PRIMORSKI DNEVNIK 4ku*n*na plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 16 (8109) TRST, četrtek, 20. januarja 1972 i&srsst vssrsrfr&r. &jms in.ss s^r* - “‘"i PREDSEDNIK REPUBLIKE JE PRIČEL POSVETOVANJA S POLITIČNIMI STRANKAMI Ingrao: Ali jasne obveze ali predčasne volitve Forlani: Za obnovitev levega centra v štirih Danes bodo povedali svoja stališča socialisti in republikanci - Vedno večja verjetnost kandidature Colomba . 19. — Danes so se predstavili predsedniku republike Leo- ®lb predstavniki strank r ocenami političnega položaja in programi * ‘»stavo vlade, demokristjani pa povrh še s seznamom kandidatov a Predsednika. S tem so razgovori predsednika republike prešli v rugo fazo, ko so se pričela posvetovanja s strankami, ki so »»nični akterji v sedanjem položaju. Posvetovanja se bodo jutri »daljevala, ko bodo na dnevnem redu socialisti in republikanci in »katere manjše skupine. »se kaže, da se bo ta del posve-°vanj predsednika republike kon- * mandatom Colombu, vendar P» je odprto vprašanje, za kakšen andat bo šlo. Določeni krogi v »I *° namreč mnenja, da naj bi 0 *a omejen mandat sestave organske vlade levega centra, kar Pomeni vlado v štirih in torej tudi republikanci in kar je zelo te-Golombo pa bi menda želel . j. mandat, ki bi govoril samo o adi levega centra in ki bi dopu-tal razne možnosti. Današnja pogajanja so se pričela 0,3 10. uri, ko je Colombo sprejel Predstavnike KPI: tajnika Longa, ^čelnika poslanske skupine Ingraa 111 Podpredsednika poslanske skupi-be Kpj perno (saj je TerracciniJa sPirelel že prej v svojstvu bivšega Predsednika ustavodajne skupščine). Ingrao je po razgovoru, ki Je »rajal 45 minut izjavil, da Je za komuniste sedaj bistveno in nujno Pričeti z novim načinom gospodarskega razvoja, ki bo temeljil na reformah, ki jih zahtevajo delovne •Pbožice, in ki bo izraz širjenja demokracije in boja proti fašizmu. *'0goJ za ta preokret pa je v preprečitvi referenduma, tako da se 'Piro sporazumejo na osnovi nove-ga zakona, ki so ga predložile laične stranke. Kolikor se bo KD izo-jasnim in stvarnim obvezno-kPm, bo odgovorna za pritisk v smeri predčasnih volitev. Ali kraj-• ali se menja politika, ali se Je treba predstaviti sodbi volivcev. Nato je Ingrao dodal, da nekatera "Sti pišejo o škandalu, ker se ®, DK KPI obrnil k volivcem in “kkUučil, da ne vidi razloga, da ? “i v tem razdobju dale ]jud-*e množice čutiti svojo voljo. 11. uri je Leone sprejel de-‘Pokristjansko delegacijo, ki so jo . stavlJaii tajnik stranke Forlani načelnika skupin posl. Andreotti sen. Spagnolli. . Razgovor se Je končal ob 12.40 in j .P? njem tajnik Forlani prečita] fS,.0 izjavo, v kateri se je skli-zar^-na odg°V(3rnost KD, češ da DrrJr‘ tega ne moreJo uporabljati j"Opagandističnih izrazov ter podpi-lan* V. pri Sv. Andreju. Grandi Motori bo kakor znano proizvajala ladijske, želez niške in industrijske motorje Obvestilo Sindikata slov. šole Na jutrišnji seji ob 17. uri bo odbor sindikata razpravljal o izvajanju zakona o habilitacijskih tečajih in še posebej o predpisih, ki določajo posebne tečaje za profesorje, ki učijo na šolah narodnih manjšin. SINOČI PREMIERA V KULTURNEM DOMU Williams: Tramvaj poželenje v doživeti interpretaciji SG V poglobljeni režiji Andreja Hienga so glavne vloge mojstrsko oblikovali Mira Sardočeva, Lidija Kozlovičeva in Stane Starešinič Namesto predvidenega namenskega večera» je Slovensko gledališče v Trstu postavilo v enem tednu na oder dve ločeni predstavi sodobnih ameriških avtorjev: Le- Roia Jonesa «Čreva» na Malem o-dru in sinoči Tennesseeja Williamsa nTramvaj poželenje» na velikem o-dru. Dejansko in v bistvu je tako svojo obljubo izpolnilo, saj sta Le-Roi Jones in Tennessee najvidnejša predstavnika modernega gledališkega snovanja v ZDA in tudi na dovolj ločenih bregovih, da srno dobili skoraj istočasen vpogled v sodobni ameriški gledališki izraz, ki sega od ekstremne naturalistične in politično ter socialno angažirane MiiiiiiiiiiHiiiiiiMuiuiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiitHiiivNMiiiiMiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiMiiniuuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii ČEPRAV SE JE VREME NEKOLIKO ZBOLJŠALO Tudi včeraj nereden pouk in precej padcev na ledu Led se je talil v mestu in v nižjih predelih podeželja • lelo skrčen promet skozi mejne bloke pri Fernetičih in na Pesku Z veseljem smo včeraj opazovali, kako se polagoma dviga temperatura in tali led po mestnih ulicah in pločnikih. Ponehala je tudi burja, vendar pa je še nekaj poledice na bolj osojnih krajih, zlasti po pločnikih, in je treba hoditi previdno, sicer se kar znajdeš na tleh. Zato je tudi včeraj moralo precej ljudi v bolnišnico zaradi padcev na ledu. Tudi v nižjih predelih podeželja so se včeraj razmere znatno zboljšale in so bile spet vzpostavljene avtobusne zveze z mestom, v višjih predelih (Prebeneg, Mačkov-lje. Pesek, Gročana, repentabrska in zgoniška občina ter gornji del nabrežinske občine) pa je bilo še vedno od —2 do —4 stopinje, ostala je poledica, avtobusi niso vozili, le redki šoferji so šli na pot in previdno vozilj z verigami. V nekaterih šolah v mestu in na podeželju ni bilo včeraj pouka, ali je bil zelo skrčen. V nabrežinski občini bo danes spet začel voziti šolski avtobus, ker bodo vse ceste prevozne. Tudi včeraj je skupina 12 občinskih delavcev posipala po cestah droben gramoz in sol. Posuli so skupno 40 stotov soli, ki so jo imeli v zalogi, v zgoniški občini pa je niso mogli posipati, ker si je niso mogli nabaviti. Tudi v repen ta brski občini se niso SINDIKALNE VESTI Nadaljujeta se stavki v WM in Trž. arzenalu Začasno prekinjena stavka v zdravilišču «Santorio> V okviru sindikalnega gibanja, v katero so vključeni uslužbenci raznih tržaških podjetij, tovarn in ustanov, je v preteklih dneh nastal zastoj, ker v Rimu in v Trstu potekajo namreč razni razgovori. Začeli bomo pri vprašanjih, ki so zdaj - najbolj pereča: odpusti v tovarni za čevlje «Lucky Shoe» in v predilnici »San Giusto* ter problem grožnje z odpusti uslužbencev steklarne »Vetrobel*. Po zadnjih sestankih sindikalnih predstavnikov s tržaškim županom inž. Spaccinijem, s prefektom dr. Ab-bresdo, s pokrajinskim predsednikom dr. Zanettijem, s predsednikom dežele dr. Berzantijem in z raznimi odborniki se do sedai ni še nič spremenilo. Sindikalne zveze pričakujejo odgovor dr. Zanettija, ki je obljubil, da bo zahteve tržaškega delavstva orisal in posredoval ministru za delo Donat-Cattinu. Za jutri dopoldne so sindikalni zastopniki sklicali skupščino odpuščenih uslužbencev «Lucky» in »San Giusto*. da jim bodo poročali o novih razvojih pogajanj in o drugih novostih Važni pogovori so potekali včeraj na tržaškem uradu za delo. kamor so bili povabljeni sindikalni predstavniki Mehaničnih delavnic WM. Sestanek se je zaključil pa polnoma negativno. Medtem ko so sindikalne zveze predlagale ureditev kategorij po delovni pogodbi in povišek za vse uslužbence, je irora va predlagala povišek 20 lir samo za delavce tretje kategorije. Nesprejemljiv Dogoi pomeni da se bo do razčlenjene stavke nadaljevale ie za nedoločeno dobo. Skoraj enak Je položaj uslužbencev mehaničnega oddelka tržaškega arzenala ld razčlenjeno stavkajo že dva meseca v pričakovanju sprejemljivi! ponudb. Sinoči je bila začasno prekinja na stavka osebja zdravilišča za pljučne bolezni »Santorio* Sindikalisti so se sestali z upravnim sva tom bolnišniške ustanove, ki jim je obljubil pismeni odgovor. O tem bodo razpravljali na skupščini, ki bo obenem preučila možnost novih stavk. • Jatri, M. t.m. ob M. orl bodo v dvorani v Ul. Madonnina 19 po pa vratku s Kube govorili Vittorio Vidah, Frida Cereali. Ouirina in Um-berto Luwi Aurelia Umek in Laura Weiaa. Ob tej priložnosti bodo pri- reditev je v okviru krožka «Che Gua vara*. Protest SL zaradi sojenja Marjana Šturma v Avstriji Izvršni odbor Slovenske levice nam je poslal v objavo protest proti sojenju Borutu Sturmu v Avstriji, ker je pripisal slovensko ime kraja na napisno tablo vasi, kjer prebivajo Slovenci. Izvršni odbor SL apelira na sla vensko in mednarodno javnost, da obsodi tako početje Avstrije, ki na drugi strani ni odkrila in toliko manj obsodila niti enega skrunilca slovenskih napisov in grobov. Gre za odkrito potuho neonacizmu — je rečeno v protestu SL — in za odkrito zasmehovanje dema-kratičnih načel. Izvršni odbor SL je poslal vsa bi no pisma tudi generalnemu kon zulu Avstrije v Trstu, okrajnemu sodišču v Leobnu pa naslednjo brzojavko: »Slovenska levica obsoja sojenje Marjana Šturma v Leobnu 27. jan. 1972, ker ne sme na sodišče kdor je storil to, česar ni storila avstrijska oblast*. mogli lotiti odstranjevanja ledu po cestah. Delavci podjetja ANAS in pokrajine so tudi včeraj posipali sol in gramoz po državnih in pa krajinskih cestah. Poledica je napravila precej ška de na sadnem drevju in v nekaterih vinogradih nekateri živinorejci pa so imeli težave z napajanjem živine in z oddajo mleka. Skozi mejni blok pri Škofijah se je promet razvijal normalno, skozi bloka pri Fernetičih in na Pesku pa so privozili le redki avtomobilisti. Pri Fernetičih ni bilo več poledice. Kdor je prišel iz Jugoslavije, je povedal, da je bila zaradi snega zelo težavna vožnja zlasti med Postojno in Vrhniko, promet na cesti proti Reki pa je bil nekaj časa ustavljen. Na avta bušni h progah za Ljubljano in za Reko ni tudi včeraj vozil noben avtobus. Končno so se bolničarji Rdečega križa, sicer malo manj kot drugi, gasild, agenti cestne policije, karabinjerji in mestni redarji nekoliko oddahnili. Vreme se je izboljšalo In s tem je bilo veliko manj nevšečnosti kot v prejšnjih dneh. Dela je bilo vseeno nekaj, vendar nič posebnega. Avtomobilisti so v okolici vozili previdneje, manj v mestu, kjer je bilo nekaj trčenj, na srečo brez ranjencev. Gasilci so tudi imeli manj dela, pa čeprav so jih klicali na razne kraje. Pač vsakdanje tegobe ljudi, katerim so gasilci vedno pripravljeni priti na pomoč, tudi ko je treba, kot se je pripetilo tudi včeraj, odpirati vrata stanovanj. Zjutraj pa so pomagali nedaleč od škofijskega obmejnega bloka iz jarka prazni avtodstemi. Skoraj brez dela so bili karabinjerji hitrega posega, medtem ko so mestni redarji imeli kar ISO posegov. Posebno v jutranjih u-rah, ko so pomagali ljudem iz višjega predela Ul. delle Cave, da so se lahko oskrbeli z živežem. Kasneje, ko se je led stalil, je odpadla tudi ta nevšečnost, vendar so morali pomagati premakniti av-tocisteme v Ul. Campanelle, na Lonjerski cesti in tudi na Furlanski cesti. Medtem ko so morali predvčerajšnjim ali nuditi pomoč ali sprejeti v bolnišnico 144 oseb, se Je včeraj do 24. ure zateklo po zdravniško pomoč 117 ljudi. V glavnem je šlo za zlome zapestij in rok zaradi padcev na ledu. 56 oseb so pridržali na ortopedskem, nevrokirurškem ali sprejemnem oddelku, druge pa so po prvi pomoči odslovili. Najbolj je pa ledi ca presenetila 16-letnega mesarja Franca Chermaza iz Ul. Ta in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi znakov zmrznjenja pridržali s prognozo okrevanja v nekaj dneh na sprejemnem oddelku. Zgodaj popoldne pa je 71-letna Giulia Goica vd. Montan iz Ul. Alfieri zdrsnila med hojo po Ul. Kandler na ledu in padla na tla. Ker so ji v bolnišnici ugotovili 1 verjetni zlom stegnenice leve na ge, so jo s prognozo okrevanja v 90 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku. Čeprav je 37-letni Luciano Pierj iz Mačkovelj 75 zjutraj med delom zdrsnil na ledeni plošči, se je šele popoldne zatekel v bolnišnico, kjer so ga zaradi verjetna ga zloma sklepa nadlahtnice desne roke poslali na ortopedski oddelek. Zelo verjetno se bo moral zdraviti kakih 35 dni. Najhujša nesreča pa je doletela 41-letno Ed do Jura da por. Buffa iz Ul. Grandi včeraj zgodaj pa poldne med hojo po Ul. Kos tal un-ga. Nepričakovano je žensko stisnil ob zid pokopališča austin 40, s katerim je Daniele Malescar Iz Šempolajske ulice zavozil na la deno ploščo, zaradi česar ga je zaneslo v Buffovo. Hudo ranjena ženska se je zatekla v bolnišnico, kjer so jo morali zaradi zloma kolka sprejeti s prognozo okrevanja v 40 dneh na ortopedskem oddelku. smeri črnca LeRoi Jonesa do psihoanalitičnega grebljenja po mračnih človeških duševnostih in usodah Tenneseeja Williamsa. Ob odločitvi umetniškega vodstva SG, da se odloči za Williamsa, je bila logična tudi odločitev za njegovo dramo *Tramvaj poželenje», ne samo zaradi tega, ker je mogoče najbolj poznana (tudi po zaslugi slovite filmske verzije) temveč tudi zato, ker je nedvomno eno njegovih najboljših del bodisi po literarni linearnosti teksta, bodisi po odrski uprizorljivosti. In sinočnja predstava SG je to tudi v celoti in z izjemno prepričljivostjo potrdila, za kar pa imajo seveda veliko zaslugo tudi režiser in nastopajoči, zlasti nosilci treh glavnih vlog. Režiser Andrej Hieng je gradil svojo režijo na poudarjanju psihičnega stanja glavnih akterjev dogajanja in jih tudi zanesljivo vodil mimo nevarnih čeri patetike, da so na odru dejansko živeli v vsej svoji življenjsko prepričljivi tragičnosti. Pa tudi sicer je Hieng postavil na oder v podrobnostih in študijsko dognano predstavo, ki je od prizora do prizora rastla v svoji intenzivnosti. V igralcih SG Miri Sardočevi (Hlanche), Lidiji Kozlovičevi (Stel-la) in Stanetu Starešiniču (Stanleg Kowalski) je imel tenkočutne in u-metniško močne ustvarjalce. Upal bi si celo trditi, da igralsko tako ubranega terceta na našem odru že dolgo nismo videli. Ob njih so nastopili še Alojz Milič kot Mitch, Mira Lampetova kot Eunice, Linij Bogateč kot Steve, Adrijan Rustja kot zdravnik. Zlata Rodoškova kot bolničarka. Branko Vatovec kot mlad inkasant in Leli Nakrstova kot Mehikanka. Preprosto toda silno ustrezajočo in dovolj funkcionalno sceno je zasnoval Sveta Jovanovič glasbeno opremo, ki se je pomensko vključevala v odrsko razpoloženje, je pripravil Aleksander Vodopivec, kostume pa Anja Dolenčeva. Dovolj število občinstvo je spremljalo dogajanje na odru z izredno pozornostjo in vidno prevzeto ob odlični Igri. za katero je na koncu nagradilo vse ustvarialce te izjemno lepe uprizoritve z dolgim in zasluženim aplavzom. j. k. mestu Gogi*. Poleg občinstva so se razgovora udeležili predsednica odseka dr. Aurelia Gruber-Benco, ki je tudi vodila debato, predsednik gledališča dr. Guido Botteri. prede-lavec Grumovega dela Lino Carpin-teri ter igralec Gabrielle Lavia. Bencova je zlasti naglasila pomen uprizoritve tega Grumovega dela v mestu, ki si prizadeva biti most med raznimi kulturami ter okno v svet. Kritično se je nato lotila uprizoritvene podobe dela kot tuch samega teksta, o katerem je dejala, da je pravi biser O kulturnih odnosih med italijansko in jugoslovansko ter še posebej slovensko kulturo je govoril dr. Botteri. Svoj poseg je zor ključil z mislijo, da je Teatro Star bile z Grumom napravil pomemben korak v spoznavanju slovenske kul- 12. februarja v Kulturnem domu XII. novinarski ples ture. Tako prizadevanje pa bi ne smelo sloneti samo na peščici ljudi, ampak bi moralo postati za naše mesto skoraj obvezna norma. Neuradno je tudi najavil, da si Vulvio Tomizza prizadeva predstaviti tržaškemu občinstvu kakšno Krleževo dramo, ali Cankarjevega tHlapca Jerneja*. V debato sta posegla še Lino Car-pinteri, ki je v bistvu z nepovsem prepričljivimi elementi zagovarjal uprizoritveno plat predstave ter igralec Gabrielle Lavia. ki se je spustil v polemiko o nediscipliniranosti tržaškega občinstva Začetna debata o «Gogi» se je tako na kraju sprevrgla v ugotovitve, zakaj ni tržaško gledališko občinstvo vedno disciplinirano... V Kulturnem krožku nagovor o «Gogi» /.i... .,. ti;,...:...:. .... Odsek za predstave pri tržaškem kulturnem in umetnostnem krožku je sinoči priredil na svojem sedežu okroglo mizo - debato o zadnji predstavi gledališča tTeatro Stabilen. Grumovi drami *Dogodek v SINOČI NA KRIŽIŠČU DREVOREDA C. ELISI Z UL. SCHIAPPARELU AVTOMOBILIST DO SMRTI ZBIL PRILETNEGA PEŠCA Nesrečnež j« bil zaradi hudih poškodb na mostu mrtev Sinoči je kmalu po 21. uri ska raj istočasno zabrnel telefon na sedežu Rdečega križa na Trgu V. Veneto in v pisarni hitrega posega karabinjerjev v Istrski ulici. Takoj zatem sta zdrveli rešilni avto in giulia v Drevored C. Elisi, kjer se je pripetila huda prometna nesreča. Zdravnik Rdečega križa dr. Di Carlo je takoj spoznal, da je bil pešec na tleh mrtev, zaradi česar je podpisal potrdilo in ga izročil podčastniku Bemichu, ki je na kraju s svojimi sodelavci skušal ugotoviti dinamiko hude na sreče. Ugotovil je. da je 36-letni Giorgio Cressi iz Ul. S. Giacomo in Monte privozil prav gotovo z neprimerno hitrostjo po Drevoredu in bil s svojim fiatom 1100 TS 33562 namenjen proti Ul. sv. Marka. Na križišču z Ul. neatti, M je včeraj okoli 7.30 med SchiapparelU, ki je močno razevet- vožnjo z ape po Trgu Ponterošo. ljeno, pa se je nepričakovano znašel zletel skupno z vozilom v mrzlo pred pešcem, ki je z leve proti desni morje. Fantu so pomagali na suho prečkal ulico namenjen verjetno da mov. Cressi je pritisnil na zavore, vendar se trčenju ni mogel izogniti. Priletni pešec Je z glavo udaril ob pokrov, pri čemer ga je dvignilo tako, da je s nogami udaril po vetrobranu, ki se je razbil in strehi avta ter se nato zvrnil, po skoraj 16 m drsenja z avtom, približno 2 m in pol od vozila. Pešec, 70-letni upokojenec Albino Habjan iz Drevoreda C. Elisi 39, je bil zaradi prebitja lobanjskega dna in zloma desne roke na mestu mrtev. Prizor je bil grozen: poleg mrtvega moža je bila tik ob avtu njegova čepica, en čevelj je bil 20 m od njega, drugi pa na desni strani vozila. Karabinjerji so bili do 23. ure na kraju zaradi merjenja, vendar Cres-sija, ki je bil pod šokom, skoraj niso mogli zaslišati. Zbrali so izjave očividcev in končno so s privoljenjem sodnih organov odredili prevoz pa kojnega Habjana v mrtvašnico. Sa ferju so začasno naložili globo in mu zaplenili avto. iifiiiiiiiiMiMiifimiiMiiMiiiiniiii Protest stanovalcev na sedežu IACP Kdor je včeraj okrog 17. ali 18. ure šel po Senenem trgu, je prav gotovo opazil večjo skupino ljudi — žensk, moških in otrok, ki so postajali pred sedežem zavoda IACP. Bili so stanovalci poslopij IACP iz Ul. Cumano in Veruda. Skupina ni bila tam slučajno, pač pa na protestnem pohodu, ki se je zaključil celo z zasedbo uradov IACP. Kljub mrazu, ki je v preteklih dneh zajel naše mesto, in kljub precej visokim najemninam, ki jih plačujejo (mesečno do 37.000 lir), so namreč morali stanovalci v omenjenih hišah IACP prebiti zadnje dni v popolnem mrazu, ker ogrevanje ni delovalo. Zva čer jih je sprejel ravnatelj zavoda, ld jim je razložil, da je šlo za okvaro, ki je bila odpravljena, in jim zagotovil pravilno delova ril, pa je prodaja bencina dosegla TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA M. SCARC1E Bencinarji groze z enomesečno zuporo svojih črpalk v Trstu Zahtevajo državno pomoč v obliki povečane marže od prodaje - Tržačani so lani natankali v Jugoslaviji okrog 60 milijonov litrov bencina provm tudi fotografsko razstavo. Pri-1 nje naprav za ogrevanja. |U 23.4 milijona litrov. Računajoč pol najmanj prikladne za potovanj* Predstavnik tržaških bencinarjev M. Scarcia je na posebni tiskovni konferenci naglasil, da je zadnja da valvacija jugoslovanske valute pa novno pocenila gorivo, ki ga Tržačani natankajo ob črpalkah onkraj meje. V zadnjem času pa je opaziti, da kupujejo tukajšnji avtomobilisti na sosednem pasu tudi maziva, ki so postala vabljiva zlasti po zadnji podražitvi tega blaga v Italiji. Scarcia je med drugim navedel, da so tržaški bencinarji v letu 1966 prodali domačim avtomobilistom, ki jih je tedaj bilo približno 55.006, 30 milijonov litrov goriva; v lanskem letu. ko je v Trstu krožilo nad 83.500 vo razvoju prodaje goriva v notranjosti Italije in glede na povečano število vozil, naj bi Tržačani v preteklem letu natankali v Jugoslaviji približno 60 milijonov litrov goriva. Po zadnji devalvaciji dinarja pa je pričakovati, da se bo prodaja bencina pri tržaških črpalkah v letošnjem letu še znatno zmanjšala. Tržaški bencinarji se bodo prihodnji teden sestali na izrednem občnem zboru, da bi proučili vprašanje, kako vplivati na pristojne oblasti, da bi jim zagotovile nadaljnji obstoj. Predstavnik Scarcia je naglasil možnost, da bi bencinarji zaprli črpalke tudi za mesec dni, in to v najbližjem zimskem času, ko so vremenske prilike Kras ali v Istro. Kaj zahtevajo v bistvu tržaški bencinarji? Predvsem Je naglasiti, da se ne zavzemajo za strožje nadzorovanje avtomobilistov na meji. Do nedavnega so zahtevali, naj bi pristojne oblasti v Rimu (ministrstvo za finance) priznale tržaškim avtomobilistom kontingent goriva po znižani ca ni po vzorcu goriške proste cone. Ta zahteva je prešla sedaj v ozadje in, kakor Je naglasil Scarcia, zahtevajo bencinarji sedaj večjo maržo od prodanega litra goriva. Ker so petrolejske družbe, ki prodajajo bencin na italijanskem trgu, že večkrat odklo- Obcinski odbor o zadnjem mrazu Na svoji sinočnji seji je občinski odbor podrobno proučil težave in nevšečnosti, ki jih je občutilo prebivalstvo v mestu, zlasti pa v strmih predelih predmestja in v okolici zaradi zadnjega mraza, poledice in burje. Zmrzovati je začelo v pona deljek okrog 7. ure, ko so bili občinski delavci že na delu v rednih izmenah. Zaracfi tega ni bil možen takojšen poseg, čeprav so na to a pozorile izvidnice mestnih redarjev. Občinski odbor izraža pohvalo mestnim redarjem, ki so učinkovito in požtrvovaJno pomagali prizadetemu prebivalstvu v raznih primerih. Prav tako izraža priznanje osebju občinske ustanove za mestno snago, ki so takoj nastopili izredno službo, kot so razmere zahtevale. SD »Polet* priredi v nedeljo. 23. januarja, avtobusni smučarski izlet v Trbiž in Sv. Anton. Odhod z Opčin (pekarna Cok) ob 7. uri. Cena 1400. Vpisovanje do četrtka. SPDT priredi v nedeljo, 23. januarja smučarski izlet v Trbiž ob pričetku 2. ciklusa smučarskega tečaja. Vpisovanje za tečaj in izlet v Ul. Geppa 9. Včeraj - danes Danes, četrtek, 20. januarja FABIJAN Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.53. — Dolžina dneva 9.14. — Luna vzide ob 9.29 in zatone ob 21.58. Jatri, petek, 21. Januarja NEŽA Vreme včeraj: naj višja temperatura 7,5 stopinje, najnižja —0.3, ob 19. uri 7,4. zračni tlak 1011,8 stanoviten, veter 10 km vzhodnik, vlaga 58-odst„ dežja je padlo 5,3 mm, nebo 7/10 pa oblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 7 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. in 19. januarja 1972 se je v Trstu rodB* 26 otrok, umrlo pa je 24 oseb. Umrli so: 77-letni Mario Borghi, 71-letni Agostino Zomaro, 55-letni Lui-gi Peruzzi, 59-letoi Carlo Bunc, 69-letni Giovanni Goina, 63-letna Maria Valeria Bettoso por. Poletti, 76-letna Anastasia Barbir vd. Steffč, 59-letoi Luciano Vidoni, 69-letna Emilia Cher-ša por. Borri, 68-letna Mercedes Cap-poni, 74-letna Luigia Cesaratto por. Carafoli, 74-letni Vittorio Heller, 73-letna Maria Cemigoi, 79-letni Giuseppe Prešern, 61-letni Giordano Rebelli, 66-letna Berta Ritossa, 25-letna Rita Antoni por. Dubini, 68-letna Antonia Dilizza vd. Grisoni, 93-leni Giovanni Scherll, 71-letna Assunta Pardini por. Di Salvatore, 71-letni Giuseppe Mad-dalena, 50-letoa Maria Rapisardl por. Piemonte, 50-letna Rosa Mervich in 88-letna Maria Giovanna Sincovich vd. Rusconi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. are) AlTAlabarda, UL Istria 7, Al Ga-leno, Ul. S. Cllino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Miz-zan, Trg Venezla 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo. Trg Garibaldi 4, Di nile takšno pomoč naj bi primemo ' Gretta, Ul. Bonomea 93, Godina Al-maržo priznavala bencinarjem nepo ITGEA, Ul. Glnnastica 6, S. Lulgi ■redno država. 1 Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij). Slovensko gledališče v Trstu Kaltarni dom DANES, 20. t. m. ob 20.30 ponovitev (abonma red E mladinski v četrtek) Tennessee Williams TRAMVAJ POŽELENJE Drama v enajstih prizorih Prevod: Herbert Grtin Scena: Sveta Jovanovič Kostumi: Anja Dolenčeva Glasba: Aleksander Vodopivec Režija: ANDREJ HIENG Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave. Razpored predstav pod rubriko »Gledališča*. Prosvetno društvo »Kraški dom» Repentabor priredi danes, 20. januarja ob 20. uri v prostorih občinske kopalnice v Repnu predvajanje 4., 5., 6., 7. in 8. prizora BRATOVŠČINE SINJEGA GALEBA Film Je zelo primeren za mladino. Vabljeni! GLASBENA MATICA - TRST PETI ABONMAJSKI KONCERT V soboto, 22. Januarja 1972 ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu koncert TRŽAŠKEGA BAROČNEGA ANSAMBLA Miloš Pahor: flavta, kljunasta flavta Giovanni Sperandio: oboa Nereo Gašperini: violončelo Dlna Slama: čembalo Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. PROSVETNO DRUŠTVO »VESNA* Križ vabi na ogled veseloigre Pera Budaka v treh dejanjih «KLOPČIČ» ki jo izvajajo člani amaterskega odra Prosek-Kontovel. Igra bo v nedeljo, 23. januarja ob 17.30 v Ljudskem domu v Križu. ' NOVOST Pesniški list. 3 ACE MERMOLJA in njegova poezija poezi ja poezija poezija poezija poezija poezija poezija poezija poezija poezija po MLADINSKI KROŽEK - TRST vabj v soboto, 22. januarja 1972 ob 18. uri v UL Geppa 9 na predvajanje filma Alfreda Hitchcocka IL CASO PARADINE Sledi ples. SOŽALJE Godbeno društvo Nabrežina Izreka ob izgubi drage mame Angele, globoko sožalje članu Milanu Pero&rči- Gledaijšča KULTURNI DOM Danes, 20. t.m. ob 20.30 Tennessee Williams »Tramvaj poželenje* ; abonma red E — mladinski v četrtek; jutri, 21. t.m. ob 20.30 abonma red B — L sobota po premieri. V soboto, 22. t.m. ob 21. uri koncert Tržaškega baročnega ansambla, J ki ga priredi Glasbena matica — peti abonmajski koncert. V nedeljo, 23. t.m. ob 16. uri Tennessee Williams «Tramvaj poželenje* >. abonma red C - nedeljski popoldanski. V nedeljo, 23. t.m. ob 20.30 Jones LeRoi »čreva*, Mali oder. V ponedeljek, 24. t.m. ob 20.30 Tennessee Williams «Tramvaj poželenje* 1 abonma red D — mladinski v sredo. VERDI Danes ob 20.30 za red B v parterju in ložah ter za red A na galerijah in balkonih druga predstava Menot-tijeve opere »Najpomembnejši člo- ! vek*. Dirigent Cristopher Keene, re- | zija Gian Carlo Menotti, izvajalci isti balkonih bo v petek ob 20.30. Predstava za red C v parterju in ložah ter za red F na galerijah in ) balkonih bo v petek ob 20.30. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaj* vstopnic za vse predstave. POLITEAMA ROSSETTI Danes, jutri in v soboto ob 21. uri ponovitev Grumove drame «Dogodek v mestu Gogi*. Zadnji predstavi bosta v nedeljo ob 16.30 in ob 21. uri. V okviru «literame sobote* bo tokrat gost Giorgio Bassani, ki se bo s tržaškim občinstvom razgovarjal * v obliki improviziranega pogovora ® raznih vprašanjih, ki so povezana * njegovim literarnim delom in obvez- , nostim, ki jih ima kot predsednik j «Italia nostra*. Kot znano je Bassa- j ni avtor dela »Vrt Finzi Contini*. Razstave V galeriji Tergeste bo razstavljal . do 28. t.m. Fritz von Kirchmayr. V umetnostni galeriji Torbandea* osebna razstava slikarja Klavdija Palčiča. V občinski umetnostni galeriji n* . Trgu Unitš razstavlja do 28. t. m. tržaški slovenski umetnik prof. Av- j gust Černigoj. Kino Nazionale 15.30 »Blindman*. To®y Anthony, Ringo Starr. Penice 15.30 «In nome del popolo it*' liano*. Barvni film. Ugo Tognazzi. : Vittorio Gassman. Režiser: Din® Risi. Eden 16.00—22.00: »Oceano*. barvni . film. Grattacielo 16.00 «L’evaso». Barvni > film. Alain Delon, Ottavia PiccolO in Simon Signoret. Excelsior 15.30 »Rapina record * New York», Sean Connery. Ritz 16.—22. »La Betia, ovvero in ai®e re per ogni gaudenza ci vuole sof’ ferenza*. Barvni film. N. Manfredi in Rossana Schiaffino. Prepovedano mladini ood 14. letom. Alabarda 16.00 «L’istruttoria č chiu-sa: dimentichi*. Barvni film. Franco Nero, R. Cuccioiia. Aurora 16.30 «11 barone rosso*. Barvni film. John baw. Impero 16.00 «L’altra faccia deli’*' more* (življenje in glasba Čajkovskega). Barvni film. Prepovedan* mladini pod 14. letom. Cristailo 16.30 »Continuavano * chiamarlo Trinitš* Barvni film. Te renče Hill in B. Spencer. Copitoi 16.00 »Roma bene*. Nin® Manfredi. Barvni Mim. Prepoved* no mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 »America cosl nud*' cosi violenta*. Barvni film. Pre povedano mladini pod 18. letom Vittorio Veneto 16.00 «11 furto č l'a®>' j ma del commercio*. Alighiero Ne schese in Enrico Montesano. Bar-ni film. Ideale 16.00 »Gli orrori del liceo fern-minile*, Lilly Palmer, Sandy Gra«' der. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra. Danes Cineforum. Jutri: «AP puntamento p^r una vendetta*. bert Mitchum. Barvni film. Ahbazia 16.00 »L« frusta e la forca*; B. Bridges in J. Morrow. Barv®* film. Razna obvestila __________^__. \ SPDT vabi na predavanje «Jugosle vanska odprava na Hindukuš*. ki b® jutri, 21. t.m. ob 20.30 v Gregorčiče vi dvorani, Ul. Geppa 9. Predaval bo Sandi Blažina s prikazovanj®11’ barvnih diapozitivov. Prosvetno društvo (Kraški dom* ** Repentabra obvešča, da odpade zaradi vremenskih neprilik predvaja®!* filma »Bratovščina sinjega galeb** najavljeno za danes zvečer. Darovi in prispevki V počastitev spomina Nina Grege riča in Feruča Fabjana daruje Mil®” Čebul ec 10.000 lir za Dijaško mati®0, V počastitev spomina Nina Grege riča in Feruča Fabjana daruje šan Švab 2000 lir za SZ »Bor* in 200® lir za PD »I. Cankar*. V počastitev spomina tovariša ^ na Gregoriča daruje Nives Tom®51 2000 Ur za PD »I. Cankar*. ču ia sorodnikom. Sporočamo žalostno vest. da nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono JOŽEF FERF0LJA Pogreb dragega pokojnika bo danes, v četrtek, ob 15. uri iz hiše žalosti, Medjavas št 6. na domače pokopališče. Žalujoči) žena Matilda, sinovi ID hčere ■ družinami ter drugo sorodstvo Medjavas, Sydney, 20. januarja 1972 GORIŠKI DNEVNIK : i VČERAJ PRED TRŽAŠKIM POROTNIM SODIŠČEM Zaradi ljubosumnosti je ženo štirikrat zabodel z nožem 52-letni Gigi Di Salvo je meseca maja lani večkrat zabodel in hudo ranil 30-letno ženo Takoj po dogodku je skočil pri Ponterošu v morje - Danes se proces nadaljuje £« tržaškim porotnim sodiščem ženo. Ta pa se je obrnila in tako Corso, tož. Brenči, prisedni se ji je rezilo zapičilo v prsi. šestči ^a*erno’ zaPis. Cicarelli ter Povsem drugo inačico o dogodku planska porota) se je včeraj je podala obtoženčeva žena, Mira sodna obravnava proti 52- Mihalovič. Dejala je, da Gigiju Di Salvu iz Ul. S. i mož tiho približal in , se ji je - - - ....... ji zasadil ‘«aro 13, ki je dne 5. maja lani j rezilo v telo. V zvezi z moževo lju-t)aru v Ul. Foschiatti štirikrat ]^adjl svoji precej mlajši ženi, 30-. Miri Mihalovič, dolgo rezilo v nato zbežal ter v samomo-P^te ”amene skočil v morje na 0^. samem dogodku smo takrat i~prno_ poročali, zato se bomo v cujočem članku omejili le na ne-J najosnovnejših podatkov. Di Sal-(tbcf časa bolehal na pljučih nj-J' in se zdravil v zdravilišču pod Obeliskom na Opčinah, pred dogodkom v Ul. Fo-j^natti pa se je izmuznil nadzorstvu n .i*išel domov, kjer pa žene ni Jjj”- dolgem času se je proti F0??}1 Pripeljala s tujim človekom j* tn. S. Lazzaro. Kri je Di Salvu s)bolj zavrela, zaradi česar je k ženi in ji prisolil krepko asnico. ženska je seveda zadevo javila policijskim organom. Di ^v»va je morala v bolnišnico, u£ 50 ^ ugotovili, da ji je počila 2~*®na mrena. Gigi Di Salvo je na "°ausanju sicer priznal udarec, za-Pa je ženine trditve, da ji je sroai bosumnostjo je povedala, da moža ni nikoli varia in da se je pričela pečati z nekim drugim moškim šele po krvavem dogodku. Na včerajšnji razpravi so porot-i niki zaslišali vse priče na seznamu, ki pa niso povedale nič tako bistvenega, kar bi lahko bolje osvetlilo dogodek. Po zaslišanju obtoženca in prič je spregovoril še zagovornik prizadete stranke, Di Salvove žene, odv. Sar-dos-Albertini, ki je predlagal obsodbo obtoženca ter denarno odškodnino njegovi stranki. Zaradi pozne ure je predsednik sodišča dr. Cor-si prenesel zaključni del razprave na danes dopoldne, ko bodo spregovorili javni tožilec dr. Brenči, obtoženčeva branilca odvetnika Aleffi in Morgera ter bo izrečena razsodba. Nalezljive bolezni ugotovil naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatinka 5, tdfoddna mrzlica 1, epidemični meningitis hrbtnega mozga 1, ošpice 50, norice 7, epidemično vnetje priušesne slinavke 1, šen 1, srbečica 4, infekcijsko vnetje jeter 3 (1 smrtni), tetanus 2. Obisk v tržiški tovarni «Detroit» Deželni odbornik za finance Tri-pani in predsednik Krožnega sklada za gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem Gallopdn sta včeraj obiskala tovarno industrijskih hladilnikov in trgovske opreme »Detroit* v Tržiču. Tovarni je sklad doslej podelil 750 milijonov lir prispevka, obisk pa .ie imel namen ugotoviti, kako je bil denar uporabljen in kako uspevajo ustrezne pobude. Tržiški obrat izvaža približno polovico svoje letne proizvodnje, kar ustreza 2,5 milijarde lir na leto. Obiska so se udeležili tudi predstavniki ministrstva za proračun in načrtovanje, ministrstva za industrijo in trgovino ter konzorcija za industrijsko cono v Tržiču. DELEGACIJA UPOKOJENCEV PH1 INPS Prošnje za obdobje 1920/26 bodo čimprej in ugodno rešili Delegacija bo posredovala za okrepitev ustroja goriške INPS in za bolj naglo reševanje pokojninskih vlog Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 3. do 9. januarja grozil z nožem. Moža so po zašli- iiiiiiiiiii,Miiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiininnitniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiifiii»iinniiimiiiiB odpeljali v zdravilišče, že pednji dan pa naj bi si izpo-1 Nočni vlom v pisarne dveh družb v Drevoredu XX. septembra j M «dopust». ;-------------------------------------------------------------------------------------------- prijave in predvsem ljubo- _ _ ■ ■ ■■ ■ I ■ sS Ker je bilo premalo denarja bar v Ul. Foschiatti, ki ga je Ziii . 1JI i>aivu nista aaia v miru. , Jbtraj 5. maja lani je tako stopil 'bar v ui. Foschiatti, ki ga je P avljala njegova žena. Na hitro Pozdravil enega od gostov, nato , stopi) k ženi. Z bliskovito kretnjo Potegnil iz žepa dežnega plašča p?. z dolgim rezilom, z eno roko v žensko za lase in jd nato , Krat zasadil koničasto rezilo v si.0. Ko je policijska patrulja pri- šla v bar, Di Salva ni bilo več. Le vavi madeži za prodajnim pultom J? Pričali o tragediji. Tudi noža ?? našli nikjer. Dol! istočasno pa so obvestili vj^j0, da je neki mož skočil v ^ au Ul. Rossini na Ponterošu v so odnesli umetniški sliki Reprodukcije starinskega orožja, ki so ga snt-li z zida, so pred begom pustili pred vrati 1VUS&LIU Ilci JTl/111*31 v/o u v pš^.in da sta ga dve osebi rešili. ^ n.Ojska izvidnica je zdrvela na h J’ kjer je našla dva reševalca, zta malo prej potegnila moškega i niorja na čoln in ga nato spravi-j6 09 kopno. Poveljujoči podčastnik že identificiral nezavest-,i189 moža. Bil je Gigi Di Salvo, ki le verjetno prepričan, da je ženo i,, ^mrti ranil, hotel sam soditi s Tj?morom. DM! ^ Salvu so našli nož z od-£?.m, rezilom, ki je bilo vsekakor Polj00' °. ^i bilo v skladu s izk ^kimi predpisi, dalje osebno (^bioo in ček za 500 tisoč lir. pJj’av na rezilu nd bilo sledu krvi, jOvsem, ker se je zmočilo v Salv11’ n' bilo dvoma, da se je Dd ^ 0. Poslužil prav tega noža za VgJ/V obračun z ženo, kateri je Krat očital nezvestobo. / Sji9 včerajšnji razpravi je bil Di stan” prisoten- seveda v priprtem *avr-i za rešetkami. Odločno je H-j vsebino obtožbe, po kateri batna!! ?kušal umoriti ženo. V ta Sfef J® dejal, da je šlo za ne-Nož°’ ne Pa za premišljen korak. v , naj bi našel na točilnem pultu fej°Kalu in ga v trenutku jeze pri-• vendar ne zato da bi ranil Ko je 23-letna Alenka Colja iz Ul. Muraglione včeraj zjutraj prišla pred pisarno podjetja Maria Ciana v I. nadstropju Drevoreda XX. septembra 38, pri katerem je zaposlena, je s presenečenjem u-gotovila, da so bila vhodna vrata vlomljena. Stekla je v notranjost, kjer je spoznala, da se ni zmotila. Coljeva je nemudoma poklicala policijo, ker je ugotovila, da so tatovi vlomili tudi v sosedno pisarno uvozne - izvozne družbe «Triar». Vlomilci so, kot so ugotovili preiskovalni organi, katerim so se pridružili agenti znanstvenega odseka kvesture, v nočnih urah s sunki ramen odprli vhodna vrata v stanovanje, kjer so nameščeni pisarniški prostori obeh podjetij. O-sebno pisarno Maria Ciana iz Ul. Rossetti, ki je bil včeraj poslovno v Padovi, kakor tudi prostore računovodstva so tatovi preiskali in pobrali vse kar jim je prišlo pod roke. Odnesli so 21.950 lir v gotovini, 20 srebrnih novcev, več starinskih novcev, 10 zlatih spominskih kolajn in celo iz predsobe dve sliki s podpisom Maria Fattorija v skupni vrednosti 360.000 lir ter železni kipec ženske s košaro. Nezadovoljni s plenom, so vlomili tudi v pisarno družbe «Triar», kjer so pobrali le reprodukcijo starinskega orožja, ki je viselo na stenah. Tega pa so, verjetno jih je kdo pri delu motil, pustili ob vra- .....................................................................mn"............■•■•...................................... Slavne go naši otroci prejeli Cena . sPričevalo z običajnimi o-nav?.rr“■ Nič posebnega, saj se po-}eii^a to leto za letom. Pa vendar Mtj o teh spričevalih spregovo- | 1^. ^kaj besed, Zato, ker se od spf1 111 predlanskim ni prav nič slt-Jb^ilo. Mislim pri tem na ti-pisailnt>- že večkrat je naš dnevnik k J. 0 tem in tudi z objavo foto-*• spričeval v vseh dobah po da ____v vseh dobah jeM|M svetovni vojni dokazal, u» 4k!Saka nova izdaja stopnjevala Vsai,‘bboacijo slovenščine, ker so lo °krat tiskali slovensko besedičil. b^anjšimi in vedno manjšimi bith a' vsei verjetnosti nima PoJi,.a tiskarna, ki je spričevala rbatflllSn**a Crk še manjšega for-bjeT’- bi ritensko »napredovati ae nadaljevala, da bi si mo-P°tem starši, če bi hoteli pre- ^ARlo ŠTAJNER 7000 dni v Sibiriji .... ® Pretresljivo Pričevanje 0 20 mučnih letih V najstrahotnejših ^^riščih Sibirije UitugabML “'T - Ul. 61-792 - Ul. sv. Frančiška 20 •H. , tih in zbežali. Uradnik družbe »Triar* Gianfranco Collni iz Ul. ded Leo, je takoj ob prihodu v pisarno hotel ugotoviti, če so tatovi pobrali čekovne knjižice. Te so bile razmetane po pisalni mizi, manjkala pa je ena, ki jo je (Sano že podpisal. Collini ni vedel, če jo je gospodar vzel s seboj v Padovo, iz previdnosti pa je o tatvini in o izginotju čekovne knjižice opozoril bančni zavod. Prijavo s točno navedbo škode bo prijavil Mario Ciano ob povratku v Trst. brati na spričevalu slovensko besedilo nabaviti povečevalno steklo. Pa pustimo šalo na strani. Manim, da tisti, ki odločajo, naj bo slovensko besedilo tiskano z manjšimi črkami dokazujejo samo svojo duhovno majhnost. Ali se bojijo priznati slovenski manjšini v Italiji enakopravnost? Žal, spričevala tiskana z enako velikimi črkami v obeh besedilih še ne bi pomenilo, da smo enakopravni. No, u-pajmo, da se bo vsaj v bodoče kaj izboljšalo. So nekateri forumi, ki so že opustili merjenje črk. Če me spomin ne vara, so nekoč celo na tržaško banko zahtevali naj bo slovenski napis napisan z manjšimi črkami in celo na šolskih zgradbah so vzidane kamnite plošče, kjer je slovensko besedilo vklesano z enako velikimi črkami kot italijansko. To je bil prece-dens, da stopi šolska oblast še korak naprej in dokončno tiska take obrazce za spričevala, da ne bo očitne diskriminacije slovenščine, učnega jezika učencev, ki prejemajo ta spričevala. Pa še nekaj. Na naslovni strani spričeval marajo učitelji pod tiskom »Scuola elementare — osnovna šola» napisati še dvojezično »Scuola elementare con Mngua d’in-segnamento slovena ter Državna osnovna šola s slovenskim učnim jezikom: in nato še navesti v obeh jezikih ime kraja, kjer je sedež šole. Za vse to besedilo pa je puščenega zelo malo prostora, da učiteljica komaj stisne zahtevano besedilo v eno vrstico. Medtem pa so nekatere šole bile poimenovane po slovenskih kulturnih osebnostih. To ime spada sedaj k celotnemu uradnemu nazivu šole in bi moralo hiti napisano tudi na spričevalu. Toda kje, ko ni prostora! Skrajni čas je torej, da se iz več razlogov šolska uprava odloči, da nadomesti tiskovine šolskih spričeval z novimi, ki bodo bolj ustrezale in utrjevale v otrocih in njihovih starših prepričanje, da smo le na poti k enakopravnosti vseh državljanov. OČE Zagotovilo župana delegaciji iz Sesljana Delegacija vaščanov iz Sesljana, ki jo je spremljal občinski svetovalec posl. Albin Škerk, je bila v ponedeljek pri županu dr. Dragomira Legi-ši, kateremu je izročila pismeno prošnjo s 37 podpisi, naj bi občina poskrbela za asfaltiranje 100 m poti, ki pelje od sesljanskega pokopališča proti Cerovljam, in za razsvetljavo v podvozu pod novo avtocesto, župan je obljubil, da se bo zavzel za ugodno rešitev prošnje. Ob omenjeni cesti, ki jo je prekinila nova avtocesta, stanuje 30 družin Pri načrtovanju avtoceste so pozabili. da je treba na pretrganem delu poti zgraditi podvoz. Prizadeti vaščani so zaradi tega nastopili pri podjetju «Autovie Venete*, ki je nato pripravilo načrt in zgradilo podvoz, toda podvoz ni razsvetljen, v temi pa ni prijetno hoditi, zlasti ženskam in otrokom. Kaže. da za asfaltiranje 100 m poti in za razsvetljavo v podvozu ne bo velikih težav in da bo vprašanje, kot je zagotovil župan, ugodno rešeno. V sloji je moč tudi v trgovini Prvega deželnega srečanja «na-bavnih grup* v Vidmu se je včeraj udeležil tudi deželni odbornik za zadružništvo Varisco. Na srečanju so razpravljali o vprašanjih, ki zadeva skujrio nabavljanje blaga za razpečevalne mreže različnih razsežnosti. Zasedanje ie organiziral Furlanski institut za gospodar ska in socialna raziskovanja. Odbornik Varisco je ob tej priliki naglasil pomen velikih samopostrežnih trgovin, poleg katerih pa še vedno igrajo važno vlogo manj še trgovine tradicionalnega značaja. To velja tudi v proizvodnji raznih industrijskih izdelkov, ie pristavil odbornik, ki ne prihajajo na tržišče samo iz velikih tovarn, ampak tudi iz manjših industrij in iz obrtniških delavnic. Manjše trgovine pa naj bi se kolikor mogoče združevale, da bi se obdržale na trgu. ter je v tem pogledu sodelovanje pri nabavljanju raznega blaga pomemben korak v tej smeri. Tudi deželna uprava namerava podpirati takšne oblike sodelovanja ter bo deželni odbor v kratkem razpravljal o zakonskem osnutku, ki bo določal vrsto posegov v korist zadružništvu in sodelovanju med tvrdkami, ki se ude.jstvuiejo v trgovini na drobno. gotovil, da je krajevni INPS vedno pripravljen poslušati in upoštevati nasvete delegacije upokojencev v okviru delovanja te ustanove, ki je v službi skupnosti. Delegacija je s svoje strani izrazila željo, da bi v najkrajšem času rešili vse ležeče prošnje in tako omogočili prizadetim delavcem, da bi čimprej prišli do tiste pokojnine, ki so si io s svojim dolgoletnim delom upravičeno pridobili. Obenem so predstavniki u-pokojencev zagotovili, da bodo posredovali na pristojnih mestih za to, da bi geriški sedež INPS dobil potrebno opremo in osebje za pospešeno rešitev vseh predloženih vlog v okviru obstoječih zakonskih predpisov Predavanje o odnosih med cerkvijo in državo Protestantski pastor v Gorici M. Tara je imel te dni v krožku »Srečanja odprte meje* v Gorici predavanje o temi «Odnosi med državo in Cerkvijo*. Pri obravnavi te teme je omenil liberalizacijo, ki jo Številni jugoslovanski državljani s področja obmejnega pasu so se že večkrat zanimali, kako je z do plačilom socialnega zavarovanja za tiste delavce, ki so bili zaposleni na našem področju v obdobju od 1920 pa do 1926. Naše uredništvo je to vprašanje naslovilo na predsednika pokrajinskega odbora INPS Edija Sfiligoja, ta pa je preko direktorja pokrajinske INPS (dr. Mendunija) naslovil vprašanje v zadevi na ministrstvo za delo. potem ko so o njem razpravljali na enem zadnjih posvetov sindikalnih patronatov. Ministrstvo za delo je odgovorilo, da .je za pozitivno rešitev teh prošenj, ki jih je 216; od teh jih je 196, ki so povezane s prošnjami za upokojitev in ki bi jih morali v najkrajšem času ugodno rešiti. Pred kratkim je bila delegacija enotnih sindikatov upokojencev, ki jo je vodil bivši poslanec Franco za CGIL in v kateri so bili tudi sindikalni zastopniki Cortese za CISL ter Zorzenon za UIL, pri predsedniku pokrajinskega odbora INPS Ediju Sfiligoju in pri pokrajinskem direktorju INPS dr. Menduniju. Delegacija je obema predstavnikoma predložila več pritožb glede na postopek za pokojnine, s posebnim ozirom na počasno urejevanje in izplačevanje posrednih in dodatnih pokojnin za delo po vstopu v pokoj. Delegacija je zahtevala tu- ■ di pojasnila glede prošenj, ki so i bile vložene na osnovi ex-člena št. j 51 zakona št. 153 od 1969, ki jih omenjamo na začetku tega članka | Dr. Menduni je odgovoril, da je prišlo do zastoja pri urejevanju pokojnin zato, ker .je INPS morala prilagoditi svoje delovanje novim predpisom, ki jih uvaja zakon štev. 153 Glasom teh predpisov so bali podatki o socialnih prispevkih pomanjkljivi in jih ie bilo treba dopolniti. Pri INPS so napravili tudi že precejšen napredek v avtomatizaciji celotnega pokojninskega postopka, ki ga nameravajo čim bolj poenostaviti in pospešiti v skladu tudi s programom o katerem so se sporazumeli pri INPS s sindikalnimi patronati. Po tem postopku naj bi zbirali zavarovanci, ki nameravajo v kratkem v pokoj že prej potrebne podatke in dokumente in tako bodo zadevo mnogo prej uredili. Ravnatelj je pri tem opozoril, da imajo pri goriški INPS pomanjkanje uradnikov za bolj nagib reševanje vloženih prošenj. Vendar pa so vkljub temu z zadnjem času napravili lep napredek. Po prizadevanju uradnikov tega zavoda in ob sodelovanju pokrajinskega odbora so od 2719 nerešenih prošenj za poko.jnino, kolikor jih je bilo konec maja lani, od katerih jih je bilo 567 posrednih, prišli konec lanskega novembra na 1876 od katerih jih je bito 311 posrednih. Nekaj podobnega velja tudi za reorganizirane ali dodatne pokojnine: prošenj zanje je bito konec maja 3284, lanskega novembra pa še 2592 Seveda je direktor priznal, da tako stanje še zdaleč ni zadovoljivo, ampak predstavlja samo precejšnje izboljšanje v primerjavi s prejšnjim položajem. Dr. Menduni je med drugim za- priznava enakopravnost vseh ver v državi. Omenil je tudi spore v Severni Irski, ki imajo po njegovem mnenju samo politične vzroke. V debati Je med drugimi dr. Cian govoril tudi o potrebi obnove judovske sinagoge v Ul. A sedi in e-vangelijske cerkve v Ul. Diaz v Gorici. Priporočil Je tudi, naj na taka predavanja povabijo predstavnike katdiške in drugih verskih ločin. Goriški skladatelj na tržaškem radiu Radijska postaja v Trstu je v zadnjem času registrirala štiri novejše skladbe goriškega skladatelja Giovannija Mazzolinija za rubriko »Avtorji naše dežele*. Gre za štiri klavirske skladbe za solo, ki jih Je mojstrsko izvedel prof. Roberto Repini. V soboto, 22. t.m. bodo na sporedu slovenskih oddaj tržaškega radia ob 18.30 Mazzolinijeve skladbe »Beli in črni*, dalje »Kompozicija št. 3/B», «Musette» in »Shramba koles*. Vse štiri bo podal pianist Repini. ZAHTEVA SINDIKATA SLOVENSKIH SOLNIKOV VSAKI SLOVENSKI ŠOLI LASTNEGA RA VNA TEL JA! Sindikat hoče kritično obravnavati stanje na slovenskih šolah — Razpravljali so tudi o nedavnih dogodkih na trgovski šoli — Zahteva po stalni učni moči za italijanščino na klasični gimnaziji — liceju Na svoji zadnji seji. ki je bila 13. januarja, je izvršni odbor Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici, obravnaval celo vrsto vprašanj, ki zanimajo slovenske šolnike, ter življenje slovenske šole na Goriškem na splošno. »V zvezi z neljubo polemiko med ravnateljico Lojk - Simšič in prof. Marjanom Komjancem*, je rečeno v tiskovnem naročilu Sindikata slovenskih šolnikov, «SSŠ v Gorici ugotavlja, da take polemike škodujejo ugledu naše šole in da je naloga voditeljev šolskih zavodov koordinirati delo na šoli in uglaje-vati eventualne spore. Protestna nota se glasi: »Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici v zvezi z odpustitvijo gospoda Marjana Kom-janca, profesorja na slovenski trgovski šoli v Gorici, protestira, ker ravnateljica ni upoštevala mnenja profesorskega zbora, ki ie soglasno bil pripravljen sprejeti zamenjavo šolskega umika v prid kolege. Zaradi tega je prišlo do neljubega spora. Naloga ravnateljev na šolah je koordinirati delo in uglaje-vati nesoglasja*. Na omenjeni seji so člani odbora SSŠ ugotovili, da na sloveti ski gimnaziji - liceju v Gorici ni Stalnega mesta za italijanščino, kar je v nasprotju z obstoiečimi zako- Je prinesel II. vatikanski' koncil, ki «tBMIIII*MIIMIIBIBI«tllllltllllliailllllMllllllllllllltaiMIIIIIIIIIIIBIIIiailllllllllliaillllliaiMIMIIiailll**liaillt*lt*»IIIB*BB*>*IBB*B>IIIIIIIM>ll*IB>**BBBI*|l*BB>B*B*B«a*l*l|IBI|||B|1*1111** VESTI Z ONSTRAN MEJE Nad 600 študentov z Goriškega študira na univerzi v Ljubljani Na Tolminskem imajo se več sto zasebnih počitniških hišic - Ljubljanska banka širi mrežo svojih ekspozitur V tovarnah, uradih, raznih zavodih in v drugih delovnih organizacijah na Goriškem je zaposleno že več tisoč mladih strokovnjakov raznih poklicev, ki so po večini doštudirali na ljubljanski univerzi. Sestava delovnih kolektivov se je v za (kijih desetih letih povsem spremenila, saj mu ti novi kadri dajejo novo razsežnost oziroma značilnost. Ob tem naj se spomnimo težav v prvih letih po osvoboditvi, ko se je primorsko gospodarstvo razvijalo skoraj brez strokovnih moči, je pa zaradi velikega delovnega zanosa, skromnosti in požrtvovalnosti delavcev, kljub tertui doseglo velik razvoj. Po nepopolnih podatkih študira zdaj na raznih fekultetah ljubljanske univerze nad 600 mladeničev in deklet iz občin Nova Gorica, Tolmin, Ajdovščina in Idrija. Od tega števila jih je nad 300 iz novogoriške občine, ki je na Goriškem najbolj razvita in ima tudi številne nove načrte za nadaljnji razmah gospodarstva. Poudarimo naj, da študent: po večini dobivajo štipendije podjetij, ustanov ali občin, tako da je njihov študij v Ljubljani skoraj brezskrben. V kolektivih le žele, da bi študentje redno polagali izpite, da bi diplomirali v predvidenem času, ter da hi se potem čimprej zaposlili v SPOROČILO IZ RIMA Kmalu oddaja gradnje zadnjega dela avtoceste Za priključek je določenih 344 milijonov lir Minister za Javna dela Lauricel-la je poslal predsedniku goriške pokrajinske uprave dr. Chien taro liju brzojavno sporočilo, da bodo 27. januarja ob 10. uri imeli dražbeno oddajo za gradnjo priključka avto ceste Villesse — Gorica na državno cesto št. 55 z odpravo križišča. Z izvedbo tega priključka, za katerega Je predviden strošek 344 milijonov lir, bodo lahko kmalu začeli z deli še na zadnjem delu avto ceste, ki gre od Farre (pri hišah Medeot) do državne ceste Gorica — Trst pri Mirnu (št. 55) v skladu s termini načrta za gradnjo tega odseka avto ceste, ki Jo bodo na meji končno priključili na Jugoslovansko cestno omrežje, za katerega tudi že urejujejo priključek od Šempetra do meje. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODEL) VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO 1 KS i V tale XX 1UL 86-801 settembre 16/Ul Odmevi kongresa KPI Posoški komunisti so zadovoljni, ker je njihov kongres pritegnil pozornost vse Javnosti, ki Je bila o njegovem delu obveščena s podrob nim poročanjem v tukajšnjem tisku. Prav tako so zadovoljni, ker Je bil ta kongres v večji dvorani v Gorici in ker Je na kongres prišlo toliko predstavnikov strank ter organizacij z županom Martino na čela Na kongresu so delegati razpravljali o vseh vprašanjih, ki zanimajo člane KPI ter vso tukajšnjo Javnost. Precej govora je bilo o zunanji politiki in o potrebi po miroljubni politiki v naših krajih; razpravljali so o gospodarskem razvoju v naših krajih, o demokraciji in protiifašizmu. S tem v zvezi so komunisti bili mnenja, da bi bilo treba tudi pri nas izve«ti anketo I o tukajšnjem delovanju fašistov. kot Jo Je v Milanu izvedel deželni svet; pri nas naj bi se za stvar pozanimala pokrajinska uprava. Govor Je bil tudi o vprašanjih socialnega značaja. Posebno pozornost so posvetili —» o tem smo v našem listu že poročali — vprašanjem slovenske manjšine. To je vprašanje načelnosti in demokracije, ki mora obvezati vse komuniste in vse demokratične in protifašistične sile, slovenske in italijanske, dokler ne bodo ta vprašanja dokončno rešena. Kongres balinarskih društev V nedeljo je bdi v Gorici pokrajinski kongres balinarskih dru-števi ki so včlanjene v EN AL. Kongres je bil v dvorani trgovinske zbornice in mu je kot gost prisostvoval tudi predsednik občinske balinarske zveze iz Nove Gorice Marjan Golob, ki je v svojih pozdravnih besedah omenil prijateljsko sodelovanje balinarjev sosednih krajev, ki so priredili že nekaj skupnih prireditev. Poročilo o enoletnem delovanju goriške balinarske zveze je imel predsednik cav. Tubetta. V lanskem letu so imeli včlanjenih dvajset društev, članov pa 554. Imeli so 27 prireditev, katerih se je udeležilo 8.000 tekmovalcev. Število članov se iz leta v leto veča, je ugotovil cav. Tubetti, ki je ob tej priliki dobdl tudi viteški naslov. Sledilo je nagrajevanje najbolj zaslužnih članov, nakar so izvolili nov odbor goriške zveze, ki se bo sestal v Redipuglia čez nekaj dni. Večina društev deluje namreč v tržiškem okolišu. domači občini ali podjetju. Kljub tolikšnemu številu študentov pa v podjetjih še obstajajo štipendije, ki bi jih radi podelili, a ni interesentov. Mladine je torej, vsaj za nekatere poklice oziroma usmeritve, manj od možnosti, ki jih nudijo razne tovarne in občine. Zaradi pomanjkanja strokovnjakov poskušajo nekateri kolektivi dobivati nove kadre iz drugih tovarn ali ustanov, zaradi tega pa prihaja do raznih nevšečnosti, obljub A. večjih, plačah in podobno. Takšna gibanja so v bistvu odraz naglo se razvijajočega se gospodarstva 'na' Goriškem ki potrebuje zmeraj večje' število strokovnjakov. * * * V tolminski občini, ki je po naravnih lepotah in možnostih za turizem med najpomembnejšimi v Sloveniji, narašča število počitniških hiš oziroma vikendov, kot take objekte nazivajo v Jugoslaviji. Zgradili so jih privatniki iz Ljubljane, Nove Gorice, Kopra in iz drugih krajev. Sedaj je vikendov že nad sto in sicer v dolini Trente, na območju Loga pod Mangartom, v okolici Tolmina in drugod. Lastniki morajo za tako počitniško hišico plačati od 25 do 27 tisoč starih dinarjev davka na leto, vendar le v primeru, da objekt sami uporabljajo, Če pa hišico oddajajo v najem, so davčne obveznosti večje. čudno ob tem je le, da lastniki vikendov na Lokvah v novogoriški občini ne plačujejo davkov. Na nedavnem posvetu v Tolminu smo slišali, da ti Lastniki še nimajo uporabnega dovoljenja za svoje objekte in zato tudi ne morejo plačevati davkov. S čisto upravnega oziroma formalno - pravnega stališča je to morda v redu, toda kako je mogoče tako stanje opravičiti, ko je znano, da nekatere vikende na Lokvah uporabljajo že več let, njihovi lastniki pa so v glavnem posamezniki z dobrimi plačami, ki bi morebitne davčne obveznosti tudi brez težav lahko poravnali. • » * Goriška podružnica Ljubljanske banke hitro širi in utrjuje mrežo svojih poslovnih enot. Te dni je novo ekspozituro odprla v Šempetru pri Novi Gorici. Poleg te obstajajo še bančne ekspoziture v Vipavi, Ajdovščini, Tolminu in v Idriji. Že v začetku februarja bo banka odprla novi poslovni enoti v Kobaridu in Bovcu, pozneje pa še v Cerknem. Takšna mreža poslovnih enot je potrebna spričo stališča banke, da svoje posto\ anje čimbolj približa ljudem. Naj ob tem omenimo, da prek goriške enote Ljubljanske banke varčuje okoli 45 tisoč prebivalcev goriškega področja ki so ob koncu leta 1971 imeli v tej banki naloženih okoli 23 milijard starih dinarjev hranilnih vlog. Stvarni obseg hranilnih vlog pa je na Goriškem še precej večji, ker je treba upoštevati, da številni varčevalci vlagajo svoje prihranke tudi prek pošte in kmetijskih zadrug, o čemer pa ni na razpolago uradnih podatkov. Z avtom v drevo v Rubijah Včeraj dopoldne ob 11.30 so pridržali za 5 dni na zdravljenju v splošni goriški bolnišnici 19-letno Izabelo Terkuc iz Rubij St. 2, ki so Ji zdravniki ugotovili udarec na trebuhu. Dekle Je povedalo, da se Je po-škodovalo že v ponedeljek ob 13.30, ko se je peljala z očetovim fiatom 500 iz šole v Gorici domov. Na mo- stu v Rubijah pa Je avto zdrsel na poledeneli cesti ter treščil v drevo. Sprva Je menila, da ni hudega, ker pa jo Je včeraj vedno huje bolelo, se Je odločila za pregled v bolnišnici. Tudi avto Je pri trčenju utrpel precej škode. Kos v kletki žrtev požara Včeraj zjutraj ob 10.50 so pokli-eSti goriške f&stfce nirfc>iroč v Ul. del Santo 38, kjer Je v stanovanju Silvana Hvaliča začelo goreti. Poleg štedilnika v kuhinji so bila drva nakopičena preblizu ter so se vnela. Ogenj se Je razširil na pod m pohištvo ter napravil za kakih 120 tisoč lir škode, ki ni krita z zavarovalnino. Lastnik hiše je neki Tominc. Pri tem je našel smrt tudi kos, ki so ga imeli zaprtega v kletki ter se zato ni mogel rešiti. Ramo si je spahnil Včeraj so v tržiški bolnišnici pridržali na 20 dni na zdravljenju 37-letnega Silvia Pangosa iz Devina 182, ki je padel zaradi poledice ter si pri tem spahnil desno roko v ramenu. ni. Sindikat se bo pozanimal, da se krivica odpravi. V zadnjih časih, ugotavlja poročilo odbora SSŠ. da so se pojavili številni članki, ki kritično obravnavajo položaj na slovenskih šolah v Gorici. Sindikat vabi avtorje takih člankov, naj predstavijo svoje predloge vodstvu sindikata, ki je pripravljeno vzeti v pretres vse probleme v zvezi z našim šolstvom. Po obstoječih zakonih mora vsaka šola imeti svojega voditelja, ie rečeno je poročilu SSŠ. V tem pogledu je slovenska šola zapostavljena. ker nima redno nameščenih ravnateljev bodisi na srednjih, bodisi na osnovnih šolah. Imamo tudi pravico do šolskega nadzornika. Sindikat si bo prizadeval, da naša šola doseže to, kar ji priti če po zakonu. Po poročilu uradnega lista z dne 6. decembra 1971, ki objavlja zakon štev. 1074, se bodo vršili od šolskega leta 1971-72 do 30. septembra 1974 usposobljenostih izpiti za pouk na srednjih šolah Obvezno je posečanie tečajev, ki bodo trajali najmanj eno leto. Ob koncu vsakega tečaja bo kandidat opravil izpit iz predmetov, za katere se je predstavil. Izpit bo temeljil na pismeni skušnji, na ustni skušnji v zvezi s kakim argumentom, o katerem je bil govor med tečajem, in eventualno z učno prakso za profesorje, ki že poučujejo. Iz pit bo izdelal kandidat, ki bo dosegel vsai minimalno oceno 60 odstotkov. Vpis in obiskovanje tečajev bosta brezplačna. Omenjeni usposobljenostih izpiti so vatni tudi zaradi tega. ker od šolskega leta 1974-75 dalje bodo nameščeni za nedoločen čas (incarico a tempo in-determinato) le profesorji s habilitacijo. KLUB »SIMON GREGORČIČ* GORICA vabi na predavanje o temi ZAKONSKA ZAŠČITA SLOVENCEV: PAKET SKGZ Predaval bo Boris Race, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze. — Predavanje bo danes, 20. t.m. ob 20.30 na sedežu kluba, Korzo Verdi 13. GLASBENA MLADINA GORICA priredi jutri, 21. januarja ob 20.30 v dvorani Palače Attems na Trgu De Amicis KONCERT BAROČNEGA ANSAMBLA IZ TRSTA Izvajali bodo dela baročnih mojstrov Obnovite osebne izkaznice! Goriško županstvo uOvešča Javnost, da veljajo osebne izkaznice na osnovi obstoječih predpisov za dobo petih let. Zato naj tisti, katerim Je veljavnost izkaznice potek la, takoj poskrbijo za njihovo obnovitev na pristojnem občinskem u-radu. Jubilej mestnih stražnikov Mestni stražniki v Tržiču bodo v soboto 22. t. m. praznovali 40-letnico ustanovitve zbora mestnih stražnikov. Po cerkvenem obredu, ki bo ob 19. uri v Marcelliani, bodo imeli skupno večerjo v telovadnici na kateri bodo govorili o delovanju mestnih stražnikov v tem obdobju. Javni natečaj Goriška uprava razpisuje javni natečaj z izpiti za sledeča delovna mesta: 2 delovni mesti mehani-čarja. eno kurjača ter 2 mesti elek-tričarja-hidravlika. Rok za polaganje prošenj zapade 21. februarja 1972. Prizadeti lahko dobijo podrobnejša pojasnila na občinskem uradu za osebje. Is goriškega matičnega urada Dne 18. januarja so na goriški občini prijavili 2 rojstvi ter 9 smrti. Rojstvi: Milena Gerolin, Andrea Tiberio. Smrti: 80-letni Luigi Agazzi, upokojenec 83-letni Luigi Michelutti. 1 dan stara Alessia Pore ur, upokojenec 76-letni Giovanni Furlan, upokojenec 79-letni Luigi Budin, 5 dni stara Serena Rigano, hišna 58-letna Romana Hvalic poročena Cosmani. upokojenec 62-letni Leopoldo lob. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna ALESANL Ulica Carducci 12, tel. 2268. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicold dr. Olivetti. Ulica L maja 94. teL 733-28. TEČAJ MODERNIH PLESOV bo v Gorici, Verdijev korzo 13. Vpisovanje še danes. 20. januarja na sedežu SPZ v Ul. Malta 2/L tel 24-95. Podrobnejša pojasnila ob vpisa Gorica VERDI 17.00-22.00: «L’evaso». A. De-Ion in O. Piccoli. Francoski barvni film. CORSO 17.00—22.00: »Terrore al London College*. S. Kendall in F. Sin-lay: film je v barvah. MODERNISSIMO 17.15—22.00: »No! Sono vergine*, N. L. Zetha in B. Carrš; nemški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE ob 17.15: »Vertigine per iin assassino*. S. Koščina in M. Botzuffi. Kinemaskope v barvah. V1TTORIA 17.15-21.30: «Easy Rider* (libertš e paura). P. Konda in D. Hopper; film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. Iršič AZZURRO ob 17.30: »I raptus segreti di Helen*. D. Keinolds in S. Win-ters; film je v barvah. EXCELS10R 16.00—22.00: «L'evase». A. Delon in O. Piccoli. Francoski barvni film. PRINCIPE ob 17.30: «11 marebin di Dracula*. Ch. Lee in D. Watermaa Barvni film. Dlova Gorica SOČA (N. Gorica): »Malenkosti u-stvarjajo življenje*, francoski film - ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Tajni vražji agent*, italijanski barvni film — ob 18. in 20. PRVACINA: prosto. RENČE: »Divja tolpa*, ameriški barvni film — ob 19. ŠEMPAS: »Borsalino*, francoski barvni film - ob 19.30. KANAL: prosto. DESKLE: »Cervantes*, francosko- španski barvni film — ob 19.N. AMERIŠKI NAČRTI ZA BLIŽNJO BODOČNOST Določene posadke za polete Skylab Kombinirali odlet z Zemlje • Ladja - laboratorij Prvi polet bo trajal 4 tedne, druga dva po 56 dni HOUSTON, 19. - Pete Conrad in Alan Bean, ki sta poletela v vesolje in na Luno z vesoljsko ladjo »Apollo 12», bosta poveljevala prvima dvema posadkama vesoljske ladje - laboratorija «Skylab», ki jo ameriška vesoljska ustanova NASA namerava izstreliti okoli Zemlje čez obilno leto in sicer spomladi in poleti 1973. Posadki zadnje, to se pravi tretje vesoljske ladje «Sky-lab» pa bo poveljeval Gerald Carr, ki še ni bil v vesolju. Posadke teh treh znanstvenih laboratorijev, ki bodo dolgo krožili okoli Zemlje, bodo sestavljali po en poveljnik, po en pilot ter pilot-znanstvenik. Sedaj, ko so znana imena treh posadk, zadeva laboratorijev «Skylab» ni več neka daljna utvara, pač pa postaja že malone stvarnost. In to ni enostavna zadeva, kajti načrt predvideva, da bo vesoljska postaja - laboratorij z imenom «Skylab» nekai velikanskega, saj bo ladja tehtala kar 85 ton. Prvo ladjo - laboratorij te vrste bodo izstrelili, kot predvideva načrt, 30. aprila prihodnje leto. Vesoljska ladja - laboratorij «Skylab» bo pravzaprav tretji stadij ali člen rakete - velikanke Saturn 5, seveda z ustreznimi popravki. Prvo vesoljsko ladjo «Skylab» bodo pognali v vesolje brez posadke, naslednjega dne, to se pravi 1. maja pa bo raketa «Satum 1 B» odnesla v vesolje kabino vrste «a-pollo», ki jo bodo tudi temu primemo prilagodili in bo služila v znanstvene namene. S to vesoljsko ladjo pa bodo odpotovali Charles Conrad, ki bo komandant ladje. Z njim bosta letela še dr. Joseph P. Kervvin, ki je po poklicu zdravnik ter Paul J. Weitz, ki je po poklicu inženir in hkrati pilot. Ne eden ne drugi še nista bila v vesolju. Vtem ko je Conrad, ki je po poklicu mornariški kapetan, star 41 let, sta Weitz in Kervvin stara po 39 let. Med poletom pa se bosta tretji člen rakete in vesoljska ladja priključil z ladjo-laboratorijem «Skylab». Trije kozmonavti bodo s svojo prvo «Skylab» ostali v vesolju štiri tedne, to se pravi 28 dni. Drugi dve vesoljski ladji iste vrste bosta ostali v vesolju po 56 dni. Drugemu poskusu bo poveljeval Alan Bean, ki je bil s Conradom pri drugem izkrcanju na Luni. Star je 39 let in tudi on po poklicu mornariški kapetan. Alan Bean bo s svojima tovarišema odšel na pot 30. julija prihodnje leto. Pri podvigu ga bosta spremljala elektrotehnični inženir dr. Ovven K. Garriott ter znani astronavtski strokovnjak in inženir pilot Jack R. Lousma. Niti Garriott niti Lousma še nista bila v vesolju. Tretja vesoljska ladja vrste «Sky-lab» bo z istim postopkom kot prvi dve odletela na krožno pot, ki bo trajala 56 dni, 28. oktobra 1973. Njeno posadko bodo sestavljali sami novinci in sicer 39-letni Gerald P. Carr, ki je polkovnik marincev in hkrati pilot - inženir za reakcijska letala. Z njim bosta odšla na pot še dr. Edward Gibson, ki je star 35 let, ter 42-letni letalski polkovnik matematik dr. William Pogve. Na vesoljskih ladjah «Skylab» bodo skupno napravili po 53 različnih poskusov s področja medicine, astronomije, biologije in raznih drugih znanosti, hkrati pa bodo iz velikih višin opazovali Zemljo in proučevali bogastva, ki jih krije zemeljska skorja. Mislimo na bogastva v obliki mineralov in petrolejskih ali drugih ležišč. Nadalje bodo skušali proučiti najboljše življenjske pogoje pa tudi najboljše delovne razmere človeka v vesolju. Noben ameriški astronavt še ni bil namreč tako dolgo v vesolju, niti ne v tako imenovanem breztežnostnem stanju. Najdlje so doslej ostali v vesolju sovjetski kozmonavti, ki so leteli z vesoljsko ladjo «Soyuz 9», ki so ostali na poti okoli Zemlje v juniju pred dvemi leti kar 18 dni. Sicer so njihovi kolegi z ve- soljske ladje «Soyuz 11» ostali na krožni poti okoli Zemlje celo 24 dni, vendar so se zaradi okvar na ladji vrnili na Zemljo mrtvi. Ti poskusi z vesoljsko ladjo-laboratorijem «Skylab» so trije zadnji poskusi, ki jih ameriška vesoljska ustanova NASA namerava opraviti z astronavti. Sicer imajo Američani v načrtu tudi druge vesoljske poskuse, vendar so ti šele v nadaljnih načrtih in ni o njih doslej bilo še nič konkretnega sklenjeno. Kaže, da bodo ti trije poleti zadnji poleti, ki jih organizira NASA za prihodnjih pet let. Trenutno razpolaga NASA s 45 astronavti. Od teh jih je nekaj že letelo, nekateri so gotovi, da bodo leteli v prihodnjih letih, nekateri pa sploh ne pridejo na vrsto, kolikor ne pride medtem do kakih sprememb, da bi moral kak astronavt vskočiti na mesto kakega že danes določenega astronavta, ki bi moral zaradi bolezni ali iz drugih razlogov ostati na Zemlji. Štirinajst kozmonavtov bo verjetno moralo počakati na «boljše čase», ki se bodo začeli po letu 1980. NAČRTI BREMENSKEGA ZDRUŽENJA «ERN0» Nemci bodo gradili tovarne v vesolj u Ne gre za utopijo, pač pa za konkretne načrte, v katerih jih podpira vlada ■ Prvi poskusi čez 4 leta Kakor so pred dvemi dnevi poročali iz El Segunta v Kaliforniji, se je začel prevoz vesoljske ladje «Pionir F», ki bo v aprilu prihodnjega leta poletel na dve leti dolgo potovanje proti Jupitru. Vesoljske ladje «Pionir» sicer še niso pognali proti Jupitru, pač pa jo sedaj šele prevažajo proti iz-strelišču na Rtu Kennedy, od koder jo bodo izstrelili v vesolje. Kakor vidimo, se v tekmi za osvajanje vesolja Američani lotevajo tudi že samega planeta Jupitra, ki je zelo, zelo daleč od Zemlje, saj bo vesoljska ladja, kot smo rekli, potovala tja dve leti in bo pri tem opravila 1600 milijonov kilometrov dolgo pot. Zahodni Nemci so v svojih vesoljskih načrtih veliko bolj skromni, in tudi konkretni, ker jim za sedaj ni do prodiranja v globlje vesolje, pač pa bi se zadovoljili s preprostimi načrti, da bi ostali kar se da blizu Zemlje. Z druge strani pa se bodo njihovi načrti zdeli nestrokovnjaku še vedno fantastični, pa čeprav so manj fan- iiiiiiiiiuiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiin NEKAJ ŠTEVILK 0 JUGOSLOVANSKEM UVOZU Največ surovin vendar pa tudi nepotrebna šara Milijarde dinarjev za tuje žgane pijače Ko je maršal Tito lani decembra govoril o nekaterih problemih Jugoslavije, je spregovoril tudi o negativni zunanji trgovinski bilanci in ožigosal določene kroge, ki uvažajo vse, kar se jim zljubi, samo da zaslužijo. Pri tem je omenil tudi uvoz opeke in peska. Prav gotovo je predsednik Tito imel dovolj elementov, da je govoril tudi o tem, namreč o resnično preobilnem uvozu, ki ne ustreza jugoslovanskemu izvozu in jugoslovanskemu gospodarstvu, zaradi česar prihaja do razvrednotenja valute, kar logično škoduje predvsem varčnemu človeku, ki skuša prihraniti kak dinar, ki bi koristil vsemu gospodarstvu. Ob tem problemu bi se lahko podrobneje ustavili pri dveh razvrednotenjih v letiT dni, toda ta analiza bi nam ne mogla prikazati celotne slike in bi se nujno morali ustaviti le pri teoretiziranju, medtem ko se nam zdi, da je bolj zanimivo to, kaj vse Jugoslavija iz tujine uvaža in koliko uvaža. Po podatkih jugoslovanskega zveznega statističnega urada je Jugoslavija v lanskem letu uvozila največ reprodukcijskega materiala, to se pravi su-ovin in tudi polproizvodov v skupni vrednosti 3.107 milijard starih dinarjev, kar je za 14 odstotkov več kot v letu 1970. Sicer pa sodeluje reprodukcijski material v vsem jugoslovanskem uvozu kar s 63,07 odstotka. Največ so uvozili železa in jekla in sicer v vrednosti 422 milijard dinarjev, barvastih kovin za 281 milijard, prediva za 300 milijard, nafte za 200 milijard. Zelo veliko so uvozili tudi strojev in drugih reprodukcijskih sredstev in sicer za 1-023 milijard starih dinarjev. Gornje številke so velike in če je res, da gre v glavnem za uvoz reprodukcijskega materiala ter strojev in drugih stredstev, ki bodo služila bodoči povečani proizvodnji, je tudi res, da je ta uvoz često preobilen, vsekakor ne v sorazmerju s trenutnimi možnostmi, ki jih daje jugoslovansko gospodarstvo. Še bolj kritična je zadeva z jugoslovanskim uvozom potrošnega blaga, pa čeprav uvoz tega blaga sodeluje v celotnem uvozu le s 15,3 odstotka. Blaga za široko porabo so lani uvozili za 749 milijard in sicer: za h"ano, ki so jo uvozili, so plačali 260 milijard dinarjev, za kavo in začimbe so dali 70 milijard dinarjev, sadja, predvsem južnega, so uvozili za 66 milijard dinarjev, pšenice za obilnih 58 milijard dinarjev, tekstila so uvozili za 150 milijard dinarjev itd. V preteklem letu so Jugoslovani uvozili manj avtomobilov kot leto prej in sicer »komaj* 42.600 osebnih avtomobilov, za katere so plačali v tujini 68,5 milijarde starih dinarjev. Leto prej, torej 1970, so Jugoslovani uvozili 61.000 tujih avtomobilov, za katere so plačali v tujini 120 milijard dinarjev. Do tu smo navedli večje globalne številke in pri tem ugotovili, da se je uvoz avtomobilov nekoliko skrčil, da so uvozili veliko reprodukcijskega materiala in strojev, hkrati pa sind tudi videli, da gre preveč sredstev za uvoz sadja in prehrambenega blaga, ki bi ga ne bilo treba uvoziti. Toda statistični podatki govore tudi o tem, da je Jugoslavija porabila veliko tujih plačilnih sredstev za uvoz blaga, ki bi ga prav gotovo ne bilo treba uvažati oziroma bi ga lahko uvažali v mnogo manjših količinah. Za uvoz ženskih nogavic iz najlona so Jugoslovani potrošili lani nič manj kot 3 milijarde dinarjev, kar je dvakrat več kot v letu 1970. Obilni dve milijardi starih dinar-! jev so porabili za uvoz tujih parfumov in druge kozmetike, poldrugo milijardo dinarjev pa so porabili za uvoz whiskyja. Sedaj bi morali ali vsaj mogli priti na vrsto tudi podatki o opeki in pesku, toda to smo omenili že v začetku. tastični kot ameriški ali sovjetski. Kdor sledi razvoju astronavtike, bo opazil, da se sicer razvita Evropa bolj malo vključuje v tekmo med dvema velikanoma, Sovjetsko zvezo in ZDA. In vendar bi mogla Evropa glede tega kaj reči. Angleška, zahodnonemška, francoska, italijanska in tudi kaka druga tehnologija je dokaj razvita, toliko razvita, da bi mogla vsaj obilneje sodelovati z ameriško oziroma sovjetsko. Bolj malo pa je vsa ta umska in tehnična sposobnost prišla doslej do izraza. Nemci s tem niso zadovoljni. Zato so si v Bremenu ustanovili združenje za vesoljske polete, združenje, ki je znano pod imenom «Emo». Združenje je razvilo precejšnjo dejavnost in pri tem dobilo tudi oporo in pomoč od samega zveznega ministrstva za raziskovanja, ki je obljubilo bremenskemu združenju tudi prečejš-njo materialno pomoč. In kaj bremensko združenje v svojih načrtih predvideva? Rekli smo že, da ostajajo zahodni Nemci bolj pri tleh, da so bolj skromni. In vendar njihovi načrti niso majhni. Bremensko društvo načrtuje gradnjo tovarn v vesolju. Seveda ne gre za tovarne, kakršna so Kruppova ali Tyssonova podjetja, pač pa gre za primerne obrate, ki bi jih postavili na krožno potovanje okoli Zemlje. Sicer se tudi to zdi fantastično, toda Nemci predvidevajo, da bodo prve ustrezne poskuse izvedli že okoli leta 1976, okoli 1990 pa da bodo okoli Zemlje že krožile tovarne. Finančni mogotci in razne finančne družbe so se že začele zanimati za načrt. Le nestrokovnjak ob takem načrtu maje z glavo. Izvedenci vedo, da ne gre za utopijo. Vrhu tega nudi vesolje celo vrsto prednosti. Ne mislimo za prednosti glede gradnje tovarn, ker so to veliko cenejše na Zemlji, toda vrsta prednosti velja za proizvodnjo, kjer je na primer gravitacija milijonkrat manjša kot na Zemlji. V vesolju imamo nadalje tako rekoč prirodni vakuum, v vesolju imamo nizke temperature, ki jih na Zemlji skoraj ne moremo doseči. Vse to omogoča ali vsaj olajša razne procese, ki danes hudo bremenijo proizvodne stroške v tako imenovanih prirod-ndh razmerah. Razen tega se n.pr. kulture bakterij v vesolju naglo množijo in rastejo in to na veliko manjšem prostoru. V vesolju je tudi veliko lažje dobivati nekatere posebne litine, ki jih na Zemlji skoroda ne moremo izdelati. Med drugim moremo v razmerah, kakršne nudi vesolje, izdelati steklo, ki se sploh ne drobi. Še in še je teh «pred-nosti», ki jih ima vesolje pred Zemljo in ki so jih strokovnjaki združenja «ERNO» že proučili in ki jih nameravajo uveljaviti v svojih »tovarnah* v vesolju. Kakor smo že omenili, bonsko ministrstvo za razisaovanja soglaša z načrti bremenskega združenja in tudi zahodnonemška industrija je zainteresirana, da bi razni načrti ne ostali na papirju. Hkrati v Zahodni Nemčiji pravijo, da je sedaj čas, pravi trenutek, da se tudi nemška podjetnost in tehnologija vključita v tekmo za osvajanje vesolja, v konkretnem primeru pa ne za prodiranje v vesolje, pač pa za koristno uporabo tega, kar so Sovjeti in Američani teoretično in praktično že pridobili v svojem osvajanju vesolja. Samo ob sebi se razume, da ni tako lahko določene načrte prenesti iz študijskh centrov in laboratorijev v konkretno prakso, v vesolje samo. Ne smemo pa pozabiti, da so Nemci dali von Brauna in še marsikaterega drugega strokovnjaka, ki so pomagali A-meričanom, da so se uveljavili na tem pod-očju, na področju astronavtike. Vrhu tega je Zahodna Nemčija dovolj bogata, da si privošči tudi kak strošek za koristno uporabo vesolja. TOIE SVETINA 289. IHANA TRETJA KNJIGA Kadarkoli ga je zanesla pot mimo, se je ustavil pri njem. Oba sta ga rada cukala. Malo omotična sta drug drugega spovedovala brez obzirov. Župnik je bil Marka zelo vesel. Tega moža je bila škofija zaradi svobodoljubnih nazorov že pred vojno potisnila v hribe. Med hribovci pa se je tako udomačil, da ga ne bi več spravili v dolino Komandir Šali Je skrbel za zasede, Marko, Boris in Vojko pa so bili povabljeni k župniku na večerjo. Mož jim je postregel z mlekom in žganci. Prinesla jim jih Je priletna ženica ki jo je imel za kuharico. Med jedjo sta oba komisarja molčal^ in poslušala župnika, ki se je pričkal z Markom — le-temu ni šlo z jezika, zakaj so prišli, župnik Je bil njegovih let, toda nenavadno svež in dobro ohranjen. Koža se mu je rahlo svetlikala, lasje nad ušesi so se mu že belili, oči pa so mu plamenele kot sveče pred oltarjem Marije device. Vojko je primerjal njegov obraz, ki je bil podoben obrazu baročnega angela, z Markovim, ki Je bil razoran kot zemlja od granat in nemiren kot viharna noč. «Ej, vam farjem se dobro godi! Ljudi farbate in se dobro imate! Čaščeni ste, spoštovani, na zemlji imate raj in še v nebesih. Mi pa iz dneva v dan — iz vic v pekel, iz pekla v vice...» Župnik Je prevejano pogledal oba mlada fanta, kot bi premišljal, če je varno govoriti pred njima. Njuna deška, odkrita obraza sta mu bila všeč, zato je dregnil minerja v živo: «Misliš, Marko, da jih vi ne farbate?! Kaj vse obetate, česar jim ne boste dali! Bolje Je obetati ljudem raj na onem svetu kot na zemlji. Mi proglašamo svet za solzno dolino, za nesrečen kraj, kjer je greh običaj in ne izjema; človeka pa za nedovršeno, žalostno bitje, odvisno od volje boga in usode. Na zemlji raja nikoli ni bilo in ga ne bo... Ljudi strašimo s peklom, da bi bili boljših) «Nas narod uboga, ne da bi ga strašili s peklom, in nam verjame!« «Ne vem, če je to res, Marko. Mi že dva tisoč let far-bamo ljudi, kot praviš ti, pa nam še ne verjamejo. Vi ste jih pa komaj začeli, pa vam že ne verjamejo vsi in ne vsega.« «Tema dvema povej,« je pokazal Marko s kocinastim obrazom na fanta. «Jaz sem anarhist in verjamem samo v to, kar primem, in samo toliko časa, dokler držim.« župnik je bil vesel, da je spravil minerja v zadrego. Zato se je oglasil Vojko: «Mar mislite, da ne bomo izgnali Nemcev in ustvarili nove države, kot obljubljamo?« «Ne razumite me narobe. Kar se tega tiče, sem z vami, kot vsi ljudje. To se bo vse zgodilo. Toda v mislih imam vaš daljni program.« ((Brezrazredno družbo, kajne?! Mi smo trdno prepričani, da bomo spremenili svet. Mi jemljemo z božjih ramen, na katera nakladate vi, odgovornost za zablode človeka, in jemljemo usodo v svoje roke. Mi ne pridigamo: ,ne glej me, temveč me samo poslušaj!’« «Ne razumemo se. Tudi pri nas so samo nekateri taki. Vera skuša človeku pomagati živeti in premagati strah pred smrtjo.« Vojko pa ni odnehal: «Clovek ima svojo usodo sam v svojih rokah. Bogovi so umrli in sedaj se poraja novi človek. Mi ga bomo ustvarili.# ZANIMIVOST IZ ŽIVALSKEGA SVETA Ptica kormoran in njen pomen Peni ima od kormorana velikanski dobiček Nobena ptica gotovo nima tako važne ekonomske vloge kot jo ima kormoran. Po skoraj vsem svetu jih živi 26 različnih vrst, v Evropi pa jih je nekaj več kot v Franciji in na Švedskem, kjer pa kljub zaščitnim ukrepom počasi izumirajo. Prava domovina kormoranov je obala Tihega oceana v Južni Ameriki, posebno pa Peru, ki ima največje »ptičje prebivalstvo* na svetu. Takoj za Perujem je Čile. Kormorani so tipične morske ptice, so dobri plavalci »i potapljači. Srednja globina njihovih skokov znaša tri metre, opazili pa so izjemne «podvige» — tudi do 20 metrov globine. Zaradi teh sposobnosti uporabljajo na Daljnem vzhodu kormorana tudi za ribolov. Privadijo ga, da se vrne k gospodarju z ribo v kljunu. Morebitno željo po hrani preprečijo z ovratnico, ki ptici onemogoča, da bi ribo pogoltnila. Bistvena hrana morskih ptic v Peruju — in kormoranov je okoli 85 odstotkov — so inčuni, na katerih je Humboldtov tok izredno bogat in daje hrano milijonom ptic. Kormorani, pelikani in druge ptice so tu tako številni, da IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIimiHIIIII FILMSKI KROŽKI V TRSTU «Amore e rabbia» v Cappelli Underground Film «Amore e rabbia* (Italija — Francija, 1967 — 1969) je nastal iz zamisli Puccia Puccia in Piera Badalassija, Ici sta predlagala petim laičnim režiserjem, naj realizirajo vsak svojo epizodo kot sodobno razmišljanje o nekaterih odlomkih iz evangelijev. Od začetka bi bil film moral imeti naslov sVangelo ’7. Zurlinijeva epizoda pa se je potem razvila v celovečerni film vSeduto alla sua destra» in namesto nje je Belloc-chio režiral novo epizodo. Deloma se je film oddaljil od prvotne zamisli, zato so mu menjali naslov. Delo, ki ga imamo pred sabo, predstavlja popoln polom. Ne samo, da ni povezave med epizodami; tudi posamezne epizode so površne in se zdijo režirane brez vsakega zanimanja. Oglejmo si jih po vrsti. Carlo Lizzani: INDIFFERENZA. Glasba: Giovanni Fusco. To je gotovo najslabša epizoda, popolnoma zunanja. Lizzani je verjetno čutil kompleks, da je v družbi štirih mladih režiserjev in si je privoščil «moderen» filmski izraz (medtem ko je v svojih celovečernih filmih zelo tradicionalen režiser); a take «modernosti» je zmožen vsakdo, ker je le zunanja. Zgodba se zaključuje s zslavospe-vom» policiji, ki je Lizzaniju vedno posebno priljubljena. Bernardo Bertolucci: AGONIA. Izvajajo igralci Living Theatra z Julianom Beckom; nastopata tudi kritika Giulio Cesare Castello in Adriano Apra. Glasba: Giovanni Fusco. Naslov epizode bi bil moral biti sprva «11 fico infruttuoso», po istoimenski svetopisemski priliki. Igralci Living Theatra so zelo spretni. Film sam na sebi pa je daleč od ostalih Bertoluccijevih, ne samo, ker ni dosti občuten, temveč tudi v obliki, ki je navadno pri Berto-lucciju dosti boljše izdelana. Pier Paolo Pasolini: LA SE-QUENZA DEL FIORE Dl CARTA. Igra Ninetto Davoli. Glasba: Giovanni Fusco. Pasolini sam je izjavil, da mu za ta film ni veliko mar in da ga je napravil le kot eksperiment. Jean-Luc Godard: L’AMORE — L’ALLER ET RETOUR — ANDA-TA E RITORNO - DES ENFANTS PRODIGUES — DEI FIGLI PRO-DIGHI. Igrajo: Christine Gueho, Nino Castelnuovo, Catherine Jaur- (Nadaljevanje na 6. strani) zatemnijo sonce, ko vzletijo v jatah in morje se peni kadar ribarijo. Odkar kormorani živijo vzdolž perujske obale, se tu kot gnojilo uporablja guano. Proizvodnja gua-na predstavlja enega tistih naravnih ciklusov, katerega je človek dobil zastonj od narave in dovolj je da ga preveč ne izkorišča, če hoče imeti od njega koristi. V morje pade večina kormoranov, ki poginejo zaradi starosti ali zaradi vremenskih nezgod. Tu se razkrajajo in postanejo hrana mnogih mikroorganizmov, ki so sami plen inčunov. Z inčuni pa se najraje preživljajo kormorani. Na o-tokih ali na obali se tako tisočletja nabirajo odpadki, katerih se je nabralo kar kakih 50 metrov. So pa tu ugotovili tudi 2500 let stara ležišča guana. Letno se nabere od 8 do 10 centimetrov guana. To odlično gnojilo so poznali že perujski stari domačini Inki, vest o guanu pa je v Evropo prinesel španski pomorščak Vasquez de Espinosa. Včasih je bilo to visoko cenjeno gnojilo zelo važno izvozno blago. Nabiranje guana je bilo neorganizirano in « Manjše drzne špekulacije vam * zagotovite dokajšen dobiček. ” nje še ne pomeni spreobrnitve-KOZOROG (od 21.12. do 20. R pravili boste neko delo tako da vam bodo zavidali. Preveč dobri do nekega sorodnika. . VODNAR (od 21.1. do 19.2.).' tančno se držite obveznosti, k* j jih sprejeli. Presenetilo vas b° beznivo vabilo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) IzM priznanje za strokovno opravU delo. Znova boste pridobili dušc ravnovesje. Župniku je skoraj vzelo sa/po. Iz mladega fanta je dihal fanatičen žar hladne pameti brez sovraštva. Zato mu je odgovoril potrpežljivo: «Sinko, ti si še mlad. Marsikaj boš še skusil. O tem, kar danes misliš, da je prav, boš morda že jutri ugotovil, da je narobe. Tudi med vami so že ljudje in še več jih bo, ki bodo govorili eno, delali pa drugo. Tudi take boste srečali, ki mislijo, da imajo vse prav, da lahko mislijo za vse druge. Nekateri bodo hoteli nekaj doseči hitro, drugi počasi. Eni si bodo nagrabili več, kot jim bi pripadalo, in bodo poznali samo svoje pravice, ne bodo pa se zmenili za svoje dolžnosti... Pa pustiva to. Vprašam vas samo, kaj boste dali ljudem v zameno za boga, če jim ga jemljete?« «Delo jim bomo dali to vse tisto, česar sedaj nimajo,« se je oglasil Boris. «Za enako delo enako plačilo! Ne bomo jim jemali boga to ne vsiljevali nazorov. Vsak naj misli, kar hoče.« Zapletli so se v pogovor, v katerem sta Vojko to Boris spravljala v zadrego župnika ta župnik njiju. Marko pa se je krohotal vsem trem. župnik jim je napravil ganljivo pridigo o bogu ta njegovi neskončni milosti. Ko je končal, ga je Vojko vprašal: «Ali verujete, da je bog vsemogočen?« «Seveda verujem.« «Kaj mislite, ali lahko ustvari tako težak kamen, da ga sam ne bi mogel dvigniti? Ali palico z enim koncem?« Marko se je zmagoslavno zakrohotal. To vprašanje Je bil Vojko zastavil katehetu v gimnaziji. Naščuval ga je bil sosed, študent prava, ki se je že takrat ukvarjal z revolucijo; preden pa se je začelo, so ga neznanci pahnili z vlaka in je mrtev obležal ob progi. Ob vprašanju je katehet, fanatik Katoliške akcije, zardel, ga poklical pred tablo, ga zgrabil za vrat in treščil ob klavir. Potem je med smehom dijakov zapustil razred. Tudi vaški župnik ni bil pripravljen na odgovor. Zato je Vojko dodal: «Ali Je res, kar piše v svetem pismu, da brez božje vo- lje ne pade niti las z glave?« župnik je postal previdnejši. Marko se je veselo R kazal orumenele zobe to nalival žganico. Župnik se je ^ varjal, da ne smemo vsega, kar piše v svetem pismu, ^ dobesedno. ((Poslušajte, če bi bilo res, kar trdijo mnogi, potem ^ uničuje svet in človeka.« Moža so spravili v težave, kakršnih ni bil vajen * svojih hribovskih vernikih. Ko je njihov zanimivi pog°f dosegel vrhunec, je prišel Marko z besedo na dan, kot vrgel as na mizo. «Dragi prijatelj,« je dejal župniku, «zdaj se primi. stol ali za mizo, da ne boš padel vznak, ko ti bom p zakaj smo prišli.« Župnik se je začudil. ((Ničesar nimam na vesti. Ne vem, zakaj bi prišli. ^ dati vam ne morem nič, ker me redijo kmetje. Vsi ži^ od iste bere. Vi, goščarji, to mi, župniki.« «Mi smo prišli ubit tvojo skledo.« «Zdaj te pa sploh ne razumem, Marko.« «No, ti bom pa povedal po domače: cerkev bomo po Mvoi„^(,ru8ega z lestvice, ekipo iOT nne- Sodnik Zadro, ki Je po je'11 5kih eznan v domačih košarkar- H; j °®'h, jih je »skuhal* na ure-M Je igralcem vsemogo- korakov, do osebnih napak Mladinska košarka: Lloyd -*• Bor To pa zato, ker bo ekipa Interja zaposlena na turneji v Avstriji. IZIDI Inter 1904 — Italsider 71:11 SABA — Servolana 48:30 Juventus — Bor 61:50 LESTVICA Inter 1904 20 Servolana 16 Bor in Italsider 12 SABA 8 LLoyd 6 Juventus 4 Cianocolori p PRIHODNJE KOLO (23.1.) Llbyr- SABA ■ ■■“’*■ Italsider Cianocolori „ „ . Servotann — Juventus wm~' Bor - Inter 1904 (25. 1.) PRVENSTVO «POMLAD# «Tekmio proti Splhgnu,* pravi trener Tavčar, «smo zgubili, še preden srno začeli igrati. V naših vrstah so manjkali kar štirje standardni igralci. Res preveč, da bi lahko upali kaj več kot na poraz.* «Sicer pa si odkril režiserja . . «Misliš na Marka Sosiča?* V nedeljo je res dobro vodil igro naše ekipe in je tudi dosegel 12 točk. Kljub temu pa seveda nismo mogli preprečiti visokega poraza.* IZIDI Arte — Ardita 88:19 Polet — Splugen 39:101 Italsider — Ricreatori 64:57 POM - Lloyd 45:68 LESTVICA SplUgen in Lloyd 18 Arte 16 POM 12 Italsider 8 Ricreatori 4 Ardita 2 Polet 0 PRIHODNJE KOLO (22. 1.) Ardita — SpiUgen Brau POM - Polet (17.30) Uoyd — Italsider Ricreatori — Arte (23. 1.) MLADINKE Mladinke Poleta so v nedeljo po čivale, ker se je zaključil prvi del prvenstva. V nedeljo pa bodo openske košarkarice igrale na domačem igrišču proti ekipi Interciub. PRIHODNJE KOLO (23. 1.) Polet — Interciub (11.00) SABA — Oalza Bloch Italcantieri — Julia MINIBASKET Kot je znano, so zaradi slabega vremena začasno prekinili prvenstvo v minibaskebu za veliko nagrado Coca Cola. Trenutno se še ne ve, kdaj se bo prvenstvo nadaljevalo. Košarkarska zveza, ki ima sedež v Gorici je javila, da bo v petek v Trstu seja zaradi sprememb v prvenstvu dečkov. Zveza je namreč (se ne ve kako) kar prezrla ekipo Servolane, ki je pravočasno vložila prošnjo za vpis v to prvenstvo. Ker so napako ugotovili, so to ekipo naknadno vključili v prvenstvo. Zdaj bo treba spremeniti celoten spored. Žal, pa so vključili Servo-lano prav v skupino, kjer nastopa tudi Bor. b. 1. NOGOMET V 3. amaterski nogometni ligi je S. Lorenzo premagal Sovodnje z 1:0, med naraščajniki pa je S. Can-zian odpravil Sovodnje s 3:2. V GRINDELWALDU Slalom: L Laitorgae GRINDELVVALD, 19. — Britt Lafforgue, 23-fetna Francozinja, ki se .je uveljavila že v Badgasteinu, je danes zmagala v slalomu tudi v Grindehvaldu. LESTVICA Britt Lafforgue (Fr.) 89”50 Monika Kaserer (Av.) 90”89 Barbara Cochran (ZDA) 90”99 Daniele Debemard (Fr.) 91 ”32 Florence Steurer (Fr.) 91”45 Annie Famose (Fr.) 92”65 Marilyn Cochran (ZDA) 92”75 Palema Behr (Z. Nem.) 93”11 LESTVICA KOMBINACIJE Monika Kaserer (Av.) 24,92 Florence Steurer (Fr.) 31,36 Isabelle Mir (Fr.) 33,24 Danielle Debernard (Fr ) 34,00 Marilyn Cochran (ZDA) 40,42 LESTVICA SLALOMA ZA SVETOVNI POKAL 1. Francoise Mačehi 70 2. Britt Lafforgue 50 3. Rosi Mittermaier 40 4. Monika Kaserer in Daniele Debernard 37 LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL 1. Francoise Mačehi (Fr.) 187 2. Annemarie Proll (Av.) 178 3. Isabelle Mir (Fr.) 62 4. Jacqueline Rouvier (Fr.) 60 5. Marie Therese Nadig (Švd.) 56 6. Rosi Mittermaier (Z. Nem.) 52 7. Britt Lafforgue (Fr.) 50 8. Monika Kaserer (Av.) 50 9. Michele Jacot (Fr.) 45 10. Wiltrud Drexel (Av.) 37 10. Daniele Debernard (Fr.) 37 EKIPNA LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL (moški in ženske) 1. Francija 693, 2. Avstrija 499, 3. Švica 293, 4. ZDA 138, 5. Ž. Nemčija 116, 6. Italija 66. Prva letošnja zmaga Thonija BRUNECK, 19. - Italijanski reprezentant Gustav Thoni si je danes z zmago v veleslalomu zagotovil svoje prvo mesto v letošnji sezoni. Lestvica veleslaloma: 1. Gustav Thoni (It.) 2’12”21 2. Reinhard Tritscher (Av.) in Wemer Bleiner (Av. 2’ 12”69 4. David Zvvilling (Av.) 2T2"75 5. Andrzej Bachleda (Pol.) 2’12”76 6. Eberhard Schmalzl (It.) 2’12”80 7. Alfred Hagn (Z. Nem.) 2T2”90 8. Werner Mattle (Švi.) 2T3”39 9. Max Rieger (Z. Nem.) 2’14”09 10. Josef Pechtl (Av.) 2T4”10 TEDENSKI PREGLED AMATERSKIH NOGOMETNIH PRVENSTEV Ves izkupiček za Zarjo in Vesno 2. AMATERSKA LIGA V prvem povratnem kolu ni pri- , - - , , . .. šlo do presenetljivih izidov in zato stvo. V drugem delu je Križanom I bolj organizirano od domačinov in I v prvem polčasu je prišla v vod- ni smo zabeležili večjih sprememb na lestvici. ZARJA Bazovci so končno po osmih nedeljah prišli do zmage. Zarja je bila v gosteh enajsterice Inter S. Sabba, ki je nujno rabila točke, toda «rdeče-beli» so Tržačanom prekrižali račune in s tem potrdili, da lahko upravičeno računajo na obstanek v ligi. BREG Brežani so v nedeljo morda kot še nikoli, zgubili priložnost za zmago (katero iščejo že devet nedelj). Vodili so z 2:1 in kazalo je, da s to prednostjo niso preveč zadovoljni. Pritisnili so tudi z branilci. Enajsterica CRDA je seveda to taktično izkoristila ter je sedem minut pred koncem izenačila. Za trenerja Kozino je to že četrti zaporedni remi, kar pomeni, da pod njegovim vodstvom, čeprav ekipa še ni zmagala, ni niti še zgubila. VESNA Križani so se v nedeljo vrnili iz Štarancana z dvema dragocenima točkama v žepu. Vesna je igrala ■iiiiiiiiifiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininniiiiiiijuijiiiiianiiiiiiuiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TEDENSKI PREGLED ODBOJKARSKIH PRVENSTEV Naše ekipe bodo morale igrati bolje Tudi pretekli konec tedna za naše odbojkarske ligaše ni bil nič bolj uspešen kot pretekli. Spet je bila dosežena samo ena zmaga in to zmaga Brega v derbiju z Borom. Poleg deklet Bora, so to pot ostali praznih rok še fantje «plavih* ter Kras in Sokol. MOŠKA B LIGA Odbojkarji Bora v taki zasedbi, kot so odpotovali v Forli preteklo soboto res niso mogli prekiniti dolge serije neuspešnih nastopov. Kljub odsotnosti Orla, Plesničarja, Pucke in Starca, so Tržačani zaigrali več kot zadovoljivo in poraz s 3:2 je vreden prav toliko kot zmaga v drugih okoliščinah. Morda prav sobotni nastop pomeni za Bor konec «suhega» obdobja, ker je bil poraz v Forliju že šesti zaporedoma. Tako dolge neprekinjene serije neuspehov pa slovenski odbojkarji niso zabeležili odkar igrajo v drugi ligi. To je obenem tudi cfpozprilo, da je ubrana pot in neresnost nekaterih odbojkarjev že presegla mero dopustnosti. Vsaka najmanjša neresnost bo odslej nevarna. Trenutno deveto mesto ni najlepše spričevalo za naše fante, saj sodijo po kakovosti Borovi odbojkarji višje pa ne v družbo z Intrepido in Celano ter drugimi štirimi šestericami, ki imajo trenutno enak izkupiček. REZULTATI 11. KOLA Intrepida — Bor 3:2 Čelana — Olimpia 3:2 CUS Turin - Gritti 3:0 Ferroni — La Torre 3:2 SPEM — Unipol 3:0 Alessandiria je v tem kolu počivala in ima tako odigrano eno tekmo manj. Lestvica: CUS Turin 22; Alessan-dria in SPEM 18; Gritti 12; Ferroni, Unipol, La Torre, Olimpia in Bor 8; Intrepida 6; Čelana 4. Prihodnje kolo; Bor - Čelana, U-nipol - Intrepida, Gritti - Ferroni, črti. Brežamkam, ki so tudi odigrale I slabši nasprotnik samo v prvem eno slabših tekem, pa pot do zma ge ni bila težka, ker niso na drugi strani naletele na pričakovan odpor. Ni to prvič, da Tržačanke proti Bregu zaigrajo slabo, pa čeprav se jim je v nedeljo ponudila lepa priložnost za osvojitev točk, ker je Breg to srečanje odigral brez Sedmakove, Klabjanova pa je igrala po vrhu še z vročino. Sokol je proti vodeči šesterici Li-bertasa iz Brescie zapustil areno poražen, toda z dvignjeno glavo. Mlade Nabrežinke so ob tej priliki odigrale letošnjo najlepšo tekmo. Po vsej verjetnosti je bilo odločilno za poraz samo pomanjkanje izkustva. Po porazu Bora sta sedaj na vrhu Primavera Marzotto in Liber-tas Brescia. Njima sledita Vignoni in Bor z dvema točkama manj. Po nedeljskem porazu je Bor zdrsnil za dve mesti nižje. Breg je trenutno peti in obenem na meji kandidatov za nazadovanje. Trije že povsem gotovi kandidati za selitev v nižjo ligo so OMA, Sokol in CUS Padova. Pretekli teden smo zapisali, da je položaj Sokola kritičen, daines pa moramo žal ugotoviti, da je praktično nerešljiv. REZULTATI 6. KOLA Primavera Marzotto — OMA 3:0 Bor — Breg 1:3 Vignoni Cott. — CUS Padova 3:0 Sokol — Lib. Brescia 1:3 LESTVICA Prim. Marzotto Lib. Brescia Vignoni Bor Breg OMA Sokol CUS Padova 16 15 16 13 13 9 6 6 Olimpia sandiria. SPEM, La Torre - Ales- ŽENSKA B LIGA V šestem kolu druge lige članic je vladalo največje zanimanje v B skupini za domači derbi med Borom in Bregom. Samo srečanje teh velikih pričakovanj ni izpolnilo, ker je to bila ena dokaj poprečnih iger in borovke so v tej negativnosti vidno prednjačile. Za spoznanje boljši je bil le prvi niz, v nadaljevanju pa je Bor odpovedal na vsej Prihodnje 7. kolo: Libertas Brescia - Primavera Marzotto, CUS Padova - Sokol, Breg - Vignoni, OMA - Bor. MOŠKA C LIGA V prvem delu prvenstvenih nastopov Krasa razpored tekem ni bil najbolj naklonjen. Od šestih nastopov je štiri odigral kot gost. Za nameček pa so Kraševci v letošnjih gostovanjih igrali izredno slabo in daleč od realnih možnosti. Prav tako je bilo v soboto v Tre-visu proti domači šesterki DalTAc-quu. Kras se je vrnil brez osvojenega seta in ta rezultat je vse več kot realna slika razpletov dogodkov na igrišču. Zgomioani so bili nizu. V ostalih dveh pa so morali položiti orožje prav na koncu, čeprav so bili stalno v vodstvu. Ponovile so se stare napake in tako je bil četrti zaporedni poraz praktično neizbežen. Libertas Trst in Mestre sta po predzadnjem kolu prvega dela prvenstvo na vrhu lestvice. Za presenečenje je poskrbela šesterica iz Mester z zmago nad Libertasom, kar sredi Padove. Kras, gasilci Cal-dini in Goriziana pa imajo štiri točke. Njima sledi še najslabša šesterica, Merano, ki je še vedno praznih rok. REZULTATI 6. KOLA Libertas Padova — Mestre 2:3 Dall’Acqua — Kras 3:0 Goriziana — Merano 3:2 Libertas Trst — Caldini 3:0 Lestvica: Libertas Trst in Mestre 10; Libertas Padova in Dall’Acqua 8; Kras, Caldini in UG Goriziana 4; Merano 0. Prihodnje 7. kolo: Merano - Libertas Trst, Kras - Goriziana, Mestre - Dall’Acqua, Caldini - Libertas Padova. MOŠKA A LIGA Odbojkarji ekipe ARC Linea so dosegli prvo letošnjo čisto zmago. Kljub temu uspehu pa Tržačani še niso izven nevarnosti, ker v nadaljevanju nimajo kaj prida ugoden koledar. Doma bodo igrali samo z enim neposrednim tekmecem za izpad, z milanskim CUS. Ostalima dvema, Garganu in retrarci pa odhajajo v goste. Tudi zmaga nad Milančani bo gotovo brez haska, saj je ta šesterica z eno nogo že v nižji ligi. Zgornji del lestvice dobiva vse bolj jasno podobo. Ruini in Panini imata vse večji in obenem nedosegljiv naskok. Kandidatov za nazadovanje pa je kar pet. Rezultati 12. kola: Panini — CUS Milan 3:1, CUS Parma — Baby Brummel 3:1, ARC Linea — Minelli 3:0, Casadio — Lubiam Virtus 3:2, Gargano — Ruini 0:3, Petrarca — CUS Catania 1:3. Lestvica: Ruini 24; Panini 22; CUS Parma 18; Lubiam Virtus 16; Casadio 12; CUS Catania in Baby Brummel 10; ARC Linea in Minelli 8; Petrarca in Gargano 6; CUS Milan 4. V prihodnjem 13. kolu igra ARC Linea v Bologni proti Lubiam Virtus. ŽENSKA A LIGA Odbojkarice I. lige so z 9. kolom končale prvo polovico prvenstvenih nastopov. Obe šesterki naše dežele sta bili tudi ob tej priložnosti poraženi. Casagrande je v M odeni odvzel vodeči ekipi Fini en set. AGI iz Gorice pa je podlegel zadnji šesterki na lestvici CS Firence. S tem porazom so Goričamke zapravile verjetno poslednjo ugodno priložnost, da bd se rešile dna lestvice. Za CS Firence je ta zmaga samo prestižnega značaja medtem ko je za AGI ta poraz dokaj slabo spričevalo, saj so njegove sobotne nasprotnice v vseh dosedanjih osmih nastopih bile gladko poražene in niso uspele osvojiti niti enega seta. Rezultati 9. kola: Cogne — Con-fit 3:0, Bartoli La Torre - CUS Parma 3:2, CS Firence — AGI Gorica 3:2, Fini — Casagrande 3:1, Presolana — Coma Mobili Cabassi 3:1. Zaostala tekma 8. kola: CUS Parma - Cogne 3:1. ,W Lestvica: Fini 18; Bartoli La Torre 16. CUS Parma 14; Cogne 12; Casagrande 10; Confit 8; Presolana 6; AGI Gorica 2; CS Firence 2. Prihodnje 10. kolo: Presolana Casagrande, Cogne - AGI Gorica. < G. F. uspelo obraniti gol razlike in s tem dragoceno zmago. JUVENTINA Kot je bilo predvideno, ni niti Juventini uspelo prekrižati računov razigrani enajsterici S. Micheleja. Štandrežci so morda bili enakovreden nasprotnik le v prvem delu igre. V nadaljevanju pa sta dva banalna gola odločila srečanje, v katerem so gostje še enkrat potrdili premoč nad ostalimi ekipami te skupine. IZIDI Libertas — Flamdnio 0:0 Muggesana — S. Anna 1:0 Inter S. Sabba — Zarja 0:1 Breg — CRDA 2:2 CMM — Aurisina 5:1 Juventina — S. Michele 0:2 Staranzamo — Vesna 0:1 LESTVICA S. Michele 28 CMM 22 Flaminio 17, Muggesana 16 Vesna, Aurisina in Zarja 15 Breg 13 Libertas in Juventina 12 Inter S. Sabba in S. Anna 10 CRDA 6 Staranzano 5 PRIHODNJE KOLO Vesna — Libertas Flaminio — Juventina S. Michele — Muggesana S. Anna - CMM Zarja — Breg Aurisina — Inter S. Sabba CRDA — Staranzano 3. AMATERSKA LIGA skupina N Odigrali so zadnje kolo, v katerem je prišlo le do enega presenetljivega izida. Enajsterica Por-tuale je postala zimski prvak te skupine. Tekme med Primorcem in Giarizzolami niso odigrali zaradi na pake federacije pri sestavljanju urnika. IZIDI ACEGAT — Liber. S. Marco 0:1 Devin — CMM B 0:2 Cartimavo — Bar Veneto 3:0 KOŠARKA V tekmi za pokal evropskih žen skih košarkarskih prvakinj je Sarajevu GEAS (Italijal premagal Željezničarja s 66 65 (22 28) V istem tekmovanju za moške je v Splitu domača Jugoplastika premagala Panathinaikos z 78:63 (46:39); v tekmovanju za pokal po kalnih prvakov pa je v Beogradu Crvena zvezda odpravila AEK (Grčija) s 100:63. V drugem kolu četrtfinalnega tek movanja za pokal evropskih košarkarskih prvakov Je na Dunaju Ignis Varese odpravil avstrijsko peterko Radio Koch s 93:71 (41:35). BOB ST. MORITZ, 19. - Lestvica ropskega prvenstva v štirisedež-nem bobu je po prvem dnevu in po dveh vožnjah taka: 1. Zah. Nemčija 1 2'23"91 2. Švica 3 2’29”51 3. Avstrija 1 2'29"88 4. Zah. Nemčija 3 2’29”96 5. Francija 1 2\30”05 10. Italija 1 2'31”52 Roianese — Viani Primorec — Giarizzole 1:1 (neod.) LESTVICA Portuale 17 Cartimavo 16 Devin 15 Giarizzole in Libertas S. Marco 12 CMM B 11 Primorec 9 Aeegat in Roianese - 6 Bar Veneto 3 ..Via« .1 PRIHODNJE KOLO Libertas S. Marco — Devin Roianese — Cartimavo Primorec — Portuale Bar Veneto — Viani CMM B — Giarizzole Skupina O Prav v zadnjem kolu je padla odločitev: naslov zimskega prvaka je osvojila enajsterica Primorja. OLIMPIJA Olimpija je doživela še en poraz in to šesti v tem prvenstvu. Razpoloženje igralcev je precej slabo. Vseeno pa imajo trener in voditelji kluba zaupanje v enajsterico, ki je tudi v nedeljo pokazala svojo hibo v zaključevanju. PRIMORJE Prosečani so zaigrali proti De-macoriju res odlično. Povedli so prvem polčasu, ko so igrali z bur-jo v hrbet. V nadaljevanju pa se niso le branili, temveč so s protinapadi še povečali svojo prednost. Z zmago je Primorje osvojilo prvo mesto, katerega bo pa moralo vestno braniti. UNION Podlonjerci so iztrgali dragoceno točko proti Virtusu. Srečanje je bilo na precej nizki tehnični ravni, za kar nosi delno krivdo močan veter, ki je oviral potek tekme. IZIDI Demacori — Primorje 1:3 India — libertas Barkovlje 0:1 Union — Virtus 0:0 Olimpija — Esperia 1:2 Libertas Rocoi - COOP 2:2 LESTVICA Primorje 18 Demacori 16 Libertas Barkovlje in Libertas Prosek 14 Esperia 12 Libertas Rocoi 10 Virtus 7 Olimpija in Union 6 COOP 4 India 3 PRIHODNJE KOLO India — Demacori Libertas Barkovlje — Union Libertas Prosek — Olimpjja libertas Rocoi — Primorje Virtus - COOP B. R. OBVESTILA ŠD POLET organizira začetniški tečaj za igranje šaha, ki ga bo vodil šahovski mojster dr. Božo Filipovič. Tečaj Je namenjen tako mladim kot odraslim. Interesenti naj se zglasijo v soboto, 22. januarja 1972 ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer se bomo pomenili o podrobnosti. Kdor ima šahovnico, naj Jo prinese s sabo. • • * Na Opčinah pripravlja ŠD »Polet* ustanovitev šahovske sekcije. Sekcijo bo vodil šahovski mojster dr. Božo Filipovič. Prvi sestanek šahistov bo v soboto, 22. januarja 1972 ob 20.30 v novi dvorani gostilne Veto na Opčinah, kjer bo mojster Filipovič odigral simultanko. »Polet* vabi vse šahiste, da pri-neso s sabo šahovnice in se prijavijo za simultanko. Po njej bo sestanek, kjer se bomo pogovorili o delovanju šahovske sekcije. • » • Odbor ŠD »Polet* obvešča svoje člane, da bo redni letni občni zbor v soboto, 29. januarja 1972 ob 20. uri v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Na dnevnem redu so poročila, razprava in izvolitev novega odbora. * * * ŠD Polet priredi v nedeljo, 23. januarja, avtobusni izlet r Trbiž in Sv. Anton. Odhod z Opčin (pekarna Čok) ob 7. uri. (fena 1400 lir. Družine imajo popust. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška ulica 18, telefon 212-136 do četrtka. * # # SPDT organizira v Sv. Antonu pri Trbižu 2. ciklus smučarskega tečaja za mladince izpod 16. leta. Tečaj bo trajal 3 nedelje: 23. in 30. januarja ter 7. februarja. Cene: 7.00flk (3-krat prevoz in tečaj* 3.000 (3-krat tečaj) 9.000 (3-krat prevoz in tečaj, izkaznica FISI in značka smučarske šole) 4.000 (abonma za 3 prevoze). Predviden je tečaj za začetnike. Ob vpisu je treba poravnati celotno vpisnino. Navesti je treba rojstne podatke in kraj vstopa na avtobus V primeru zadostnega števila tečajnikov in izletnikov je predviden tudi avtobus za Dolino, Boljunec itd. Zato je vpisovanje tudi pri zastopnikih ŠD Breg, nato pa v Ul. Geppa za celotno skupino. Za ostale je vpisovanje v Trstu, Ul Geppa 9/II, do četrtka, 20. januarja zjutraj. • • • SPDT organizira v nedeljo, 13. februarja za vse članske kategorije (od letnika 1958 in starejše) ter 13. in 20. februarja za mladinske kategorije (letniki 1959, 1960, 1961 in mlajše): TRENING ZA 6. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE z učitelji trbiške smučarske šole. Članske kategorije bodo trenirale v Žabnicah kjer bodo na «pi-std dell’angelo» tekmovanja. Trening z vratci! Cena 2.000 lir s prevozom. Mladinske kategorije bodo z vratci trenirale v Sv. Antonu, kjer bodo tudi tekmovanja Cena: 3.600 lir s prevozom. ■pi1 se ,~uPndk je odhitel v klet in prinesel žganja. Razgovor DUstto Zavl®kel pozno v noč. Boris in Vojko sta odšla ta ju 8&I0na’ °ba rdeča od pijače in od solz. Do jutra sta našla o«tai T18110 rešitev: Marko je izvršil povelje, župniku pa je t^čn je cerkvi odstrelil samo vrh zvonika, tako na- da se je zvrnil na livado in je cerkvena ladja ostala *uPtiivQtiovana- Na vprašanje, kaj sta se še pomenila z '’ je Marko dejal Vojku in Borisu: «To je vojna je prst na usta in belo zavil oči. KoJ^Phna sivina meglenih jezikov je polzela s pobočij bosti *ava bruhajočega vulkana. S svojo morečo enolič-ki " Je zalila dolino. Nebo Je izginilo v gmotah oblakov, ». s® zgnetli kot čreda, pripravljena na zakol. jjPrju Wolfu je zdrsnil pogled z neba na tla, kjer je liltp ^ rlintrideset kupov sveže skopane prsti ta prav to-^ 80 zevale kot lačna žrela nenasitnih živali. Ob . je stal polkovnik Perst, tog kot leden steber, malo Pa v okamneli, ponosni drži oficirji njegovega štaba, 4 JS,tva Policije ta drugih. Tu je bil tudi stotnik Vogt ta ditjj al° naprej major von Gom, poročnik Hartwlok, v sre-pPa Predstavniki štaba za uničevanje band. W'dojeni so bili v obliki podkve. Tam, kjer je bila krst &V ^Prtat, je na robu izkopanih jam ležalo štiriintrideset ^'Pogrnjenih z rdečimi zastavami s črnim kljukastim So T0 so bili pripadniki policijskih esesovskih enot, ki PSdid v zadnjih dneh v škofjeloškem hribovju v bojih s gansko divizijo. ^ ‘Blagor njim, ki so jih našli in bodo deležni vsaj čast-Ista Pokopa, njihovi svojci pa bodo dobili obvestilo, kje Vjjj nJihove kosti. Mnogi drugi pa bodo strohneli v gozdo-nikdar ne bo nihče vedel zanje, njihove kosti bo raz-^ kčna zverjad,# si je mislil major Wolf. Opazoval je vitke može častne straže. Obraze so imeli resne kot britev, ndita trenili niso z očmi, ko jih je šibal leden veter z drobnimi kapljicami, že tretje leto je na tem mestu prisostvoval mnogim pogrebom in komemoracijam. To je bilo pokopališče junakov na robu starega industrijskega mesta, kamor so z vseh štirih dolin vozili mrtve pripadnike policijskih enot, medtem ko so vojaške enote, ki so prišle od drugod ali so se tod ustavile, jemale svoje mrliče s seboj. Leto za letom se je razširjala planjava belo črnih križev v obliki železnega križca časti, simbola, za katerega so v neštetih vojnah Nemčije umirali milijoni. Major Wolf ni mar ral pogrebov ta žalostink. Pravzaprav ni maral ničesar, kar bi ga kakorkoli spominjalo na smrt. Preveč Je bilo v njem življenja, želje po tveganju ta pustolovskega duha, da bi se sprijaznil s tem, da bo moral tudi on nekoč umreti. Črne jame, mastna zemlja in golo kamenje, preperele kosti, piš vetra in beli obrazi brez strasti — ves ta odvratni prizor mu je zbujal neprijetne občutke... Besede govornika, ki je poveličeval Junaštvo nemških vojakov, so bežale mimo njega kakor listje, ki ga je trgal veter. «... Človek Je rojen za smrt, življenje posameznika pripada samo veliki skupnosti...,# je odmevalo po pokopališču. Godba je zaigrala žalosttako. Melodija se je pogrezala v vodnjak njegove osamljene duše. Nenadoma je postal mehak in grenko mu je bilo pri srcu. Zorni kot njegovega pogleda je bila zastrta ravnina sivine, kjer so se v geometričnem redu vrstili križi ta izginjali na obe strani v neskončne razsežnosti. Nekaj sto bi jih lahko naštel. In kdo ve, koliko trupel trohni po gozdovih? «...Velika Nemčija, vračamo ti življenja, M si nam jih dala. Naši grobovi so meja tvojih ozemelj; kjer smo sejali svojo kri, bodo naši sinovi želi pšenico zmage...» Njegov duhovni pogled je otipaval brezno večnosti. In na robu, kjer se je začenjala praznota, so bile te besede brez pravega smisla Za ideje blaznih ljudi brez potrebe gi-nejo milijoni Cma računica črnih duš... Navadna utvara, slepilo... Kakšna tragikomedija za navaden rop! Nemčija bi lahko s svojo ekonomsko močjo, pametjo ta pridnostjo reševala svet, namesto da ga spreminja v ruševine Zakaj smo sprti z ljudmi, s katerimi bi lahko sodelovali? življenjski prostor, dim v vetru, razkol osvajalnih duhov... Do neskončnosti se lahko narodi preganjajo z enega konca planeta na drugega, saj je zemlja okrogla! V turobno sivino je zadonela pesem, ki ga Je vedno ganila. Deutschland, Vaterland, deine Sdhne... Du wirst bleiben Land, wir vergehen,.. Grude prsti so zamolklo padale po krstah. Stisnilo ga je pri srcu in obšla ga je žalost, ko da pokopujejo vso Nemčijo. «žalostno, toda resnično. Treba se bo sprijazniti s tem, da propadamo — sdoer počasi, toda gotovo — in da si nihče ne upa tega povedati na glas. Toda — ali imajo voditelji prav ah ne?.,. Branil bo interese nemškega naroda, kot mu veleva vest, ne pa tako, kot mu naročajo nadrejeni! Sicer mora narod slej ali prej dojeti, kaj je prav in kaj Je neumno. Živel bo naprej, tudi če Nemčija izguba to vsiljeno vojno!# «Usoda naroda ne leži le v njegovi lastni moči, kot je zapihal Moltke. Predvsem leži v njegovi pameti ta v občutku za mero, je dodal. Nam, Nemcem ne preostaja moči. Pameti ta srca pa nam primanjkuje. Saj nd čudno, ko je ftthrer izgnal iz dežele ljudi, ki so velikani duha — zdaj se z njimi okoriščajo drugi narodi — oblast pa je prepustil obsedencem in fanatikom vseh vrst...» Nesrečni nemški duh! Kaj vse je ustvaril ta kaj uničil! Evropa je polna ravnin z belimi križi, razrušenih mest, mrtvih vasi ta praznih duš pred velikim vprašanjem bodočnosti. «... kadar gre za rešitev domovine, ni za nikogar nobene pravice, temveč so samo dolžnosti... ’» je slišal govornikov glas. Kakšne dolžnosti? je pomislil Wolf. Kdo pa ve, kaj je za narod koristno ta kaj pogubno. Najbolje bi bilo, ko bd pobili polovico zalednih podgan, ki izkoriščajo strankine zveze, podijo ljudi v smrt ta kot papagaji ponavljajo slaboumna gesla politikov. Pesem je izzvenela v sivino, grenkoba pa je ostala. O, Nemčija, kakšna razvalina postajaš! Kako klavrn brlog si! In kako lažna, navidezna je tvoja veličina Elitna četa policijskega polka TODT je stala pripravlja na pod poveljstvom poročnika BOnkeja, da Izstreli častno salvo. Wolf se je zazrl v Bčnkejev obraz. Polovico mu ga je prekrivala brazgotina. Razcefrala mu ga Je mina s plastično operacijo so rešili, kar se je dalo. Dopust mu je zasekal novo rano v dušo: ženska, ki ga je hodila obletavat tudi v te kraje, se ga je prestrašila, namesto da bi se ga razveselila. Zaroka se je razdrla v nekaj dneh. Med družinami je vzplamtelo sovraštvo, sprožil se je plaz očitkov. Ta bedna ženska ga je zapustila, ko je bil žrtvoval skoraj vse, in ga zavrgla kot ponošen površnik. Marsikaj je izvedel o njej. Privoščil si jo je vsak, kdor je utegnil — prijatelji so se šalili, da je šlo čeznjo vse razen ruskega tanka T 34. Stopil je pred četo in poveljeval z ledenim glasom. Trikrat Je odjeknila salva pod sivi obok neba ostro in strnjeno, kot bi sprožil en sam strel. Major Wolf sd je mislil: ko bd poročnik zaukazal, naj pomerijo v oficirski zbor in ubijejo vsakega četrtega, ne bi zagrešil nobene napake. Tu so vsi zbrani, oimmnaij v zadnji stopnji žalosti nad mrtvimi sotrpini. Poznal je vse. Zanje je vodil kartoteke. Kako lepe čednosti so se zbirale tam notri! Kakšno zanimanje za sočloveka! Trudijo se, da drug drugemu polnijo kartice, da so na tekočem o vsel* kako so se povampirili, odkar nd generala. Spomnil se je nanj. Mož mu je večkrat pisal in vedno je obetal čistko. Is-vedla jo bosta takoj, ko se bo vrnil. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnic« GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprav« TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnin« za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 20. januarja 1972 I 3 270/] Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-— «ADIT. - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 2°' Oglasi Za vsak mm v viSini enega stolpce: trgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali og|,! 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaic <*J upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socie*š Pubblicitš Italisn* j. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala In tiska ZT1 PO NEMIRIH IN IZGREDIH ČRNCEV V GWELU Rodezijska vlada aretirala bivšega predsednika vlade Todda so aretirali s hčerko, ker ^domnevno predstavljata nevarnost za varnost in mir v driavi» - Laburisti napadajo Heathovo politiko SALISBURY, 19. — Rodezijska policija je včeraj are turna bivšega roaezijsaega premiera neginaida o., Gartielda ioada in njegovo hčerko Juditn pod obtožno, cia »predstavljata domnevno nevarnost za oustoj javnega reda v Rodeziji*. Aretacija je sledila silnemu izbruhu nezadovoljstva rodezijskih državljanov čm-saega porekla, ki so včeraj manifestirali po ulicah mesta Gwelo in njegovih predmestij Monomotapi in jVikobi. Policijsko nasuje je zahtevalo eno človeško žrtev m več ranjenih s strelnim orožjem. Kazno je, da je rouezijska policija aretirala 63-ietnega Todda in njegovo 28-letno hčerko Juditn, ker sta oba znana nasprotnnca sporazuma med rodezijskim političnim voditeljem Janom Smithom in angleško vlado ter še posebej z nje.am zunanjim ministrom Douglasom Home-jem. Todd je po rodu iz Nove Zelandije, toda naselil se je v Rooe-ziji kot misijonar že preti sKoraj 40 leti. Pozneje je postal vpiivna politična oseonost. Segreg-eijsite politike Jana Smitha m nittou podpiral. Rodezijska vlada trdi, da aretacija Tooda in njegove hčerke ni povezana z vprašanjem zahtev črnskega prebivalstva v Rodeziji (ena četrtina belcev nasproti trem četrtinam avtohtonega črnskega prebivalstva). Ta trditev pa je zelo majava, ker je splošno znano, da se je sedanja rouezijska vladajoča stranka znašla v huoi krizi prav zaradi nenadnega izbruha nezadovoljstva črnskega prebivalstva v zvezi s sporazumom nad Janom Smithom in Douglasom Homejem. Aretacija bivšega rodezijskega premiera je naieteia v angleških laburističnih pariamentuinin krogih na hudo nezadovoljstvo. Sam predsednik laburistične opoziC.je Harold VVilson je včeraj zahtevai, naj britanski zunanji minister pojasni stališče vlade pred parlamentom. V ta namen je Harold VVilson obiskal angleškega premiera Edwarda Heat-ha v njegovi rezidenci v Downing Streetu 10. Sestanku je prisostvoval tudi zunanji minister Home. Na današnji seji spodnje zbornice je Home skušal opravičiti svoje ravnanje. Uspeh njegovega posega pa je zelo dvomljiv, saj so mu laburistični poslanci večkrat žvižgali. V tem trenutku je spor med angleško vlado in laburistično opozicijo osre-dočen na vprašanje Pearcejevega poslanstva v Rodeziji. Kot je znano, je bilo z novembrskim sporazum med rodezijsko in angleško vlado sklenjeno, da bo sporazum začel veljati potem, ko bo posebna an- ...T^T -v--:-, I H? gleška komisija (konkretno Pe£ir- taferrato, ker bi prebivalci lahko cejeva) ugotovila, če je črnsko prebivalstvo zadovoljno s sporazumom. Danes laburisti zahtevajo, naj se Pearcejeva komisija vrne iz Rodezije. Po njihovem mnenju je odveč vsakršno njeno delo, ker so rodezijski črnci že obsodili njeno dejavnost. Ker je glavni cilj komisije ugotavljanje razpoloženja črnskega prebivalstva, je na dlani, da so zadnji dogodki v Gwelu nazorno pokazali, da črnci nočejo tega sporazuma. Laburisti so seveda tudi zelo razkačeni zaradi Toddove aretacije. Povsod prevladuje mnenje, da sporazum med Anglijo in Rodezijo pomeni popuščanje Anglije do zahtev rodezijskih rasistov. To mnenje so podprli tudi člani mednarodne komisije pravnikov, ki se je sestala v Ženevi. Združenje šteje 60.000 članov po vsem svetu. Komisija pravnikov meni, »da predlogi rodezijske vlade glede zaščite Afričanov pri uveljavljanju njihovih osnovnih svoboščin in normalno politično izživljanje, ne nudijo nobenega jamstva*. V svojem dokumentu mednarodna komisija pravnikov trdi, da so jamstva, ki jih nudi rodezijska vlada nezadostna, ker lahko tamkajšnja vlada ukine z navadnim odlokom vse osebne svoboščine ter odloži v nedogled izvajanje sporazuma z Anglijo. Po treh dneh hudih incidentov v Gwelu je prišlo do drugih protestnih manifestacij v salisburyjskem predmestju Harari. številne skupine mladeničev so odločno protestirale proti sporazumu med Rodezijo in Anglijo. Do drugih ineidentov je prišlo v Portu Victorla, kakih 300 km od glavnega mesta. Demonstranti so napadli črnskega parlamentarca Jo-siana Gonba, ki je podpiral omenjeni sporazum. Na tem področju je angleška komisija odložila svoje delo. Povsod je policija vzpostavila red s pendreki in solzilnimi bombami. sprožili velike protestne manifestacije proti nji. Proces proti Walterju Chiariju RIM, 19. — Danes se je v Rimu nadaljeval proces proti prekupčevalcem z mamili, v katerega je zapleten tudi znan italijanski igralec Walter Chiari. Sodniki so zaslišali dva manj pomembna »člana« verige prekupčevalcev, ki sta obtožena, da sta spravljala doma mamila. Oba sta se proglasila za nedolžna in sta izjavila, da nista imela nič kaj opraviti s prekupčevanjem mamil. POLOŽAJ V ULSTRU ŠE VEDNO NAPET Oster oborožen spopad v londonderryjski četrti Britanski vojaki so aretirali 14 katoličanov • Umor belfaškega sprevodnika BELFAST, 19. — V londonder-ryjski katoliški četrti je prišlo danes zjutraj do zelo ostrega oboroženega spopada med pripadniki odporniškega gibanja in britanskimi vojaki. Kaže, da so angleži ubili enega gverilca. V tej četrti so se vojaki vso noč spopadali z odporniki, dokler ni danes zjutraj prišlo do prave bitke. Do oboroženega spopada med vojaki in gverilci je prišlo tudi na meji z Irsko republiko, kjer je skupina pripadnikov organizacije IRA napadla britansko patruljo, ki je odgovorila z orožjem. Neznanci so včeraj umorili na njegovem domu 40-letnega sprevodnika Sidneya Agnewa. Ko so pozvonili, jim je Agnewov sin odprl vrata. Neznanci so vprašali po očetu in ko se je ta prikazal, so ga ubili z nekaj streli iz samokresa. Britanske oblasta sodijo, da so bili neznanci pripadniki odporniškega gibanja, ki so usmrtili sprevodnika, ker je bil ta baje nevarna priča proti nekaterim gverilcem. To je bil prvi primer, da so pripadniki odporniškega gibanja u~ smrtili nevarno pričo. Do sedaj so sicer usmrtili nekatere rezerviste ulstrskega obrambnega odreda, ker so jih imeli za izdajalce. Britanske vojaške sile nadaljujejo z zatiranjem odporniškega gibanja. Tudi danes so preiskali številna bivališča pripadnikov katoliške manjšine in so aretirali 14 oseb. iiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimiimiimiiiiimmiiiiiiiiuiiuiiiiimimiiiimmiiimiiiiiiiiiitHiiuiiiimiimiiiminimiimiuiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiimiiii OB DIVJANJU BURJE IN DRUGIH VETROV Snežni meteži in deževje od Dalmacije do Sicilije Do 15 stopinj pod ničlo temperature v Gorskem kotarju - Potres na področju Imperie in Ventimiglie «Zver» iz Grottaferrate jutri na svobodi RIM,. 19,, — ,Pf£$$ednik prvega odseka rimskega kazenskega sodišča je danes podpisal ukaz naj izpustijo na svobodo Mario Diletto Pagliuco, katero je pred nekaj dnevi sodišče obsodilo na zelo milo kazen za grozodejstva, ki jih je za- REKA, 19. — čeprav se je divjanje slabega vremena nekoliko poleglo v zadnjih štirindvajsetih u-rah, je splošno stanje v Kvarnerskem zalivu in ob dalmatinski o-bali še vedno zelo kočljivo. Med drugim je prišlo do precejšnjega zastoja prometa na cesti Reka -Trst, ker je neki bolgarski tovornjak zaprl celotno cestišče. Na Reki so imeli hude težave pri izto-varjanju in natovarjanju ladij zaradi močne burje. Na hude težave je naletel tudi osebni prevozniški promet v smeri notranjih predelov Hrvatske. V Delnicah in drugih krajih Gorskega kotara je temperatura padla na 15 stopinj pod ničlo. Reško letališče na Krku je bilo zaprto za vse polete 12 ur. Na cesti Gornje Jelenje — Reka je šofer nekega tovornjaka opazil, da je zdrknila mimo prikolica, ki se je malo pred odtrgala od ma- krivila v svojem zavodu za slabo- tičnega vozila. Prikolica je podrla umne otroke. Sodnik je sprejel tudi šest obcestnih kamnov ter se na-zahtevo javnega tožilca, naj ne do- posled ustavila. Pri neki drugi pro-voli Pagliuci, da se vrne v Grot-1 metni nesreči pa je prikolica zdrs- U L ■ , * $ jj* IffeV; [ V;:;,V ••• • f ’ ' 5* * . 4 " ■ } 5* - :-* ** * ul:. .... • ^ftr mmm ^HhHK nila v globok prepad. Povsod po Istri je promet otežkočen. Davi je bil normaliziran trajektna promet s kvarnerskimi otoki in v precejšnji meri tudi cestni promet, ki je bil na področju Reke otežkočen zaradi velike poledice. glie prizadel še potres. Menijo, da je potres dosegel 6. stopnjo Mercallijeve lestvice. Človeških žrtev ni bilo, toda gmotna škoda je precejšnja. OTTAWA, 19. — Kanadska uprava Vzpostavljen je tudi cestni promet je napovedala nove zakonske ukre- Solzilne bombe in pendreki za črnce v Rodeziji z večino bližnjih krajev ter tudi na cestah proti Trstu, Ljubljani in Zagrebu. Zaprta za promet je še vedno jadranska magistrala od Reke do Karlobaga in nekatere ceste na področju Gorskega kotara in Velebita. Promet na cesti Novi Vino-dolski - Senj ovira močna buri a. ki piha s hitrostjo 100 kilometrov na uro. Na vseh cestah tena področja in na Jadranski magistrali ter na cesti Reka Pulj’ je potrebna zimska oprema in prepovedana je vožnja tovornjakov s prikolicami in vlačilci. Prometni organi opozarjajo voznike na opreznost na cesti Reka - Zagreb. Ledena blokada re-škega področja je prizadejala precejšnjo materialno škodo Samo na reškem področju je bilo včeraj zabeleženo okrog 50 prometnih nesreč v kajerih je bilo poškodovano 70 vozil, a zadevna materialna škoda znaša okrog 500.000 dinarjev. Več oseb je poškodovanih. Samo v bolnicah na Reki je iskalo včeraj pomoč okrog 50 oseb, ki so se poškodovale pri padcih na zaledenelih cestah. Zaradi paraliziranega prometa so mnoge vsi ostale brez normalne oskrbe. Stanje na južnem delu Apeninskega polotoka ni prav nič bolj razveseljivo. Na vseh obalah Kala brije in Sicilije so pihali močni vetrovi ob spremljanju hudih nali vov. V številnih krajih so zabeleži li precej visoko gmotno škodo. Za radi divjanja neviht so zabeležili tudi eno človeško žrtev: Nekega ribiča, ki Je bil na pomolu, so pogoltnili valovi razjarjenega morja. Opisati, kaj se je dogajalo včeraj na obalah in tudi v notranjosti južne Italije bi bilo zelo težko. Lahko rečemo, da se Je neurje preselilo na Jug im da je bilo zanj značilno hudo deževno vreme ob spremljavi pihanja močnih vetrov. Na kraju naj še omenimo, da Je področje okoli Imperie in Ventimi- pe za zaščito tjulenjev v Zalivu sv. Lorenza in sicer bo prepovedala lov s čolni in letali, medtem ko bo še dovoljeno loviti peš. NAJNOVEJŠE VESTI 0 *UMAZANI V0JNI» V VIETNAMU Ameriški vojaki zagrešili množičen pokol v vasi Mi Ke Pentagon je vedel za pokol, a je molčal - V vasi Mi Loj so vojaki umorili 347 ljudi, in ne 90, kot so trdili ameriški vojaki ga ameriški vojaki zagrešili v starejših oseb, katerih poprečna s ..........rost je bila 78 let. šlo je za goH raznih počitniških zavodov v lo®8 NEW YORK, 19. - Ameriški časnikar Seymour Hersh je danes objavil v nekem ameriškem časopisu članek, v katerem je obtožil Pentagon, da je vsaj deloma prikril grozodejstva, ki so jih ameriški vojaki zagrešili v vietnamskem naselju Mi Laj. Časnikar trdi v svojem članku na podlagi tajnih dokumentov, ki jih je zbrala preiskovalna komisija, kateri so poverili nalogo, da razišče dogodke v zvezi z množičnimi umori v vietnamski vasi, da so ameriški vojaki v Mi Laju pobili vsaj 347 oseb, ne pa devetdeset, kot so objavili časopisi po vesteh iz Pentagona. Po Hershe-vem mnenju, je ameriško poveljstvo dobro poznalo te podatke vendar jih ni nikoli dalo v javnost. Poleg tega, pa vojaške oblasti so obsodile za dogodke v Mi Laju samo poročnika Calleja, medtem ko so bili skoraj vsi člani stotnije »Charlie* odgovorni za množični pokol prebivalstva. Kot dokaz za svoje trditve, Hersh navaja dokumente preiskovalne komisije, ki je priporočila oblastem, naj prijavijo vojaškemu sodišču vsaj dvanajst vojakov te stotnije, medtem ko so vojaški poveljniki prijavili sodišču samo pet oseb, od katerih je bil obsojen le poročnik Calley, ostali pa so bili oproščeni. Vojaško sodišče je obsodilo poročnika na dosmrtno ječo, oblasti pa so mu znižale kazen na dvajset let zapora. Za sedaj pa je poročnik še vedno priprt v svojem bivališču. Preiskovalna komisija je tudi u-gotovila, da so vojaki stotnije «Bravo» istega dne, ko so njihovi tovariši klali žene in otroke v Mi Laju, umorili od 60 do 150 oseb v bližnja vasi Mi Ke. V zvezi s tem drugim množičnim pokolom Hesh I piše: «Pokol v Mi Keju bi lahko 1 bil samo ponovno grozodejstvo, ki Vietnamu, če ne bi bilo nekaterih posebnih elementov. Prvič je ta pokol povezan z umori v Mi Laju, drugič je bil popolnoma neznan javnemu mnenju, poveljniki Pentagona pa so zanj zelo dobro vedeli, a niso črhnili niti besedice in tretjič niso pristojni organi ukrenili ničesar, da bi kaznovali vojake, ki so bili odgovorni za pokol*. Oblasti so sicer prijavile sodišču nekega poročnika zaradi odgovornosti za umore v Mi Keju, vendar so pozneje umaknile obtožbo iz neznanih razlogov. Pokol so začeli brez razloga vojaki, ki so bili poverjeni k strojnicam, nato pa so njihovi tovariši vdrli v hiše in so pomorili otroke, ženske in starčke, ki so jim prišli pod roko. Nihče ne ve zakaj so vojaki začeli streljati v Mi Keju, krožile so sicer govorice o ostrostrelcih, vendar nihče ni tega uradno potrdil. Kaže pa, da je tisto jutro, ko je stotnija »Bravo* napadla vas Mi Laj 1, skupino hiš, ki je bila del večjega naselja Song Mi, medtem ko je stotnija «Charlie» napadla vasico Mi Laj 4. Mine, ld so jih partizani posejali v okolici vasi so povzročile smrt enega ameriškega vojaka, drugih sedem pa je bilo ranjenih. Stotnija »Bravo* se ie tedaj napotila proti bližnji vasici Mi Ke, kjer se je očitno maščevala nad neoboroženimi prebivalci. Striptizerke v toplesu, da ne bi preveč razburile priletnih gostov HOLLYWOOD, 19. - V znanem nočnem lokalu »Classic Cat* v Hol-lywoodu so imeli včeraj zvečer izredne goste, štirje avtobusi so pripeljali v nočni bar večjo skupino [AAilbluaiUii tavvnjuv v --- n gelski pokrajini, katerim so obl®* pokazale «Disneyland* in podob18 ustanove, za večer pa so jim zeJP virali nekaj bolj razburljivega J sicer striptiz. V strahu pa, da koga zadela slabost ob pogledu Jj popolnoma gola dekleta, je upr3', nočnega bara ukazala svojim nicam, naj se omejijo na top18 («Nočemo nobene srčne kapi » l šem lokalu*, je ob tej priliki #j vil direktor nočnega bara). Izredni gostje so bili zadovolji8. predstavo, skupinica kontestatofl8 pa se je pritožila, da niso umetnice dovoli sproščene v top]^. ker so sicer navajene recitirati P* polnoma gole. «Amore e rabbia* (Nadaljevanje s 4. strani) dan, Paolo Pozzesi. Fotografih Alain Levent (zdi se nam «#* epizoda z dobro uporabo barvtl Ni bogve kaj, je pa vsaj ^ zabaven. Je eden od GodardoD1" filmov, ki predstavljajo prehod j ideološko angažiram proizvodw in k izrecnemu razmišljanju 0 r, mu. Prikazuje antagonizem Demokracijo in Revolucijo. * Marco Bellocchio: DISCUTtjJ MO, DISCUTIAMO. Scenarij J realizacija: Marco Bellocchio h Elda Tattoli. Igrajo: skupina dentov z univerze v Rimu in M*r co Bellocchio. Tudi tu je vsaj nekaj zabotf Bellocchio in Tattoli uprizofh politično diskusijo revolucionar študentov z reakcionarji in z * formisti. V epizodi je precej av>" ironije saj je izvedba v obliki K se in brez vsakega realizma. £ pa tudi dosti duha trdečega ^ ‘68*. J SERGIJ GRM®8 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 22.15 Poročila; 7.30.Jutranja glasba-; 11.35 Šopek slov. pesmi, 12.10 Kulturni odmevi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Boschettijev trio, 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 U-umetniki in občinstvo; 19.10 Zgodovina italijanskih političnih strank; 19.30 Pisani balončki; 19.50 Jazz; 20.00 šport; 20.35 Javoršek: Pomembna osebnost; 21.40 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Kot juke box; 16.00 Rossini: «11 conte Ory». KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30, 17.00, 19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Vaši pevci; 8.45 Barok v glasbi; 9.15 Mali juke box; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.15 Od melodije do melodije; 11.30 Operni odlomki; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.15 Ansambli; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Glasbeni vrtiljak; 16.45 Kulturni ustvarjalci; 17.10 Vaši pevci; 17.30 Operni odlomki; 18.30 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Romantični motivi; 23.35 Jazz; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Četrtek; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 19.00 Oporeč- ne** <1 m ČETRTEK, 20. JANUARJA 1972 na premiera; 19.30 Francoske popevke; 20.20 Spored z Marcellom Marchesijem; 21.40 Simbolični vrt; 22.10 Glasba 7; 23.20 Koncert violinista Alberta Bianchija. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 15.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Massimo Ranieri in Minnie Minoprio; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 «Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.00 Spored o olimpiadi; 18.40 Vprašaj; 19.00 Zabavni tečaj angleščine: 20.10 »Supercam-pionissimo*; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Skladbe za klavir; 11.45 Ital. sodobna glasba; 12.30 Mojstri izva-jalstva; 13.00 Medigra;' 14.00 Tenorista Tito Scipa in Placido Domingo; 14.30 Plošče v izložbi: 15.30 Glasba 20. stoletja; 17.20 Strani iz albuma; 18.45 Odprta stran; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.00 Purcellova opera: «The Fairy Queen». FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek: 9.00 Glasba in poezija; 9.45 Ital. sodobna glasba; 10.20 Baletna glasba; 11.00 Medigra; 12.00 Otroški kotiček; 12.30 Dvorakove komorne skladbe; 13.15 Menottijeva o-pera: «H ladro e la zitella*; 14.20 Avantgarda. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14 00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9 05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Prizor ob katafalku iz Kogojevih Črnih mask; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe, 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Pesem iz mladih grl; 14.30 Z Ljubljanskim jazz ansamblom; 14.45 Med šolo, družino in delom: 15.30 Glasbeni inter mezzo; 15.40 Iz klavirskih zvezkov Igorja Stravinskega; 16 00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom češkoslovaškega radia; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Godala v ritmu; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18 45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč, otroci!: 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Večer s slovenskim pisateljem; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Iz sodobne srb- ske simfonične literature; 23-06 Literarni nokturno; 23.15 Iz alb8' ma izvajalcev jazza: 23.40 Pop^-ke na tekočem traku. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli: Tečaj angleJ^ ne za srednjo; šolo; 11.30 Sred# šola in 12.00 Višja srednja š#* 12.30 Kulturna oddaja: .Življe# v Jugoslaviji; 13.00 Oddaja za fjr trošnike; 13.30 Dnevnik: 14.00 čaj francoščine; 15.00 TV v š°, ponovitev; 17.00 TV za najnd*t še: Fotografske zgodbe in Spoznavajmo živalski svet; Dnevnik; 17.45 TV za otroke; 2'v’ ljenje Laponcev in 18.15 Povej *v]!’ jo zgodbo; 18.45 Anketa o po^Vj cih; 19.15 Kulturna oddaja: 19® Šport in kronike; 20.30 Dnevni8, 21.00 TV priredba: Par nao#' kov; 21.45 Spored z Lucianom A* jolijem; 22.40 Prenos evropskeg8 prvenstva v bobu: 23.00 Dnevni*' II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 »Rise# tutto*; 22.15 Svet pri obedu. JUG TEI i- v* ž i ja 16.35 Evropsko prvenstvo • v ^ risedežnem bobu; 17.55 VodopiveC Pavček: Strašni lovec Bum-B#[ 18.15 ./Obzornik; 18.30 Boj za ^ stanek (film); 18.55 Mozaik; l®1? L. Bernstein predstavlja; Kaj s melodija; 20.00 TV dnevnik: *>•' Četrtkovi razgledi: Negotovost, 0e mir; 21.30 G. Boccaccio: O št8 dentu in gospe; 22.15 Poročila- KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški kotiček; TV fi.1^ »Najkrajša pot*; 20.15 Dnevni*' 20.30 Celovečerni film; Mrtvo # sto.