KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izbija vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
87.
kos.
V LJUBLJANI dne 30. oktobra 1940.
Letnik
XI.
VSEBINA:
584. Pravilnik o rudarskih šolah.
685. Dopolnitev pravilnika o bombažnem skladu.
686. Spremembe in dopolnitve pravilnika o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih skladov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih in
zadružnih organizacijah kakor tudi o delnem nalaganju teh rezerv in rezervnih skladov v državne vrednostne papirje.
587. Odločba o oprostitvi turističnega propagandnega materiala iz Danske od uvozne earine.
588. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
584.
Na podstavi člena 34. uredbe o organizaciji ministrstva za gozdove in rudnike M. s. št. 268 z dne 23. aprila 1936. in § 102., točke 6., finančnega zakona za proračunsko le*o 1939./40. predpisujem tale
pravilnik
o rudarskih šolah.*
I.	Splošne določbe Clen 1.
Namen rudarskih šol je, da usposabljajo rudarje za nadzorstveno osebje v rudnikih s tem, da dopolnjujejo njih praktično strokovno izobrazbo s potrebnim teoretičnim znanjem.
Člen 2.
Privatne osebe in ustanove smejo z odobritvijo ministrstva za gozdove in rudnike prirejati samo tečaje, in to bodisi za izučevanje delavcev za pridobitnike bodisi za spopolnjevanje v specialnih delih rudarske stroke- Učne programe za te tečaje odobruje minister za gozdove in rudnike; opravljajo se pa pod nadzorstvom oddelka za vrhovni rudarski nadzor, čigar odposlanec je vselej predsednik izpitne komisije.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne “k septembra 1939., št. 199/LXX/535. — Točki 2. in 4. ^ena 53. sta objavljeni z besedilom po dopolnitvi II. R. čt- 1822 z dne 23. maja 1940., objavljeni v »Službenih hoviuak« z dne 31. maja 1940., št. 1237XLlV/359,
Člen 3.
Vsaka šola ima svoj pečat (z državnim grbom) z nazivom šole in imenom kraja, kjer je šola.
Člen 4.
Rudarske šole imajo po izkazani potrebi lahko tudi topilniški tečaj in odloči o tem minister za gozdove in rudnike.
Člen 5.
Pouk v šolah traja tri leta in je brezplačen. Učenci ne plačujejo ne vpisnine ne šolnine. Število dijakov za prvi letnik določi minister za gozdove in rudnike.
Člen 6.
Vse šole morajo imeti poleg potrebne šolske oprave tudi vsa potrebna učila, knjižnico za učitelje in dijake, knjižnico dijaških učbenikov in vse potrebne zbirke.
Vse to se nabavlja in vzdržuje iz državnega proračuna, pa tudi s prispevki privatnih oseb in ustanov.
Člen 7.
Rudarske šole so urejene internatsko.
Minister za gozdove in rudnike predpiše pravila o ureditvi in poslovanju internatov.
Člen 8.
Vsi dijaki morajo biti zavarovani pri bolniški in nezgodni blagajni, v breme glavne bratovske skladnice, na katere ozemlju je šola. Prispevki obremenjajo pokojninski sklad glavne bratovske skladnice.
Čas, ki ga prebijejo dijaki v šoli, se jim ne šteje kot prekinitev glede pridobivanja pravice do pokojnine. Če dijak želi, da se mu čas, ki ga prebije na šolanju, šteje v leta za pokojnino, mora sam vplačati v pokoj-
ninski sklad ves prispevek za ta čas po določbah pravil bratovske skladnice.
Cleii 9.
Rudarske šole imajo stopnjo nepopolne srednje šole z zaključnim izpitom (»Službene novine« št. 104 z dne
10.	maja 1983.).*
II.	Pogoji za sprejem v šolo.
Člen 10.
Kdor bi rad vstopil v rudarsko šolo, se mora obrniti s predpisno kolkovano in svojeročno spisano in podpisano prošnjo najdalj do 1. avgusta vsakega leta do direkcije tiste šole, v katero bi rad stopil.
Prošnji je treba priložiti tele listine:
1. rojstni (krstni) list, iz katerega mora biti razvidno, da prosilec ni mlajši od 20 in ne starejši od 30 let;
2. potrdilo pristojnih oblastev, da je jugoslovanski državljan;
3. izpričevalo, da je dovršil najmanj štiri razrede osnovne šole;
4. potrdilo, iz katerega mora biti razvidno, da je prebil najmanj eno leto kot kopač (oziroma topilničar);
5. zdravniško potrdilo, iz katerega mora biti razvidno, da je telesno in duševno popolnoma zdrav;
6. potrdilo o vedenju.
Poznejše prijave se sprejemajo samo z odobritvijo pddelka za vrhovni rudarski nadzor.
Člen 11.
Kandidati, ki so dovršili najmanj štiri razrede srednje ali njej enake šole z zaključnim izpitom, se lahko sprejmejo takoj v 2. letnik, če opravijo uspešno sprejemni izpit iz učnega načrta za 1. letnik.
Člen 12.
Po vloženih prošnjah pozove šolska direkcija tiste kandidate, ki spolnjujejo pogoje za sprejem, naj pridejo k sprejemnemu izpitu.
Napravljeni sprejemni izpit ne daje pravice, marveč je samo pogoj za sprejem v šolo.
\	Člen	13.
Sprejemni izpit se opravlja:
iz čitanja,
iz pisanja (diktat ali prosti sestavek),
iz računanja (štirje osnovni računski načini;.
Sprejemni izpiti se morajo opraviti najdalj do 1. septembra. Izprašuje komisija, sestavljena iz direktorja šole in učitelja izpraševalca. Če prisostvuje sprejemnemu izpitu tudi odposlanec ministrstva za gozdove in rudnike, je on predsednik komisije.
Po končanem izpitu se predloži seznam kandidatov, ki so izpit napravili, ministrstvu za gozdove in rudnike y odločitev po členu 5. teh pravil.
Člen 14.
Prestop dijaka iz ene rudarske šole v drugo med šolskim letom ni dovoljen.
Prestop lahko dovoli oddelek za vrhovni rudarski nadzor po dovršenem šolskem letu in na soglasni predlog direktorjev obeh šol.
• »Službeni list« št. 326/51 iz 1.1933,
III. Pouk.
Člen 15.
Pouk v rudarskih šolah mora biti tako urejen, da dobijo učenci med šolanjem dovolj znanja, da morejo samostojno in uspešno opravljati tiste tehnične posle svoje stroke, katere jim zakon dopušča.
Razen tehnične strokovne izobrazbe morajo dobiti dijaki v šoli tudi najosnovnejšo splošno izobrazbo iz narodne zgodovine, geografije in naravoslovja.
Ves pouk mora biti kar le moči nazoren in s čim več primeri iz prakse.
Poučuje se v državnem jeziku.
Člen 16.
Teoretična in praktična izobrazba se dosega:
a) s predavanji in izpraševanjem,
b) s praktičnimi deli na terenu in v rudnikih,
c) z ekskurzijami in
č) z obveznimi praktičnimi deli med počitnicami, o čemer se morajo predložiti šoli dokazi.
Člen 17.
Pouk v rudarskih šolah se začne najkasneje 10. septembra in se konča 15. junija, je pa pred- in popoldanski.
Pouka ni:
a) ob državnih praznikih;
b) med božičnimi prazniki 20 dni;
c) med velikonočnimi prazniki 10 dni;
č) ob tistih verskih praznikih, ob katerih ni pouka na srednjih šolah; ob teh praznikih pa ne hodijo k predavanjem samo dijaki tiste veroizpovedi. Če kaka veroizpoved toliko prevladuje, da bi prihajalo k predavanjem samo malo dijakov drugih veroizpovedi, se predavanja tudi zanje na ta dan lahko ustavijo, o čemer odloči direktor šole;
d) ob tistih dneh, ko se to direktorju šole vidi primerno; teh dni je na leto lahko največ 3.
Člen 18.
Učni program v rudarskih šolah je tale:
A. Rudarski tečaj:
I.	leto,
II. leto, J
III. leto.
B. T o p i 1 n i š k i tečaj:
I.	leto obenem z rudarskim tečajem,
II.	leto,
III.	leto.
Učni program določi in spreminja minister za gozdove in rudnike po zaslišanju strokovnega sveta in po predhodno dobljenem mnenju učiteljskih svetov rudarskih šol.
Člen 19.
Ekskurzije so sestavni del pouka in so kot take obvezne za vse dijake rudarskih šoL Za dijake 1. in 2. leta so ekskurzije v bližnje rudnike in smejo trajati do 5 dni na leto.
Med ekskurzijami so strokovni učitelji dolžni pokazali dijakom vse, kar. bi zanje utegnilo biti zanimivo.
Med ekskurzijo je vsak dijak dolžen pisati ekskurzni dnevnik, ki se predloži šolski direkciji v pregled.
Po vsaki ekskurziji so učitelji, ki so sodelovali prl ekskurziji, dolžni predložiti direktorju šole pismen re-
/erat o doseženih uspehih iz njihovih predmetov; referat pošlje direktor ministrstvu za gozdove in rudnike.
Ekskurzije do 3 dni odobruje direktor šole, čez 3 dni pa minister za gozdove in rudnike.
IV.	Ocenjevanje uspeha pri dijakih.
Clen 20.
Vsak učitelj je dolžen z izpraševanjem spremljati učni uspeh pri vsakem dijaku in mu dati na koncu polletja oceno uspeha.
Prvo polletje traja od začetka šolskega leta do BI. januarja, drugo pa od 1. februarja do 15. junija.
Clen 21.
Ocene za učni uspeh so tele:
odličen 5, prav dober 4, dober 3, slab 2.
Ocene za vedenje so tele:
vzorno 5, prav dobro 4,‘dobro 3, slabo 2.
Clen 22.
V naslednji letnik se prevedejo samo tisti dijaki, ki nimajo na koncu drugega polletja nobene slabe ocene.
Kdor ima na koncu drugega polletja eno ali dve slabi oceni, se prevede v naslednji letnik, če opravi do 10. septembra, ko to uprava šole odredi, popravni izpit iz tistega predmeta z najmanj dobro oceno. Ce dobi slabo oceno na popravnem izpitu tudi le iz enega predmeta, mora letnik ponavljati.
Popravni izpit se opravlja v tisti šoli, kjer se je dijak učil.
Kdor ima v drugem polletju tri ali štiri slabe ocene, mora letnik ponavljati. Letnik se sme ponavljati samo enkrat.
Kdor ima na koncu drugega polletja več ko štiri slabe ocene, se odpusti iz šole. Odpusti se lahko tudi na koncu prvega polletja, in to po sklepu učiteljskega sveta in po soglasnosti oddelka za vrhovni rudarski nadzor. Zaradi slabega vedenja pa se sme odpustiti dijak ob vsakem času, in to po sklepu učiteljskega sveta.
Clen 23.
Ce dijak zaradi bolezni ali kakega drugega opravičenega vzroka ni mogel biti med letom ocenjen iz vseh ali iz posameznih predmetov, mu določi oceno za drugo polletje učiteljski svet po opravljenem izpitu na koncu leta iz tistih predmetov.
Clen 24.
Ce dijak misli, da ga je učitelj nepravično ocenil, Ima pravico zahtevati pri direktorju šole, da bo izprašan Iz tistega predmeta vpričo direktorja šole.
Ce pa je učitelj v dvomu, kakšno oceno naj bi dal dijaku, sme tudi on zaprositi direktorja, naj prisostvuje Izpitu tistega dijaka.
Clen 25.
Na koncu tretjega letnika, in to v času med 15. in 28. junijem, opravljajo dijaki, ki so dovršili ta letnik brez slabe ocene, zaključni izpit. To je redni rok zaključnega izpita.
Namen zaključnega izpita je ta, da se ugotovi, ali so dijaki med šolanjem pridobili tako strokovno izobrazbo, da bi mogli samostojno opravljati strokovne posle, katere bm zakon dopušča.
Zaključni izpit je usten in se sme samo dvakrat °Pravljati.
Zaključni izpit smejo opravljati dijaki samo v tisti šoli, v kateri so dovršili tretji letnik.
Clen 26.
Zaključni izpit se opravlja iz tehle predmetov:
I.	v rudarskem tečaju:
1. iz jamomerstva;
2. iz rudarstva;
3. iz nauka o rudiščih;
4. iz nauka o rudarskih strojih;
II.	v topilniškem tečaju:
1. iz topilništva železa;
2. iz topilništva ostalih kovin;
3. iz nauka o topilniških strojih;
4. iz kemije.
Clen 27.
Pri zaključnem izpitu ocenja komisija, y katero spadajo:
odposlanec ministra za gozdove in rudnike, ki hkrati tudi predseduje,
direktor šole in
učitelji predmetov, ki izprašujejo.
Ocena se določi z večino glasov.
Pri enako razdeljenih glasovih o uspehu dijaka velja tista ocena, ki jo predlaga predsednik komisije.
O zaključnem izpitu piše najmlajši član komisije zapisnik.
Dijake izprašuje učitelj izpraševalec, toda vprašanja smejo zastavljati tudi vsi drugi člani komisije.
Clen 28.
Uspeh pri zaključnem izpitu se oceni z ocenami iz posameznih predmetov kakor tudi s končno oceno, tako da velja, da je dijak zaključni izpit napravil:
z odličnim uspehom, če ima najmanj dve odlični oceni, vse druge pa prav dobre;
s prav dobrim uspehom, če ima največ eno dobro oceno ali če ima dve dobri in dve odlični oceni;
z dobrim uspehom, če nima nobene slabe ocene.
Clen 29.
Dijaki, ki dobijo pri zaključnem izpitu eno slabo oceno, opravljajo v začetku naslednjega leta popravni izpit iz tega predmeta.
Dijaki, ki dobijo iz več predmetov slabo oceno ali ki dobijo pri popravnem izpitu slabo oceno, smejo opravljati zaključni izpit vnovič šele ob prihodnjem rednem roku.
Clen 30.
Dijaki, ki zaradi bolezni ali iz katerega koli vzroka
ne morejo opravljati zaključnega izpita ob rednem roku, kakor tudi dijaki, ki imajo v tretjem letniku popravni izpit, opravljajo zaključni izpit v začetku naslednjega šolskega leta. To je izredni rok za zaključni izpit.
Pri tem izpitu ocenja uspeh učiteljski svet, in to pod predsedstvom direktorja šole, če ni minister za gozdove in rudnike odredil svojega odposlanca.
Clen 31.
Dijaki, ki napravijo zaključni izpit z najmanj dobrim uspehom, dobijo izpričevala o opravljenem zaključnem izpitu.
Vsako izpričevalo mora vsebovati tčle podatke: matično številko za šolsko leto, v katerem je bil zaključni izpit napravljen, ime in priimek dijaka, leto in kraj rojstva, leto, v katerem je dovršil šolo, ocene iz posameznih predmetov zaključnega izpita in končno oceno po členu 28.
Izpričevalo podpišejo vsi člani komisije.
V.	Disciplinski predpisi.
Clen 32.
Vsak dijak rudarske šole se mora vesti dostojno tako v šoli kakor tudi zunaj nje, mora se pokoravati na-redbam šolskih oblastev in izkazovati vsem učiteljem dolžno spoštovanje.
Clen 33.
Dijaki rudarske šole ne smejo med šolanjem izražati svojega političnega prepričanja niti biti člani kakega društva, kateremu je namen sprememba obstoječe državne oblike ali načelo protipravna sprememba državnega reda.
Člen 34.
Vsak dijak mora redno prisostvovati vsam predavanjem, vajain in ekskurzijam in mora vsak izostanek predhodno in pravočasno javiti nadrejenim starešinam.
Člen 35.
Vsak dijak mora šolsko imovino (učila, zbirke, knjige ipd.) najvestneje varovati in se truditi, da jih pri uporabi nikakor ne poškoduje. Vsako poškodbo mora ob svojih stroških popraviti.
Člen 36.
Dijaki si morajo biti vzajemno dobri tovariši, morajo si pomagati pri učenju in opuščati vse, kar bi drugim prizadejalo neprijetnosti ali škodo.
Člen 37.
Radi vzdrževanja reda in discipline v šoli se uporabljajo tele kazni:
ustni ukor po razredniku in vzgojitelju; ustni ukor po direktorju pred dijaki in učitelji; pismeni ukor po direktorju;
prepoved po vzgojitelju in direktorju, da ne sme v mesto;
ukor po učiteljskem svetu;
odpustitev iz šole po sklepu učiteljskega sveta za eno leto ali za vedno.
Pri izrekanju kazni se je treba v glavnem držati postopnosti; v hujših primerih pa se sme seči po višjih kaznih ali jih združiti.
Vse kazni se morajo vpisati v kazensko knjigo.
VI.	Učiteljsko osebje.
Člen 38.
Učiteljsko osebje so:
direktor,
profesorji,
pripravniki (suplenti); honorarni učitelji, pogodbeni uradniki.
Člen 39.
Direktor rudarske šole postane lahko samo tisti rudarski inženir, ki ima najmanj pet let strokovne prakse v rudnikih.
Člen 40.
Za profesorje in suplente se smejo postaviti samo strokovnjaki z visokošolsko izobrazbo.
Člen 41.
Za določene predmete sme direktor šole predlagati ministru za gozdove in rudnike, naj se angažirajo honorarno gimnazijski profesorji ali učitelji. Višino honorarja določi na direktorjev predlog minister za gozdove in rudnike.
Člen 42.
Dolžnost učiteljev je, da:
1. predavajo določene predmete natančno in ob času po predpisanem programu in po navodilih, ki jih daje direktor šole;
2. imajo svoja predavanja redno in jih ob času začno in končajo;
3. varujejo njim poverjena šolske stvari, knjige in zbirke, za kar so materialno in moralno odgovorni;
4. nadomeščajo odsotne učitelje po direktorjevi na-redbi;
5. izvršujejo direktorjeve naredbe;
6. izprašujejo in ocenjajo dijake med učnim letom in spremljajo delo in učni uspeh vsakega učenca;
7. uporabijo poleg strokovnega izobraževanja dijakov vsako priliko in povod za pouk in vzgajanje dijakov, navajajoč jih na red, delo, čistočo in dostojnost;
8. noben učitelj se ne sme odstraniti iz stalnega bivališča za več ko en dan, ne da bi poprej obvestil upravo šole.
Clen 43.
Učiteljski svet so: direktor, profesorji in vsi ostali učitelji.
Svet se shaja po potrebi, in to na poziv direktorja šole ali na zahtevo večine članov sveta.
Svet je sklepčen, če je navzoča pri seji najmanj polovica članov.
Predsednik sveta je direktor šole, delovodja pa najmlajši član sveta.
Učiteljski svet odloča z večino glasov; ob enaki razdelitvi glasov pa odloči glas direktorja šole. Če nasprotuje sklep mnenju direktorja šole, odloči o tem sklepu oddelek za vrhovni rudarski nadzor.
0 vsem delu sveta v sejah se piše zapisnik; vanj se vpisujejo vsi predlogi in sklepi. Zapisnik podpišejo vsi navzoči.
Člen 44.
Dolžnost učiteljskega sveta je, da:
1. predlaga ukrepe za povzdigo pouka in vzgoje kakor tudi dopolnitve in spremembe učnega programa;
2. predlaga razpored predmetov na učitelje;
3. predlaga razpored predmetov na dneve in ure;
4. ugotavlja razpored za zaključni izpit;
5. podaja predloge o ekskurzijah;
6. odloča o kazni pri hujših prestopkih dijakov;
7. predlaga nabavo knjig in učil, potrebnih za uspešno poučevanje;
8. rešuje stvari, katere mu pošlje direktor v rešitev.
Sklepe sveta izvršuje direktor šole.
Clen 45.
Da bi mogli učitelji, ki so po stroki inženirji, uspešno opravljati svoja predavanja, je potrebno, da se redno seznanjajo z napredkom znanosti kakor tudi z uporabo znanstvenih pridobitev v praksi. To dosegajo učitelji s tem, da redno zasledujejo strokovno slovstvo in opravljajo poučna potovanja.
Da bi se jim to omogočilo, mora postaviti uprava šole vsako leto v proračun zadostne denarne vsote za nabavo strokovnega slovstva in za poučna potovanja.
Da bi pa mogli učitelji uspešno opravljati poučna potovanja in imeti od njih vse koristi, dobijo od rudarskih oblastev službeno objavo, po kateri so jim podjetja dolžna pokazati vse, kar je v zvezi s tehničnim delom obrata.
VII.	Uprava in nadzorovanje šole.
Clen 46.
Vrhovno nadzorstvo nad rudarskimi šolami vrši minister za gozdove in rudnike po oddelku za vrhovni rudarski nadzor.
Clen 47.
Stalno neposredno upravo v rudarskih šolah vrši direktor šole.
Direktor šole je nakazovalec II stopnje po predpisih člena 57. zakona o državnem računovodstvu in sme opravljati nabave do zneska din 3.000—.
Direktor sme odrejati službena potovanja do 3 dni.
Clen 48.
K dolžnostim in pravicam direktorja spada, da:
1. vodi celokupno šolsko administracijo, nadzoruje šolo glede vzdrževanja, ureditve in upravljanja celokupne šolske imovine in razporeja proračunsko odobrene vsote na določene šolske potrebe;
2. vodi in zasleduje celokupni pouk po določenem Učnem programu in skrbi za izobraževanje in vzgajanje dijakov;
3. občasno prisostvuje uram, pregleduje delo učiteljev, jim daje potrebna navodila za delo in skrbi, da upravljajo vestno svojo dolžnost;
4. odobruje po členu 110. zakona o uradnikih učiteljem in uslužbencem odsotstvo do 5 dni in jim določa namestnike;
5. kaznuje učitelje in uslužbence po disciplinskih Predpisih zakona o uradnikih;
6. ocenja podrejene uslužbence;
7. predseduje učiteljskemu svetu;
8. vodi vpisovanje dijakov;
9. določa razrednike, varuhe knjižnic in zbirk in določa učitelje za dežurstvo vsakega dne;
10.	predlaga za čas šolskih počitnic pristojnemu rudarskemu oblastvu razpored nadomestovanja.
VIII Internat.
Clen 49.
Da bi dijaki posvetili čim več časa učenju in do-segli v razmeroma kratkem času šolanja pri pouku Čim boljši uspeh, se ustanavlja pri vsaki rudarski šoli šolski Internat. Vsi dijaki morajo stanovati in se hraniti v dolskem internatu.
Clen 50.
Internat upravlja direktor šole: ob posebnih okolno-®tih pa sme minister za gozdove in rudnike postaviti za
upravitelja internata tudi katerega izmed višjih profesorjev ali uradnikov.
Upravitelj je za uspešno gospodarjenje in red v internatu gmotno in moralno odgovoren.
Clen 51.
Radi neposrednega in nepretrganega nadzorstva nad dijaki in njih privajanja lepemu redu in vzornemu vedenju kakor tudi radi vzdrževanja reda in čistoče v internatu predlaga direktor šole lahko, minister za gozdove in rudnike pa odredi na nedoločen čas enega izmed stalnih učiteljev šole, predvsem neporočenega, za dijaškega vzgojitelja, ki opravlja to dolžnost poleg svoje redne dolžnosti.
Dolžnost vzgojitelja je, da:
1. v izvenšolskih urah stalno nadzoruje delo in vedenje dijakov;
2. razvija v njih čut za red, čistočo in lepo vedenje v učilnici, čitalnici, jedilnici in spalnicah;
3. jih navaja na poslušnost in lepo vedenje nasproti nadrejenim in na gojitev tovarištva in solidarnosti s tovariši;
4. posebej pazi, da posvečajo dijaki dovolj časa učenju šolskih predmetov, in jim daje vsa pojasnila, ki bi jim bila pri učenju potrebna;
5. skrbi, da se vzdržujeta red in čistoča v vseh šolskih prostorih;
6. pazi, da se v spalnicah redno daje novo perilo in se dijaki redno preoblačijo;
7. skrbi, da so dijaki na telesu vedno čisti in da se okopljejo v šolski kopalnici vsaj enkrat na teden;
8. nadzira in skrbi, da je prehrana dijakov tako kolikostno kakor tudi kakovostno popolnoma zadovoljiva in podaja v tem pogledu upravitelju internata predloge;
9. skrbi za telesno vzgojo dijakov z gojenjem športa v prostem času, pa tudi za duhovno kulturo s tem, da vpliva nanje, da se bavijo s plemenitimi veščinami (petjem, risanjem ipd.), vsak po svojem nagnjenju;
10. je v prostem času v dotiki z dijaki in nanje ob vsaki priliki vzgojno vpliva;
11. skrbi, da se dijaki povsem držijo naredb o hišnem redu;
12. predlaga za kazen tudi odpustitev internatskega uslužbenstva, če ne opravlja službe v redu.
Da bi mogel te dolžnosti uspešno opravljati, je potrebno, da stanuje v šolskem poslopju. Ce za vzgojitelja ni stanovanja, a stanuje direktor šole v šolskem poslopju, lahko tudi on opravlja funkcijo vzgojitelja, če tako želi.
Clen 52.
Za, ekonoma internata predlaga direktor šole, minister za gozdove in rudnike pa odredi enega izmed uslužbencev šole, predvsem iz računske stroke, ki opravlja to dolžnost poleg svoje redne dolžnosti.
Dolžnost ekonoma je, da:
1. zbira dohodke internata in vodi računske knjige;
2. opravlja po navodilu in naredbah upravitelja internata nabave živil in ostalih potrebščin za internat;
3. osnuje in redno vodi vse denarne knjige in knjige materiala in živil, tako da se vsikdar da ugotoviti finančno in materialno stanje internata;
4. nalaga presežke dohodkov, če jih je kaj, pri Poštni hranilnici in ima samo najpotrebnejšo vsoto, ki jo določi upravitelj internata, v blagajni za tekoče nabave.
Člen 53.
Odškodnina, ki se daje kot odmena upravitelju internata, vzgojitelju in ekonomu za čezurno delo v internatu, ki ga opravljajo poleg svoje redne dolžnosti, je v
naslednjem:
1. stanovati smejo brezplačno v šolskem poslopju, če je za to kaj prikladnih prostorov;
2. smejo se hraniti, če niso poročeni ali če iz katerega koli vzroka ne živijo skupaj z ženo in rodbino, brezplačno iz internatske kuhinje; vendar morajo jesti z dijaki. Ne smejo zahtevati zase posebej pripravljene hrane niti obedovati ločeno od dijakov, razen v bolezni;
3. uporabljati smejo šolske delavnice proti povračilu režijskih stroškov;
4. smejo, če niso poročeni ali če iz katerega koli vzroka ne živijo skupaj z ženo in rodbino, prati svoje perilo brezplačno ob dijaškem perilu;
5. smejo brezplačno uporabljati dijaško kopalnico, če je v internatu, in sicer ob dneh, ko se dijaki kopajo.
Člen 54.
Vso potrebno opravo za internate daje država.
Člen 55.
Dohodki internata so:
1. dijaški prispevki in štipendije;
2. prostovoljni prispevki;
3. državna dotacija.
Višino dijaških prispevkov za vzdrževanje v Internatu določi minister za gozdove in rudnike na predlog šolske direkcije.
Internat se vzdržuje iz prednjih dohodkov in se finančno poslovanje v njem vrši po pravilih o ureditvi internatov rudarskih šol, ki jih predpiše minister za gozdove in rudnike, in neodvisno od državnega proračuna.
Dijaki, ki ne plačajo šoli prispevkov v treh mesecih, ko zapadejo v plačilo, se smejo odpustiti iz šole.
IX.	Prehodne določbe.
Člen 56.
Vse, kar ni v tem pravilniku določeno, uredi in predpisuje spremembe in dopolnitve minister za gozdove in rudnike z naredbo.
Člen 57.
Ta pravilnik stopi v veljavo po razglasitvi v »Služ-oenih novinah«.
S tem dnem prenehajo veljati naredba o šolskem odboru pri državnih rudarskih šolah R. št. 1580 z dne
IH.	marra 1931* in vse naredbe in predpisi, ki so doslej veljali za rudarske šole.
V Beogradu dne 24. junija 1939.; IT. R. št. 2404.
Minister za gozdove in rudnike Lj. Pantič s. r.
* »Službeni listi št. 543/72 iz 1. 1931.
585.
Na podstavi člena 8. uredbe o odkupovanju domačega bombaža z dne 9. septembra 1936. (»Službene no-vine< št. 240 z dne 17. oktobra 1936.) in uredbe o spremembah in dopolnitvah te uredbe št. 64.000/11 z dne 10. junija 1939. (»Službene novinec št. 177 z dne 7. avgusta 1939.) in sporazumno z ministrom za kmetijstvo predpisujem tole
dopolnitev* pravilnika o bombažnem skladu.**
Člen 1.
Točka 2. člena 5. pravilnika o bombažnem skladu III, št. 33.055 z dne 7. septembra 1937. se razveljavlja. Točke 3., 4., 5., 6., 7. in 8. tega člena so poslej točke 2., 3.,
4.,	5., 6. in 7.
Člen 2.
Točka 3. (sedanja točka 2.) člena 5. pravilnika se spreminja in se glasi:
»3. za pospeševanje pridelovanja, predelovanja, proučevanja in preskušanja bombaža in drugih rastlinskih vlaken, ki se dajo mešati z bombažem (kupovanje boljšega semena v državi ali v inozemstvu za prodajo ali brezplačno razdelitev med domače pridelovalce, podpiranje poskusnih postaj in poskusnih polj, -ostavljanje skladišč, preskušanje in proučavanje kakovosti bombaža in rastlinskih vlaken za mešanje z bombažem In nabava potrebnih instrumentov in priprav za ta namen, nabava umetnih gnojil za prodajo ali brezplačno oddajanje-propaganda, ankete, strokovni nasveti itd.);«.
Člen 3.
Člen 6. pravilnika se razveljavlja. Členi 7., 8., 9.,
10.	in 11. so poslej členi 6., 7., 8., 9. in 10. pravilnika.
Člen 4.
V dosedanjem členu 7. pravilnika se prvi stavek spreminja in se glasi: »Izplačila iz točke 1. člena 5. se opravljajo v mesecu januarju naslednjega leta za minulo leto.«
Člen 5.
Ta dopolnitev stopi v veljavo na dan razglasitve v, »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 1. oktobra 1940.; IV. št. 35.658.
Minister za trgovino in industrijo dr. Andres s. r.
Strinjam se s prednjo dopolnitvijo pravilnika IH-Šk 33 055 z dne 7. oktobra 1937.
Minister za kmetijstvo dr. B. čuhrilovič s. r.
•-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. oktobra 1940., št. 237/LXXXITT/719.
_ ** »Službeni list« št. 527/82 iz L 1937,
586.
Spremembe in dopolnitve*
pravilnika o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih skladov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih in zadružnih organizacijah kakor tudi o delnem nalaganju teh rezerv in rezervnih skladov v državne vrednostne papirje.**
Na podstavi § 14. uredbe o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih skladov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih in zadružnih organizacijah kakor tudi o delnem nalaganju teh rezerv in rezervnih skladov v državne vrednostne papirje z dne 24. junija 1938. predpisujem sporazumno z ministri za trgovino in industrijo, za kmetijstvo in za socialno politiko in ljudsko zdravje tčle spremembe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje uredbe o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih skladov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih in zadružnih organizacijah kakor tudi o delnem nalaganju teh rezerv in rezervnih skladov v državne vrednostne papirje:
Tretji odstavek člena 20. se spreminja in se glasi:
»Razen tega morajo poslati vse te ustanove v petnajstih dneh od dne, ko je bila letna skupščina (občni zbor) delničarjev, svoje zaključne račune ministrstvu za finance in pristojnemu ministrstvu.«
V členu 25. se deda je nov odstavek, ki se glasi:
»Ce ustanove, obsežene z uredbo, kontrolnim organom ne dopustijo pregleda knjig in listin, se šteje to za prekršek po § 13. uredbe.«
Te spremembe in dopolnitve stopijo v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinali«.
V Beogradu dne 16. oktobra 1940.; št. 61.239.
Minister za finance dr. J. Šutej s. r.
(Te spremembe in dopolnitve so bile prvič objavljene v »Službenih novinah« z dne 18. oktobra 1940., št. 240, in so tega dne stopile v veljavo.)
M I
587.
Oprostitevf
turističnega propagandnega materiala iz Danske od uvozne carine.ft
Na podstavi pooblastitve v točki 5. odločbe ministrskega sveta št. 399/IV z dne 4. januarja 1933., objavljene v »Službenih novinah« št 10/111 z dne 14. januarja 1933.,** je minister za finance takole odločil:
Nasproti Danski se ukinja uvozna carina na predmete iz točke 1. te odločbe, ker je ministrstvo za zunanje posle z dopisom K. P. št 7483-223 z dne 8. oktobra 1940. obvestilo oddelek za carine, da se je dosegel z
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. oktobra 1940., št. 241/LXXXIV/731.
** »Službeni list« št. 24/4 iz 1. 1939.
f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. oktobra 1940., št. 241/LXXXIV/730.
Jt »Službeni list« št. 97(II)/13 iz J. 1983.
dansko vlado sporazum, po katerem je jugoslovanski turistični propagandni material oproščen carine ob uvozu v Dansko s pogojem vzajemnosti.
Ta odločba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah« in velja do preklica.
V Beogradu dne 12. oktobra 1940.; št. 32.890/IV.
Minister za finance dr. J. Šutej s. r.
588.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 178 z dne 6. avgusta 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 17. Julija 1940. so bili upokojeni: Levstik Vlasti mila, učiteljica V. položajne skupine v Ljubljani; Cegnar Ivanka, učiteljica V. položajne skupine v Ljubljani; Zajec Josip, učitelj V. položajne skupine v Trebnjem; Kopriva Avgust, učitelj V. položajne skupine v Spodnji Polskavi; Grundner Zofija, učiteljica V. položajne skupine s 1. periodnim poviškom v Tržiču.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 29. julija
1940., št. 69.311, je bil postavljen dr. Svet Jakoli, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, za drugega namestnika predsednika obrtnega sodišča v Ljubljani.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 25. julija
1940., št. 68.414, so bili premeščeni po službeni potrebi: k okrožnemu sodišču v Mariboru Melihar V a 1 -d # mar, jetniški kontrolor VIII. položajne skupine okrožnega sodišča v Ljubljani; k okrožnemu sodišču v Ljubljani Č a mernik Anton, jetniški kontrolor VIII. položajne skupine okrožnega sodišča v Novem mestu; k okrožnemu sodišču v Novem mestu Sonnenvvald Anton, jetniški kontrolor VIII. položajne skupine okrožnega sodišča v Mariboru.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 27. julija
1940., št. 69.035, je bil p o s t a v 1 j e n za sodniškega pripravnika pri okrožnem sodišču v Mariboru dr. Pipan Valter, diplomirani pravnik iz Maribora.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 26. julija
1940., št. 68.739, je bil p r e m e š č e n na prošnjo k okrožnemu sodišču v Mariboru Gregorevčič Franc, jetniški kontrolor VIII. položajne skupine okrožnega sodišča v Šibeniku.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 25. julija
1940., št. 68.407, sta napredovala v IX. položajno skupino dosedanja kanclista X. položajne skupine Z n u e t Josip pri apelacijskem sodišču v Ljubljani in Ter-stenjak Niko pri. okrajnem sodišču na Brdu.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 25. julija
1940., št. 68.404, je bila postavljena po službeni potrebi za kanclista X. položajne skupine pri okrajnem sodišču v Tržiču Grčar Martina, uradniški pripravnik okrajnega sodišča v Ljubljani.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 26. julija
1940., št. 68.740, je bila postavljena na prošnjo za kanclista X položajne skupine okrožnega sodišča v Ljubljani Bercieri Mihaela, zvaničnik II. položajne .skupine okrajnega sodišča v Ljubljani
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 25. julija
1940., št. 68.409, je napredoval Horvat Josip, kanclist X. položajne skupine okrajnega sodišča v Kostanjevici, v IX. položajno skupino.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 26. julija
1940., št. 68.408, je bila premeščena na prošnjo k okrajnemu sodišču v Kranju Keržan Mira, kanclist
X.	položajne skupine okrajnega sodišča v Tržiču.
Številka 179 z dne 7. avgusta 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. aprila 1940. so napredovali v VI. položajno skupino dosedanji učitelji(ice) VII. položajne skupine ljudskih šol: Lendava: Petrič Ida; Orehovica: Petrič Marija; Trebnje: Tomič Ida; Velika Polana: Čehovin Rudolf; Pobrežje pri Mariboru: Soršak Alojzija; Sv. Martin, okraj Maribor-levi breg: E r ž e n j a k Franc; Marenberg: Tomažič Zora; Radeče: Božič Adalbert; Kočevje: Sojer Štefanija; Dolenji Logatec: Mihajlovič Miroslava; Dobrova pri Ljubljani: Klemente Avguštin; Sv. Florijan, okraj konjiški: Gorup Franc; Rudnik pri Ljubljani: Kuljiš Helena; Tomišelj: Stopar Štefanija; Dobrova pri Ljubljani: Fatur Josip; Teharje pri Celju: Bregant Zora; Tržič: Stopar Ivan; Teharje pri Celju: Čuk Franjo; Sevnica: Bonča Leopold.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. julija 1940. so bili premeščeni: Vrabec Mihael, višji kontrolor VI. položajne skupine postaje Ljubljana, v prometni komercialni oddelek ravnateljstva; Lapanje Karel, višji kontrolor VI. položajne skupine postaje Maribor, v postajo Novo mesto; Božič Jožef, višji kontrolor VI. položajne skupine postaje Novo mesto, v postajo Maribor, vsi po službeni potrebi; Razpotnik Srečko, višji kontrolor VI. položajne skupine postaje Zidani most, v prometni komercialni oddelek ravnateljstva; Brumen Albert, višji kontrolor .VI. položajne skupine postaje Bistrica-Boh. jezero, v postajo Maribor; Čekal Frančišek, višji * kontrolor
VI.	položajne skupine postaje Ljubljana-Šiška, v prometni komercialni oddelek ravnateljstva; vsi na prošnjo; Mareš Janez, kontrolor VIL položajne skupine postaje Brezovica, v postajo Št. Vid-Vižmarje, po službeni potrebi; Delkin Josip, kontrolor VIL položajne skupine postaje Ljubljana, v prometni komercialni oddelek ravnateljstva in Medvešček Branimir, kontrolor VII. položajne skupine postaje Maribor, v postajo Ljubljana, oba na prošnjo.
Z odločbo ministra za finance z dne 29. julija 1940., št. 24.636/1, je bil postavljen Hrastnik Oskar, uradniški pripravnik dravskega finančnega ravnateljstva v Ljubljani, za finančnega pristava VIII. položajne skupine.
Z odločbo ministra za finance z dne 26. julija 1940., Pov. št. 1104/111, je bil premeščen Kavčič Franc, davkar VIII. položajne skupine davčne uprave v Krškem, k davčni upravi v Dravogradu.
Številka 180 z dne 8. avgusta 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. aprila 1940. so napredovali v VI. položajno skupino dosedanji učitelji(ice) VIL položajne skupine ljudskih šol: Trnje: Grašanovič Marija; Sv. Trojica, okraj Maribor-levi breg: Golob Josip; Negova: P e r 11
Marija; Srednja vas, okraj radovljiški: Jele n ec B o ž i d a r a ; Zenavlje: Jarc Vera; Šmarje pri Jelšah: Knapič Janko; Motnik: Hribovšek Vida; Sv. Andraž v Slov. goricah: Mrak Joža; Sora: Vidmar Olga; Maribor: Stupan Milica; Srednja vas, okraj radovljiški: Arh V i d a ; Iga vas: Premk Irena; Koprivnica: Zupan Bogomila; Boh. Bistrica: Habič Justina; Zg. Polskava: Vokač Ivan; Cerklje pri Kranju: Rozman Franc; Šenčur: Rape Vladislav; Jesenice: Šrot Marija; Hoče: Štuhec Jakob; Ljubljana: Ovsenek Josipina; Sostro: Bohinc Leopold; Šmartno pri Kranju: Valjavec Franc; Križevci, okraj Ljutomer: Herzog Gabriela; Bled: Miculinič Rudolf; Mirna peč: Remic Pavla; Ihan: Koder Vida; Slivnica pri Mariboru: Zabukovšek Albina; Šmartno pri Litiji: Izlakar Olga; Koroška Bela: Gaberšček Franja; Blagovica: Kušar Ana; Predoslje: Klemenčič Helena; Sevnica ob Savi: Kokot Amalija; Kranj: Potočnik Peter; Trbovlje: Pavlič E f r e m ; Iga vas:	Vončina	Josip; Železniki:
Demšar Antonija; Spodnji Log, srez kočevski: Zupanc Valerija; Ig pri Ljubljani: Grčar Angela; Kamnica pri Mariboru: Ritonja Hedvika; Komenda: Šot Vida; Prevorje: Čermelj Viktor; Vojnik: Berglez Marija; Dobrepolje: Puci Ivana; Ljubljana: Kranjc G iz e la; Laško: Podboj Ana; Zalog: Svete Stanko; Ptuj: Sancin Mara; Selce: Markič Alojzij; Birčna vas: Strah Gabrijela; Sostro: Podbevšek Štefanija; Dol pri Ljubljani: Kovač Marija; Sv. Križ, okraj šmarski: Orač Olga; Ljubljana: Liberšek Karla; Tezno pri Mariboru: Obran Marija; Štrigova: Rihter Zora; Šoštanj: Macarol Rudolf; Sevnica ob Savi: Rautner J a k o b i n a ; Velike Lašče: Strah Leopoldina; Ljubljana: Lukič Kristina; Pobrežje pri Mariboru: Koglot Josip; Marenberg: Tomažič Božidar; Sv. Marjeta, okraj ptujski: Leban Ljudmila; Rajhenburg: Ra j n er Dragica; Hrastnik: Sancin Antonija; Artiče: Hvala Anton; Bakovci: Peršič Alojzija; Tešanovci: Hribar Marija; Zidani most: Radin Mira; Gu-štanj: Gačnik Mira; Šmarje pri Ljubljani; Valenčič Milica.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. aprila 1940. so napredovali v VII. položajno skupino dosedanji učitelji (ice) VIII. položajne skupine ljudskih šol: Sevnica ob Savi: Dolgan Alojzij; Sp. Polskava: Topolovec Pavla; Mirna: Lunaček Franc; Metlika: Vostner Julija; Braslovče: šnuderl Ljudevit; Polhov gradeč: Klemente Edvin? Šmarje pri Jelšah: Vidmar Mirko; Ribno, srez radovljiški; Bregant Sonja; Devica Marija v Polju: Sirnik Frančiška; Brežice: Levstik Eleo-nora; Sv. Lenart v Slov. goricah: Urban Valerija; Leskovec pri Krškem: Bratkovič Vida; Begunje, okraj radovljiški: Zebre Rosanda; Škofja Loka: Debeljak Vida; Zalog: Grčar Ana; Kup-šinci: Štubel Marija; Kočevska reka: D it r ih Marija; Mali Slatnik: Lavrič Marija; Ptuj: Brumen Beno; Borovnica: Ta u čar Marija? Krog: Horvat Bela; Gorje: Pikelj Ana.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d. d. r Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalsk v Ljubljani.
'	'	-	-	'	.	o
fetev. 87.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 87. kosu XI. letnika z dne 30. oktobra 1940.
Razglasi kraljevske banske uprave
H.	št. 31.751/6.	3117
Razglas.
S tuuradnim razglasom II. št. 27.059/1 °d 18. oktobra 1940. je bilo objavljeno, da namerava tvrdka J. Hutter in drug, Prva domača tvorniea klotov in silkov in tvorniea hlačevine v Mariboru, zgraditi Ja potoku Lobnici, pritoku Drave, večjo aidrocentralo. Razglas z opisom nameravane naprave je bil objavljen v prilogah »Službenega lista« h kosom 85., in 87. od 25. oktobra, 28. oktobra *n 1. novembra 1939.
S tem se objavlja, da je imenovana tordka dne 10. januarja 1940. umaknila svojo prošnjo in projekt za zgraditev omenjene hidrocentrale. kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 23. oktobra 1940.
*
•V. No. 7262/11-1940.	3095-3-1
Razglas
0 II. javni pismeni ponudbeni licitaciji rekonstrukcijo drž. ceste št. 2 od km ® 509—0.847 (Selce—Sv. Marjeta—Rimske Toplice), ki bo
dne 11. novembra 1940. ob 11. uri dop.
v pisarni tehničnega oddelka kraljevske kanske uprave, odseka za državne ceste in mostove, Gajeva ul. 5, pritličje, soba 19.
Proračunska vsota znaša 99.308 — dinarjev.
Kavcija v znesku din 10.000— za jugoslovanske državljane se polaga najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri davčni upravi Ljubljana-•Oesto.
Proračun, načrt in ostali pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi Urami v sobi št. 19 odseka za državne Ceste in mostove v Ljubljani, Gajeva 5, Pritličje. Tam se morejo dobiti vsi ponudbeni pripomčki proti povračilu nabavnih stroškov.
. Zapečatene ponudbe, kolkovane z drsnim kolkom za din 100'—, predpisane dokumente in vzorce je izročiti licitacijski komisiji na dan licitacije med 10. *U 11. uro dopoldne.
kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 24. oktobra 1940.
*I. št. 32.461/21.	3078—3—2
Razglas.
Z vlogo od 19. aprila 1940. je prosila {\rdka The Central European Mineš Limited v Mežici za podelitev dovoljena za izkoriščanje vodne sile reke Me-|e z zgradbo nove podzemne Jiidrocen-tjale v občinah Crna ic Mežica, srez dravograjski.
Opis in podatki projektirane naprave.
Betonski jez bo zgrajen nad obstoječo elektrarno Hobel v Crni ob pare. št. 87, 88/2, 88/3 in 88/4 k. o. Crna. Po podzemnem tlačnem rovu in tlačni cevi se bo voda dovajala do hidrocentrale, ki bo zgrajena pod zemljo pod pare. št. 30/1, 30/2, 31/9, 31/13, 31/58 in 31/57 k. o. Crna. Iz hidrocentrale se bo voda odvajala v Mažo po že obstoječem rudniškem Glančnikovem rovu. Iztok odtočnega kanala v Mežo je na pare. št. 677/1 k. o. Mežiška gora tokraj. Dolžina dovodnega in odvodnega jarka znaša 6.750 km. V trasi dovodnega jarka obstoječi odtoki treh studencev (3 potočki) se zajamejo neposredno kot vpadi v tlačni rov.
Dovodni in odvodni jarek prečkata svet pod banovinsko cesto št. 15 pri km 25.000 in 26.500*
Pri 9mesečni vodi bi hidrocentrala izkoriščala bruto 1188 ks.
Predvidena je postavitev 3 turbin v 2 etapah, in sicer dveh po 1’25 ms/sek in ene po l-50 m’/sek, ki se postavi v
2.	elapL
Električni tok hidrocentrale se bo uporabljal za pogon črpalk v jamah ter drugih strojev in naprav rudniškega podjetja. Namen gradnje te hidrocentrale je tudi, zmanjšati pronicanje vode iz struge Meže v rudniške jame omenjene tvrdke.
Projekt predvideva odvzem vode eni obstoječi vodni napravi na Meži, dve obstoječi vodni napravi bosta pa znatno omejeni v rabi vode. Za izvršitev pro-je!.'<i je potrebna tudi razlastitev in obremenitev tujih zemljišč in pravic. Zato je imenovana tvrdka hkrati predlagala tudi razlastitev oziroma obremenitev vseh tujih pravic (lastninskih, vodnih, servitutnih idr.) v obsegu, ki je potreben za izvršitev projektirane hidrocentrale.
Na to odreja kralj, banska uprava na podstavi odredb § 17. zakona o izkoriščanju vodnih sil (»Službeni list« št. 333/53/1931) v smislu odredb §§ 8.,
11.,	12., 37. in 38. istega zakona v smiselni zvezi z odredbami vodopravnega zakona za bivšo Koroško, zakona o razlastitvah z dne 18. II. 1878., avstr. drž. zak. št. 30 in zakona o sladkovodnem ribarstvu krajevni ogled in razpravo na mestu samem, ki se pričneta dne
12.	XI. 1940. s sestankom komisije oh 15. uri v občinski pisarni v Črni. Nadaljevanje razprave se bo udeležencem sproti objavljalo.
Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničfiem razdelku sreskega načelstva v Mariboru-levi breg, od dne 1. razglasa v »Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine« do vključno 10. XI. 1940. V istem času so na vpogled tudi v pisarni občine Crna.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo
svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi sicer veljalo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe ter se bo dovoljenje izdalo, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov oziroma se bo odredilo po obstoječih zakonitih predpisih, kar zahtevajo javne koristi. Prav tako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, dospele kraljevski banski upravi, oddelek II., v Ljubljani do 9. XI. 1940. ali vodji razprave do pričetka razprave.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
Ljubljana dne 24. oktobra 1940.
*
V.	No. 6258/20.	3051-3-3
Razglas
o II. javni pismeni ponudbeni licitaciji za napravo in dobavo 200 parov — več ali inanj — delovnih čevljev za državne cestarje, ki se bo vršila dne 8. novembra 1940. ob 11. uri dop. v pisarni tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, odseka za državne ceste in mostove, Gajeva ulica št. 5, soba 19, pritličje.
Kavcijo v višini 10% skupne ponudbene vsote za jugoslovanske državljane je položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri davčni upravi Ljubljana-mestc.
Proračun in pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami v sobi št. 19 odseka za drž. ceste in mostove v Ljubljani, Gajeva ul. 5, pritličje. Tam se morejo tudi dobiti vsi ponudbeni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov.
Zapečatene p< nudbe, kolkovane z državnim kolkom po tarifni postavki 25. taksnega zakona, predpisane dokumente in vzoi/ec je izročiti licitacijski komisiji na dan licitacije med 10. in 11. uro dopoldne. Predložiti jih je v obliki enotne cene za par čevljev in navesti število parov, ki jih namerava ponudnik izvršiti.
Kralj, banskn uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 19. oktobra 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 218/40-2.	3i	ig
Oklic.
Tožeča stranka: ležeča zapuščina po pok. Palko Jeri, preužitkarici, Sv. Primož nad Muto, ki jo zastopa dr. Winter-halter Ivo, odvetnik v Marenbergu, je vložila proti toženi stranki Vaukmaiiu Avgustu, posestniku Sv. Trije kralji, radi 2.332'84 din s prip. k o. št. P 218/40 tožbo.
Štev. 87. ------------
Narok za ustno razpravo se je določil na 4. decembra 1940. o poli desetih dop. pred tem sodiščem v sobi št. 6, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Mišič Franjo, uradniški pripravnik v Marenbergu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. I., dne 16. oktobra 1940.
P 174/40-1	3126
Oklic.
Tožeča stranka Harnik Štefan, mesar, Ribnica na Pohorju, ki jo zastopa dr. \Vinterhalter Ivo, odvetnik v Mareuber-gu, je vložila proti toženi stranki Javorniku Rudolfu, delavcu pri ing. M. Lenarčiču, Josipdol, sedaj neznanega bivališča, radi din 534'— s prip. k opr. št. P 174/40 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 3. decembra 1940. ob devetih pred tem sodiščem v izbi št. 7, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Miklavc Alojz, občinski tajnik v Ribnici na Pohorju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. I., dne 22. oktobra 1940.
•j.
P 175/40-2.	3125
Oklic.
Tožeča stranka Harnik Štefan, mesar, Ribnica na Pohorju, ki jo zastopa dr. Winterhalter Ivo, odvetnik v Marenbergu, je vložila proti toženi stranki Na-beržniku Lovrencu, delavcu pri ing. M.< Lenarčiču, Josipdol, sedaj neznanega bivališča, radi 274'— din s prip. k opr. št. P 175/40 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 3. decembra 1940. ob devetih pred tem sodiščem v izbi št. 7, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znane, se postavlja Miklavc Alojz, občinski tajnik v Ribnici na Pohorju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. I., dne 22. oktobra 1940.
.j.
P 381/40-4	3115
Oklic.
Pravdna stvar tožečih strank dr. Pin-terja Nikolaja in dr. Flecka Friderika, odvetnikov v Murski Soboti, Zoper toženo stranko odsotnega Gumilarja Alojza, pos. sina iz Radovcev 89, sedaj neznanega bivališča.
V predmetni pravdni stvari se odreja prva sporna razprava pri tem sodišču dne
19. decembra 1940., ob 8. uri, soba št. 23.
Ker je toženec neznanega bivališča nekje v. Franciji, se mu postavlja za
'skrbnika Gumilar France star., užitkar v RadovCih št. 89, ki je toženčev oče in ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne javi sam na sodišču ali ne imenuje svojega pooblaščenca. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 23. oktobra 1940.
1 $
P 730/40—1	3116
Oklic.
Pravna stvar tožnika Železna Franca, pos., Kruplivnik št. 30, proti tožencu Železnu Jožefu, pos. neznano kje stanujočemu, zaradi priznanja lastninske pravice.
V stvari je odrejena razprava na dan
15.	novembra 1940. ob 8. uri v sobi št. 23 tega sodišča. Ker toženčevo bivališče ni znano, se mu postavlja za skrb' 'ka na čin Novak Anton, priv. uradnik v Murski Soboti, Zvezna ulica, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in njegove stroške, dokler se toženec ne javi sam ali ne imenuje svojega pooblaščenca. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 22. oktobra 1940.
Kps 300/40-4	3121
Objava.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici je s pravnomočno sodbo opr. št. Kps 300/40-4 z dne 23. oktobra 1940. obsodilo Herga-na Valentina, posestnika v Pragerskem št. 2, zaradi prestopka po čl. 11. uredbe
0 pobijanju draginje in brezvestne špekulacije na 7 dni zapora in din 100'— denarne kazni, po §§ 309., 310., 314. k. p. na plačilo izterljivih stroškov kazenskega postopka in izvršitve kazni, po § 388. k. p. na plačilo povprečnine v znesku din 100'—.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. III., dne 26. oktobra 1940.
1 60/40-17.	3087
Dražbeni oklic.
Dne 3. decembra 1940. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin vinska klet z vinogradom, gozdom in pašnikom zemljiška knjiga k. o. Dedja vas vi. št. 30.
Cenilna vrednost: din 17.732'—.
Vrednost priteklin: din 400'—.
Najmanjši ponudek: din 11.831'—,
Varščina: din 1774'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah dne 22. oktobra 1940.
I 416/40-11.	3068
Dražbeni oklic.
Dne 3. decembra 1940. ob 14. uri popoldne bo na mestu samem v Radencih dražba nepremičnin zemljiška knjiga Radenci .vi. št. 148,
Cenilna vrednost: din 11.400-—. Najmanjši ponudek: din 7.600'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. II.,
dne 21. oktobra 1940.
I 815/40-8.	2926
Dražbeni oklic.
Dne 3. decembra 1940. ob o s m i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Gozd vi. št. 44.
Cenilna vrednost: din 11.618’—. Vrednost priteklin; din 40’—. Najmanjši ponudek: din 7.746'—. Varščina: din 1.161'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 8. oktobra 1940.
I 848/39—17.	3063
Dražbeni oklic.
Dne 3. decembra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: 1. skupina k. o. Loke vi. št. 1,
2.	skupina k. o. Podgorje vi. št. 250.
Cenilna vrednost: ad 1. din 93.023'40, ad 2. din 10.725—.
Vrednost priteklin: din 9.660'—. Najmanjši ponudek: ad 1. 62.015'50 din, ad 2. din 7.150—.
Varščina: ad 1. din 9.302'34, ad 2. din 1.072-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 11. oktobra 1940.
I 803/40-13.	3061’
Dražbeni oklic.
Dne 3. decembra 1940. ob d e s e' t i h bo pri podpisanem sodišču v sob1 št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knj1' ga k. o. Motnik vi. št. 73.
Cenilna vrednost: din 24.680’30. Vrednost priteklin: din 6.177’—. Najmanjši ponudek; din 16.453'53,
. .Varščina: din 2.468'—,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, bi je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 15. oktobra 1940.
I 537/40-12.	'	3062
Dražbeni oklic.
Dne 3. decembra i(J40. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Domžale vi. št. 475.
Cenilna vrednost: din 41.625'—.
Najmanjši ponudek: din 27.750'—.
Varščina: din 4.162'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa še opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 23. septembra 1940.
■Vb I 477/40—13.	3104
Dražbeni oklic.
Dne 30. novembra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Studenčiče vi. št. 184.
Cenilna vrednost: din 5.629—.
Vrednost priteklin: din 300'—.
Najmanjši ponudek: din 3.752-66.
Varščina: din 562-90.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb.,
dne 12. oktobra 1940.
£Vb I 1167/40.	3103
Dražbeni oklic.
Dne 30. novembra 1940. ob debeti h bo pri podpisanem sodišču v Jobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Poljansko predmestje vi. št. 71 pritlična hiša v Ljubljani, Poljanska cesta 44 z gospodarskim poslopjem in zemljiškimi parcelami ter vi. št. ‘36 k. o: Karlovško predmestje (zemljiške parcele).
Cenilna vrednost: din 261.930-60. j Najmanjši ponudek: din 174.620'20.
Varščina: din 26.193-03.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-,enem naroku pred začetkom dražbe, 8,cer bi se ne mogle več uveljavljati Rlede nepremičnin v škodo zdražitelja,
je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb.,
dne 10. oktobra 1940.
I 463/40—5	3119
Dražbeni oklic.
Dne 29. novembra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin vi. št. 199 k. o. Sv. Vid.
Cenilna vrednost: din 14.431’50. Najmanjši ponudek: din 9.621'—. Varščina: din 1.443'15.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. II.,
dne 20. oktobra 1940.
I 999/39, I 1000/39.	3120
Dražbeni oklic.
Dne 29. novembra 1940. ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin vi. št. 4, 194 in 1 k. o. Sv. Vid.
Cenilna vrednost: din 229.440'—. Najmanjši ponudek: din 152.960'—. Varščina: din 22.944'—.
Vrednost pritekline: din 2.340'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe. Sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. II..
dne 20. oktobra 1940.
I 318/40-9	3114
Dražbeni oklic.
D n e 29. novembra 1940. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin vi. št. 15 k. o. Ribnica na Pohorju.
Cenilna vrednost: din 375.836'—. Najmanjši ponudek: din 187.918'—. Varščina: din 37.583'60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
• Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. II.,
dne 20. oktobra 1940.
1 829/40-11.	3102
Dražbeni oklic.
Dne 2. decembra 1940. o poli devetih bo pri tem sodišču, soba št.
35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Žalovče vi. št. 483, 704, 120.
Cenilna vrednost: din 27.761-75.
Najmanjši ponudek: din 18.507-83.
Varščina: din 2.776-25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II*
dne 20. oktobra 1940.
I 1170/40—12.	3100
Dražbeni oklic.
Dne 2. decembra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnine zemljiška knjiga Črešnjica vi. št. 471.
Cenilna vrednost: din 28.514-60.
Najmanjši ponudek: din 15.976-40.
Varščina: din 2.851-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 20. oktobra 1940.
I 1255/40-9.	3101
Dražbeni oklic.
Dne 2. decembra 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču soba št 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Podturn vi. št. 311.
Cenilna vrednost: din 26.639'50.
Najmanjši ponudek: din 16.271'50.
Varščina: din 2.663'95.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavii-vti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sod’$*a.
Okrajno sodišče v Novem mostu, odd. II.,
dne 20. oktobra 1940.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah .-
1386.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 24. septembra 1940. Besedilo: Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, podružnica v Celju.
Kol prvi namestnik ravnatelja gornje podružnice se vpiše Čepi Alojz, podrav-
natelj Prve hrvatske štedionice v Zagrebu, podružnice v Celju, kot drugi namestnik pa se vpiše Schonberger Bruno, uradnik Prve hrvatske štedionice v Zagrebu podružnice v Celju.
Oba namestnika podpisujeta firmo podružnice po instrukcijah, veljavnih za podpisovanje te podružnice.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 24. septembra 1940.
B I 37/46.
*
1337.
Sedež: Pristava pri Mengšu.
Dan vpisa: 9. oktobra 1940.
Besedilo: Opekarna Mengeš, Milan Jenčič in drugi.
Izbriše se javni družbenik ing. Kastelic Gabrijel, vpišeta pa se družbenika Jenčič Milan in Jenčič Marija mlajša, oba iz Vel. Mengša št. 38.
Družbeniki zastopajo in podpisujejo za družbo kolektivno, i. s. po dva na ta način, da tiskanemu ali pisanemu besedilu tvrdke pristavita lastnoročno svoja podpisa.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 5. oktobra 1940.
Rg A III 135/7.
Izbrisali sta se nastopni firmi:
1338.
Sedež: Bled.
Dan izbrisa: 9. oktobra 1940.
Besedilo: Mayer in drug, industrija Čipk, družba z o. z.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. oktobra 1940.
Rg C IV 54/12.
133».	*
Sedež: Kranj.
Dan izbrisa: 9. oktobra 1940. Besedilo: Avtopromet Jezersko, družba z o. z. v Kranju.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. oktobra 1940.
Rg C IV 249/4.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
1840.
Sedež: Bočna.
Dan vpisa: 4. septembra 1940. Besedilo: Vodovodna zadruga v Bočni, zadruga z omejenim jamstvom.
Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči z dvajsetkratnim zneskom vpisanih deležev.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju. odd. L,
dne 4. septembra 1940.
Zadr. V 269/48.
*
1341.
Sedež: Breg pri Ptuju.
Dan vpisa: 28. septembra 1940. Besedilo: Kmetijska zadruga za Breg
pri Ptuju in okolico, registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Na skupščinah dne 29. maja 1938. in 30. junija 1940. je zadruga sprejela nova pravila po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Sedež: Ptuj — Breg.
Spremenjeno besedilo:	Kmetijska
strojna zadruga z omejenim jamstvom v Ptuju.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato nabavlja kmetijske stroje za pogon in obdelavo ter jih posoja svojim zadružnikom ali jim s stroji opravlja dela proti primerni odškodnini.
Zadruga je bila ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 50'-— in se vplača ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga.objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, javne razglase, zlasti vabila na skupščine pa tudi na javni deski občine Ptuj na Bregu.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar v to pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo podpišeta svojeročno po dva člana upravnega odbora, ali po en član upravnega odbora in po en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva: Windisch Ignac, Sima Karol, Lasbarher Ivan, Brus Martin, Zorko Jožef in Her-ženjak Josip, vpišejo se pa na novo izvoljeni člani upravnega odbora: Šega Anton, ravnatelj v pok. in posestnik na Zg. Bregu št. 34, Straschill Ivan, pos. na Zg. Bregu, Zorčič Alojz, posestnik in mlinar na Spod. Bregu, Muzek Ignac, pos. na Spod. Bregu, Majcen Martin, posestnik na Zg. Bregu, in Tomanič Mirko, posestnik v Dražencih.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 26. septembra 1940.
Zadr. II 51/21 - Zadr. II 48/21.
*
1342.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 4. septembra 1940.
Besedilo: Trgovsko obrtna kreditna zadruga v Celju, zadruga z omejenim jamstvom.
Izbriše se zaradi smrti dosedanji član upravnega odbora Kukovec Vinko.
Vpiše se novo izvoljeni član upravnega odbora Kukovec Slavko, tesarski mojster in posestnik v Celju (Lava 8). Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 4. septembra 1940.
Zadr. V 28/53.
*
1343.
Sedež: Dobje.
Dan vpisa: 4. septembra 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Dobju, zadruga z neomejenim jamstvom.
1. Na občnem zboru z dne 15. avgusta 1940. so bila sprejeta nova pravila, ki so piilagoder.a določbam zakona o gospodarski zadrugi z dne 11. septembra 1937.
2. Firma in sedež zadruge: Hranilnica in posojilnica v Dobju, zadruga z neomejenim jamstvom.
3. Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih. Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče 'posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun!
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
4. Zadruga je osnovana za nedoločen čas.
5. Poslovni delež znaša din 10'— in se plača pri vstopu v zadrugo ali pa v obrokih, najkasneje v enem letu.
6. Jamstvo je neomejeno.
7. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz sedmih zadružnikov, izvoljenih za tri leta. Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora. Firma zadruge se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno firmo podpišeta najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti upravni odbor.
8. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščino se objavljajo po-leg tega v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 4. septembra 1940.
Zadr. VI 29/53.
*
1344.
Sedež: Gotovlje.
Dan vpisa: 4. septembra 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Gotovljah, zadruga z neomejenim jaW stvom.
1. Na občnem zboru z dne 22. okt®* bra 1939. so bila sprejeta nova pravila* ki so prilagodena določbam zakona 0 gospodarskih zadrugah z dne 11. sep' tembra 1937.
2. Firma in sedež zadruge: Hranilni' ca in posojilnica v Gotovljah, zadruga * neomejenim jamstvom.
3. Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, pospeševati
spodarske koristi svojih zadružnikov* zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vlo* ge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna de-nama sredstva z najemanjem kredita*
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potreben, komisijsko vnovčevanje njihovih Proizvodov in zavarovanja.
v 4. Zadruga je osnovana za nedoločen 'as.
5. Poslovni delež znaša din 10'— in 8e plača pri vstopu v zadrugo.
6. Jamstvo je neomejeno.
. 7. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki j® sestavljen iz šestih članov zadružnikov, izvoljenih za tri leta. Vsako leto Vstopi tretjina članov upravnega odbo-ra- Firma zadruge se podpisuje tako, da 8e pod napisano ali natisnjeno ali s pestom odtisnjeno firmo podpišeta najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbe-zadruge, ki ga po predhodni načel-odobritvi skupščine za to pooblasti spravni odbor.
8. Zadruga objavlja svoje priobčitve razglasni deski v svoji poslovalnici.
gabila na skupščino se objavljajo poleg teRa v listu, ki ga določi upravni odbor.
9. Izbrišeta se zaradi smrti člana ^Pravnega odbora-
Brinove Blaž in Malgoj Franc.
Vpišeta se novoizvoljena člana upravna odbora:
Rak Ivan, posestnik v Gotovljah,
Trobiš Ivan, posestnik v Gotovljah.
10. Izbriše se zaradi smrti pooblaščene za podpisovanje zadruge Brinar kranc.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 4. septembra 1940.
Zadr. VI 33/64.
Sedež: Kočevje.
Dan vpisa: 18. oktobra 1940. .Besedilo: Nabavljalna zadruga držav-?*h uslužbencev in upokojencev z orne-*l'uim jamstvom v Kočevju.
Izbrisal se je dosedmji član upravna odbora Arko Jože in vpisal na no-/U izvoljeni član upravnega odbora Hel-Leon, poštni upravnik v Kočevju, krožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 18. oktobra 1940.
Zadr. I 30/16.
1846.	*
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 30. septembra 1940. ».Besedilo: Hranilnica in posojilnica ■piteljskega konvikta v Ljubljani, za-r*lga z omejenim jamstvom.
, '.zbriše se član upravnega odbora Ke-Alojzij, vpiše pa se član upravnega J^ora predsednik Sežun Andrej, vad-učitelj v Ljubljani, Cesta na Rož-
^krožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 28. septembra 1940.
Zadr. I 82/61.
Il„	*
®®dež: Rečica ob Savinji.
Dan vpisa: 4. septembra 1940. jj.Besedilo: Ljudska hranilnica in poso-^ ^ica v Rečici ob Savinji, zadruga z e°ittejtnim jamstvom.
1. Na občnem zboru z dne 11. avgusta 1940. so bila sprejeta nova pravila, ki so prilagodena določbam zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
2. Firma in sedež zadruge: Ljudska hranilnica in posojilnica v Rečici ob Savinji, zadruga z neomejenim jamstvom.
3. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim pri-skrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih. Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle: 1. daje svojim zadružnikom posojila, 2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun, 3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z iz-posojili, 4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvede v komisijsko prodajo, 5. posreduje za svoje zadružnike v zavarov. poslih.
4. Zadruga je osnovana za nedoločen čas.
5. Poslovni delež znaša din 10'— in se plača pri vstopu v zadrugo ali pa v obrokih, najkasneje v enem letu.
6. Jamstvo je neomejeno.
7. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz devetih zadružnikov, izvoljenih za tri leta. Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora. Firma zadruge se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno, ali s pečatom odtisnjeno firmo podpišeta najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti upravni odbor.
8. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščino se objavljajo poleg tega v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
9. Izbrišeta se odstopivša člana upravnega odbora Rahne Ivan in Hicelberger Martin.
Vpišeta se novoizvoljena člana upravnega odbora Petrin Matija, posestnik v Sp. Pobrežjah št. 1, in Krefelj Jože, posestnik v Pustem Polju št. 16.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 4. septembra 1940.
Zadr. VI 32/84.
1348.	*
Sedež: Ribnica.
Dan vpisa: 18. oktobra 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Ribnici, zadruga z neomejenim jamstvom.
Izbrisali so se dosedanji člani upravnega odbora Drobnič Janez, Grebenc Franc, Klun Jože in Skubic Anton ter vpisali novoizvoljeni člani upravnega odbora Burgar Ludvik, posestnik št. 158, Demšar Viktorijan, dekan št. 9 in Škra-bec Stanislav, pos. št. 108, vsi iz Ribnice ter Čampa Jože, posestnik, Nemška vas 42.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 18. oktobra 1940.
Zadr. I 65/47.
1349.
Sedež: Ribnica.
Dan vpisa: 18. oktobra 1940.
Besedilo: Zveza lesnih domačih obrti, zadruga z omejenim jamstvom v Ribnici.
Vpiše se razdružitev zadruge z likvidacijo.
Firma ima pristavek »v likvidaciji«.
Likvidatorji so dosedanji člani načelstva. Podpis firme se bo vršil odslej po dveh likvidatorjih.
Veljavnost pričetka likvidacije se prične z 18. oktobrom 1940.
Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri zadrugi oziroma pri likvidatorjih. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 18. oktobra 1940.
Zadr. I 57/10.
1350.	*
Sedež: Slovenska Bistrica.
Dan vpisa: 10. oktobra 1940.
Besedilo: Vzajemno in posojilno društvo v Slovenski Bistrici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana upravnega odbora Rober Franc in Orač Anton.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 10. oktobra 1940.
Zadr. II 47/40.
*
1351.
Sedež: Srednja vas v Bohinju.
Dan vpisa: 30. septembra 1940.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Srednji vasi v Bohinju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 15. septembra 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej: Mlekarska zadruga z omejenim jamstvom v Srednji vasi v Bohinju.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema od svojih zadružnikov mleko in ga predeluje v razne mlečne izdelke;
2. vnovčuje za svoje zadružnike mleko in mlečne izdelke;
3. posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin in vnovčevanje ostalih pridelkov.
Za dosego svojega namena zadruga nabavi in vzdržuje potrebne zgradbe in inventar.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 250'— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine mora razglašati tudi z oklicem pred cerkvijo v Srednji vasi v Bohinju in z okrožnico.
Izbrišejo se člani načelstva:
Sodja Štefan, Arh Martin, Sodja Lo-.vrenc in Kocjan Franc.
Vpišejo se člani upravnega odbora:
Bernik Janko, pos. v Srednji vasi št. 55,
Hkavec Jože, pos. v Srednji vasi št. 21 in
Cvetek Janez, pos. v Srednji vasi 9.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 28. septembra 1940.
Zadr. IV 37/19.
* '
1352.
Sedež: Stogovci.
Dan vpisa: 3. oktobra 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Stogovcih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na redni skupščini dne 18. maja 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937., na katerih odslej zadruga temelji.
Firma: Hranilna in posojilna zadruga v Stogovcih, zadruga z neomejenim jamstvom.
Sedež: Stogovci.
Namen:
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Trajanje: Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 10‘— in se plača takoj ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vsem svojim premoženjem in nerazdelno.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki sestoji iz 6 članov zadružnikov. Ti so:
1. Krobath Franc, mlinar v Konjišču št. 19,
2. Režonja Franc, posestnik v Vratji vasi,
3. Wisiak Feliks, mlinar v Konjišču 4,
4. Taschner Henrik, posestnik v Stogovcih,
5. Neubauer Leopold, posestnik v 2i-bercih,
6. Probst Ivan, posestnik v Drobtin-cih 10.
Za firmo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati pooblaščeni uslužbenec.
Zadruga razglaša svojo priobčitve na
razglasni deski v svoji poslovalnici ali na drug krajevno običajni način. Vabila na skupščine mora razglašati tudi z na-bitjem vabila na razglasni deski in z razglasom pri cerkvi v Apačah.
Okrožno kol trg. sodišče v Murski Soboti dne 3. oktobra 1940.
Zadr. II 88/20
1353.	*
Sedež: Stoperce.
Dan vpisa: 10. oktobra 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Stopercah, zadruga z neomejenim jamstvom.
Izbrišejo se dosedanji člani upravnega odbora: Golob Anton, Galun Franc in Kopše Alojz, vpišejo se pa na skupščini dne 23. junija 1940. novoizvoljeni člani upravnega odbora:
Galun Janez, posestnik v Stopercah št. 40,
Kamenšek Anton, posestnik v Stopercah št. 63, in
Galun Jurij, posestnik in krojaški mojster v Čermožicah št. 6.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 10. oktobra 1940.
Zadr. I 95/37.
❖
1351.
Sedež: Sv. Peter pod Sv. gorami.
Dan vpisa: 4. septembra 1940.
Besedilo: Posojilnica pri Sv. Petru pod Sv. gorami, zadr. z neomejenim jamstvom.
1. Na občnem zboru z dne 25. julija 1940. so bila sprejeta nova pravila, ki so prilagodena določbam zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
2. Firma in sedež zadruge: Posojilnica pri Sv. Petru pod Sv. gorami, zadruga z neomejenim jamstvom.
3. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim pri-skrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih. Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle: 1. daje svojim zadružnikom posojila, 2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun, 3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z iz-posojili, 4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo, 5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
4. Zadruga je osnovana za nedoločen čas.
5. Poslovni delež znaša din 10'— in se plača pri vstopu v zadrugo.
0.	Jamstvo je neomejeno.
7.	Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz petih zadružnikov, izvoljenih za tri leta. Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora. Firma zadruge se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno, ali s pečatom odtisnjeno firmo podpišeta najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti upravni odbor.
8.	Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici’ Vabila na skupščino se objavljajo poleg tega v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju s1
dne 4. septembra 1940.
Zadr. VI 31/62.
*
1355.
Sedež: Šenkov turn.
Dan vpisa: 1. oktobra 11)40.
Besedilo: živinorejska selekcijska zadruga v Šenko* vem turnu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na obCnem zboru dne 1. septembra 1940 so j sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospod^',, skih zadrugah z dne 11 septembra 1J'37 Besedilo odslej: živinorejska selekcijska zadrug* 1 omejenim jamstvom v šenkovem turnu.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružn:kov In se T°‘ za dobo treh let.	•
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastoja predsednik upravnega oflborh tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno m' rao svojeročno podpišeta po dva člana upravnega od* bora ali po en član upravnega odbora in en v 10 pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševat* gospodarske ko* risti svojih zadružnikov zato*
1. komisijsko izbira za pleme primerno živino svojih zadružnikov ter vodi o teh živalih kontrolo:
2. nabavlja plemensko živino, zlasti plemenjake živinorejske potrebščine za svoje zadružnike ali sreduje tako nabave:
3. priskrbi in vzdržuje skupne pašnike za živin® svojih zadružnikov;
4. priieja za svoje zadružnike živ.nske sejme, raZ' stave, premovanja, strokovna predavanja in kar 6 spada h pospeševanju živinoreje.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. _ Poslovni delež znaša din 31).— in se mora vpla®*1 ob pristopu
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in 5e ■ 3 njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni ski v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti va^i: na skupščine, mora razglašati tudi s pismenimi va L 1 zadružnikom ali z oklicem pred cerkvijo v Senkovc®1 1 turnu.
Okrožno kot trg. sodišče v LIubMani, odd. Ill*f
dne 28. septembra 1940.
Zadr. IV 46/8.
*
1356.
Sedež: Št. Jurij pri Grosupljem’.
Dan vpisa: 8. oktobra 1940.
Besedilo: Kmetijska nabavna zadrug* Št. Jurij pri Grosupljem, registrovana zadruga z omcjcim zavezo.
Na občnem zboru dne 25. junija 19^0' so bila sprejeta nova pravila v smisl* zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Nabavna in prodaj** zadruga v Št. Juriju pri Grosuplju, *** druga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadruž*1* kov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikO*'* Zadrugo zastopa upravni odbor. j Za zadrugo se podpisuje tako, da s~ pod njeno firmo svojeročno podpis6*® po dva člana upravnega odbora ali P" en član upravnega odbora in en v * pooblaščeni nameščenec zadruge. Zadruga ima namen:
1. nabavljati svojim zadružnikom spodarske in gospodinjske potrebi?)6 in obrtne izdelke vsake vrste ali J1^ nabavo posredovati;	.	I
2. vnovčevati pridelke ali izdelke sv£ jih zadružnikov v nepredelanem ali Pr delanem stanju;	JjB
3. nabavljati si za dosego tega na*1®* na potrebne stavbe in inventar.	•'
Zadruga je ustanovljena za nedolo?6 j čas.	. I
Poslovni delež znaša din 50'— i® .1 mora vplačati ob pristopu ali v obrok*6; I .Vsak zadružnik jamči z vpisan*11^ J
Poslovnimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Va-?ila na skupščine mora poleg tega ob-Javljati v listu »Narodni gospodar« v Mubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani
dne 5. oktobra 1940.
Zadr. IV 52/32.
*
1357.
Sedež: Šmartno pri Litiji.
Dan vpisa: 30. septembra 1940.
Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Šmartnem pri Litiji, Zadruga z omejenim jamstvom.
Izbriše se član upravnega odbora Kepa Josip, vpiše pa se kooptirani član '•Pravnega odbora Žitnik Matija, posestnik iz Vintarjevca.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
28. septembra 1940.
Zadr. II 99/33.
*
1358.
Sedež: Štrigova.
Dan vpisa: 26. septembra 1940. .Besedilo: Hrvatska seljačka štcdio-"•ca u Štrigovi, registrovana zadruga z '•»lejenim jamstvom.
Na izredni skupščini dne 8. septem-“fa 1940. so bila sprejeta nova pravila r smislu zakona o gospodarskih zadru-ph z dne 11. septembra 1937., na kadrih odslej zadruga temelji.
Sedež: Štrigova.
. Ime: Hrvatska seljačka štedionica, 'feditna zadruga s neograničeuim jambom u Štrigovi.
.Namen: Namen zadruge je, da s skupim vodstvom poslov po načelu vza-Jemne pomoči članov pospešuje njihovo f°spodarstvo, a posebno da probuja Sledljivost in da s svojim zadružnim kfeditoin pribavlja članom denarna pedstva, katera so jim potrebna za njihovo gospodarstvo.
Zaradi tega ima zadruga namen: a) sprejemati in obrestovati hranilne *°ge na vložne knjižice, stalne teden-.ke ali mesečne vloge na tekoče račune '•anov in nečlanov;
•..b) pribavljati s svojim zadružnim kredom in- na drug način denarna sred-,'V;h ]<atera so potrebna za dosego za-"tUžnega cilja, od članov in nečlanov;
c)	dajati svojim članom posojila;
,4).'izvrševati za svoje člane vnovčeni6 (inkaso), izplačevanje in nakazila; j e) eskontirati svojim članom menice ^.sigurna dobroimetja;
■ o prevzemati za svoje člane jamstva n polagati kavcije;
. R) posredovati za svoje člane zavaro-
iia;
j ‘0 pomagati pri osnavljanju zadrug r}1gii1 vrst na svojem območju;
') pomagati z vsemi sredstvi za pro-!P®h in napredek gospodarstva svojih »Hov. delovati za razširitev in dvig iCHpužne misli in moralnega stanja svo-h Slanov.
v trajanje: Zadruga ie ustanovljena za določen čas.	"
Poslovni delež znaša din 25— in se plača takoj ob pristopu ali najkasneje po dovoljenju upravnega odbora v devetih mesecih.
Vsak zadružnik jamči z vsem svojim premoženjem.
Zadrugo zastopa upravni odbor. Upravni odbor sestoji iz 5 članov. Ti so:
1. Bendekovič Josip, pos. v Štrigovi,
2. Kovač Tomislav, pos. v Štrigovi,
3. Golub Matija, pos. v Štrigovi,
4. Gasparič Tomo, pos. v Štrigovi,
5. Smolkovič Matija, pos. v Štrigovi.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se
pod njeno firmo svojeročno podpišeta predsednik ali podpredsednik in en član upravnega odbora, katerega sme nadomeščati pooblaščena oseba.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na vidnem mestu v svoji poslovalnici ali tudi na drug krajevno običajni način. Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti dn6 26. septembra 1940.
Zadr. II 87/4.
❖
1359.
Sedež: Vrhnika.
Dan vpisa: 23. septembra 1940.
Besedilo: Kmetska posojilnica vrhniške okolice, registrovana zadruga z omejenim poroštvom na Vrhniki.
Na občnem zboru dne 3. septembra 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej: Kmetska posojilnica vrhniške okolice, zadruga z omejenim jamstvom na Vrhniki.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo enega leta.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati varčnost med ljudstvom in varovati gospodarske koristi svojih članov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojini zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko* vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 12-50 in se mora vplačati ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega raz-glaševati tudi v vsakokratnem pokrajinskem službenem listu.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. septembra 1940 Zadr. IV 22/100. -
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 3107 kraljevine Jugoslavije.
Stanje 22. oktobra 1940.
Aktiva	dinarjev
Podloga . . 2.418,259.409 04(4- 15,620.591.17) Devize, ki niso v podlogi 566,711.795-48(— 9,129.796-53) Kovanideuar 201,140.618'50(— 1,238.263-—) Posojila . . 1.645,722.979-10(4- 3,031.675-05) Vrednostni
papirji . . . 288,727.487-50(4- 3,500.000-—) Prejšnji predjemi
državi- . . 1.633,490.311-30-—
Začasni predjemi gl.
drž. blag.. . 600,000.000"—
Min. fin. po uredbah od 24. VIII. in
16.	IX. 1939. 839,450.000-—
Eskompt bonov nar. obrambe po uredbi od
18. XI. 1939. 5.567,000.000-—(4-146,000.000-—)
Vrednosti re-
zervn. fonda 249,457.392-54(4- 4,999.507"—) Vrednosti ostalih fondov .......... 41,295.541"—
Nepremičnine 	 218,375.509-41(4-	321.080-20)
Razna aktiva 1.866.742.398-1814-	7,448.535 02)
16.136,373.442-05 Pasiva	dinarjev
Kapital . . . 180,000.000-—
Rezervni
fond  252.644.496 96(4-	802.418’75)
Ostali fondi	42,736.714-84(4-	227.150--)
Bankovci v
obtoku . . 12.484,818.600--(— 39,583.500--)
Obveze na
pokaz . . . 2.841,226.071"35'4-203,247.904"66) Razna pasiva	334,947.558 90(4-	5,859.355"50)
16.136,373.442-05
Obtok in obveze. . . . 15.326,044.671*35 Skupna podloga - dejanska vrednost 3.869,215.054"46 Celotno kritje . . . 25-24 °/o Kritje v zlatu . . . ‘21"79 °/„
Obrestna mera:
po eskomptu.............................. 5 °/0
po zastavah: na zlato in varante ........	5 °/o
na vrednostne papirje..................6%
*
Št. 481/9—VI ex 1940.	8069-3-2
Razglas o licitaciji.
Dravska finančna direkcija v Ljub-
ljani bo prodala na podstavi odločbe min. za finance, odd. za kataster in drž. posestva, v Beogradu št. 33.101/V od 27, IX,- 1940., na javni ustni draž-
bi dne 28. novembra 1940. zemlj. parcelo št. 168/3 k. o* Ježica, vpisano v vlož. št. 735 iste k. o., v izmeri 825 ms.
Izklicna cena je določena na 17.000 dinarjev. Pogoji dražbe so na razpolago v zgradbi drav. fin. direkc. v Ljubljani, soba št. 8, pritličje (mapni arhiv), kjer se bo vršila tudi licitacija.
Dravska finančna direkcija v Ljubljani dne 18. oktobra 1940.
Finančni direktor:
Mosetizh s. r.
*
Št. 3088/4.	3106-2—1
Razglas.
Erjavšek Mihael, posestnik v županjih njivah št. 9, občina Kamniška Bistrica, 6rez kamniški, namerava otvoriti kamnolom na pare. št. 573 k. o. Županje njive v občini Kamniška Bistrica. Predložil je položajni načrt in prosil za obrtno oblastveno odobritev.
Sresko načelstvo razpisuje na to prošnjo komisijski ogled in razpravo na kraju samem v smislu §§ 9., 12. in 90. stavbenega reda za bivšo Kranjsko in §§ 107., 109. in 121. zakona o obrtih, čl. 2. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih ter § 73. in sledečih zakona o občem upravnem postopku
na ponedeljek dne 11. novembra 1940.
s sestankom komisije na kraju samem ob 14'30 uri.
K temu komisijskemu ogledu se vabijo vsi interesentje s pristavkom, da morejo svoje morebitne pripombe in ugovore vložiti do tega dne pismeno pri sreskem načelstvu ali pa ustno pri razpravi na kraju samem. Poznejši ugovori se ne bodo mogli upoštevati, temveč se bo naprava dovolila, v kolikor ne bo javnih ovir.
Situacijski načrt je na vpogled pri sreskem načelstvu v Kamniku, soba št. 4 med uradnimi urami.
Sresko načelstvo v Kamniku dne 23. oktobra 1940.
Sreski načelnik:
Dr. Maraž s. r.
*
Št. 12.443/17.	3130
Kranjski verski zaklad — dražba lovišča »K rakovo« pri Kostanjevici.
Razglas.
Sresko načelstvo v Krškem bo na javni dražbi dne 21. novembra 1940. s pričetkom ob 9. uri v uradni sobi št. 19 tega sreskega načelstva oddalo v zakup lovsko pravico lastnega lovišča »Krako-vo« Kranjskega verskega zaklada gozdne uprave v Kostanjevici za izklicno ceno din 600'—, i. s. za dobo 12 let in 7 mesecev, t. j. za čas od 1. septembra 1940. do 31. marca 1953.
Nadrobnejši dražbeni pogoji, kakor jih določa § 8. zakona o lovu, so interesentom na vpogled do dražbenega naroka pri tukajšnjem sreskem načelstvu. Opozarja pa se posebej, da se more
dražbe udeležiti le oni, ki dokaže, da ima veljavno lovsko karto in da ni od dražbe izključen po predpisih zakona o lovu. Vsak udeležnik dražbe mora ob pričetku dražbe položiti varščino v gotovini, in sicer v višini izklicne cene. V primeru neuspešne dražbe se bo brez posebnega oklica vršila ponovna dražba dne 28. novembra 1940. na kraju in ob uri, kakor sta odrejena za prvo dražbo. Pri tej dražbi se bodo sprejele ponudbe tudi pod izklicno ceno.
Sresko načelstvo v Krškem dne 28. oktobra 1940.
*
Št. 1911.	3128
Razpis.
Občina Podvelka, srez Maribor-desni breg, razpisuje pogodbeno mesto občinskega služitelja. Zahteva se pismenost.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 15 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Podvelka dne 28. oktobra 1940.
•J;
Št. 130/40.	3131
Razglas.
Na podstavi § 4!>. zakona z dne 23. avgusta 1877., kranj. dež. zak. št. 14 in §§ 1. in 4. zakona z dne 10. aprila 1881., kranj. dež. zak. št. 8, je
proračun dohodkov in stroškov za 1. 1940./41.
Glavnega odbora vodne zadruge za obdelovanje ljubljanskega barja v Ljubljani razpoložen v času od 31. oktobra do 15. novembra 1940. in na vpogled vsem interesentom pri načelstvu Glavnega odbora v Ljubljani, Novi trg št. 1, med uradnimi urami vsako sredo in soboto od 9. do 11. ure dopoldne. Proračun je razpoložen tudi pri občinskih upravah..
V tem času je vložiti tudi morebitne ugovore pri načelstvu glavnega odbora.
Glavni odbor za obdelovanje barja v Ljubljani dne 29. oktobra 1940.
Razne objave
Poziv upnikom.
3096
Tvrdka Splošna elektrodružba z o. z. v Ljubljani je prešla v*likvidacijo.
Upniki družbe se pozivajo, da se v teku enega meseca zglase pri podpisanem likvidatorju.
Kavčič Milan, trgovec, Ljubljana, Pred škofijo št. 12, kot likvidator.
*
3097
Poziv upnikom.
Tvrdka Lesna industrija in trgovina, družba z omejeno zavezo v Gornji Radgoni, je prešla v likvidacijo.
Upniki družbe se pozivajo, da se v teku enega meseca zglase pri podpisanem likvidatorju.
Lančič Janez, posestnik, Gornja Radgona, kot likvidator.
*
!098
Poziv unnikom.
Tvrdka Umetniška propaganda, družba z o. z. v Ljubljani, je prešla v likvidacijo.
Upniki družbe se pozivajo, da se v teku enega meseca zglase pri podpisanem likvidatorju.
Ing. Uhlič Hugo, graščak,
Ruda pri Zidanem mostu, kot likvidator.
❖
3034-3-3
Poziv upnikom.
Tvrdka »Peca, mehanična tkalnica, družba z omejeno zavezo v Prevaljah« je stopila na svojem občnem zboru dne 15. oktobra 1940. v likvidacijo in vabi vse svoje upnike, da prijavijo v teka treh mesecev likvidatorjem tvrdke svoje terjatve.
Za likvidatorje:
Mislej Anton, veletrgovec, Celje, Razlagova ul.,
Svetek Andrej, zasebni uradnik, CeljOi Razlagova ul
*
3123
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 102.e55 -8 kolo in jo proglašam za neveljavno.
Alič Jožef s. f'' Sostro.
*	31«
Objava.
Izgubil sem izkaznico o poklicu, izd8' no od banske uprave v Ljubljani dn®
3.	oktobra 1938. pod št. 8324 in jo pr°' glašam za neveljavno.
Kristjančič Josip’
Sp. Dobrava
*
3122
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico mot<>r' nega kolesa znamke »Puch« št. 106.2»l z evidenčno tablico 2-159, izdano od sr®* skega načelstva v Škofji Loki, glasečo8® na ime Loboda Ivan, palir, Gorenja v* nad Škofjo Loko, ter jo proglašam 1 neveljavno.
Loboda Ivan s. r'*
palir, Hotavlje St *
* 0«
Objava.
Izgubil sem .izpričevalo I. letni^ strojnega odseka drž. tehniške sreda) šole v Ljubljani za 1. 1934./35. na itT’' Mulley Gustav iz Ljubljane. Progla^ ga za neveljavno.
Mulley Gustav s. r*
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska .in zalaga Tiskarna Merkur y Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.