UREDNIŠTVO 2AKJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj m praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se no . ; ;	sprejemajo	:	:	:
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom ia Avstro-Oursko in Bosno K 21'60, polletna K 10'80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za : ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K oo .	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nenene tn praznnro'
/ .*	ob	po!	11. dopoldne.	\	*.
UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 6, H., in nradnje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečei Inserji ti: enostopna petitvrstioa 30 vin., pogojen prostor, poslani s:	in reklame 40 vin. — i.u.ial- ntejema upravništvo. u
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
™"	Reklamacije lista so poštnine proste.	"■■»»
Stev. 472.
V Ljubljani, v torek dne 31. decembra 1912.
Leto II.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11, dopoldne in Stane naročnina
Za avstro-ogrske kraje:
celoletna................. K 21*60
polletna........................* 1080
četrtletna .  ...............  .	•	» 540
mesečna.........................»180
Za Nemčijo:
celoletna .  ..................  .	K 2640
polletna......................... » 1320
četrtletna........... » 660
mesečna ........... » 220
Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron
in sicer s pošiljanjem na doni ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah:
Naročnina še pošilja pod naslovom: Upr a v,-ništvo »Zarje "v Ljubljani.
Za novo leto.
Stari koledar Je razveljavljen. Ce se oziramo po starem letu, če gledamo v novo leto, vsepovsod se delavstvu pokazuje boj. Karkoli dosežemo v kapitalistični družbi, je vedno le orožje za nove boje v rokah proletariata. Vsak košček moči, ki ga moremo vladajočimi iztrgati je važen in potreben, a vsi taki koščki niso cilj. Se dolga je naša pot do končnega smotra, do popolne osvoboditve delavskega razreda iz kapitalistične tiranije. A zlasti težak je ta boj pri nas, na Slovenskem, kjer je ljudstvo bolj zanemarjeno in klerikalno poneumnjevanje bolj razširjeno, kakor kjerkoli. Zlasti težaven je boj na Slovenskem, kjer imajo prazne fraze, če le prijetno done. več veljave, nego najresnejše delo.
V tem boju je najvažnejša naloga delavstva, skrbeti, da ima dobro orožje. Na pomoč svojih zakletih sovražnikov ne more. računati. Edino geslo, ki velja za delavca, se glasi:
Pomaga] sl sam!
Pomagaj si — to se pravi: Bojuj se! V boj se pa ne gre s praznimi rokami, brez načrta in brez reda. Najvažnejše sredstvo proletariata v boju za osvoboditev je pa
OCISViko Cvvoptsje.
Organizacija združuje delavske vrste in jim daje zanesjive načrte za politične in gospodarske boje. Delavski časopis je pa
meč
organizacije in delavskega razreda,
Sodrugi! Skrbite da bo ta meč Čvrst in oster! Pomislite, da imajo nasprotniki bogate arzenale, ker jim ne primanjkuje sredstev Vaše časopisje se pa le z Vašo mačjo in z Vašo pomočjo lahko razvija.
Spomnite se, da storite zase vse, kar storite za svoje časopisje.
Vaš list ima mnogo nalog in težje, nego meščanski časopisi.
Vaš list Vam služi direktno in indirektno. Pisan mora biti za Vas, pa tudi za Vaše nasprotnike. Braniti mora Vaše pravice, poučevati Vas mora o razmerah in dogodkih, ki jih zamolče vsi drugi. Najmlajšim Vašim sodru gom mora dajati prve pojme o socializmu in o boju, odgovarjati mora pa tudi višjim potrebam starejših in izkušenih. Vašim nasprotnikom mora tolmačiti Vaše življenje, Vaše potrebe in
DR. SLANC:
Peter Krapotkin.
Slovenci nimamo razven lirično pesniške literature druge, vsaj ne dosti znanstvene. Hoditi smo morali od nekdaj pri avstrijskih Italijanih in Nemcih v šolo. Majhen narod, katerega je količkaj močna vlada lahko silila, k čemur je hotela! Slovenec je talentiran človek, avstrijski Nemec ga v tem oziru ne zapostavlja. V Avstriji se vzlic bogati naravi malokteri narod bogatejše gospodarsko razvija, fevdalna gospoda drži Še vedno svojo okorno roko nad vsemi gospodarskimi razvoji, Slovenca držijo pa avstrijske vlade v ječi najozkosrčnejšega provincializma, ki ne more razviti večjih duševnih in gmotnih moči, podlaga večjega gospodarstva. Za južne kraje država nima državnih denarjev za povzdigo gospodarstva in tudi ne dosti za povzdigo druge kulture. Saj je naj-žalostnejša stran avstrijskega državnega življenja, da so Italijani največja bogastva pridobivali na Adriji in ob njej, Avstrijci pa ne in naj-bližnje svoje narode so znale avstrijske državne vlade odrivati od izkoriščanja morja ter ravno ob obali Adrije, če že ne izgojevali, pa vsaj trpele mej južnimi Slovani gospodarsko revo v vseh ozirih. Avstrijska analfabetnost je tu doli posebno očitna.
V	prejšnjih gospodarstvih je bogastvo gospodarstva podpiralo tudi širjenje druge omike. Družabna obhoja se je ložje omiljevala, z vsem preskrbljeni ljudje lahko gojijo umetnost, gojijo lepoto v svojih in javnih hišah. Reva tlači k tlom in ne pripušča misliti o olepšavi življenja, Vzlic temu, da se gospodarstvo na Slovenskem vzrič biVilTfi važnega morja, ni moglo novodob-
cilje. Proti sovražnikom mora vihteti meč, nepoučene pa mora poučevati, da postanejo iz nasprotnikov po prepričanju pristaši in sobo-;evniki.
Da Vaš list lahko izpolnjuje vse mnogovrstne in težke naloge, mora pa imeti potrebno moč.
Razširjajte »Zarjo«.
Cim več ima sredstev, tem mogočnejša bo, tem več koristi boste imeli od nje. Delavci!
Podvojite število odjemalcev »Zarje« in list Vam bo dvakrat toliko vreden, kakor je sedaj.
Agitirajte, delavci! V Vaših rokah je razvoj Vašega lista; pridobivajte mu neumnorno novih naročnikov in dvakrat ložje bodete odbijali napade sovražnikov.
Kar žrtvujete za svoj list, ni izgubljeno. Naročnina je seveda denar. Toda Vaš list Vas podpira v Vaših bojih in čimbolj ga okrepčate, tem izdatnejša bo njegova pomoč. Kar vložite v svoje časopisje, se Vam bogato povrne v Vaših bojih: žrtve, ki jih prinašate za svoje časopisje, so za Vas dobiček.
Zato na delo, sodrugi!
Pridobiti enega novega naročnika,
ni za nikogar pretežko delo. A Če pridobi vsak naročnik le enega novega naročnika, imamo v kratkem času dvojno število odjemalcev in najrazširjenejši in najvplivnejši list na Slovenskem.
Storite za svoje časopisje to, kar store sodrugi drugod in zmagovali boste v svojih bojih tako. kakor zmagujejo Vaši sodrugi drugod. Zatorej: Na delo!	-	?:
Pa srečno novo leto!
Nazori finančnega ministra.
Dunaj, 29. decembra.
Preden so se člani državnega zbora razšli na novoletne počitnice, je vstal v parlamentu finančni minister Zaleski, da opiše poslancem s svojega stališča gospodarski položaj države. Njegov govor se v marsičem razlikuje od- navadnih govorov avstrijskih finančnih ministrov. Ekscelenca je bil namreč tako prijazen, da je, četudi z diplomatično rutino in z olepševalno retoriko, priznal veliko mizerijo, ki jo imamo sedaj v Avstriji. Kakor se razume samo ob sebi. je začel z balkansko vojno in naštel nekoliko fatalnih momentov, ki so bili pač že davno znani, vsled česar pa niso s svojimi neprijetnimi posledicami nič manj zanimivi.
Balkanska vojna je neposredno škodovala onim panogam naše industrije, ki so udeležene pri izvozu na Balkan. To je predvsem tekstilna industrija. Ker se je v balkanskih državah razun Turčije dekretiral moratorij, se zahteve na Balkanu za dlje časa ne morejo iztirjati. Ali povrhtega je nastala splošna nesigurnošt in — pravi minister — težka skrb, če ne bo tudi Avstrija zavlečena v vrtinec bojnih dogodkov.
Minister je potem opisal posledice, ki so se pojavile vsled te splošne nesigurnosti. Domači konzum se je nenadoma omejil. Se hujši udarec je dobil kredit na vseh koncih in krajih. Med posestniki hranilnih vlog je izbruhnila v nekaterih deželah prava panika. Lopovi so izrabljali strah nevednega prebivalstva, pa so kupovali bankovce za trd denar, toda globoko izpod cene. Razne banke so iz nezdravih konkurenčnih namenov vodile popolnoma napačno finančno politiko. Zato bo finančno ministrstvo
ostreje kontroliralo ustanavljanje bančnih podružnic.
Toda po ministrovem mnenju smo prestali najhujše, in rane, ki jih je dobilo rTaše narodno gospodarstvo tekom zadnjih mesecev, se bodo kmalu zacelile.
Do tega opitimizma sledi človek govoru finančnega ministra pritrjevaje; tukaj pa se razhajajo pota. Gospodarske razmere v Avstriji nikakor niso take, da bi se kar v kratkem nadomestile izgube in ozdravili udarci, ki jih je prebivalstvo dobilo, odkar je izbruhnila vojna na Balkanu. Dogodki so zadeli avstrijsko prebivalstvo v najslabšem položaju. Konjunktura že dolgo ni bila posebno ugodna, zadnji sledovi krize, katero, je povzročila aneksija Bosne in Hercegovine, še niso bili premagani, delavski in z njimi manjši meščanski sloji so bili od dolgotrajne draginje popolnoma izmozgani. Vsakovrstni gospodarski polomi so izpričevali gospodarsko nesigurnost že davno, preden je izbruhnila na Balkanu vojna. Udarci, ki jih je ta prizadela in ki jih minister priznava, so torej učinkovali naravnost katastrofalno. To niso bile samo »kalamitete.«, ki se »neprijetno občutijo«, temveč težke, mestoma smrtne rane.
Ali to so reči, o katerih ne bi bilo govoriti samo s finančnim ministrom, temveč z vso našo vlado, z avstrijsko prav tako kakor s. skupno. Gospod Zaleski gotovo . ni hotel ničesar očitati grofu Berchtoldu; ati nekatere njegove besede se glase objektivnim ušesom . kakor očitki. »Nastala je težka skrb, če ne 1)0 tudi monarhija zapletena v dirindaj bojnih dogodkov.« To je dejstvo, in v tem strahu je res marsikdo vzel svojih par kronic iz hranilnice, misleč da bodo bolj varne v nogavici ali .pa v zemlji pod kakšnim grmom.	..	,
Toda od kod je prišla ta težka skrb?- Dandanes ne hodijo strahovi kar tako ob belem dnevu okrog, in četudi je Avstrija glede na izobrazbo veliko grešila -nad svojim ljudstvom,
_ bi se lako praznoverje vendar lahko prccej hitro pregnalo. Če se ne bi skrb sistematično zanašala med prebivalstvo in če se ne bi neprene-• homa utrjevali njeni temelji. Menda bi bilo tudi za finančnega ministra zanimivo vprašanje: •Odkod je prišla panika zaradi vojne nevarnosti, in kaj so storili oficielni krogi, da bi rešili ljudstvo moreče bojazni.
Odgovor je že davno zrian, in Prochaskova afera pripoveduje največ o tej stvari. Vic le možnost, temveč neizogibnost vojne se je trobila s tolikimi trobili, da se je vseh pjašljivih krogov moral polotiti največji strah. Iz virov, ki se lahko zasledujejo do Ballplatza, so pa neprenehoma prihajale vesti o srbskih provokacijah,
o	vitalnih interesih Avstrije, o težkih konfliktih.
In zdaj misli gospod minister, da bo kmalu •zopet vse dobro. Bržkone ima čudne pojme o gospodarski žilavosti avstrijskega prebivalstva. Morda pa ne bi bil prišel do takega sklepa, če bi bil svoja izvajanja nekoliko bolj ilustriral s številkami in poskusil podati pravo sliko gospodarskih izgub, ki smo jih v teh dveh mesecih pretrpeli. Te izgube so namreč veliko večje, nego bi se moglo površno soditi po ministrovih besedah. Z nobeno črko ni omenil velikih in dragih priprav, ki jih je ljudstvo le od daleč opazovalo; ali kadar bomo zvedeli za račune teh preparacij, ne bo nihče več verjel, da je optimizem finančnega ministra upravičen, ker se bodo marsikomu naježili lasje na glavi. Kdor se spominja, kakšni so bili militaristični stroški v dobi ancksijske krize, ne more imeti pobenega veselega upanja za to. kar nas sedaj čaka. Po vseh
■ MTjpj
panogah so nedvomno izgubljene miljarde. Kako si gospod Zaleski predstavlja hitro okrevanje od take bolezni?
Socialne razmere in alkoholizem.
»Ako mora človek živeti v peklu, bc
v njem rajši živel pijan nego trezen.«
Upton Sinclair.
Socialna demokracija vidi v alkoholizmu mogočno oviro za osvobojenje delavskega razreda. Zato deluje že dolgo vrsto let z vsemi močmi, da prepriča delavstvo o neizmerni škodljivosti uživanja alkoholnih pijač. Ali socialna demokracija ve. da je alkoholizem posledicam a ne vzrok današnjih strašnih socialnih razmer, v katerih živi proletariat. Ve, da ni alkoholizem vprašanje, ki se zamore rešiti samo, ločeno od ostalih socialnih vprašanj; alkoholizem je I« člen v verigi družabne bede. Zato je prepričana, da se bo vprašanje alkoholizma rešilo le tedaj uspešno, kadar bodo tudi rešena vprašanja
o	delovnem času, stanovanjski bedi, nezadostni prehranitvi itd.
Predolgi delovni čas zapelje predvsem veliko število delavcev, da segajo po vinu, pivu žganju tako, da jim oškoduje telesne in duševne moči. Kdor mora delati po deset, dvanajst ur y slabo prezračenih prostorih, v vročini in prahu, je umevno, da mu opešajo moči in da seže po strupu, da vsaj nekaj trenotkov zopet lahko dela. Seveda tiči v tem velik predsodek. V ljudstvu je tako ukoreninjeno naziranje, da alkohol osveži telesne in duševne moči, da celo inteligentni delavci ve'-“*“*‘*” -**-***♦••- *-bič, ki užge tren<
Nizke mezde, stvo kupovalo za tečne hrane, so tt lavstvom žganje umljivo je, da ( žganja kos trdeg
sebno tedaj, če je prisiljen, da je po beznicah, ker je dom preoddaljen od delavnice, če nima delavec opoldne tople hrane, tedaj seže po alkoholu, ker meni da ga ogreje. Ali tudi to nadziranje, je prevara.
In ko se vfiie delavec domov, kakšno je domovanje? Izmučen, premrazen prihaja v go-
lo.	vlažno, nezakuTjeno sobo m V tej luknji naj dbbi njegovo teto otfpočttfca, taka} naj se razvedri njegova duša? In na tisoče in tisoče je delavcev, ki imenujejo svojo last le košček take mrzle, neprijazne sobe, ker si ne morejo vsled nizkega zaslužka najeti boljšega stanovanja. Če je delavec oženjen in je prisiljena tudi njegova žena, da dela ves dan izven doma, kakšno je tako domovanje? Razmetano, nepospravljeno, doSftflcirat kuhinja' in spalnica v eriem prostoru, irf tukaj naj se odpočije? Kdo se bo čudil tedaj, če pobegne delavec prej ko. mogoče iz tega »domovanja« in išče v gostilni utehe.
Beda in pijančevanje sta v najtesnejši, dostikrat v nerazdružljivi zvezi. Kakor hitro pa pride delavstvo do boljših mezd in s tem seveda do boljše, tečnejše hrane, zdravejših stanovanj, tedaj pa se poslovi od žganja in pije vino ali pivo. Da ostane v delavcu poželjenje po vinu ali pivu vzlic boljši mezdi, je pač vzrok ta, da se njegove delavne razmere niso izpremenile, ki napravijo največkrat iz delavca pijanca. Dokazano je pa tudi, kar so dognale strokovne organizacije, da je delavstvo opustilo tudi vino in
no razviti, pa naš kmet, naša masa ni toliko zaostajala v revi, da bi mogli brezupni biti, da bi se ne dala ta masa povzdigniti do lepšega življenja, lepšgea pogledovanja vsega, kar tvori življenje. Naša masa je pristopna večji omiki, v njej je veliko talentov, ki postanejo v kaki dobri gospodarski šoli izborni delavci. Treba je le to maso buditi in ji kazati pota, ki vodijo do boljših življenskih razmer tudi za njo. Za to Slovenci ne skrbimo dosti in posebno ne s tem, da bi našim narod, množicam, ko že nimamo dosti originalov, prestavljali spise velikih mislecev, prijateljev ljudskih množic.
Eden teh, Peter Krapotkin, je te dni praznoval v Brightonu na Angleškem svoj 70. rojstni dan. »Zarja« se ga je spominjala, drugi slovenski časopisi ne. Krapotkin je eden največjih med dobrotniki ljudskih mas; toplejše kakor leta, ne more človek ljubiti revnega sočloveka. Na Slovenskem so njegovi spisi Še malo znani. In vendar bi moral vsak slovenski časnikar, ki hoče druge učiti, poznati spise Petra Krapotki-na. V njih najde direktive za svoje delovanje, v njih dobi pregled čez življenje družbe, države. Nobena stran življenja ni neznana temu velikemu Rusu. Na kmetiji se pozna kakor največji učitelji kmetijstva, v delovanju rokodelstva, industrije in druzih obrtov ve za vsako gonilno moč iti vso zgodovino razvojev gospodarstva ima v oblasti, kakor angleški ali nemški zgodovinar gospodarstva. — Es gibt augenblicklich zwei groBe Manner in Russland, deren Denken im Dienste des russischen Volkes steht und deren Gedanken der Menschheit zu Gute kom-men: Tolstoj und Kropatkin,« ic pisal Georg Brandes, ki je označil Krapotkina za največjega kritika življenja,
Po rodu knez, potomec najstarejšega in
najbogatejšega ruskega plemstva, je Peter Krapotkin (rojen 1842) na sebi izkušal v življenju največje bogastvo in največjo revo. Ko je car Aleksander 11. fante najvišjega plemstva, Kra-potkinove sošolce, kateri so se izgOjali v carskih, za nje prirejenih šolah po dovršitvi slednjega leta imel pred sabo in.se pogovarjal z njimi o tem, kake kariere v najsijajniših državnih službah si bodo izbrali, je Petru Krapotkinu, najboljšemu gojencu, dejal, ko si je ta izprosil da ga da h kakemu polku v Sibirijo: Peter, ti imaš vse drugo mišljenje, kakor bi ga imeti imel po tvojem stanu, ti nočeš biti sodrug ruskega plemstva; Peter, ti si velik talent, ti hočeš hoditi po krivih potih; pa pojdi h polku v Sibirijo.
In šel je in tam preiskoval azijski svet v Mandžuriji in drugod in postal zemljepisec, ki je vse tedanje zemljepisje Azije v red dal, katero je bilo dotle napak predstavljeno. O teh izletih piše: Kako malo človek rabi za svoje preživljanje — hleb črnega kruha, nekaj čaja. sekirico ob sedlu in toplo odejo pod njim, tako sem izhajal cele mesce v neobljudenih aziatskih krajih.
In ta skromnost mu je ostajala tudi v naj-večjem bogastvu, katerega je bil nekaj časa deležen, dokler se mu ni po državi vzelo. Prepotoval je vso Evropo in Amerika mu je tudi znana. Učenjak prve vrste ie bil množicam Časnikar, ki jim je razlagal največje probleme življenja jasno: njegov pisateljski princip je bil, da piše tako. da ga lahko razume krnet in delavec drugih obrtov. Krapotkin je velik bogataš v idejah in ta mož je pisal časopis po krajcarju, v katerem je bilo na malem prostoru toliko zdravih idej, da še danes socialistični pisatelji iz njega črpajo. Krapotkinov slog je tak, kakor bi ti govoril du-
i	ševni velikan, pa tako jasen, da te vzdigne k
sebi, da ga moraš razumeti. In vse življenje mu je znano, v najvišji višini človeške družbe je živel, delil pa tudi svoj kruh v revščini kot urarski delavec z revnimi sodelavci. Preživel je nekaj let v ruskih ječah, katere je popisal, kakor morda le Dostojevski, glede njih grozovitosti; zaprt je bil tudi na Francoskem, tam pa_Je bil čez nekaj časa pomiloščen. Ne bo dosti časa preteklo, ko se bodo ljudje sramovali, da se je ta krasna narava radi svojega liudomilega^ mišljenja zapirala. Veliko srce, polno ljubezni do revežev vseli narodov bije v prsih velikega moža. Ko je še živel Krapotkin v očetovi hiši, so se ga sluge in tlačani dotikali kot bitja, iz katerega prihaja sreča; imel je za te reveže vedno odprto roko, milo obhojo. Kot zemljepisec velja Krapotkin kot eden prvih, a tudi kot poznavate!} vsega človeškega življenja, zakonov, po katerih se razvija v duševnem in gmotnem oziru. Mojster je v poznavanju razvojev gospodarstva in v vseh evropskih deželah je gledal s svojimi očmi, kako ljudje gospodarijo in živijo.
Pri nas na Slovenskem pišejo zdaj toliko novel, romanov ter jih prestavljajo iz druzih literatur. Prestavlja se, kar ravno pride pod pero. Pri druzih narodih že izbirajo najboljše. Zbirajo sc možje, ki poznajo svetovno literaturo in ti določajo najboljše knjige. Ljudje se bavijo prav resnobno z izboljšavo gmotnega stanja in tako-zvana lepa literatura se potiska v stran. Ljudje hočejo biti znanstveno podučeni. Ljudstva želijo močnejše duševne hrane. Časopisi toliko denarja stanejo in kaj prinašajo? Dnevno politikova-nje je po večjem vse, ki se pa izgubi še tisto uro; v bralcili. Dajte ljudem temeljne nauke o gospodarstvu in druzih vedah, potem bodo že sami znali raziskavati, kake uredbe gospodarstva, družabnega, državnega življenja so potrebne,
pivo če je doseglo krajši delovni čas. Svojega irostega časa niso več presedeli po beznicah, temveč so ga porabah za svojo izobrazbo.
Vsako zlo. ki naj se trajno odpravi, se mora izruvati pri korenini. Strahotna razširjenost al-koh/izma v današnji dobi je posledica socialnih razmer. Te se morajo izpremeniti in alkohlizem bo pojenjeval. Socialna demokracija vzlic temu spoznanju vodi še poseben boj proti alkn-holu in za abstinenco. Vse socialno demokratične stranke v Evropi so na svojih zborih pov-Uarjale. da je boj proti alkoholu največjega pomena za razvoj socializma, in vse evropske socialno demokratične stranke imajo delavske abstinenčne organizacije.
Besede ameriškega sodruga Uptona Sinclairja:	»Ako mora človek živeti v peklu, bo
v njeni rajši živel pijan nego trezen,« ki jih je napisal v svojem romanu »Močvirje«, so grozna obsodba današnjega kapitalističnega družabnega reda. Kapitalizem je pahnil delavca v razmere, ob katerih bi moral zblazneti, da ni iskal ■ Jlažbe v alkoholu. Ali čim bolj prodira ideja socializma med delavstvo, čini bolj se utrjuje v delavstvu prepričanje, da mora postati vse dru-. ače, kakor pa je, tembolj se zaveda delavstvo, ta zamore ta gigantski boj izvojevati le trezen ?azred. Namesto črnega obupa, ki je prej tiščal elavstvo k tlom in ga silil iskati trenotnega . ozabljenja v strupu, je socializem prežel delavstvo s svetlim upom na boljšo bodočnost. In lelavstvo spoznava od dne do dne bolj. da alkohol ni prijatelj, temveč njegov največji sovražnik in zli duh.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Ustanovitev zveze slovenskih socialističnih pevskih zborov, katero je včeraj omenila »Zarja«, je bila že opetovano predmet živahnih diskusij tako v krogu ljubljanskih so-itrugov pevcev, kakor pri odboru glasbene podružnice in centrale »Vzajemnosti«. Predvsem se je povdarjala potreba slovenske socialistične pesmarice, ki jo namerava ljubljanska »Vzajemnost« z doglednem času izdati. Gmotne in druge težkoče enake vrste bi se končno že premagale, ali težava je s pevovodji pri pode-želnih organizacijah, kjer se našim pevskim zborom mečejo sistematično od vseh strani polena pod noge. Centrala in podružnice kranjske »Vzajemnosti« so žrtvovale do zadnjega časa irsak mesec skoro 150 K za vzdrževanje po-Bka pri 3 do 4 zborih. Ena pevska vaja v Tržiču je veljala do 15 K in pevovodja je izgubil pri.tern en dan in eno noč! Ob takih razmerah se seveda ni dalo mnogo doseči. Centralni odbor se bavi z mislijo, da zmanjša stroške, stopiti v dotiko z napredno učiteljsko organizacijo In z njenim posredovanjem priti do sposobnih učnih moči, ki bi se ne sramovale, stopiti v krog delavskih pevcev. Spomladi prihodnjega leta misli ljubljanska »Vzajemnost« sploh stopiti pred vse bratske organizacije z gotovim načrtom, ki bo, upajmo, ne le ugajal, temveč tudi pripomogel, da pride tudi pri Slovencih delavska pesem svobode do svoje veljave. fVzajemnost«, ki \e že. sedai bila nekako središče slovenskih socialističnih pevcev, bo drage volje uvaževala vsak nasvet, ki bi jej morda došel s te ali one strani. Da delo »Vzajemnosti« ni bilo brez uspeha, se vidi na- zanimanju, ki se je začelo pojavljati med slovenskim delavstvom za socialistično pesem.
—	Knjižnica »Vzajemnosti« v Ljubljani je sedaj popolnoma urejena in začne z novim letom redno poslovati. Odprta bo vsak torek od §. do 7% zvečer, ob sredah od 8. do 9. zvečer ter ob nedeljah od 10. do 11. dopoldne in od pol
2. do pol 3. popoldne.	..	...	.
 Čitalnica »Vzajemnosti« v Ljubljani za-
5ne 2. januarja poslovati hi bo odprta in dostopna vsem sodrugom in sodružicam vsak dan do pozne ure zvečer. Za prvi hip bodo na razpolago naslednji listi: »Zarja«, »Proletarec«, »Glasilo •♦odporne jednote ameriških delavcev«, »Naši ,apiski«, »Železničar«, »Rudar«, »Stavbinski delavec«, »Delavec s kamnom«, »Internacional«, »Tobačni delavec«, »Slovenski narod«, ♦Slovenec«, »Dan«, »Edinost«, Slobodna Riječ«, »Arbeiter - Zeitung«, »Laibacher - Zeitung«, ♦Glilhlichter«, »Der wahre Jakob«, »Der
Kampf«, »II Lavoratore« ter še 15 do 20 raznih tednikov in mesečnikov. Čitalnica se bo polagoma izpopolnjevala, da bo lahko ustrezala tudi najbolj razvajenim čitateljem. Čitalniška soba je zračna in prostrana in dobro zakurjena ter zvečer razsvetljena s plinovo lučjo. Čitalnico bo vzdrževalo 21 članic in članov »Vzajemnosti«, katerih krog sc pa seveda še lahko razširi. Pri-giase in prispevke sprejema blagajnikov namestnik sodr. Viktor Zorč.
— Magistralni svetnik g. Iv. Šešek gre prihodnje dni z ravnateljskim naslovom v pokoj. G. svetnik Šešek je bil eden tistih uradnikov, ki ga je kot jurista dičila izredna temeljitost v znanju zakonov, kot uradnika vestnost in točnost, kot obrten referent pa je nadkrilje-val marsikakega uradnika te stroke tako v Ljubljani kot na Kranjskem v obče. Zaradi svojega odkritega značaja, kolegijalnosti in objektivnosti je bil pri vsem uradništvu zelo priljubljen; magistrat sam pa ga bo najbolj pogrešal baš zato, ker bo težko dobil za važni, a težavni obrtni referat nadomestila. Baje bo opravljal po odhodu g. ravnatelja Šeška, ta referat svetnik Lauter, ki bi po izročitvi policije ostal v mestni službi brez referata.
»Socialno delo« odseka za službeno pragmatiko na magistratu bo treba nekoliko podkuriti. Ker so svoje »višje« že pred novim letom spravili na mehko, mislijo ti ljudje zdaj v odseku, da morajo nižji, t. j. lačni uradniki, še par mesecev čakati na tiste dvomljive dobrote pragmatike in na časovni avanzma, ki so ga že — pred pragmatiko lahko zahtevali. Uradniki Mestne hranilnice so n. pr. predložili svojo pragmatiko že meseca oktobra. Danes pišemo zadnjega decembra, pa še ni obdelana. Uradniki, tisti nižji, ki jih prezirajo, pa si bodo že znali pomagati. Gospodje v odseku, ne bojte se zato!
— Ljubljanski jezuitje sp pretkani ljudje.
Na ljubljanske tercijale in tercijalke imajo jezuitje tak vpliv, da se jim te duševne reve znosile skupaj težke tisočake, s katerimi zidajo zdaj novo, čisto odveč in drago cerkev, ki bo ravno tako luksurijozno opravljena kakor .— nepotrebna. Ali sv. Jožef, ki ga bodo iz stare kapele prenesli v novo cerkev, liberalnih in klerikalnih tercijalov iti tercijalk ne bo zveličal pa za to jezuitom ne gre. Gre jim za to, da bodo
kaj je koristno za nje in kaj škodljivo in bodo enali sami kritikovati! Tedaj predlagajmo slov. Kurnallsti našemu ljudstvu misli takih mislecev, kakor Je Peter. Krapotkin, in naši čitatelji nam bodo hvaležni za to, bodo dobili kažipote za hojo skozi življenje. — Kmet iz Bizela Je pisal, -p sem mu poslal Krapotkinovo knjižico: Kme-‘ ja, rokodelstvo in industrija, da še ne pošlje knjige nazaj, da Je hoče brati in še brati in mi pisal, da da rad par sto goldinarjev za to, da se ta knjiga na slovensko prestavi in med naše kmete razdeli. Popraskaj Slovenca, kjer ga hočeš, našel bodeš, da je strahopetnež. Treba mu ie izravnavati hrbtišče in ga pripraviti, da nosi [glavo po konci. Nal dobi kaj Krapotkinovih misli o življenju vase! — Seveda tak umetnik sloga ni lahko kdo, pa naj tega velikega človeka laši žurnalisti in drugi pisatelji ekscerpirajo, naj !ga citirajo, boste videli, kako bo ta Rus Slovencem odpiral oči in kako bodo zraščevali! — Naj si bode omikanec najširšega duševnega obzorja, ali nešolan pameten človek iz mase, razumljiv k\ Krapotkin vsakemu in vsakemu bo prinašal, f ar še ni bilo znano bralcu. Spremili smo Tolstoja na njegovem zadnjem potovanju, spoznavali, kako plamti ta velika duša, da bi vzdignila levoltirala kmetsko maso, da sama začne misliti in za-se skrbeti, in tako plamti iz vsakega spisa velikega Rusa Krapotkina neizmerna lju bežen do delavske In kmetske mase; to buditi, to speljati do samostojne hoje, veljajo vsi umotvori tudi tega velikega ruskega pisatelja. Noben roman ni«tako podučen, kakor Krapotkinovi fcpisi. Vsak omikanec bi moral poznati Krapot-k nove:	»Spomine	revolucionarja«,	ali	prelepo
rnjigo: »Vzajemna pomoč — princip napredka*, ali: »Blagostanje vsem«. — Tako srčno toplo pisanih knjig, kakor so n. pr, te, ni mnogo v svetovni literaturi	,	„	,	3
delali s svojo trdnjavo šentpeterskemn fajmo štru — konkurenco, in basali denar v svoje že pe, katerega br drugače neumni ljudje porabili lahko za bolj pametne namene, ali pa bi ga po-basal — župnik Petrič.
— Opozarjamo na današnji Silvestrov večer podružnice »Vzajemnosti« in strokovne železničarske organizacije v Spodnji Šiški, ki se vrši v salonu gostilne »pri Anžoku« (J. Reberšak) v Spodnji Šiški. Začetek ob 8. zvečer. Na sporedu so: komični prizori, šaljiva pošta, srečo-lov, živa slika, ples. Vstopnina 30 v. za osebo; članice proste.
— Nocoj na Martinovo cesto k Pavšku, kjer bo Silvestrova prireditev meščanske »Vzajemnosti« ob sodelovanju podružničnega tam-buraškega zbora. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina za osebo 40 vin. Sodruge in sodruiice i*
tega okraja prosimo za obilen poset.
— Zahvala. Sodrug Jos. Skorpik, strojevodja drž. železnic v Ljubljani ie podaril ljubljanski »Vzajemnosti« mal skioptikon, za kar mu izreka odbor na tem mestu najtoplejšo zahvalo.
— Za gospodo je vedno denar, za delavca
ga ni nikoder. Iz Novega mesta nam poročajo: Naš mestni občinski svet je imel 23. t. m. po preteku 2 mesecev zopet sejo. Ali pri naši mestni občini je tako malo, ali pa tako veliko dela, da se »seje« na vsake kvatre enkrat, tega bi ne bili uganili, da nam ni te uganke rešil sam bivši župan in sedanji občmski svetnik dr. Šegula. Ko so gospodje namreč prišli v svojem dnevnem redu k točki proračun za I. 1913, je iz dotlej še neznanih vzrokov predsedstvo prevzel podžupan Vojska, dočim se je župan s cigareto v ustih zgubil v svojo sobo. Uvodom proračunski »debati« se priglasi dr. Šegula k besedi in izvaja nekako tako: Z ozirom na za naše razmere jako povoljen rezultat našega proračuna in oziraje se na izkazani prebitek K 2421 mestnega gospodarstva, bi jaz predlagal zvišanje nagrade za poslovanje našega g. župana. Imel sem priliko se prepričti, koliko časa in truda g. župan žrtvuje za vzorni red v poslovanju našega mesta. Je res, da se je novemu g. županu od prvotne za njegove prednike določene nagrade v znesku 1400 K že ob njegovem nastopu dovolilo zvišanje na 1800 K. Ampak z ozirom na izredno delavnost novega g. župana se ne bojim očitkov prav od nobene strani, če danes predlagam še nadaljno povišanje za 200 K tako. da bo letna nagrada znašala okroglo 2000 K. Ko je podžupan ta predlog dal na glasovanje, se je zgodil velik čudež; znano je namreč, da naši mestni očetje ne le da še pri teh redkih seiah strašno varčujejo z darom jezika, nego tudi z rokami, če se gre za glasovanje kakega predloga. Ravno pri tej seji je moral sam župan ope-tovana častite mestne očete opominjati, naj vendar malo bolj korajžno dvigajo svoje roke, da bo mogel vsaj šteti, kdo je za ali proti predlogu. Ko pa se je šlo za ta predlog, glej čudo, so se kakor na komando dvignile vse roke tako izra-zovito, da jih še g. podžupan, ki sicer ne vidi preveč dobro, prav lahko opazil in seštel. Predlog je bil soglasno sprejet, G. župan bo torej odslej dobil 2000 K letne nagrade za svoje neumorno delovanje v korist mestne občine. Da nas ne bo kdo zamenjal v vrsto tistih hudobnih jezikov, ki z ozirom na to povišanje menijo, da je zdaj županova čast plačana za županovo delo, ali kar je isto, da bi zdaj tudi mestni tajnik še ceneje opravljal isto delo, izjavljamo:	Ker
tudi po drugih mestih župan dobi nekako odškodnino za zamudo časa pri županskih poslih, v principu tudi v tem slučaju soglašamo s takim predlogom in sicer ne glede na to, da pri g. Rozmanu ne more biti govora, da bi radi županskih poslov bo moral zanemarjati stanovski poklic. On ima svojo gostilno v najemu, torej nima posebnega drugega važnega opravka. IM
še tako daleč gremo v svoji konciljantnosti, da prav radi uvažujemo ne baš sijajne financijelne razmere sedanjega g. župana. Kratkomalo mi mu to povišanje letne nagrade, če ne že iz srca, vsaj iz socijalnega stališča in usmiljenja privoščimo. Ampak ravno iz tega razloga, iz katerega g. županu privoščimo — naglašamo tudi mi — res zasluženi kruh pri mestni občini, ravno iz tega razloga pa se moramo čuditi, da isti predlagtelj ni mestne blagajne našel tudi takrat (pri zadnji seji) v taki rožnati luči, ko Je šlo za prošnjo povišanja plač mestnim redarjem in mestnim delavcem. To gospodje nam iz našega stališča nikakor ne gre v glavo, da kadar ti reveži prosijo za kako povišanje, takrat jo ves slavni mestni svet edin v tem, da mestna blagajna kaj takega ne dopušča. Nasproti redarjem in sploh mestnim uslužbencem je mestna blagajna sploh že od nekdaj tako revna, da za svoje uslužbence niti penzijskega fonda ne more prenesti. Ti reveži pri novomeški občini stoje še danes na nevarnem stališču, da če med službo postanejo nesposobni, ali se g. županu iz-ljubi jih pognati iz službe, so brez vinarja na cesti, v vsakem slučaju pa so odvisni od izredne milosti vsakokratnega občinskega odbora. Da g. župan Rozman res mnogo dela v svojem uradu, o tem smo prepričani, če pa tudi res tako neumorno skrbi za interese mesta, o tem se moramo še le prepričati. Vsekakor pa nimamo prav nič proti temu, qe se mu v kratkem še enkrat poviša nagrada, zahtevamo pa, da ima isti predlagatelj srce tudi do drugih revežev v mestni službi.
— Protest proti dolenjskemu Čuvaju. Ker je ne baš slavnoznani dolenjski Čuvaj, vladni praktikant Golja proti vsemu prebivalstvu razlil izbruhe svoje maščevalnosti in se deželna vlada na vse gorostasne slučaje o zlorabi uradne oblasti prav nič ne ozira, so Dolenjci sklenili uprizoriti splošen protest proti Goliu. V to svrho se v Novem mestu izda pismeni protest, ki bo zavoljo podpisov krožil po vsem mestu in od tod po deželi. Protest se vpošlje na ministrstvo, da bodo tam videli kakšne ljudi vzdržuje Schvvarzova vlada.	o
— Krščansko maščevanje. Župnik na Stari Oselici čuti draginjo; ampak neprijetni občutek ga ni spravil v zadrego. Samolastno je povišal bero. Dočim se je čeda pobožnih ovčic sprijaznila z župnikovim bojem zoper draginjo, se jo eden uprl samolastnemu postopanju. Toda kazen mu je bila za petami: ko je v adventu pristopil k obhajilni mizi, mu je župnik pred zbrano sosesko na prav demonstrativen način odrekel obhajilo in ga v očeh sofaranov javno osramotil. Užaljeni mož je tega namestnika božjega citiral pred škofjeloško sodnijo in župnik je ušel opravičeni kazni le na ta način, da je prosil odpuščanja, prevzel vse pravdne stroške in obljubil popraviti krivico na leci.
— Javen rudarski shod se vrši v nedeljo 5. januarja 1913 ob 9. uri dopoldan v pivarni pri »Črnem orlu« v Idriji. Na dnevnem redu je:
I.	Poročilo krajevnega delavskega odbora o delavskih in provizijskih zadevah. 2. Slučaj-
n"!lk®Ktgiri4Sioii dooof-
dne se je spustil 701etni vpokoieni rudar Leopold Ferjančič po vodotoku blizu »Zemlje« z »rak« v Idrijco. Zdrsnil je z vso silo v Idriico in si razbil glavo, povrhu je še utonil. Pravijo, da ga je v smrt pognalo grdo postopanje žene in sina.
— Nesreča v Idriji. Iz Idrije poročajo: 29. t. m. ponoči se je v jami ponesrečil 311etni Ignacij Miklavčič. Ob 3. zjutraj malo pred koncem odmerjenega dela, so podirali oder, kar se vsuje kamenje in rahla prst navzdol. Tovariši so odskočili, a Miklavčiča je zadelo, da mu je zlomilo nogo in roko ter ga po prsih precej opraskalo. Mož je star 27 let in ima ženo in dva otroka. Za težko delo bo težko še kdaj sposoben.	—
— Likvidacijski odbor »Glavne posojilnice« čudno počasno deluje; zato ljudje, ki plavajo v negotovosti: kaka usoda jih kot vlagatelje doseže in zadene, po vsej pravici godrnjajo. Mnogoštevilne pritožbe dovolj glasno opozarjajo gospode iz likvidacijskega odbora na dolžnosti, ki so jih z izvolitvijo prevzeli.
— Pevski zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani priredi običajni plesni venček v soboto dne 11. januarja 1913 v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma«. Svira slavna Slov. filharmonija.
— Iz gledališke pisarne. Spored akademije dne 31. decembra:	Čajkovski:	Arija	kneza
Gremina iz opere »Evgenij Onjegin« — poje
manj čudno, da se — magistrat za te razmere nič ne briga. Čuda potem ni, da dela, in sicer važna dela, v tem lepem vremenu in ugodnem času tako zastajajoJ Kdo bo pa garal za 2 K; 40 v 12 ur na dan v mrazu in — vodi!
— Plesne vaje »Vzajemnosti« v Ljubljani se vrše vsako nedeljo in praznik od 3. pop. do 7„ zvečer v čitalnični dvorani »Narodnega doma«.! Sodrugi in sodružice se prosijo za agitacijo zat to plesno šolo, ki je res v vsakem oziru vzorna, obenem pa nadomešča drago in nezdravo zabavo po gostilnah. Vstopnina je zelo nizka.
— Umrli so v Ljubljani: Julijana Žitnik, vdova c. kr. sodnega kancelista, 75 let. — Marija Lovše, rejenka, tri mesece. — Jera Avbelj, delavka, 74 let. — Jožef Oblak, posestnik, 52 let. — Ivan Sivic, posestnik 45 let. — Jožefa Bajec, žena železniškega sprevodnika, 28 let. — Janez Mlinarič, hlapec, 41 let.
— Žrebanje srečk ljubljanskega posojila.
V	četrtek. 2, januarja 1913, ob 10. dopoldne se vrši v mestni blagajni 48. žrebanje srečk mestnega loterijskega posojila. Za stranke bo ta dan blagajna zaprta.
— Smrtna nezgoda v Grubarjevem prekopu. V nedeljo zvečer je utonil pri mostu k Bož-jemug robu Anton Bokavšek, oče petih nepreskrbljenih otrok. Bokavšek je bil delavec v Pollakovi tovarni in'posestnik v Stepanji vasi. Zašel je v temi s pota in se zvrnil v vodo.
— Za mrtvega proglašen še živi. V gostilni »pri kuharici« pod Trško goro pri Novem mestu je znani zagovednež Miha I rkaj s sekiro udaril po glavi istotako dobro znanega konjskega mešetarja Teksterja. Napadalec ie baje čakal na nekega drugega, pa kakor se ie sam izrazil, je tudi dovolj dobil. Razbil mu ie črepinjo in ker se je poboj izvršil s sekiro, se je po Novem mestu raznesla vest, da je Tekster, takoj, ko je bil v bolnico prepeljan, ondi umrl. Ta vest pa še ni potrjena, dasiravno je malo upanja, da bi težko ranjeni še okreval.
— Nesrečna smrt. V soboto popoldne i,ocl doma odšel na bližnji travnik posestnik izCr-ne vasi št. 14, Ivan $ivic, rojen 9. junija 1867 m( Brezovici ter pristojen v Ljubljano. Ker ga celo noč in tudi drugo dopoldne ni bilo domov, so ga šli domači in sosedje iskat in ga našli mrtvega poleg jarka. Mož je imel glavo v vodi. truplo na suhem, nod pazduho po še sekirico, s katero je odšel od doma, da bi posekal nekaj jelš. Ko ja prišel k iarku, ga je zadela kap. Ker je na lica mesta došla policijska komisija konst: ' ! da naravno smrt, je dovolila, da so Sivičevo truplo položili doma na mrtvaški oder.
— »Kinematograf Ideal«. Spored za torek 31. decembra, sredo 1. in četrtek 2. januarja 1913: 1. Ladijski most. (Zanimivo.) 2. Sedem hčera gospoda profesorja. (Učinkovita veseloigra.) 3. Žurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, woda itd. 4, Življenje podlasice. (Znanstveno. Kolonrano.j 5. Pred nevarnostjo. (Drama.) 6. Moriceva baroka. (Komična učinkovitost.) 7. četa Scma-
voni. (Koloriraua varietetna slika.) — bam« »veter. o. oospoa vojvoda. (Učinkovita francoska veseloigra v 2 delih.) — Samo zvečer. Slavno občinstvo se opozarja, da se danes zadnjikrat predstavlja vojni film.	_____
Kam pojdemo noeo>. .-.ocoj pojdemo vsi na Silvestrovo zabavo, ki jo priredi pevski zbor »Ljudskega odra« v lepi in veliki dvorani »Ter-sicore«, ulica Chiozza. Spored je izredno bogat: Petje, igra, šaljivi prizori, deklamacije, tom-i bola, šaljiva pošta in ples. Torej nocoj vsi na ta naš Silvestrov večer.
Ciklus predavanj prof. dr. Ivana Merharja. V petek 3., soboto 4., petek 10. in soboto
11.	januarja 1913 ob polu deveti zvečer predava na povabilo »Ljudskega odra« v Delavskem domu, ulica Madonnina 15, prof. dr. Ivan Merhar o predmetu: Jedača, pijača, dom in šega naših pradedov. Vstopnina 20 vin. Nudi se nam zopet izreden duševen užitek. Znani slovenski kritik prof. dr. Merhar nam bo predaval o življenju in šegah slovenskih kmetov v preteklih stoletjih. Vsak prijatelj izobrazbe naj izrabi izredno priliko.
— Politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke ima v četrtek 2. januarja 1913 važno izredno sejo. Sodrugi odborniki so naprošeni, da se je udeleže polnoštevilno.
— Kako spoštuje »Edinost« slovenske de-
v-.v.,....«	    ,	lavce. Zaradi narodnih znakov je nastal v ške-
g. Križaj. 2. Adelin avtomobil — poje gdč. Fan- denjskih plavžih spor med slovenskimi delavci
 ________________ .	.	-	<	<	11	I.	.v	••	T__!«	rr	L	i	rt, r n 1 H MO
tova. 3. Usoda narodne pesmi »Dideldudel« — poje g. Bohuslav. 4. Novotny: Mesičeksviti; Friml: Tuldcka: Vymetal: To naše staveni — poje gdč. Richterjeva. 5. Češka narodna pesem »Mne darovalo devčatko prstynek« — poje g. Hafner Karaš. 6. Momiuszko: Arija iz opere »Halka« — poje gdč. Lowczynska. 7. Jaz in moje kolo, humorističen potopis — poje gosp. Povhe. Vse točke spremlja na klavirju gospod Niko Štritof. — Nato Courtelinova enodejanka »Neizprosni stražnik«. — Predstava bo izven abonementa, za lože nepar, ob zelo znižanih cenah. Na novega leta dan popoldne »Pepelka« z godbo, izven abonementa, za lože par, zvečer opera »Traviata« s tenoristom gosp. Harf-nerjem v vlogi Alfreda (nepar).
— Preložitev roka za oddajo napovedi svrho priredbe osebne dohodnine in plačarine ter rentnine za leto 1913. Z ozirom na razglas tukajšnjega c. kr. finančnega ravnateljstva z dne 1 decembra 1912, št. Al 4223, se naznanja, da je c. kr. finančno ministrstvo z odlokom z dne 23. decembra 1912, št. 94.696 rok za oddajo napovedi v svrho priredbe osebne dohodnine in plačarine ter rentnine za leto 1913 preložilo na dobo od 15. februarja do 15. marca.
— Delavcev manjka podejtrtlkoiua Rella1 & Neffe, pa »Alpenlandische Baugeselschaft«. To se vidi v strugi Ljubljanice. Ti dve podjetji uboge težake preslabo plačati, zato jima delavci uhajajo. To je čudno, da sme v Ljubljani
LY§aj£ tjjJ podjetnik delavce izkoriščati ‘h nlt
in nekim inženirjem. Inženir je zahteval, da delavci snamejo imenovane znake. Delavci so ga ubogali, ampak »Edinost« je drug dan napadla inženirja. Inženir je »Edinost« čital, se razjezil irt dejal, da ne vzame več na delo nobenega slovenskega delavca. Tedaj se je »Edinost« tudi razjezila in dejala: Gospod inženir se moti, ako pravi, da ne bo jemal več na delo slovenskih delavcev. Kdo mu bo delal. Nemški in italijanski delavci niso tako neumni, kakor slovenski delavci, da bi šli delat v škedenjske plavže za borno plačico in v take razmere. Tako mnenje vlada pri »Edinosti« o slovenskih delavcih: smatra jih za najbolj neumne in kot edine, ki ne čutijo odpora zoper razmere, ki vladajo v škedem-plavžih. Skoro da bi imela »Edinost« pr«?*Ampak mi vemo, 'da slovenski delavec m n«nirncn.
Le naredili so ga neumnega, zato ker jim je delavska neumnost v korist. Mi verjamemo v boljšo bodočnost slovenskega deI^s!va- Kadar. ^ oprosti spon meščanskih strank m se priklopi veliki družini organiziranega razredno zavednega 'delavstva, kakor so štorih pametni nemški, italijanski in slovenski delavci, takrat ne bo več tako neumen in tedaj ne bo kupičil kapitalistom bogastva za tako sramotno plačico. Ampak »Edinosti« bi tudi dejali, naj ne žali vseh slovenskih delavcev. Ako je spoznala za neumne tiste delavce, ki so z njo v dotiki, ji lahko povemo, da oni slovenski delavci, ki iikP0211^*, mo mi, niso tako neumni, kakor si »Edinost« misli. Gospodom bi pa priporočali naj vendar,
hrisililo svoje možgane na 'delo, 'da ne bodo V ysaki številki svojega lista objavljali takih os-
 Ne le ml, ampak vsi, ki so imeli nesrečo,
rda so morali polemizirati z »Edinostjo«, so prišli do zaključka, da z njo ni mogoča poštena polemika. In brce je dobila »Edinost« že od vseh vetrov. Pa mislite, da se bo »Edinost« zato kaj poboljšala? O ne! Ostala bo do konca svojih dni taka, kakor jo je neusmiljeni bog ustvaril.
 Trgovski promet v tržaški luki v novembru. Uvoz po železnicah je znašal 1,272.681 kvintalov, izvoz po železnicah 1,179.220 kvintalov: lani je bilo v novembru izvoza 1,284.265 kvintalov. Od 1. jan. do konca novembra letos je bilo železniškega uvoza 12,665.148 kvintalov ilani 11,022.000) izvoza 11,131.464 kvintalov (lani 11,075.791). — V tržaško luko je prišlo letos do konca novembra 11.688 ladij s tonami k, 169.414 in odplulo je iz Trsta 11.693 ladij s to-Itrmi 4,194.188.
Zadn|e vesti.
GOSPOSKA ZBORNICA,
Dunaj, 30. decembra. Gosposka zbornica je na današnji seji rešila proračunski provizorij. V debati je profesor Philippovich priporočal največjo ščedljivost v državni upravi in nasvetoval omejitev državnih subvencij. Nadalje se je pečal z davčnimi goljufijami in izrazil mnenje, da uideta v Avstriji dve tretjini kapitalne rente dohodarini, ker imovitl sloji v velikem obsegu prikrivajo svoje resnične dohodke. — Dr. Bae-renreither naglasa dalekosežni pomen mirovnih pogajanj v Londonu, o katerih upa, da ustvarijo Stabilne razmere na Balkanu. Glede na albansko (Vprašanje, na določitev albanskih meja svari |)red politiko, ki bi nakopala Avstriji sovraštvo jugoslovanskih držav in se rezko obrača proti pisavi časopisja (oflcioznega!), ki ]e doslej le škodovalo ugledu monarhije. Govornik želi od avstrijske vnanje politike, da ustvari prijateljske odnošaje z balkanskimi sosedi. Strah pred srbsko iredento je prazen, ako ubere avvstrijska politika na jugu države pravo pot. Tudi ostali govorniki so se izrekli za premembo trgovinske politike napram Srbiji. — Nato je gosposka zbornica na tajni(!) seji obravnavala imunitetno zadevo grofa Haugwitza, katerega izročitev zahteva sodišče zavoljo pregreška proti lovskemu zakonu.	----
ukrajinsko vseučiljško vprašanje
Dunaj, 31. decembra Predsedstvo polj«ke-a kola in predsedstvo ukrajinske zveze se sefe aneta takoj po Novem letu na Dunaju, da reagirata dogovor o ukrajinskem vseučilišču
LUKACSEVA VOLILNA REFORMA.
Budimpešta, 30. decembra. Lukacs je dobil na Dunaju cesarsko predsankcijo za svojo volilno reformo in jo jutri predloži v državnem ^boru. Opozicija hoče porabiti vsa sredstva, da 5i uzakonitev te reforme. Vlada poziva v
nrinpm craami oooziciio, naj se v tem tre-hotku odpove strankarski strasti fn sodeluje pri ^zgradbi moderne (!) Ogrske«. Od tega apela ne pričakuje nihče uspeha.
Budimpešta, 30. decembra. Socialistični »Nepszavi« se je posrečilo dobiti tudi tretji del volilne reforme, ter ga je objavila. Po vladnem pačrtu bi dobilo 2240.000 industrijskih in 95.000 boljedelskih delavcev volilno pravico. Več kakor 3 miljone delavcev bi ostalo brez volilne jpravice. Lukacs je besen, ker se mu ni posre-llo. da bi »Nepszavi« preprečil dobivanje takih ražnih reči. Zato hoče vpeljati v državni ti-larni nov sistem. Tudi na to se misli, da bi se skale važne tiskovine v avstrijski državni tl-carni na Dunaju(?)
ČUVAJEV NASLEDNIK.
Zagreb, 31. decembra. Novoimenovani sek-IJski predstojnik hrvaške deželne vlade dr. Ua-rthfiusser je včeral dospel iz B" dim ^ ste v Za-fcieb in prevzel svoje uradne posle.
atentat na smodnisnico.
Sopronj, 30. decembra. General Rebracha policiji naznanil, da se je od sobote na ne-eljo ponoči bližalo šest oseb šopronjski smod-Jsnici. Ko je straža zaklicala »Halt«!, je nekdo jistrehl iz revolverja. Straža je nato večkrat jistrehla in neznanci so potem izginili. Ker se jaki poizkusi baje ponavljajo, se bo straža po-
množila.
ŠPIONAŽA.
KlUfcKLiČN VVACfflER MRTEV.
Stutgart. 30. decembra. Nenadoma je tukaj umrl državni tajnik Kiderlen Wachter.
Berlin, 31. decembra. V oficielnih krogih označujejo Kiderlenovo smrt za veliko izgubo. Za njegovega naslednka imenujejo nemškega poslanika v Washingtonu grofa Bernstorffa.
KRITIČNI MOMENTI.
M Vr®*!s,ava- 30- decembra. Oblasti so raz-rile obširno zaroto, ki je zasledovala namene jrojaškega vohunstva. Aretiranih je okrog trideset oseb obojega spola, Nemcev in Rusov, -apljenjena je korespondenca, iz katere je razvidno, da so špionirali za Rusijo in da so imeli slučaju vojne namen razstreliti železniške mostove okrog Vratislave.
4..	30’	decembra-	»Deutsches	Volks-
iplatt« javlja, da so ruske oblasti v Losnovicah pretirale dva avstrijska rezervna častnika in neko žensko, ki so na sumu, da so vohunili. JUba moška sta uradnika velikega industrijskega podjetja.	1
PREDSEDNIŠKI BOJ NA FRANCOSKEM.
31' des'r1en?bra- Poincarč in Ribot vztrajata pri svojih kandidaturah za mesto predsednika republike. Dogovorila sta se pa jtaKO, da odstopi od kandidature tisti, ki dobi
jod druVgeergaSlaS°VaniU b°diSi '6 Cn glas manje
K PROCHASKOVI AFERI.
Frankobrod, 31. decembra. Gospod Franc jEnke, ki je priobčil v »Frankfurter-Zeitung« potočilo kavasa Isa Hamum Alija o grozodejstvih Krbov v avstrijskem konzulatu v Prizrenu, (Vzdržuje svoje poročilo v nolnem obsegu. (Vsebino poročila smo priobčili včeraj med »Zadnji-tai ve.staukJ
Turčija ne da Odrina.
Carigrad, 31. decembra. Vlada je objavila oficiozno izjavo, v kateri pravi, da kljub svojemu miroljubnemu razpoloženju in kljub svoji želji, da bi se srečno zaključilo mirovno pogajanje v nobenem slučaju in za nobeno ceno ne odstopi Odrina.
Turški pogoji.
Carigrad, 31. decembra. Po dolgih razpravah je ministrski svet sklenil instrukcije za turške pooblaščence v Londonu. Oficiozni krogi strogo molče o vsebini novih pogojev. Zatrjuje se pa, da vztraja vlada na tem, da ostane Turčiji Odrin, češ da je ta posest neizogibna za obrambo Carigrada. Vlada pa je pripravljena odškodovat) Bolgarsko v okraju zapadno od Odrina. Kar se tiče egejskih otokov, ne more biti nobene diskusije o onih, ki dominirajo vhod v Dardanele, drugim pa je pripravljena dati podobno avtonomijo, kakor jo uživa Samos. O Kreti more Turčija razpravljati samo z velesilami, ker ta otok ni bil predmet sedanje vojne.
Nepopustljivi sultan.
Carigrad, 31. decembra. V vladnih krogih zatrjujejo, da je sultan izjavil, da nikoli ne podpiše miru, ki ne bi Turčiji pustil Odrina, tudi je bi ga to veljalo prestol. Prihodnje dni se sultan odpelje v Čataldžo.
Grozilna pisma.
Berlin, 31. decembra. »Morgenpost« pravi, da dobiva veliki vezir vsak dan pisma, v katerih mu žugajo s smrtjo, če izroči Turčija Odrin Bolgarski. Kjamil paša je sprejel — baje na svet tujih poslanikov —od šefa generalnega štaba spomenico, ki ga popolnoma opravičuje napram vojni stranki. Kjamil paša hoče deml-slonirati. Če bi nastali v mestu neredi, se imajo velesile naprositi za pomoč. Poveljniki tujih ladij imajo naloge glede izkrcanja mornariških čet.
Kdo bo odgovoren?
—Carigrad, 31. decembra. Uradna izjava generalnega štaba pravi, da je vojska pripravljena na nadaljevanje vojne, toda odgovornost za izid se mor prepustiti vladi.
Bolgarska nepopustljivost.
Sofija, 30. decembra. Vsi oficielni krogi izjavljajo. da se prekinejo mirovna pogajanja takoj, če ne predloži Turčija resnih protipogojev,
0 katerih je mogoče razpravljati. Odrin mora Turčija na vsak način odstopiti. Zahtevo, da ostane Macedonija pod 'turško suvereniteto, smatrajo za izraz, da hoče Turčija nadaljevati vojno.
Kaj misli Teodorov?
Sofija, 31. decembra. Trgovinski minister Teodorov je izjavil, da so turški pogoji nesprejemljivi in da se vsled tega najbrže prekine mirovno pogajanje.
Aprovlzacija pri Čataldžl.
Sofija, 31. decembra. Od sobote so ustavljeni transporti živeža za vojsko pred Čataldžo. Zadnji čas je poslala vlada tja toliko konj in živeža, da ga čete ne marajo več sprejemati. Zdravje vojaštva je dobro in razpoloženje izvrstno. Vse priprave, da se more obnoviti vojna, so gotove. V vojaških in parlamentarnih krogih se govori o zavzetju Carigrada kot o zaključnem poglavju turške zgodovine v Evropi
Turški vojaki v Odrlnu dezertirajo.
Sofija, 31. decembra. »Mir« poroča, da skoraj vsak dan dezertirajo turški vojaki v Odrinu. Predvčerajšnjim sta dezertirala dva turška častnika. Dezerterji poročajo, da je položaj v Odrinu silno slab.	—
—Nazim paša na čataldžinski črti.
Carigrad, 30. decembra. Vojni minister Nazim paša je snoči odpotoval na čataldžinsko
črto.	---- —	—
Koraki velesil.
Berlin, 30. decembra. »Vossische Zeitung« javlja, da so velesile v Carigradu svetovale Turčiji, naj odstopi Odrin; vlada je odklonila ta svet. Z angleške strani se poroča, da Anglija ne bo ugovarjala, če postane Odrin bolgarski; nasprotovala pa bi temu, da bi Bolgarska anektirala Rodosto in tako zasedla marmarsko morje. Morska ožina in nje obramba mora ostati v rokah Turčije.
Mirovna konferenca odgode;,;a do srede.
London, 30. decembra. Ob štirih popoldne se je sešla mirovna konferenca. Pooblaščenci so bili le do petih popoldne skupaj, nakar se je odgodila konferenca do srede ob treh popoldne. Turški delegatje so izjavili, da so njihove In štrukcije nepopolne in da morajo še v Carigrad poročati. Turški delegatje so bili sicer priprav Ijenl, da bi obravnavali nekatere točke mirovnih | pogojev, a delegatje zaveznikov so se temu uprli.
GRŠKO-TURŠKA VOJNA.
Turška zmaga.
Carigrad, 30. decembra. Iz dobro poučenih krogov javljajo, da je turška mornarica blokirala otok Kios in da je Grška posadka po hudem bombardiranju kapitulirala. Grška mornarica, ki je prepozno prišla, je zasledovala turške ladje. Prišlo je do boja, v katerem je bila grška oklopnica »Hydra« potopljena. Tudi Turki so imeli izgube, ki pa še niso znane.
Grška zmaga na kopnem.
Atene, 31. decembra. Pri Bizani so Turki z
1 živahnim artilieriiskim oftilem naoadli ^rške
Čete. General Sapuncaki je prihitel napadenim četam na pomoč. Grki so odbili turški napad in so se Turki umaknili z velikimi izgubami. Ar-tiljerijski duel je trajal pozno v noč.
Grška grozodejstva v Mitilenl.
Carigrad, 31. decembra. Turško časopisje objavlja obširna poročila iz Smirne o grozodejstvih, ki so jih zagrešili Grki v Mitileni.
Povratek izseljencev.
Solun, 31. decembra. Od mladoturškega odbora pred leti v Macedonijo privabljeni izseljenci iz Bosne s,e trumoma vračajo nazaj. Doslej se jih je v Bosno vrnilo 1100; 5000 moha-medancev čaka na odhod. Grške oblasti izseljencem ne delajo zaprek.
IT ALI JANSKO-SRBSKI KONFLIKT.
Rim, 30. decembra. Iz Drača javljajo, da se je dogodil med Srbijo in Italijo konflikt. Srbsko poveljništvo je pred par dnevi vprašalo po posredovanju lučnega kapitanata poveljnika italijanskega parnika »Caprera«, zakaj se ladja bavi v luki. Poveljnik je odgovoril, da je ladja na razpolago italijanskemu konzulatu. Srbsko povelj-ništvo ni nič vprašalo italijanskega konzula. Ko pa se je hotel včeraj neki častnik izkrcati, da bi obiskal konzula, so ga Srbi vrnili z opazko, da ne sme ladja občevati z mestom, dokler ne dobi dovoljenja. Konzul je ostal nepoučen o tem. Ker ni prišla od srbskega poveljništva nobena vest, je poslal poveljnik »Caprere« popoldne nekega častnika v uniformi v mesto. Temu se niso delale zapreke in je sporočil slučaj konzulu. Nato je konzul javil srbskemu poveljništvu, da ni imelo pravice preprečiti občevanje ladje s konzulatom. Obenem je naznanil slučaj svoji vladi, ki mu je dala nalog, da napravi pri srbski vladi primerne korake.
ITALIJA IN ALBANIJA.
MUan, 31. decembra. »Secolo« javlja: Ker se venomer širijo vesti o italijanski ekspediciji, ki se pripravlja za Albanijo, se lahko izjavi, da ni storilo vojno ministrstvo nobenih drugih priprav kakor tiste, ki so se izvršile že pred dvajsetini dnevi. Polki, ki so v pripravi, so sledeči: 9., 10„ 11., 12., 15., 16., 21. in 88. v mestih Bari, Forli, Ceseva, Gaeta, Pisa in Livorno.
ALBANSKA SPOMENICA.
Berlin, 31. decembra. Iz Valone javljajo, 'da hoče provizorična vlada poslati vsem velesilam spomenico o določitvi mej bodoče Albanije. V London ne more poslati pooblaščenca, ker je Valona blokirana od grških ladij.
49 ŽRTEV EKSPLOZIJE V ROVU ACHEN-BACH.
—Kelmorajn, 31. decembra. Včeraj je umrl zopet 1 rudar, ki je bil ranjen pri eksploziji v rovu Achenbach. Število smrtnih žrtev je 49. Razen tega sta dva ranjena rudarja zblaznela.
CARNEGIJEVA RADODARNOST.
Novi Jork, 30. decemrba. Carnegie ej določil 25 milkmnv dolarjev 7,a dobrodelne namene in izjavil, da Je pripravljen stopiti na čelo
odboru, ki bi nabiral prispevke za obubožance na Balkanu. (Pa ne da bi Carnegie špekuliral na kakšno kraljestvo na Balkanu?)
Vestnik organizacij.
Strokovna organizacija krojačev naznanja svojim članom, da se prlkrojevalni pouk začne v četrtek dne 2. januarja 1913 ob 8. zvečer v društveni sobi, Selenburgova ulica št. 6, II.
Poljanska podružnica ,.Vzajemnosti« v Ljubljani ima v nedeljo dne 5. januarja ob 10. dopoldne sestanek članov pri Bončarju, Poljanska cesta 23.
Odgovorni urednik Fran Bartl,
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Janko Marušek,
brivec v Zagorju ob Savi
želi vsem svojim obiskovalcem brivnice
veselo novo leto
ter se jim tudi nadalje priporoča. Zagotavlja jim najboljšo postrežbo.
Srečno in veselo novo leto?
želi vsem članom
vodstvo „Občnega konsumnega društva v Idriji.“
W PoSljite naročnino, W o če je Se niste! £ ^ ------------
Knjigoveznica
Albert Feldstein
želi vsem
srečno novo leto.
Radeckega cesta 12. =
I
Anton Presker
krojaški mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 14
želi vsem cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem
srečno, veselo novo leto.
I
*A* *A« »A* • W« iV* tv*
Dominik in Fani Kokalj
gostilničarja gostilne
»Delavskega doma“ v Trbovljah
želita vsem gostom
srečno novo leto.
»i««
Veselo in srečno = == novo leto 1913
želim vsem cenjenim sodrugom ter se priporočam tudi v nadalje
s spoštovanjem
Ivan Miklavc
gostilna pri „Diniu“.
[f
0
Srečno novo leto
želita vsem svojim odjemalcem ter priporočata svojo bogato za« logo kleparskega blaga in po-::	krivanje	streh ::
brata Rozin v Trbovljah.
C
V
I
f
Vodstvo občnega konzumnega   društva v Trbovljah —■
kliče svojim članom
! srečno novo leto!
in jih pozivija v novemu letu na neumorno delo za delavsko podjetje.
Josip Rossi,
veletržec z vinom v Zagorju ob Savi
želi vsem svojim odjemalcem
srečno in veselo = - — novo leto 1913
ter se iim tudi nadalje priporoča.
——■v
Srečno novo leto! m
želim vsem svojim gostom in priporočam svojo dobro kuhinjo in pijačo	::
n Ant Rupnik, gostilničarka
— pri kolodvoru v Trbovljah. —
Veselo in srečno
= novo leto =
želim vsem svojini cenjenim naročnikom, pri* jateljem in znancem in seipriporočam za enako zaupanje tudi v bodoče Vlvelespoč^vuiijem
JOS. REBEK
ključavničarski mojster v jLjubljani, Frunceyo nabrežje it. 9,
Mre* feo^akDrevace ! ======^=^-—■
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov do« isfidellia© Za naročila po meri naj večja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežba.	Najnižje	cene.
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8
Srečno in veselo == ; novo leto 1913
želi vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem '	in znancem
'V'
Anton Štirn,
gostilničar in pos. v Sp. Šiški.
Naznanilo obrti.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam da sem pričel
s rznarstvo za popravila
aufov, Jopic, kožuhov boe, preprog iz srnovih in lisici ih kož-
lidelujem glotaste in suknjene čepice po meri r \ gospode strojevodje, za delavnice in druga ^rokovna društva. Vzorci na razpolago.
Z odličnim spo&tovanjem se priporoča
Feliks Žagar,
krznarski mojster in izdelovatelj čepic
Ljubljana, Salendrova ulica štev. 4
zraven Zupanove hiše.
  Zunanja naročila se točno izvrSujejo.   ..v.
Bivši večletni sotrudnik tvrdke Wanek. Specialist v najtežavnejših popravilih in delih.
Lekarnar
Gabrijel Piccoli
c. in kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik želi vsem cenjenim odjemalcem
srečno in veselo novo leto 1913!
Srečno novo leto 1913
želim svojim cenjenim odjemalcem drož, prijateljem in znancem ter se priporočam nadalje.
S spoštovanjem
Makso Zaloker
tovarna drož, Ljubljana, Rečna ulica in Krakovski nasip	.v.
IDEAL
Srečno in veselo novo ===== leto 1913 —■ .
želi
Jakob Zalaznik hj£,a
pekarija, slaščičarna in kavarna v Ljubljani, Stari trg štev. 21.
Vsem cenj. obiskovalcem se zahvaljuje za izkazano prijaznost ter jim želi
srečno novo leto
na mnoga leta.
Podpisani želim tem potom vsem ljubim cenjenim gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem
veselo in srečno novo leto
zahvaljujoč se jim za dosedanjo naklonjenost in prosim zaupanja tudi v bodoče
M. SOKLIČ, gostilna in trgovina
Pred konjušnico v Trnovem, Ljubljana.
Naročajte se na Zarjo!
Veselo novo leto
želi vsem svojim cenj. gostom, odjemalcem in prijateljem
Josipina Dežela,
trgovina, pekarija in gostilna
■ ■■ v Idriji. ■
i	Vsem svojim častitim naročnikom,	J
\ prijateljem in znancem želi	/
g)	srečno, veselo novo leto	@
ter se priporoča tudi nadalje z
odličnim spoštovanjem	V52J
J	rodbina Košenina, mesar	C
f	na	Sv.	Jakoba	nabrežje.	A
Veselo novo leto!
Trgovina s čipkami in mešanim blagom
Andrej Primožič
v Idriji.
Vsem svojim cenjenim naročnikom, odjemalcem, prijateljem in znancem
srečno in veselo novo leto!
Srečno in veselo —= ■*== novo leto 1913
|f|	:..	'	■	v;	i
/eli vsem svojim gostom zahvaljujoč se -a dosedanjo naklonjenost in se priporoča tudi za nadaljni obisk*
Gostilna pri ,Kankertu‘
Spod. Šiška, Celovška cesta.
Anton Maver, založnik mengeškega piya
Ljubljana, Metelkova ulica štev. 19.
Srečno in veselo
novo leto 1913!
Srečno novo leto
želim cenj. obiskovalcem, gostom, prijateljem in znancem ter se jim priporočam tudi v nadalje s spoštovanjem.
Anton Steiner, gostilničar
Opekarska cesta št. 26.
kliče vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem
gostilničar v Idriji
Veselo novo leto
želi vsem cenjenim naročnikom in odjemalcem
Gostilna pri ,Fajmoštru‘
Ljubljana, Šv. Petra nasip
žel) vsem svojim častitim gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem
srečno novo leto!
čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12
se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih; izvršuje hitro, točno in solidno.
čevljar v Idriji,
Srečno in veselo novo — leto 1913 —
Srečno in veselo novo leto 1913!
Veselo novo leto
želi vsem svojim cenjenim gostom
Fran Vidmar,
najemnik gostilne
„Za gradom" v Idriji.
želim VBem svojim cenj. goBtom in prijateljem
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
reg. zadruga z omejeno z zavezo.
gostilničarka v Idriji