpravlja pod naslovom »Histerična gramatika* zanimiva vprašanja s področja oblikoslovja in stavkosiov-j.a. Priključeni so še dragoceni bibliografski podatki. K seriji malih Laroussovih besednjakov, je Dausat prispeval nov zvezek pod naslovom: «Dictionaire etymologique ložene s kamenitimi ploščami vsaj do prvega nadstropja. To bi brez dvoma r.ekaj pomagalo naši kamnolomski industriji. Tudi za Repentabor in Zgonik je marmor v minulih časih predstavljal veliko bogastvo. Saj ne manjka kamnolomov raztresenih po vsej gmajni in velike zapuščene jame pričajo, da je nekoč v teh kra- jih cvetela donosna kamnoseška industrija, ki je bila vir zaslužka našemu Kraševcu. Po. sebno je znan v svetu repen-taborski kamen zaradi svoje odpornosti proti vsem vremenskim neprilikam. O tem pričajo velike palače na Dunaju, Zagrebu, Budimpešti, Londonu in drugje, ki so vse obložene z repentaborskim kamnom. Re-pentaborski, kakor tudi zgoni-ški in nabrežinski kamnolomi So imeli svoje zlate čase pred svetovno vojno, ko so, kakor smo že omenili, zasloveli po vsem svetu in ga skoro ni kraja, kjer bi ne poznali kraškega marmorja. Vse to so danes le spomini, ki vežejo našega človeka na tiste čase, ko je lahko služil na svojih tleh, da mu ni bilo treba iskati dela drugje. Kljub temu pa je v re-pentaborski občini še precej kamnolomov v obratu. Res je, da so to v glavnem manjši zasebni kamnolomi, ki ne zaposlujejo večjega števila delovne sile in se naslanjajo skoro na same člane družine. Poleg teh pa imamo danes tudi kamnolom, ki ga odpira uprava re-pentaborske občine in ki stalno zaposluje 20 delavcev. Ko bodo kamnolom odprli, predvidevajo, da bodo zaposlili lahko še večje število delavcev. Italijanske družbe, ki imajo svoje kamnolome v repenta-borski občini, so skoraj popolnoma brez dela. V vseh kamnolomih je sedaj zaposlenih okrog 60 delavcev, kar predstavlja za repentaborsko kamnoseško industrijo veliko revščino. Kakor v Nabrežini se tudi v Repentaboru postavlja vprašanje mladega strokovnega kadra. Mladina je v zadnjih desetih letih popolnoma zapusti-? la stroko svojih očetov, ker ji ni bila dana možnost gotovega zaslužka. Sla je v mesto in se zaposlila v najrazličnejših strokah. Zato je potrebno. da se naši kamnoseški industriji omogoči vsaj toliko dela, da se prepreči njena popolna propast. Kar se pa tiče Zgonika, danes ne pride skoro niti več v poštev. Vsi kamnolomi so zapuščeni in le v nekaterih lomijo tisto malo kamenja, ki ga rabijo za domačo uporabo. O večjem obratu ne moremo sploh ^eč govoriti. Mnenja smo, da bi se morale sedanje vojaške oblasti zanimati za to, da bi naši ljudje, ki živijo izven mesta, ostali v svojih krajih, bodisi v kamnolomih ali na kmetijah, ker bodo v nasprotnem slučaju stalno večali število brezposelnih v mestu, ki je že itak zelo visoka To je dolžnost vsakega, ki mu je poverjena oblast in skrb za javni blagor. Dolžnost je, da ščiti domače gospodarstvo v korist domačega prebivalstva. Tega pa danes oblasti žal ne delajo. Pustijo naše ljudi in vse tržaško gospodarstvo v rokah Ita; lije, ki nima nobenega interesa, da skrbi za dobrobit tržaškega prebivalstva, temveč bo storila vse, da bo imela sama največ koristi. Zato je nujno, da se anglo-ameriško področje gospodarsko osamosvoji, da se Italiji odvzame vsako gospostvo nad tem področjem,_ ker samo tako bodo lahko zaživeli ne samo kraški kamnolomi, temveč tudi vse panoge gospodarstva: od male trgovine in obrti pa do veletrgovine in težke industrije. VREME Po vdoru hladnega “zraka iz severnozahodne Evrope so se vremenske prilike spet ustalile. Dotok hladnega zraka je poneha! ir; temperatura kaže tendenco k zvišanju. Se vedno pa bodo krajevne pooblačitve, zlasti v najtoplejših dnevnih urah. — Naj višja tem peratura je bila včeraj v Trstu 26.6 stopinj, najnižja pa 17.6. STRAN 4 II! iiilib ii m;, ZADNJA POROČILA 16. AVGUSTA 1951 pmiiaB iiiiiiilBi; 8ii Hillih. n ijiiiji |j; Hilli: . ’:;!li!l;li m I I Jf :;:i lllllilllll :::: ||pl lil: 'vili: - RADIO Opozarjamo vas r;a sledeče oddaje. Jug. cona Trsta: 14.00: Skladbe čeških skladateljev; 18.15: Nemška knjiga o slovenskem slikarju; 19.00: Klavirski kon“l!D %j[0 o venija: 12.00: Haendlova glasba; 22.10: ro x svetovnem padalskem prvenstvu. 13.00: Šramel in pevski duet; 21.30: si. — Trst I.: 20.30: Operna glasba. Slo- Trst II- Slovanski Ple' Madžarski begunci pripovedujejo ZAGREB, 17. — V zadnjem času beži vedno več Ijvdi iz kominformističnih dežel v Jugoslavijo. Med begunci so Uidi številni Madžari — vojaki in civilisti —, ki ne nu>rejo več prenašati terorističnega režima kominformovskih oblastnikov. Med madžarskimi begunci Je tudi nekaj ubežnikov iz madžarskih koncentracijskih taborišč, v katerih so na tlaki nezanesljivi prebivalci madžarskih obmejnih krajev in tudi izseljenci iz Budimpešte. V teh taboriščih je tako kakor je bilo nekdaj v nacističnih, pripovedujejo begunci, ki so sami izkusili nacistično nasilje. Delo je zelo težko, hrana najslabša in stražniki v svoji nasilnosti ne zaostajajo za ese-sovci: V nekaterih večjih taboriščih so taboriščniki razdeljeni na trj kategorije: Tisti, ki imajo na rokavih črne na-gitke, se ne smejo ganiti iz taborišča. oni z rdečimi našivi smejo obiskovati ožjo okolico, beli» pa lahko gredo v prostem času, kamor hočejo: Ko pridejo policisti ali vojaki Po ljudi, da jih odženejo v taborišča, imajo s seboj že izjave «o prostovoljni izselitvi in prodaji premoženja državi«. Kdor tako izjav0 brez obotavljanja podpiše, dobi na račun svoje «prostovoljne» prodaje nekaj denarja in tudi najnujnejše stvari sme vzeti s seboj; Kdor ne podpiše, je hudo pretepen in v taborišče mora brez vsega. Dovoljena prtljaga pa tudi dosti ne koristi. Novi stražniki jo oropajo že med transportom ali pa v taborišču. Iz okolice Sziklosza SQ prišli v Osijek zdaj trije begunci: Študent ekonomske fakultete Bardosl, agronom nekega državnega posestva Veres in obrtniški delavec Takacz. Prva dva begunca, ki poznata dobro razmere na kmetih, sta pripovedovala, da Po vseh oddajah ne ostane kmetom niti dovolj za seme. Zatrjevala sta tudi, da so lažniva vsa časopisna poročila o napredku kmetijstva. Tako je bilo nied drugim razglašeno, da se je povprečni hektarski pridelek žita od zadnjega predvojnega leta povečal najmanj za 6 metrskih stotov, bivši agronom državnega posestva pa trdi, da 6e nikdar ni bil na predvojni višini. Obrtniški delavec Takacz ve dosti povedati o izkoriščanju obrtnikov in delavcev sploh. Na begu je bil že v začetku leta 1949 in k0 so ga ujeli blizu meje. je bil zaprt (dve leti in pol. Ko je bil izpuščen, je iskal novo priložnost za beg in to se mu je zdaj tudi posrečilo. Množično zastrupljenje s kruhom v Italiji CUNEO, 17. — V kraiu Ce-va se je 60 oseb zastrupilo za Jradi pokvarjene hrane. Preiskava, ki Jo je vodil pokrajinski edravnifc v sodelovanju s policijo, je ugotovila, da je za-Strupljenie povzročil pokvarjen kruh. Preiskava se nadaljuje. V TOREK HHDHUEVHHIE razprave o sueški plovbi Huda eksplozija v kemični tovarni pri Savoni Prizadevanje jugoslovanske delegacije, da se najde sporazumna rešitev vseh spornih vprašanj na Srednjem vzhodu in s tem pripomore k olajšanju napetosti na svetu - Jugoslovanski predlogi sprejeti FLUSHING Mi£ADOW, 17. -Varnostni svet bo v torek nadaljeval razpravo q osnutku tristranske resolucije, o kateri, je razpravljal na včerajšnji seji in ki zahteva od Egipta, da neha ovirati izraelski ladijski promet skozi Sueški prekop. Osem držav od 11, ki so članice Varnostnega sveta, sg je izrazilo v teku včerajšnje razprave v prid te resolucije. Te države so Francija, Anglija, Združene države, — države, ki so resolucijo predložile, — in Turčija, Ekvador, Jugoslavija, Brazilija in Nizozemska. Kitajska in Indija sta izjavili, da se bosta glasovanja vzdržali. Za sprejem resolucije je potrebnih 7 glasov. Sovjetska delegacija se razprave ni udeležila. Egipt in Irak, ki nista člana Varnostnega sveta, temveč sta bila povabljena na sejo samo kot zainteresirani stranki brez pravice glasovanja, sta ostro nastopila proti osnutku resolucije, v kateri je rečeno, da egiptovsko vmešavanje v mednarodno plovbo ni v skladu z nameni, da naj bi prišlo do mirne poravnave v Palestini- ter pomeni zlorabo pravice do obiska, preiskave in zaplembe. Na zahtevo Jugoslavije so države, ki so resolucijo predložile, osnutek v toliko popravile, da so črtale iz njega izraze, ki označujejo egiptovsko ravnanje kot «sovražno in napadalno*. V obrazložitvi svojega predloga je jugoslovanski delegat dr~ Bebler med drugim dejal, da je tisto, kar jugoslovanska delegacija želi videti, splošna rešitev vseh spornih vprašanj na Srednjem vzhodu. «Naš interes za takšno rešitev — ie dejal Bebler — ne izhaja samo iz očitnega zemljepisnega dejstva, da je to področje v bližini ozemlja, kjer je naša država, temveg tudi. ker sm0 globoko prepričani, da je takšna rešitev v interesu vseh zainteresirsnih strank in da predstavlja važen činitelj za zmanjšanje napetosti na svetu«, Bebler je dodal, da se zdi, da jezik nekaterih delov uvoda otežkoča rešitev vprašanja, namesto da bi pomagal k rešitvi, in je še posebej poudaril člen 3, katerega je citiral, ker se sdi, da izraža mišljenje generala Railyja, načelnika šta- ba komisije OZN za nadzorstvo nad! izvajanjem, premirja v Palestini. Poudaril je, da to mišljenje, kakor tudi način, na katerega je izneseno, poskušata prikazati vprašanje resnejše, kot pa je v resnici. «Končno bi želel ponovno poudariti« je zaključil Bebler - «da, le v tem vprašanju jugoslovansko delegacijo vodila edinole želja, da bi pomagala najti splošno režitev spornih vprašanj na Srednjem vzhodu, rešitev, ki bi slonela na spoštovanju pravic vseh zainteresira, n ih strank«. Predstavniki Anglije, Francije in Združenih držav so zahtevali skorajšnjo odobritev resolucije, da bi tako popustila napetost na Bližnjem vzhodu in da bi prenehalo kršenje zakonitih pravic pomorskih držav. Predstavniki Turčije, Brazilije, Nizozemske in Ekvadorja Pa so izjavili, da izraža resolucija obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnega prava in iz pogodbe o premirju med Egiptom in Izraelom. Dva delavca mrtva, eden pa se bori s smrtjo - Gasilci poskušajo pogasiti požar - Nesreča bi lahko bila še mnogo hujša SAVONA, 17. — V kemični tovarni v San Giuseppe Cairo, ki je last koncerna Montecati-ni, ie prišlo danes da hude eksplozije, ki je po dosedanjih Nekaterim delavcem, ki po sreči ob eksploziji niso dobili večjih poškodb, se ie na srečo posrečilo pravočasno zapreti ventile gazometra, ki drži poročilih zahtevala dve smrtni | 40.000 kub. plina in ki ie pove^ žrtvi. Sedem delavcev je v bol- ' nici z nevarnimi poškodbami. še nepojasnjenih vzrokov v tovarni nenadno počile Iz so nekatere cevi. Delavci, ki so delali v tem oddelku, so bili po prvih vesteh vsi bolj ali manj poškodovani. Enega je eksplozija vrgla i vso silo ob tla, in ga hudo obžgala. Umrl je že med prevozom v bolnico. V bolnico so prepeljali 8 še živih, toda precej ranjenih delavcev, od katerih je eden, 37-letni Bruno Marini iz Cairo Montenotte, p0 nekaj urah umrl. Na kraj nesreče so takoj prišli gasilci in reševalne ekipe. Preiskava;, ki je bila takoj uvedena, ie kasno zvečer ugotovila, da ie eksplozija nastala v eni izmed filtrirnih naprav za razžveplenje premogovega plina, ki ga dovajajo v plinske hrame koncerna Montecatini iz destilacijskih naprav Ccck-Ita-lije. Ce tega ne bi storili, bi bila nesreča lahko res katastrofalna. zan z napravami za filtriranje. Po eksploziji se je razvil večji požar, ki ga gasilci iz Savane skušajo pogasiti. Policija je zastražila tovarno. Kasno zvečer poročajo, da so štiri delavce odpustili iz bolnice, ker niso dobili težjih poškodb, dva bosta ozdravela v enem mesecu, eden pa se bori s smrtjo. Tri smrtne žrtve železniške nesreče v Angliji Trčenje dveh vlakov na glavni postaji v New-castlu - Druga nesreča v Angliji v 12 dneh 74 žrtev potresa v Turčiji ANKARA, 17. — Po izjavah očividca, je močni potres, ki je v ponedeljek prizadel turško provinco Sankiri, porušil okoli 100 vasi. Čeprav so bili v tem času skoraj vsi kmetje na polju in sq se tako izognili največji nevarnosti, znaša število smrtnih žrtev po zadnjih, vendar še ne dokončnih poročilih, 74 mrtvih in 600 ranjenih, med njimi 160 nevarno. Ogromne pa so izgube živine. NEWCASTLE, 17. — Dva vlaka sta danes trčila na glavni postaji y Newcastlu. Predstavnik angleških železnic je izjavil, da so smrtne žrtve najmanj tri in da je 23 oseb ranjenih. To je druga nesreča te vrste v 12 dneh v Angliji: 5. avgusta je bilo pri trčenju pri kraju Arundel na angleški južni obali ubitih 9 oseb, 47 pa ranjenih. Današnja nesreča se je dogodila pred očmi yeč tisočev oseb, ki so čakale na postaji. Vlak, ki je prišel iz Wallsenda, je zavozil v vlak, ki je bil namenjen y isti kraj. 4r vagoni so se iztirili. Reševalci so si morali pomagati s kisikovim plamenom. da so si utrli pot v potlačene vagone. Med mrtvimi je tudi strojevodja. Dvignjen avtobus v Curon Venosta CURON VENOSTA, 17. — Danes popoldne ob 16. uri so končali delo za dviganje avtobusa, ki se je v ponedeljek zvečer prevrnil v Rezijsko umetno jezero. Potapljač iz Desenzana Bruno Soncina je pritrdil na avtobus močne jeklene vrvi, nakar so ga potegnili na breg z žerjavom gasilcev iz Trerjta in s pomočjo buldožerja bližnje električne uprave. Avtobus so potegnili po strmem bregu r.-a cesto, ki jo je blokirala policija, da bi preprečila številnim radovednežem pristop. Avtobus je skoraj nepoškodovan, razen na zadnjem delu. Po preiskavah jezerskega dna v okolici kra ja, kjer je ležal avtobus, trdijo, da so potegnili iz vode vsa trupla ponesrečencev. KINO v tub*1 16.30: «Nape«lsB,L 1»^ Excelsis>r. rt Nazionale. 17.00: ttKlia* ne« L. Parks, B. Hale' d Fenice 17.00: «Mesto 8«*" \ Keyers, Ch. Korvin. , Arcobaleno. 16.30: »Cf11® ; C. Heston, L. Scott. p Astra Rojan. 16.30: pataz« R. Rascel, S. «f Alabarda. 15.45: «Od PjL-zore», M. Stevens, ' Azzurro. 16.00: «^est bleu-ja». Totd, I-aribaldi. 15.00: «Zastrw^ ščice« F. Tucher. A. »Jv* Ideale. 16.30: «Sia zl" Blyth, G. Brent. Impero. 16.30: «GiusepP.-tJ njegove nesmrtne ^ F. Giachetti, M. ce“^ Viaie. 16.C0: ((Proti »K" Itana. 16.00: «Krtroa *' trov«. Je zares živela kraljica iz Sabe? Ameriški raziskovalec VVendel Phillips, ki je vršil izkopavanja v Jemeuu, trdi, da je svetopisemska kraljica prav zares živela in tudi obiskala kralja Salomona. Pomembna raziskovalna dela in zanimiva odkritja v mestu »sinov Meseca«. Sl liii V' : ii ■ Svetovno padalsko prvenstvo se je začelo včeraj pri Bledi Včeraj so izvedli dva skoka v določen cilj - Po prvem dnevu tekmovanja vodi Anglež William, sledita dva Italijana, Jugoslovan Lutovac pa je četrti PARIZ, 17. — Francoska policija je danes zaplenila vse jyi Francijo prispele izvode zadnje številke italijanskega Ilustriranega tednika «Tempo», ki je na dveh straneh objavil fotografije jesenskih modelov pariških modnih hiš. Po sporazumu med modnimi hišami in tiskom je prepovedano objavljati slike jesenskih modelov pred prvim septembrom. BLED, 17- — Danes predpoldne se je na letališču v Lescah pri Bledu začelo prvo svetovno padalsko prvenstvo. Prvenstvu so prisostvovali predstavniki jugoslovanske vlade, čiand_ diplomatskega zbora ir* številno občinstvo, med njim mnogi inozemski letoviščarji, ki preživljajo počitnice na Bledu. Po uvodni slovesnosti, v kateri so govorili predstavniki Jugoslovanske letalske zveze in predstavniki Mednarodne letaL ske zveze, se je začelo prvenstvo s prvo točko sporeda, t.j. s skokom na določeni cilj. Skakali so z višine 600 m v krog 3 premerom 200 m. Vsak padalec ima na razpolago tri skoke; dva so izvršili danes, tretji skok pa bo jutri. Vreme je bilo zelo lepo, tako da se je tekmovanje izvršilo v kar najugodnejših' vremenskih prilikah. V prvem skoku je bil najboljši Italijan Salvatore Can-narozzo, ki je pristal 124 m od središča kroga, drugi pa je bil Jugoslovan Voja Vukčevič s 156 m, Z 192 m je bil tretji Holandec Tornava. Francoz Lord je pristal 197 m od središča kroga, Francozinja Monj-que La Roche pa 225 od središča. V drugem skoku je bil prvi Italijani Enrico Milani, ki je pristal samo 31 m od cilja. Drugi je t>il Anglež William. Točnost skokov je bila pri dlrugem poskusu mnogo večja od prve. Po prvih dveh poskusih skoka y določeni cilj vodi Anglež VVilliam. 20 točk manj ima Milana, 25 točk manj pa Canna-rozzo. Četrti ie zaenkrat svetovni rekorder v številu skokov v 24 urah, Jugoslovan Janko Luitovac. Jutri predpoldne bodo izvedli I tretji skok v cilj. Pričakujejo ogorčeno borbo med prvimi štirimi za prvenstvo. Tekmovanje je poteklo brez vsakega incidenta iru je navdušilo številno občinstvo. Dva glavna favorita prvenstva — Italijan Sauro Rinaldi in švicarski akrobat Walti — dane3 nista imiela sreče. Pri prvem ?kok'u ju jt zaneslo izven kroga. Prav tako je izven kroga pristala simpatična Francozinja Monique a Roche, ki Pa je kljub temiu pokazala najlepši stil skakanja. Tudi Jugoslovanka Danica Rabuza, druga ženska na prvenstvu, pri prvem "koku nd imela sreče. Po prvih dveh skokih vodi italijansko moštvo, drugo je jugoslovansko. Jugoslovanski kolesarji se ne bodo udeležili svetovnega prvenstva BEOGRAD, 17. — Izvršilni odbor Kolesarske zveze Jugoslavije je na svoji sejii odpovedal sodelovanje jugoslovanskih kolesarjev na svetovnem prvenstvu. To odločitev so sprejeli zaradi tega, ker jugoslovanski kolesarji niso dovolj pripravljeni, da bi se lahko borili z najboljšimi amaterji na svetu. Prav tako pa je Izvršilni odbor spremenil svojo prvo odločitev ter sestavil za mednarodno kolesarsko dirko po Hrvat-ski in Sloveniji tri ekipe: v prvi bodo vozili Osrečki, Šiponi, Zorič, Todorovič, Perne in Kovačina; v drugi Strain, Ješič, Branko Bat, Mičič, Godnič in Dušan Davidovi«; v tretji — mladi ekipi pa bodo vozili Petrovič, Kočič, Lulik, Levačič, Skočibušic in Mario Stiipčevič. Uradni rezultati piavaoja čez Rokovski preliv DOVER, 17. — Uradni rezultati predverajšnjega • množičnega plavanja čez Rokavski preliv so naslednji: 1. Mareeh Hassan Hamad (E-gipt) v 12 urah 12’. 2. Roger Le Morvan (Francija) v 12 urah 13’. 3. Hassan Abd el Remim (E-gipt v 12 urah 25’. 4. z istim časom: Said El A-rabi in Brenda Fisher v 12 urah 42’. 5. Chapman (Velika Britanija) v 12 urah 56’. 6. Vinnie Roach (Kanada) v 13 urah 25’. 7. Lars Berti Warde (Švedska) v 13 urah 28’. 8. Raphael Morand (Francija) v 13 urah 45’. 9. Daniel Carpio (Peru) v 13 urah 50’. 10. Jer.ny Jemes (Vel. Britanija) v 13 urah 55’. 11. Enriquete Duarte (Argentina) v 13 urah 56’. 12. Jason Zirganov (Grčija) v 14 urah 10’. 13. Antonio Abertondo (Argentina) v 14 urah 14’. 14. Jan Van Hemsbergen (Holandska) v 14 urah 30’. 15. Sally Sauer (Švedska) v 14 urah 40’. 16. William Edward Barnie (Velika Britanija) v 15 urah 10’. 17. Jenny Kammersoaard (Dan. ska) v 15 urah 38’. PLAVALNI DVOBOJ V AUSONIJI Tržačanke premagale marsejske plavalke TRST, 17. — V bazenu kopališča »Ausonia« je bilo danes tekmovanje med ženskimi ekipami «Triestine» in marseiL skega «Cercle des Naigeurs«. Zmaigale so Tržačanke s 45 tcškami proti 31. Zmagovalke v posameziuh skupinah so naslednje: 100 m prosto: 1. Finc-Gamac-chio (Trst) 1:10.4. 200 m prsno: 1. Mandonato (Marseille«) 3:06.0. 100 m hrbtno: 1. Finc-Ga>- macchio (Trst) 1:26.0. 400 m prosto: 1. Calligaris (Trst) 5:41.7. Staifeta 4 x 100 prosto: 1. Triestina (Benini, Mayer, Ga-macchio, Calligaris) 5:04.9; 2. Marsetlles 5:33.9. Štafeta 3 x 100: 1. Triestina (Gamiacchio, DoraiMS, Calligaris) 4:05.3; 2. Marseille* 4:23.4. Holandski waterpolisti na poti v Zagreb ZAGREB, 17. — Te dni pride v Zagreb holandsko watenpolo moštvo De Neven, trikratni državni prvak Holandske. V moštvu jt več državnih repre-zentativcev, med katerimi je najbolj znani odlični waterpo-list Van Hegelen. Gostovanje holandskih vaterpolistov pričakujejo v Za. grebu s ttem večjim zanimanjem, ker je bila Holandska zmagovalka na nedavnem evropskem prvenstvu. BELFAST, 17. — Okrajni sodnik v Belfastu je po preiskavi o smrtni nasreči italijanskih motociklistov Leonija in Geminiani-ja izrekel razsodbo, da vzrokov nesreče ni mogoče ugotoviti. Vendar je izrazil mnenje, da je verjetno prišlo do nesreče, ker «e legendi pokopano celo mesto, ki ga je zasul peščeni vihar. Najvažnejše odkritje pa so bili ostanki marebskega nasipa, ki ga omenja tudi Koran in ki je bil zgrajen v S. stoletju pred našim štet jen v okviru velikega namak hlad'-nejšem času», verjetno v novembru. Kino ob morju so med nami». « Marconi. 16.30: «Ni ljevati z ubijanjenB E. Drew. Massimo. 16.00: «Ne U10® Flynn,~E. Parker. Novo Cine. 16.00: «] je» J. Carson. ^ )| Radio. 16.00: ((Pacifiški Russell. Savona. 16,00: «Američal1 nu», M. Rooney. «,0 Vittorio Veneto. 15.45: šketirji«, L. Turn«1« “■ [ POLETNI KINO: J Javni vrt. 20.45: «Divi> Rojan. 20 in 22: | greha«. Ja F. Severo. 20.45: ((Volk i* Skoljet. 20.45: «Brez liul) A Dvoboif Broccheita. 20.45 Antonu*. Vittoria. 20.15: «V tvoja«. Ginnastica, 20,30: «Zatoi> hri^11 * RADI«? JBGOSIiOVA CONE IH* f* SOBOTA 18.8.1*51' Poročila ob 7.00, A m. 23.05 — 13.45b Lahka-JijjSiA Skladbe čeških skladat'«^. Od včeraj do danes. slovenski zbori. 17.30 A lucije. 18.00 Glasb«11 i glasba. 20.58 Giasb«1^! 21.50 Diletanti gl3%5 let ja. sedmi del „ hrKp mando Romeo, 22.40 >g mi. 23 25 Plesna S!a ................................................................................... .....m........................................................................................................................................................................................................................................................ 'j m11' inMi.ii...iii.n...««».« .».umi toliko in toliko ur praznega, brega srca, da ne prideš v pustega dela! Škodo in da ne pride obdna «To je modra beseda! Ve- v nesrečo, stroške in sramo 30. So ljudje na sve-tu, kateri sami sebe bičajo, in ljudje, kateri se za žabjo dlako pravdajo do krvi; — vsak po svojem okusu! Bog daj norcem pamet in zdaj pričnimo! — Torej Civha, kaj odgovorite na tožbo?* In Civha je odgovoril — rde& je bil od pijaoe in samozavest je zvenela v njegovih besedah: «Ta tožba je doli položena, ker sva se pobotala* Sodniku je nezaslišani čudež kar sapo zaprl. Naslonil se je nazaj in pogledal Sme-raj ca. Smerajec pa je potrdil; «Ce se no&eva pravdati, se pa ne pravdava. Ta tožba Je ustavljena in poravnana*. Dobro mu Je delo začudenje sodnika. Nekaj hipov Je trajalo, predno je sodniku, odleglo. Civha in Smerajec da se poravnata tega še ni doži- rjemita mi, zdaj sta oba dobila pravdo! Vesta kaj? Civ-ha in Smerajec, vidva sta najbolj pametna moža v vsem Muhoboru. Daleč bolj pametna, kakor tisti Muho-borci, ki mislijo, da si bodo s prisiljenimi, norčavimi torbami postavili sodnijo v Muhoboru. Norišnico, tisto utegnejo dobiti, norišnico, če se hitro ne streznijo, sodnije pa ne! Zbogom!» Smerajec in Civha sta jo rezala proti domu, nekaj Časa drug za drugim, nekaj časa vštric, nekaj časa sta se kregala, nekaj časa sta kovala naklepe zoper župana, Po poti sta se ustavila v treh gostilnah, v Muhobor sta prišla drug daleč za dru. gim, sram ju Je bilo, da ju kdo vidi vkupe... Toda premirje je bilo sklenjeno. Drugo jutro je prejel žu-vela ta sodnija! In zdaj se pan pismo brez podpisa: Je zgodilo in s tem se prihra- «Jaz, tvoj prijatelj, te pomilo zadovoljnemu sodniku zdravljam in tl pišem iz do- to. Vsa gosposka v Lučah se norca dela iz vas in iz vaših tožba; pravijo, sodnije ne boste dosegli z vašimi norča. vimi tožbami, pač pa norišnico. Zapomni si to in prvi, ki pride noter v norišnico, boš ti. da veš. ti bik tl!» Sedmo poglavje NAJNOVEJSE VESTI. Preteklo je štirinajst dni. V Muhoboru se je zgodilo marsikaj novega. Pričnimo z osebnimi vestmi- Rjavka se je preselila iz nadučiteljevega hleva v županov hlev, spremljana po solzah svojih rejnikov. Toda ni Slo drugače in kar je res, je res; župan jo je dobro in pošteno plačal. Mu je že tako kazalo. Prihajali so ftrezenj časi, rad Je potreboval opore, In zdelo se mu Je, da Je ubogi upokojeni nadučitelj MUHOBORCI FRAN M FRIDOL1N ŽOLNA in hkratu občinski tajnik Se najzanesljivejša od vseh. Podržajev Janko, visokošo. lec, se je pripravljal na odhod. Le na pismo prijatelja je Se čakal zaradi stanovanja potem pa hajdi na Dunaj! Svojo Čopko, ki se je nanjo vedno in vedno spominjal z milim čutom v srcu. Je redkokdaj videl, Se takrat le od daleč. In hudo mu je bilo. V srcu Čopke pa je bil zadnji čas nastopil majhen preobrat. Ne zastran Janka, ne! Zastran njega je bilo se vse pri starem. Le maček, ta se je moral iz srca Ji umek-mti novemu predmetu, ta novi predmet je bila Rjavka. Rjavka je bila zdaj deležna vse prekipevajoče ljubezni, vosti Copkine In če bi ji bilo kaj do Copkinega poljuba na mokri, mrzli smrček, pa bi ga bila nemara tudi lahko dobila — O, da je Janko ve. del, kaj sta se vse pogovarjali Čopka in RJa*ka! O splošnem položaju v Mu. hoboru bi bilo povedati, da je bil ta položaj podnevi v merodajnih krogih vobče precej mačkovlt. Muhoborskl prvaki so se podnevi najrajši izogibali drug drugemu, da jim ni bilo treba resno se razgovoriti o tem, kar jim je vsem najbolj težilo srce. Zvečer, da, po tretjem, četrtem kozarcu se je Se ved. no razvnemalo staro rodoljubno navdušenje za pro-speh domačega trga in za dvig sodnih opravil. Se so se rodile in beležile tožbe, navzlic neugodnim razmeram. Sodnik ni bil naklonjen njegovim tožbam in gledal je prezirljivo, ko je vprašal tako ali enako: «Gospod Krunoslav Batič, vi umaknete svojo tožbo, kaj. ne, kakor po navadi? Vašega nasprotnika navzlic povabilu niti blizu ni, prič tudi ne — menda so že siti teh komedij!* Gospod Krunoslav se ni dal zbegati takim in enakim zbadljivim besedam. Mirno in resno je spregovoril; «Slavna sodnija, prosim za kratko besedo!* Sodnik Je rekel: «Pa bodi v resnici kratka!* In Krunoslav Batič je go-voril: «Nemojte misliti, vele-učeni gospod sodnik, da ne vem, da imate polno poslov; jaz to vem, jaz imam prija-telja, pa ne tukaj, daleč proč, štiri ure vožnje odtod, ta prijatelj ima službo ima, ki naj polože temelj boljše bodočnosti; a kaj, ko so te tožbe, pri dnevnem svitu o-gledane, izgledaie tako sila otročje, da je bilo vsakogar sram, nositi jih v Luče in na sodnijo. Le Krunoslav Batič je 0-stal mož neupognjen in neustrašen. On edini je vestno in točno tožil za sleherno razžalitev. Možato se Je vozil s pošto ali z drugo priliko v Luče, kadar je bil klican na glavno razpravo, s seboj Je nosil podolgasto usnjato torbico, s kakršno hodijo od. vetniki po komisijah, od daleč skoraj da je bil podoben odvetniku ali odvetniškemu kai^dldatu. In kako prepričevalno in dostojanstveno jel ampak je pošten človek. Ta znal zastopati svojo stvar [prijatelj mi je pravil...» Sodnik ga Je prekinil: «Vse to lahko tudi konfinu pripovedujete na cesti, gospod Batič, meni le to povejte, ali umaknete tožbo ali ne. Da ali ne — nič drugega!* Gospod Krunoslav je položil roko z odvetniško črno torbico na srce in rekel: «Slavna sodnija! Jaz sem prekruto žaljen na svoji časti. To razžaljenje mi grize dušo, slavna sodnija, kakor da sem Izgubil, pravim vam, petdesetak. Petdesetak ni mnogo za človeka, ki sedi v novcih, a za malega obrtnika, kakršen sem jaz, je petdesetak denar: koliko dni je treba, da ga prislužiš!* «Torej ne umaknete tožbe?* je nejevoljno vmes posegel sodnik. «Tudi prav! Se pa razprava preloži in se izostale priče s silo privedo*. «Slavno sodišče! Jaz predlagam, da se izostale priče ne privedo, čemu, bodo priče! Jaz sem razžaljen in sam od sebe ne bi za nič na svetu hotel odpustiti razžalje nja. A ko ml slavna sodnija prigovarja, naj 01 bodi in odpuS^i*1. sodnija jaz jaz sem dober člov sodnija..* .ji Sodnik je nijrevij,^ «Postopek se usC^c pi kel in pozval drug Tako nekako opravil gospod j*;. pri sodniku. P0^ M globoko priklon*1’ fr | zapisnikarju in f šel daleč, le P° prvih plsarn‘sKi“ trkal je, pogled9'1 pazno voščil dob* .ei ta zopet zaprl ^ vt> J Ulm. kjer )• ft/j Tudi pri pisarni. s p. tar j a je ponovi , stno početje in Vj zavil v davkar j tj strani se klanj* ^ nal tam svoje v nost in brez sobo, kjer blagajna in "T-fja* niso imele Pris (Nadah!1 ULICA MONTECCHl “»«•J^^Tel.9^« Ceu^Mov: E? m K v«fne v šVrhuVstoipca^^rgov^ki 60 Aff!ian1no nr za FLRJ: Za vsak J Odg urednik STANISLAV RFNKO - Tiska TržaSk! tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din Ul S. Pelllco 1-11., Tel 11-32 ------- Koper, Ul. Battlstl 30la-i. Tei 70 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6, Poštni tekoči račun za STO ■ ZVU Založništvo tržaškega tiska, Trst 11,5374. — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega < Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska ■ ^ i