SKLEPI 4. SEJE KONFERENCE ZKJ Dosleden boj za krepitev vodilnega položaja delavskega razreda četrta seja konference Zveze komunistov Jugoslavije je med drugim poudarila, da bo nadaljnje dosledno uresničevanje akcijskega programa druge seje konference, pisma tovariša Tita in izvršnega biroja ter stališč resolucije trčtje seje konference krepilo enotnost ZKJ, delavskega razreda in naših narodov. Konferenca je bila odločna, da se ta boj nadaljuje do popolne uresničitve vodilne vloge delavskega razreda v družbi in do poraza razrednih in drugih nasprotnikov našega socialističnega samoupravnega razvoja. SKLEPE 4. SEJE KONFERENCE ZKJ OBJAVLJAMO NA 2. STRANI LJUBLJANA JE SLAVILA Slovesen zaključek pohoda PRAZNIČNO ODETA SLOVENSKA METROPOLA — Trg revolucije ob slovesnem zaključku XVII. pohoda »Po poteh parti- 4 zanske Ljubljane«, s katerim je naše glavno mesto proslavilo obletnico Velike zmage. Foto: Zrnec Žencev. IZ VSEBINE DANAŠNJE ŠTEVILKE SODELOVANJE KPI IN KPF 2. stran NIXON, PA BREŽNJEV 3. stran SVET JE DRUGAČEN! 4. stran DOKAZI V MIKRO SVETU 4. stran SMRTONOSNI POHOD SUŠE 5. stran NAJPREJ SLOVAR! 6. stran 18 LET PO PODPISU DRŽAVNE POGODBE 7. stran KOLIKO ZARES VELJA POLJSKI NOGOMET 8. stran Ljubljana, 13. maja 1973 Leto XV., štev. 128 — Cena 1,2 dinarja GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK JAK KOPRIVC PRIPRAVE ZA ALZIR V Kabulu zaseda pripravljalni odbor šestnajstih LJUBLJANA, 12. maja — »Bronasti spomenik Ilegalca, mimo katerega na današnji dan korakajo tisoči mladih, prešerno kljubujoč novim težavam, nas opozarja, uči čuječnosti in povezuje v celoto. Ta lik skriva pod svojim širokim plaščem naše najmočnejše orožje — plemenito srce, pogumno in prekipevajoče ljubezni do svojega naroda, člo-' veka in človeštva,« je danes med drugim dejal predsednik RK SZDL Mitja Ribičič v svojem govoru na zaključni slovesnosti tradicionalnega XVII. pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane«, ki je letos pritegnil rekordno število — 40.585 udele- B. AIRES: »DIALOG CELINE"? Rogersova turneja po L. Ameriki KABUL, 12. maja (Tanjug) — V glavnem mestu Afganistana se bo jutri začelo tridnevno zasedanje pripravljalnega odbora 16 neuvrščenih dežel. S tem zasedanjem bo obdobje dvostranskih stikov in posvetov, ki se bodo nedvomno nadaljevali tudi kasneje, prešlo v fazo intenzivnih skupnih priprav na 4. konferenco šefov vlad in držav neuvrščenih dežel v začetku septembra v Alžiru. MINIC V ČILE Obiskal bo tudi Peru - Izjava pred odhodom BEOGRAD, 12. maja (Tanjug) — Podpredsednik ZIS in zvezni- sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic je danes dopoldne z letalom odpotoval na uradni obisk v Čile in Peru. S tem vrača obisk čilskemu zunanjemu minis'tru Clomodiru Almeydi in perujskemu premieru Mercadu Jarrinu, ki je bil prej zunanji minister. Z Miničem je odpotoval tudi načelnik uprave ZSZZ Mirko Kreačič. Pred odhodom iz Beograda je Minic izjavil sodelavcu Tanjuga, da obstaja obojestranska pripravljenost za sodelovanje med Jugoslavijo ter Čilom in Perujem. Poudaril je, da td prijateljski državi uživata velike simpatije jugoslovanske javnosti. »Želim poudariti posebno zadovoljstvo,« je dejal Mi-nič, »ker se mi ponuja priložnost za vrnitev obiska tema prijateljskima deželama. S Čilom in Perujem sodelujemo na vseh področjih. Obisk sodi k že ustaljeni nih vprašanjih, v katerih imamo sbrodna ali enaka stališča, o položaju in problemih dežel v razvoju ter o možnostih za nadaljnje izboljšanje dvostranskega sodelovanja na vseh področjih. Upamo, da se bomo podrobneje seznanili s sedanjimi procesi notranjega razvoja v Čilu in Peruju, zlasti še, ker ti deželi v svojih prizadevanjih za obči napredek in razvoj uživata velike simpatije jugoslovanske javnosti.« Miloš MBndč je dalje izjavil, da bodo posebej govorili o aktivnosti in vlogi neuvrščenih dežel v sedanjem mednarodnem položaju ter o pripravah na bližnjo konferenco šefov dTžav in vlad neuvrščenih držav septembra v Alžiru. »Odnosi Jugoslavije s Čilom in Perujem ter z drugimi deželami Latinske Amerike se naglo razvijajo,« je dejal Minič in posebej poudaril koristno in aktivno sodelovanje Jugoslavije s temi deželami v OZN in v drugih mednarodnih telesih. »V vseh teh organizacijah — je dejal Minic — sodelujemo pri urejanju pomembnih mednarodnih vprašanjih ter se zavzemamo za mir, neodvisnost, varnost in za demokratizacijo ekonomskih in političnih odnosov v svetu. Pripravljalni odbor naj predvsem izdela predlog dnevnega reda bodoče konference ter opravi politične, tehnične in druge . priprave, čeprav v odboru ne bo splošne razprave v pravem pomenu besede, bodo vodje delegacij že prvi dan nakazali vsa vprašanja, ki jih je treba urediti tako med zasedanjem odbora, kakor v mesecih do septembra, da bo sestanku na vrhu zagotovljen vsestranski uspeh. Odbor bo razpravljal tudi o vprašanjih, o katerih posamezne neuvrščene dežele ■ ali skupine nimajo enotnih stališč. Šestnajst članic odbora bo začelo ta sestanek v splošnem soglasju in z oceno, da spremenjen mednarodni položaj ta nekoliko boljši mednarodni odnosi, h katerim so s svojo politiko precej prispevale tudi neuvrščene dežele, zagotavljajo še ugodnejše pogoje za krepitev politike neuvrščenosti ta njenega vpliva na mednarodno dogajanje, kakor tudi za večjo angažiranost neuvrščenih dežel pri reševanju velikih mednarodnih problemov ta demokratizacijo mednarodnih odnosov. Udeleženci kabulskega sestanka bodo obravnavali probleme, ki so med neuvrščenimi deželami ta o katerih naj pove. svoje tudi pripravljalni praksi izmenjave mnenj s predstavniki teh dežel. Razpravljali borno o mednarod- SEJMI ODPRTI BEOGRAD, 12. maja (Tanjug) — Momčilo čemovič, član zveznega izvršnega sveta, je danes v prisotnosti številnih gostov, v prostorih beograjskega sejmišča odprl 17'. mednarodni sejem tehnike, 8. mednarodni sejem kemične industrije, 3. mednarodno izložbo livarstva ta mednarodni sejem »Gradbeništvo 73«. Na omenjenih sejmih bo razstavljalo svoje izdelke 753 domačih ta 17 tujih tovm. VREME Ponoči bo precej jasno, čez dan deloma sončno, popoldne ponekod v zahodni Sloveniji nevihte. Nočne temperature bodo okoli 12, naj-višje dnevne okoli 26 stopinj C. Se bo vetrovno. FEJSAL V KAIRU V Bejrutu pripravljajo arabski „vrh“ o Palestincih odbor. Gre predvsem za način, kako sprejemati sklepe v Alžiru, za merila pri sprejemanju novih članov ali opazovalcev v skupino neuvrščenih. Prvi dvostranski posveti kažejo, da bo tudi tu mo- goče najti ustrezno, za vse sprejemljivo rešitev. Pri drugih vprašanjih, glede katerih imajo neuvrščene dežele različna stališča, gre boij za različne prijeme pri iskanju poti, kakor za bistvene razlike. CITJDAD MEXICO, (Reuter) S prihodom Rogersa v Mehiko se začenja 16-dnevna turneja ameriškega zunanjega ministra po državah Latinske Amerike. Medtem se vlada južnoameriških držav posvetuje, ali bi poslala svoje predsednike na ustoličenje argentinskega predsednika Campore, ki bo 25. maja. Argentina je razposlala vabila v tem smislu; svečanost bi izkoristili za »kontinentalni dialog« na najvišji ravni. Castro pa je obtožil ZDA, da hočejo v nedogled obdržati oporišče Guantanamo na Kubi, da bi. »zadostile svoji ambiciji, okupirali Kubo.« In Ilegalec nd po naključju simbol te najbolj množične politične ta športne manifestacije pri nas, ki bi ji tudi drugod po svetu težko našli enako. Prav udeležba na letošnjem pohodu ta slovesno zborovanje na Trgu revolucije sta ponovno dokazala, kako zelo živi v naših ljudeh spomin na najtežje dni slovenskega glavnega mesta. Tisoči ta tisoči mladih ta starih, delavcev, kmetov, uslužbencev in intelektualcev, vojakov in miličnikov, planincev, tabornikov, članov delovnih kolektivov ta ustanov iz vse Slovenije ta tudi drugih republik, se je danes po pohodu »Po poteh tovarištva in spominov« zbralo na Trgu revolucije, kjer jih je pozdravil podpredsednik organizacijskega odbora Polde Maček, nato pa je udeležencem in gostom, med katerimi so bili tudi prvi komandant slovenske partizanske vojske Franc Leskošek-Luka, predsednik CK ZKS France Popit, ta predsednik skupščine Sergej Kraigher, izrekel dobrodošlico predsednik skupščine mesta Ljubljane inž. Miha Košak. Se posebej je Ljubljana pozdravila prihod partizanskih brigad ta odredov, kurirjev ta vezistov, delegacij ZZB NOV, ešaiona JA ta spremstva. Zbranim je nato spregovoril predsednik RK SZDL Mitja Ribičič, ki je orisal pomen te tradicionalne manifestacije. Govor Mitje Ribičiča objavljamo na 2. strani. STANE TRBOVC AR NAD BELO HIŠO Zahtevajo Nixonov odstop — ,, Junaka6 6 pentagonskih dokumentov oproščena VVASHINGTON, 12. maja (UPI, Reuter) — Član ameriškega kongresa Henry Ruesš je včeraj v radijskem intervjuju izjavil, da bi morala predsednik Nikon in podpredsednik Agnew zaradi škandala »VVatergate« odstopiti, oblast pa izročiti predsedniku predstavniškega doma Carlu Albertu. Ta naj bi sestavil koalicijsko vlado demokratov in republikancev, ki bi ostala na oblasti do prihodnjih volitev 1976. Ruess je obtožil Nixona, da »meša člane svoje , vlade kot karte v pijani pokerski partiji«. Afera »Watergate« se vedno bolj zapleta. Časopis Baltimore Sun je objavil, da je bivši šef FBI Patrick Gray osebno obvestil Nbcona, da je Bela hiša neposredno vpletena v afero »Watergate«, ko se je zvedelo za »vlom« na sedežu demokratske stranke. Nixon ob tej intervenciji Graya ni hotel reagirati. Predstavnik Bele hiše je odklonil sleherni komentar na informacijo, ki jo je objavil Baltimore Sun. KAIRO, 12. maja (Tanjug) — Nocoj prispe na obisk v Kairo saudski kralj Fejsal. Egiptovsko-saudskemu dialogu pripisujejo v Kairu velik pomen in opozarjajo na glavne teme razgovorov. Prva tema bo nafta kot »orožje arabskih držav v konfrontaciji, v katero so zaple- POVODENJ V BANGLADEŠU DAKA, 12. maja (Reuter, AP) — Bangladeš je prizadela katastrofalna povodenj. Pod vodo je 31.000 kvadratnih kilometrov, ali četrtina vse dežele. Polovica riževe letine je uničena. Riž je osnovna hrana Bengalcev. Po hudem deževju so se razlile tri reke, ki poplavljajo polja, vasi in mesta. Mesto Co-milla je hudo ogroženo, a upajo, da ga bodo rešili pred razbesnelo vodo. Samo na območju Comille je izgubilo življenje 10 ljudi. tene arabske države v sedanjem trenutku. Druga tema je dejstvo, da MANEVRI V SREDOZEMLJU ATENE, 12. maja (AFP) — V vzhodnem Sredozemlju bodo od 14. maja do 12. junija veliki pomorski manevri NATO. Sodelovale bodo mornarice- Grčije, Turčije, Italije, Britanije ta ZDA. Francoska mornarica bo tudi tokrat odsotna, kajti Francija je izstopila iz vseh vojaških’ organizacij NATO. Grški tisk poroča, da se bodo manevri začeli v Iskenderunu. Glavni namen. manevrov: proučiti učinkovitost ta točnost, ladijskega topništva med plovbo. se težišče konfrontacije med Arabci in Zahodom s področja Sueškega kanala premika v Perzijski zaliv, kjer se bo v prihodnjih letih vodila »bitka za gorivo«. Saudijska Arabija, ki ima velike zaloge nafte in »posebne odnose z Zahodom«, bo imela v tej bitki posebno vlogo. Iz Kaira bo Fejsal odpotoval v Pariz. Kairski krogi v tej zvezi naglašajo, da je Francija po junijski vojni ohranila z arabskimi državami »zelo dobre in konstruktivne odnose«. Pomembna tema. razgovorov bo tudi položaj v Libanonu. Libanonska armada pa je sporočila, da so Palestinci davi z raketami napadli vojaško postojanko na libanonsko- sirski meji in se potem umaknili v Sirijo. V Bejrutu se posvetujejo arabski diplomati, da bi sklicali arabski sestanek na »vrhu«. Na njem naj bi določili status palestinskih gverilcev v državah, ki so v neposredni konfrontaciji z Izraelom. ČU EN LAI SPREJEL THOJA Ameriške bombe na J. Vietnam PEKING, 12. maja (AFP) — Cu En Lad je v Pekingu sprejel glavnega pogajalca v Parizu Le Duc Thoja ter podpredsednika vietnamske skupščine Hoang Van Hoa. Le Duc Tho se je ustavil v Pekingu na poti »v druge države«. Bela hiša je sporočila, da se bosta Le Duc Tho ta Kisstager sešla v Parizu 17. maja. Predstavnik začasne južno-vietnamske vlade polkovnik Ttag pa je v Saigonu izjavil, da so ameriška letala konec aprila bombardirala ob kam boški meji tista področja Južnega Vietnama, ki so pod kontrolo oboroženih sil začasne vlade. Vtem ko se afera »Water-gate« vedno boflj zapleta, pa je doživela razplet neka druga afera: »Pentagonski dokumenti o Vietnamu«. Daniel Ellsberg in Anthony Russo sta 13. junija 1971 začela v New York Timesu objavljati tajne dokumente Pentagona o vojni v Vietnamu. Oba novinarja so obtožili, da sta »na nedovoljen način prišla do tajnih dokumentov ta jih objavila, s čimer sta ogrožala varnost ZDA«. Proces proti Ellsbergu in Russoju je trajal pet mesecev, 11. maja pa ju je sodišče v Los Angelesu oprostilo. Sodnik Matt Byme je rekel, da sta obtoženca oproščena, ker je CIA vlomila v ordinacijo psihiatra, ki je preiskoval Ellšber-ga, FBI pa, da je prisluškoval vsem telefonskim pogovorom, ki jih je imel Ellsberg. Sodnik je izrazil prepričanje, da se »obtoženca nikoli več ne bosta pojavila pred sodiščem zaradi obtožb, ki so ju tokrat privedla na zatožno klop.« ŠTAFETA V ŠIBENIKU ŠIBENIK, 12. maja (Tanjug) — Ob 13. uri je štafeta mladosti prihitela v Šibenik, štafetno palico je prinesel Mile Lokasa, delavec iz tovarne elektrod ta legur. Na ljudskem zborovanju se je ob tej priliki zbralo več tisoč meščanov,- mladine ta vojakov, o življenjski poti tovariša Tita pa je spregovoril predsednik občinske konference SZDL. Ko je dijakinja šibeniške gimnazije prebrala pozdravno pismo tovarišu Titu za njegov 81. rojstni dan, je delavec Zlatko Marjančid pohitel s štafetno palico proti Dmišu. VRH OAE OGROŽEN Graja za Arabce NAIROBl, 12. maja (Tanjug) — Čez nekaj tednov bi moralo biti v Adis Abebi vrhunsko zasedanje Organizacije afriške enotnosti (OAE). Nastopili pa so nekateri novi elementi, ki postavljajo to zasedanje na kocko. SPOROČILO TOVARIŠU TITU LJUBLJANA, 12. maja — Z zborovanjem na Trgu revolucije so udeleženci ta organizatorji tradicionalnega XVII. pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane« poslali predsedniku republike ta Zveze komunistov Jugoslavije, Josipu Brozu — Titu naslednjo brzojavko: »Dravi tovariš Tito, naš vzornik in voditelj! Tudi letos smo zbrani o središču herojskega mesta Ljubljane, na slovesnem zaključku tradicionalne politične in športne manifestacije ob 17. pohodu »Po poteh partizanske Ljubljane«. Ob proslavljanju dneva zmage so desettisoči naše mladine, članov telesno-vzgojnih in družbenih organizacij, delovnih kolektivov, pripadniki JA tn milice, še posebej pa borci slavnih partizanskih brigad in člani organizacij ZZB NOV, ponovno z veliko zavestjo opravili svojo patriotično dolžnost in Ti s slavja na Trgu revolucije v Ljubljani pošiljajo plamteče pozdrave in iskrene čestitke k Tvojemu 81. rojstnemu dnevu. Sporočamo Ti tudi, da smo začeli, na pobudo naše mladine, z urejanjem »Aleje tovarištva in spominov«, ki jo želimo v bližnji prihodnosti urediti na trasi, kjer je bila žica v času okupirane Ljubljane. Le-ta naj bi nas spominja, la na najslavnejše dni v zgodovini našega mesta. Udeleženci pohoda Ti izražamo neomajno zaupanje v Tvojo osebnost in veliko zahvalo za Tvoje nenehno prizadevanje pri urejanju odnosov ob graditvi naše samoupravne socialistične družbe. Pridružujemo se vsem in pod piramo Tvojo ponovno izvolitev za predsednika CK ZKJ. Ob koncu naš raport: Na letoSnjem pohodu je sodelovalo 40.585 ljudi, ki jih je pozdravljala več desettisočglava množica občanov Ljubljane.« Najprej so se razširili glasovi, da so Palestinci izbrali Adis Abebo za prizorišče svoje nove akcije. Govorice je demantiral osebno Arafat. Potem so začeli govoriti, da navzočnost Izraelcev v etiopski prestolnici ogroža varnost šefov nekaterih arabskih držav. Etiopski veleposlanik v Kampali je predsedniku Aminu zajamčil varnost v Adis Abebi. Istočasno pa je Somalija s posredovanjem Ugande sporočila Etiopiji, da nima nobenih napadalnih namenov do nje. Nato je libijski predsednik Gadafi sporočil, da se ne bo udeležil vrhunske konference, če bo ta v Adis Abebi. Predlagal je, naj bi sedež OAE iz Adis Abebe prenesli v Kairo. Ugandski predsednik Amin pa je na Gadafijevo pobudo odgovoril. s svojim predlogom: Kampala, glavno mesto Ugande, bi bila tudi primerna za sedež OAE. Sudanski časopis »Al Ajam« VEČJE NAGRADE STOCKHOLM, 12. maja (Reuter) — Letos bodo znašale Nobelove nagrade po 510.000 švedskih kron, to je za 30.000 kron več kot doslej. Nobelov sklad, ustanovljen 1896, je pred dvajsetimi leti dobil dovoljenje, da svojo glavnico investira v razna podjetja. Od takrat so se sredstva sklada potrojila, zato so letos povečali vrednost nagrade, ki bo podeljena za razne zvrsti znanstvenega ta kulturnega udejstvovanja. je v zvezi s temi igrami zapisal: »Pokroviteljsko obnašanje arabskih držav bo samo škodovalo njihovemu ugledu v Afriki«. Krogi, ki odražajo stališča generalnega sekretariata OAE, pa izražajo mnenja, da sedeža organizacije ni mogoče premestiti, dokler niso vprašane za mnenje vse članice organizacije. BREZ »TRYBUNE«c VARŠAVA, 12. maja — (Tanjug). V varšavskih kioskih danes ni bilo moči dobiti organa CK Try-bune Ludu, vsi drugi časopisi pa so izšli v skrčenem obsegu ta na manjšem formatu razen Zyczie Warszawy, ki ima svojo tiskamo. Včeraj dopoldne je namreč v »Domu poljske besede«, kjer se tiskajo skoraj vsi časopisi. v prestolnici, izbruhnil velik požar, ki je »zdesetkal« tiskamiške zmogljivosti. BREŽNJEV V BERLINU Posvet pred obiskom v Bonnu BERLIN, 12. maja (AFP) — Generalni sekretar CK KP SZ Leonid B režnjev je danes prispel na prijateljski obisk v NDR. Iz vzhodnega Berlina bo odpotoval jutri dopoldne. »Bliskovita obiska« B režnjev a v Varšavi in Berlinu razlagajo moskovski obiskovalci kot diplomatski akcdjl z dvojnim pomenom in ciljem: pokazati svetu, da SZ zunanjo politiko usklaja s svojimi zavezniki, in omogočati sovjetskemu voditelju še zadnji posvet z njimi pred sestankom s kanclerjem Brandtom v Bonnu. Ob obisku v Varšavi je šef sovjetske partije razložil svoje poglede na sedanji evropski položaj. Čeprav v njegovem včerajšnjem govoru ni bistveno novih elementov, so moskovski opazovalci mnenja, da je Brežnjev tudi kot voditelj »socialistične skupnosti« ponudil Zahodu sodelovanje in sporazumevanje. Glede posvetov se zdi njegov sedanji obisk v Berlinu še posebej pomemben, zlasti zaradi berlinskega vprašanja, ki je sicer načelno urejeno, vendar pa zbuja pri zahodnih ta vzhodnih Nemcih različne razlage. Praksa zadnjih let kaže, da gre SZ za popolno pomiritev med nemškima državama. ŠPANEC V PEKINGU MADRID, 12. maja (AP) — španska vlada je sporočila, da je Imenovala za prvega veleposlanika v Pekingu Angela Sanza Bri-za, dosedanjega španske ga veleposlanika v Bruslju. španska ta kitajska vlada sta se sporazumeli o upostavitvi diplomats’-odnosov 9. marca. Priznanje LR Kitajske s strani Madrida sodi v okvir španske »vzhodne politike«, Kitajska pa Je s tem podčrtala svoje zanimanje za Evropo. SKLEPI ČETRTE SEJE KONFERENCE ZKJ DELAVSKEMU RAZREDU VODSTVO V DRUŽBI IN GOSPODARSTVU Okrepljena idejno politična in akcijska enotnost Zveze komunistov I. četrta seja konference Zveze' komunistov Jugoslavije sprejema poročilo predsedstva ZKJ in poudarja na podlagi sporočila tovariša Tita konferenci, stališč, izraženih v referatu sekretarja izvršnega biroja, in razprave naslednje: • z revolucionarnimi pobudami tovariša Tita, z ofenzivno in široko zasnovano akcijo po 21. seji predsedstva in II. seji konference ZKJ, zlasti pa po pismu predsednika ZKJ in izvršnega biroja je Zveza komunistov Jugoslavije okrepila svojo vlogo pobudnika in voditelja takšnega revolucionarnega delovanja, ki spreminja stanje in odnose v družbi tako, da zagotavljajo in krepijo dominantno vlogo delavskega v razreda v sistemu družbene reprodukcije in v celoti družbenih odnosov, ter tudi v tej etapi potrdila sposobnost, da odpira nadaljnje perspektive za socialistični napredek, • z odkritim kritičnim ponovnim preverjanjem svoje prakse, s tem da se je spoprijemala z lastnimi slabostmi in slabostmi v družbi, da je odločno idejnopolitično razčiščevala z oportunizmom v svojih vrstah, je Zveza komunistov Jugoslavije .obnovila in okrepila idejnopolitično in akcijsko enotnost na načelih demokratskega centralizma, povečala učinkovitost pri svojem delovanju ter vedno bolj uspešno uresničuje svojo vodilno vlogo kot revolucionarna organizacija delavskega razreda, • prizadejani so bili močni udarci protisocialističnim in. protisamouprav-nim pojmovanjem in delovanjem, interesom in silam — nacionalističnim, tehnobirokratskim, liberalističnim, dog-matsko-etatističnim in malomeščanskim. Rezultati dosedanje akcije Zveze komunistov Jugoslavije so utrli pot: družbenoekonomskih in političnih odnosov na podlagi novih ustavnih rešitev; za učinkovitejše uresničevanje ekonomske stabilizacije; za zatiranje vsega tistega, kar je spodkopavalo solidarnost delavskega razreda in ogrožalo njegove splošne in dolgoročne interese; za osvajanje odločilnih pozicij delavskega razreda v ekonomskem, družbenem in političnem življenju; za integriranje vseh področij družbenega dela na temeljih socialističnega samoupravljanja; za poglabljanje enakopravnosti ter krepitev bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti; za krepitev obrambnih sil države in mednarodnega položaja neodvisne in neuvrščene socialistične Jugoslavije. Četrta seja konference ocenjuje, da / se je okrepila odgovornost zveze komu-"nistov za skupen razvoj naše- sociali- stične družbe na samoupravnih temeljih, da postaja uresničevanje, politike Zveze komunistov Jugoslavije neposredna praksa delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, da se je utrdilo njihovo zaupanje v zvezo' komunistov, da sta se okrepila enotnost naših narodov in mednarodni ugled Jugoslavije. II. četrta seja konference ZKJ ugotavlja, da so stališča, ki jih vsebujejo akcijski program druge seje konference, pismo predsednika ZKJ in izvršnega biroja ter ekspoze tovariša Tita na splošnem zboru federacije temelj celotne idejnopolitične aktivnosti ZKJ. Glede na to morajo biti v središču aktivnosti vseh članov, organizacij in vodstev ZKJ zlasti naslednje naloge: • nadaljnje idejnopolitično, organizacijsko, kadrovsko in akcijsko usposabljanje zveze komunistov, ki naj bo neposredno povezano z ustavnimi spremembami in pripravami za deseti kongres, republiške kongrese in pokrajinski konferenci zveze komunistov; • boj za uresničevanje ustavnih dopolnil v družbenoekonomskih, političnih in mednacionalnih odnosih, aktivna in organizirana udeležba članstva ZK in vseh delovnih ljudi v razpravi o novi ustavi, široko zasnovano delo za reševanje vseh vprašanj, od katerih je odvisno učinkovito uresničevanje njenega družbenopolitičnega bistva; • odločno zavzemanje vseh družbenih dejavnikov in večja učinkovitost pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije in razvojne politike ter delo za pripravo in določanje politike dolgoročnega razvoja; • nadaljnja krepitev socialno-razre-dnih meril, ki naj prežemajo vse oblike naše politike in prakse ter dosledno odpravljanje deformacij na področju socialnih odnosov. Odnos do teh nalog naj postane osnovno merilo revolucionarne doslednosti in odgovornosti, in sicer pri delu vsakega komunista, vsake organizacije in vodstva ZKJ. Komunisti se morajo zavzeti za to, da bomo z družbenim dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem poiskali konkretne in učinkovite r.ešitve pri izvajanju ustavnih dopolnil na vseh področjih dela ter pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije in razvojne politike. Za izvrševanje teh nalog naj se angažirajo vsi delovni kolektivi, vse organizacije združenega dela, vse interesne skupnosti, vsaka družbenopolitična organizacija in vse družbenopolitične skupnosti od občine do federacije. Sedanje potrebe ekonomskega in družbenega razvoja naše skupnosti zahtevajo maksimalno mobilizacijo notranjih proizvodnih in ustvarjalnih sil v vsakem okolju, večjo podjetnost in ekonomičnost v gospodarjenju in racionalnost v razpolaganju z družbenimi sredstvi, odločen boj zoper razsipništvo in zajedalstvo ter večjo samoupravno kontrolo delovnih ljudi nad celotnim poslovanjem delovnih organizacij. Pri tem je še zlasti pomembna najširša samoupravna spodbuda delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, da na podlagi svojih in družbenih interesov združujejo svoje delo in sredstva družbene reprodukcije in tako omogočajo večjo storilnost, modernizacijo proizvodnje in hitrejši razvoj materialnih proizvodnih sil. Vse organizirane sile naše samoupravne družbe naj odpravljajo ovire na tej poti. Se odločneje in z večjo doslednostjo je potrebno tudi v prihodnje spreminjati sedanje odnose pri delitvi med delovnimi Kolektivi v materialni proizvodnji ter bankami, trgovino in zavarovanjem, in to s takšnimi spremembami v oblikovanju skladov in upravljanju z njimi, ki zagotavljajo njihov samoupravni značaj na temeljih dopolnil, s prenašanjem na temeljne organizacije združenega dela vseh oblik in v vseh okoljih odtujenih sredstev, tudi tistih, ki imajo značaj anonimnega dela kreditnih skladov bank in državnega kapitala. V aktivnostih vseh organizacij in vodstev zveze komunistov naj bodo znatno bolj kakor do sedaj prisotna vprašanja, od reševanja katerih so odvisni standard, življenjske in delovne razmere delovnih ljudi, zlasti družin z najnižjimi prejemki, njihova ekonomska in socialna varnost. Preprečiti moramo vsak poskus, da Se neodgovorno, mimo dogovori ene politike, zvišujejo cene in življenjski stroški. Doseči moramo, da bo praktično ravnanje v skladu z določeno politiko. Močneje moramo uveljaviti sociali-tične vrednote, revolucionarno ideologijo in moralne norme socialistične samoupravne družbe z odločnim boj#m proti sebičnemu in dobičkarskemu ravnanju, proti pojmovanju, da sp v boju za zaslužek in pridobitev materialnih dobrin dovoljena tudi sredstva, ki kršijo osnovne življenjske norme samoupravne družbe. Še naprej in še učinkoviteje se moramo nepomirljivo bojevati zoper vse oblike skupninsko-last-ninskega in zasebno-podjetniškega odtujevanja sredstev v družbeni lastnini neposrednim proizvajalcem, • proti gospodarskemu kriminalu in nezakonitostim vsake vrste. Na vseh področjih družbenega življenja moramo brezkompromisno in odločno nadaljevati boj zoper tuje ideologije, akcije in sile, ki nasprotujejo krepitvi odločilne vloge delavskega razreda in avantgardne vloge ZKJ, razvoju socializma in- samoupravljanju, izvajanju politike enakopravnosti, bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Zavzemati se moramo za usposabljanje in uspešnejše delovanje vseh oblik organiziranja delavskega razreda. Večja učinkovitost pri delovanju organizacij in forumov ZKJ naj se pokaže v večji učinkovitosti in povečani odgovornosti vseh samoupravnih organizmov, skupščinskega sistema, politično-izvršilnih in upravnih organov oblasti, socialistične zveze, sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij, vseh demokratičnih institucij naše družbe. Članstvo, organizacije in vodstva ZKJ naj aktivno sodelujejo * pri graditvi idejno-politične zasnove desetega kon gresa. Razprave O tej zasnovi morajo spremljati novi praktični koraki, ki naj zagotovijo: • nadaljnjo uveljavitev in krepitev delavskorazrednih meril v politiki in delovanju ZKJ, • še odločnejše delo z večjim sprejemom delavcev v zvezo komunistov, • boljšo organiziranost zveze komunistov na vseh ravneh za uspešnejše uresničevanje vodilne vloge ZK v skladu z nalogami, ki so pred njo, • krepitev vpliva zveze komunistov na celotno kadrovsko politiko, • nadaljevanje brezkompromisnega boja zoper oportunizem, liberalizem in dogmatski birokratizem v njenih vrstah in grupaško-frakcionaško delovanje na raznih temeljih, • razvijanje marksistične misli in kritike ter teoretične ustvarjalnosti, • bolj organizirano in vsebinsko ideološko delo, ki naj zajame vse članstvo, • popolnejše in angažirano obveščanje delovnih ljudi o vseh bistvenih družbenih zadevah. Četrta seja konference poudarja, da bo nadaljnje dosledno uresničevanje akcijskega programa druge seje konference pisma tovariša Tita in izvršnega biroja ter stališč resolucije tretje seje konference krepilo enotnost ZKJ, delavskega razreda in naših narodov. Konferenca izraža odločenost, da se ta boj nadaljuje do dosledne uresničitve dominantne vloge delavskega razreda v družbi in do poraza razrednih in drugih nasprotnikov našega socialističnega samoupravnega razvoja. NE POZABITI! Mitja Ribičič udeležencem XVII. pohoda LJUBLJANA, 12. maja — Na slovesnem zborovanju ob zaključku tradicionalnega XVII. pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane« je udeležencem gledalcem in gostom spregovoril predsednik RK SZDL Mitja Ribičič, ki je zbrane najprej iskreno pozdravil in Ljubljančanom čestital k prazniku osvoboditve. Nato je dejal: TRI DNI O RAKU ZAGREB, 12. maja (Tanjug) — Danes se je začela v Zagrebu tridnevna konferenca o preprečevanju raka, na kateri sodelujejo znani strokovnjaki iz vzhodnoevropskih dežel. Znanstveni posvet sta organizirali komisija za boj proti raku pri UICC s sedežem v Ženevi in liga SR Hrvatske za boj proti raku. Predsednik koordinacijskega odbora društva za boj proti raku v SFRJ dr.. Ivo Radovan je dejal v uvodni besedi. da je smdsei tega znanstvenega sestanka v , prizadevanju, najti tiste najoptimalnejše alternative, ki bi najprej omogočile čim učinkovitejša boj proti tej bolezni. Rezultate konference bodo sporočili kongresu mednarodne zveze za boj proti raku (UICC), ki bo jeseni prihodnje leto v Firencah. Telegrami BEOGRAD — Vrnila* se je delegacija zvezne skupščine, ki je pod vodstvom Marijana Barišida sodelovala na pomladnem zasedanju medparlamentarne unije v Abidjanu na slonokoščeni obali. Obiskala je tudi Gano in Liberijo. Liberijski predsednik Tolbert želi, naj alžirska konferenca neuvrščenih vsestransko odgovori na svetovno dogajanje, in opozarja, da o velikih svetovnih problemih ne bi smeli odločati brez udeležbe majhnih dežel. MOSKVA, — Sovjetska ministrica za kulturo Jekaterina Furcova je prispela v Bonn na uradni obisk. Udeležila se bo dnevov sovjetske kulture, ki se bodo v Dortmundu začeli 14. maja. KAIRO — Po enodnevnem obisku v Egiptu je etiopski cesar Halle Selasie odpotoval iz Kaira v London. S predsednikom Sadatom sta razpravljala o Bližnjem vzhodu ter o drugih svetovnih in še posebej o afriških problemih. RIM — V umivalnici na letališču Leonardo da Vinci je našla rimska policija sumljiv Da.ket. Mislili so, da gre za razstrelivo, v resnici pa je bilo v omotu 5 kg hašiša PARIZ — Predsednik italijanske republike Giovanni Leone bo konec junija uradno obiskal Francijo. To bo tretji obisk šefa italijanske države v Franciji po dru-pi svetovni vojni. Giuseppe Gron-chi in Antonio Segni sta obiskala Franci i o leta 1956 oziroma 1964. REYK.TAVIK — Generalni sekretar OZN Wa!dhe4m 1e prispel na Islandijo, kier se bo sestal s predstavniki vlade in parlamenta, nato pa odpotoval v New Y nim odlogom za odplačevanje. Tretje — tako imenovani In-terprofesionalni urad za meso bo usklajeval odnose med proizvodnjo, predelavo in distribucijo. Njegova osnovna naloga je razčistiti in poenotiti položaj na trgu. Prvi ukrep tega urada je bil kategorizacija mesa vseh zaklanih živali. Ne gre za klasifikacijo po kvaliteti, ampak po strokovnih merilih. S tem hočejo odpraviti stari način pro-daje žive živine m tudi tradicionalno pot od kmeta do kupca. To je tako imenovani kmečki sistem — kmet proda živino mesarju, ta jo zakolje, razkosa in proda. Drugi sistem, ki mu pravijo »stari mestni sistem«, je veriga posrednikov. Kmet proda živino mešetarju, ta jo proda klavcu, ta žival zakolje in Jo proda tako imenovanemu komisionarju, ta grosistu, grosist pa detajlistu. Ta sistem v zadnjem času vse bolj spodriva tako imenovani »novi mesni sistem«, ki je veliko bolj neposreden. Živinorejci se združujejo v skupine, ki same koljejo živino in jo prodajajo tako imenovanim odkupnim centralam, pri teh pa nabavljajo velike kolektivne restavracije in veletrgovine, ki prodajajo pakirano meso. Ta sistem se v zadnjem času vse bolj uveljavlja in tudi mali mesarji se marsikje združujejo v zadruge, ki neposredno kupujejo meso v odkupnih centralah ali industrijskih klavnicah. Prednost tega sistema ni toliko v nižjih cenah, marveč v redni dobavi, v samopostrežnih mesnicah pa tudi v večji izbiri in bolj higienski prodaji. Najmanj 80 glav v hlevu. . . Strokovnjaki za kmetijstvo so prepričani, da je perspektiva francoske živinoreje v govedu. Težnje na svetovnem trgu kažejo, da je povpraševanje po govedini povsod veliko, brzdajo ga le visoke cene. Konkurenčna, dctrro organizirana proizvodnja je na tem področju torej danes zelo rentabilna. Francija sicer po tonaži priredi dovolj govedine, da bi lahko krila vse domače potrebe. Toda izvoz mesa se je do konca leta 1970 povečeval za 40 odst. letno, na dragi strani pa proizvodnja ne ustreza zvrsti potrošnje. Francoski kmetje redijo krave na štirih nogah, potrošniki pa bi radi imeli take na dveh — in to zadnjih. Tako se zadnje četrti prodajajo doma, srednje pa gredo čez mejo — Nemci so večji realisti in kupujejo tudi meso od sprednjih kosov. Francozi morajo zato zadnje četrti uvažati. Toda izvoz in uvoz mesa se v grobem prekrivata. Za večje ambicije tak položaj ni zadovoljiv. V francoskem kmetijskem ministrstvu poskušajo zato postaviti na noge kompleksno živinorejsko politiko, ki bi zagotovila dovolj mesa po zmernih cenah za domači trg pa še za izvoz. Evropska gospodarska skupnost mora meso uvažati, tako da je odstranila vse uvozne bariere. Mleka pa je odločno preveč. Pred kratkim je EGS prodala Sovjetski zvezi »goro« masla, ki se je nabrala v zadnjih letih — 200.000 ton po veliko j nižjih cenah, kot so jo plača- I 14 Muniinto iolnarvi DrvfrnKno en Danes ima poprečni francoski živinorejec, ki redi živino za zakol, kakih petnajst glav živine Po mnenju strokovnjakov bi bil trenutni ekonomski optimum 80 glav. Oblasti si zato prizadevajo, da bi živinorejci povečali število živine. Na eni strani jih spodbujajo k temu z ugodnimi krediti za nakup živine, na dragi strani pa s posebnimi premijami, ki jih daje država tistim kmetom, ki ob odhodu v pokoj prodajo kmetijo drugemu kmetu, da tako poveča svojo čredo. Podobno spodbujajo tiste kmete, ki rede krave mlekarice, da bi dosegli vsaj 40 glav. V tistih krajih pa, kjer proizvodnja mleka ni perspektivna, naj bi se začeli kmetje postopoma ukvarjati z živinorejo, mlekarstvo pa opustili. Prav tako naj bi z živinorejo razvili nekatera zaostala območja, zlasti na jugozahodu države, ki niso primerna za pridelovanje žita. Nova živinorejska politika naj bi še pospešila strukturne spremembe zadnjih let, ko se število kmečkega prebivalstva naglo zmanjšuje. Na eni strani naj bi pritegnila več kmetov v živinorejo, na drugi tsranl pa zmanjšala število kmetij, ki bi bile seveda večje in rentabilnejše. To je dolgoročen a hkrati neizprosen, proces, boleč zlasti za male kmete, ki vedo, da dobršen del med njimi v čedalje hujši konkurenci nima perspektive. Potrošnik tudi ne bo tako kmalu občutil blagodejnega učinka smotrnejše strukturalne politike. Zanj se bo nova faza začela z novim zvišanlem cen m m !?F C A J š&££ttb%:. mm m % 13. MAJ - PRAZNIK PRIPADNIKOV ORGANOV VARNOST! DOKAZI V MIKROSVETU Razgovor z Vladom Vidicem, vodjo kriminalistično tehničnih laboratorijev RSZN Slovenije _ s RESNIČNA RAZDALJA AH PREJ IN ZDAJ — Razdalj na zemljevidih sveta ni mogoče podajati v pravih medsebojnih sorazmerjih. Stara Mercatorjeva projekcija je v tem pogleda posebno varljiva. Razdaljo Kairo—Novosibirski otoki (B) predstavlja dvakrat tolikšno kot je v resnici enako dolga razdalja Kairo—Cape to wn (A). Spodaj: Na Petersovi projekciji je Odnos A:B skoraj točen (1:1,1). SVET JE DRUGAČEN! V Bonnu so predstavili pravilnejši zemljevid sveta OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, maja — »Oprostite, da sem vas moral šokirati«, je plaho rekel berlinski profesor zgodovine in zemljepisja dr. Arno Peters, ko se je v dvorani bonskega hotela Tulpenfeld nazadnje poleglo presenečenje, ki se je nekaj sekund prej polotilo presenečenj sicer navajenih bonskih novinarjev. Na veliki tabli je visel v kričečih barvah izrisani zemljevid neznanega sveta: našega sveta. »To so resnična razmerja,« je rekel Peters, »kar so nam kazali v šoli, je bil svet belega človeka, neresnični svet.« Sicer so oblike kontinentov ostale v bistvu enake, takoj je bilo najti Afriko in Avstralijo, vendar se je zdelo, kakor da je nekdo prijel nn& stari svet za brado in za lase in krepko potegnil. Razprostrta krogla našega planeta, kakršne smo navajeni iz dvodimenzionalnih atlasov, se je pokazala kakor v vbočemem zrcalu. »Obraz« sveta je postal daljši, kakor da se mu je pobesil nos. Vitek je postal, pravzaprav slok, in Peters je sam priznal, da spominja nekoliko na El Gre-cove podobe. Zakaj ga je bilo treba spremeniti? Zakaj se je »zameril«? To je dolga zgodba, ki se je začela pred skoraj 2500 leti, ko je Grk Hekataios narisal prvi »svetovni zemljevid«. Takrat se je Evropa končala pri »Heraklejevih stebrih« (Gibraltarju), Afrika pa se je Imenovala Libija in Nil je izviral v »Oceanu«. Potem, ko je zemlja nazadnje le postala krogla, je morala ostati ploska zaradi svetovnih popotnikov — kako naj ladjarji izračunavajo, kod naj krenejo, če nimajo pred seboj zemljevida? Leta 1560 je Nemec Edward Kremer, imenovan »Mercator«, izdelal zemljevid sveta, kakršnega poznamo še danes — z na široko razprostrtim severnim delom in stisnjenim južnim, razdeljen v pravokotnike, ki se proti severu daljšajo. Ekvator je nekje v spodnjem delu. »Na podlagi tega zemljevida je bilo sicer mogoče s popolno zanesljivostjo izračunati smer poti iz Liverpoola v Islandijo, toda z resničnimi razmerji med posameznimi deli sveta ni imel nobenega opravka«, pravi Peters. V naši zavesti se je utrdil vtis, da je severna polobla mnogo večja in s tem pomembnejša kot južna, da je »tretji svet«, nerazviti, barvasti, suženjski svet samo ne kakšen privesek belemu se- veru. »Ta vtis ima usodne politične implikacije, posebno v današnjem času.« Ali je potem čudno ...? Deset let se je Peters ubadal z vprašanjem, kako v dveh dimenzijah narisati naš planet, da bo zemljevid ustrezal resničnim razmerjem, »že od malega me je jezilo, da ima Gronland tak ogromen prostor na zemljevidu, Avstralija pa tako majhen, ko pa je vendar znano, da Groen-land meri 2 milijona kvadratnih kilometrov, Avstralija pa osem milijonov!«, pripoveduje novi zemljevidar. Tudi razmerje med Sovjetsko zvezo in Afriko ga jezi: »Poglejte, na dosedanjih zemljevidih je Sovjetska zveza že na prvi po gled dvakrat večja kot Afrika. V resnici meri Sovjetska zveza 22 milijonov kvadratnih kilometrov, Afrika pa 30 milijonov!«. Ali razmerje med Evropo in Južno Ameriko: »Mercatorjev zemljevid pokaže, da je Evropa s svojimi desetimi milijoni kvadratnih kilometrov večja, v resnici pa ima Južna Amerika 17 milijonov kvadratnih kilometrov.« In potem še nekaj nam povsem »neznanih podatkov« — neznanih, če se orientiramo samo na šolske zemljevide: Somalija je dvakrat večja kot* Italija, Egipt pa dvakrat večji kot švedska, Niger več kot dvakrat večji kot Francija in Madagaskar skoraj trikrat tako velik kot Velika Britanija. »Ali je potem čudno, če bedi človek zviška gleda na barvastega?« Deset let je profesor Peters risal novi zemljevid, potem pa je tvegal nastop v javnosti. Svet je zdaj sicer nekoliko čuden, povešen, toda razmerja so pravilna. Afrika ima svoj dominantni položaj, Ita- lija je postala debelejša, toda manjša, in Groenland izginja za obzorjem v svoji resnični velikosti. Tudi razdalje so pravilne. Kdo je doslej vedel, da je razdalja med Kairom in Rtom dobre nade enaka razdalji med Kairom in Novosibirskimi otoki? Doslej se je zdelo, da je do Sibirije dvakrat tako daleč. Na Petersovem zemljevidu vidimo naš severni svet le ni tako velik. In tudi Kitajska je postala večja. »Ce pogledate stari zemljevid, se morate začuditi, zakaj bi naj ta srednje velika država ogrožala tako ogromno državo na severu, zdaj vidite, da so razmerja drugačna«, se aktu-alno-politdčno poskuša profesor. Kdaj bo ta »ortogonalni zemljevid« visel v šolskih učilnicah? Peters je na ti- skovno konferenco prinesel sicer laskavo znanstveno ekspertizo svetovno znanega geografa Carla Trolla in tudi drugi znanstveniki priznavajo, da je njegov zemljevid »prvi ploskovno veren prikaz zemeljske površine«, toda zaveda se, da bo poteklo še mnogo let, preden bomo »premagali tradicijo« in doživeli spreobrnjenje. Upa, da se bo pod pritiskom nerazvitih držav najprej organizacija združenih narodov odločila sprejeti njegov zemljevid. Vsekakor pa je prepričan, da se začenja nov miselni proces: ob pogledu na veliko Afriko, na majhno Evropo in na majhno Severno Ameriko bodo ljudje polagoma začeli spoznavati, da je »svet drugačen«. SLAVKO FRAS LJmJANAjCElQV$KA317, TELEFON: 53 531 ZA OOM IM OPREMO ‘-i,r : < CLLmZINJc IfvjHlSTVo • < * '_______ LJUBLJANA. CELOVŠKA 317. TELEFON: 53 535 2al teh vrst ne bo mogoče opremiti s kakšnimi dramatičnimi fotografijami, ali opisovanjem razburljivih dogodkov, čeprav govorijo o Izsečku dela institucije, katere delo nasploh pogosto poteka v zelo dramatičnih okoliščinah. Zavijanje siren in utripanje modrih luči, aretacije, uspešno postavljena zaseda in podobna operativna dejanja, pod katerimi si navadno, pa zelo megleno predstavljamo delo organov javne varnosti, pač zasluži pozornost in velikokrat zaide tudi v časopisne stolpce, toda za njimi se nemalokrat skriva tiho delo ljudi, o katerem smo ob današnjem prazniku pripadnikov organov varnosti spregovorili z Vladom Vidicem, vodjem kriminalistično tehničnih laboratorijev pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Ce smo pogovor razumeli prav, je ena bistvenih nalog teh kriminalistično tehničnih laboratorijev, ki imajo svoje, s tehničnimi sredstvi in strokovnimi kadri seveda nekoliko slabše oskrbljene »sorodnike« pri vseh upravah Javne varnosti v Sloveniji, tudi to, da ponudijo sodiščem materialne dokaze o krivdi storilca kakega kriminalnega dejanja, dokaze, ki jih sicer brez ustrezne tehnične opreme in usposobljenih ljudi ne bi mogli izbrskati na dan. Brez njih bi organi javne varnosti ob morebitnem storilčevem zanikanju krivde in ob pomanjkanju »osebnih« dokazov, kot so pričevanja in podobno, le stežka tako utemeljili ovadbo, da bi javni tožilec vložil obtožbo, tožilec pa bi le s težavo prepričal sod, nike, da je obtoženec v resnici kriv. Protd osumljencu govori dostikrat vrsta indicev, toda trdnega, otipljivega, materialnega dokaza ni. Sled ostane vselej »Toda sled, snovna sled za storilcem ostane skoraj vse lej,« pravi Vladi Vidic, »treba jo je le znati poiskati in jo nato identificirati. Seveda pa so ti sledovi pogosto tako neznatni, da jih prosto oko ne more zaznati. Zato je izredno pomembno, da se preiskovalec, ki pride prvi na kraj dogodka, vživi v vlogo storilca, opravi miselno rekonstrukcijo poteka dogodkov ln tako spravi k nam, v kriminalistični laboratorij, tiste predmete, na katerih bi utegnili ostati nevidni sledovi, ki bi lahko pokazali na storilca aii pa dokazali, da je bil. pri dejanju. Takšne sledi pa so lahko drobni koščki kože, vlaken ca oblačil, drobci zemlje ali kakšnega orodja in podobno — in pa dobri, stari prstni odtisi.« m tako se ti mikrosledovi zaradi pomanjkljive ostrine človeških čutil selijo iz grobega zunanjega sveta v tihe prostore kriminalističnih la- boratorijev ali pa v znanstvene inštitucije, s katerimi kriminalisti po potrebi sodelujejo, selijo se pod leče mikroskopov, s posodice, s kemikalijami, pod tanki snop laserskega žarka ali pa v nevidni rafal nevtronov. Seveda se v kriminalističnem laboratoriju RSNZ še zdaleč ne ukvarjajo samo z mikrosledovi in seveda uporabljajo pri svojem delu tudi, ali pa morda predvsem, klasične, rutinske prijeme, toda naš pogovor z Vladom Vidicem se je sukal predvsem okoli sodobnejših metod in tehničnih sredstev, ki jih uporabljajo, kajti kriminalistična tehnika producira svoje materialne dokaze — takšen pa je trend tudi v svetu — vedno bolj s tem, da »leze« v mikroskopski, svet materije oziroma v samo snov neznatnih sledov, ki so ostali za kriminalcem, ln ki imajo navadno svoje povsem individualne značilnosti. Kakšen je odtis laka? Da pa ne bomo ostali samo pn splošnem opisovanju, navedimo nekaj konkretnih metod in tehničnih sredstev, ki jih uporabljajo v tehničnih laboratorijih RSNZ, za katerimi pa se včasih obrnejo na pomoč tudi k drugim laboratorijem v Jugoslaviji (tu bi nemara veljalo omeniti Vi-dičeve besede, da posamezni tovrstni republiški laboratoriji zaradi pomanjkanja denarja niso opremljeni tako, kot bi lahko bili, In da bi bilo morda primemo misliti na enoten jugoslovanski kriminalistični tehnični laboratorij). Vzemimo torej, da so dobili v laboratorij košček laka z avtomobila, ki Je pobegnil s kraja prometne nesreče in da so tudi že osumili določenega voznika, vendar pa ta ne prizna, da bi bil s svojim vozilom udeležen pri nezgodi. Ta drobec laka zmeljejo v posebni skodelici skupaj s kalijevim bromidom, to zmes pa z miniaturno, a močno prešo stisnejo v drobno ta- bleto, ki je prozorna kot steklo. Tabletko vtaknejo v infrardeča spektrofotometer. Ko gre skoznjo infrardeča svetloba, zapisuje poseben del aparature na tekoči papir t. i. absorboijsko krivuljo, ki je specifična za določen lak, in s katero je mogoče dokazati, da je lak s kraja nesreče identičen z lakom z osumljenčevega avtomobila. Istovetni krivulji bosta preglasili vsakršno nadaljnje zanikanje. Minikrater in minioblak še globlje v snov kakšne preiskovane mikrosledi je mogoče »zlesti« s sprektro-grafsko metodo, pri čemer pa si lahko pomagamo še z laserjem. Izredno tenak laserski snop, ki ga usmerimo pod mikroskopom, naravnamo na drobec laka, sestavljen iz več neznansko tankih plasti. Povečava pod mikroskopom omogoči, da naravnamo laserski žarek na posamezno plast in svetloba zadene površino samo nekaj kvadratnih mikronov. Pri tem se razvije visoka temperatura in snov se takoj upari. Ustvari se minikrater, meglico, ki pri tem nastane, pa spektrografirajo. Tu gre za to, da lahko na ta način analiziramo posamezne plasti koščka laka, ne da bi ena »umazala« drugo. Z nevtroni nad smodnik Pri določanju, s kakšne razdalje je nastala strelna rana in s tem v zvezi olajšano reševanje vprašanja, ali gre uboj, nesrečo ali samomor, je od novejših izredno uporabna metoda z učenim imenom nevtronska aktivizacij-ska analiza. Z njo določajo nekatere elemente, predvsem antimon, svinec, živo srebro in barij, 'ki jih lahko izstreljena krogla prinese za seboj v vakuumu tudi še z razdalje dveh metrov. Ti elementi lahko oprše okolico strelne rane. Seveda pa so zaradi svojih neznatnih količin težko določljive in tu pomaga kriminalističnemu laboratoriju inštitut Jožef Štefan, ki izpostavi lzseček tkiva iz okolice strelne rane v svojem reaktorju v Podgorici nevtronskemu snopu. Pri bombardiranju z nevtroni postanejo morebitni barij, antimon in drugi elementi za kratek čas radioaktivni in tako tudi laže določljivi. Pri mikrosledovih nastopijo težave predvsem zaradi njihove neznatnosti. Zato se je treba lotevati njihove preiskave z metodami, ki jih kar najmanj poškodujejo ali spremenijo, oziroma z metodami, ki omogočijo, da se je preiskovane snovi mogoče lotiti še z drugimi postopki, če Je prvi odpovedal. Razen tega mora delček snovi zmeraj ostati na razpolago, saj se utegne pojaviti sum v dosežene rezultate in je treba uvesti novo preiskavo. Krvna skupina v pismu Rojstvo kriminalistično teh-nihčnl laboratorijev RSNZ sega v leto 1950. Takrat so bili opremljeni še zelo revno, saj niso organi javne varno-Sti v strokovnem pogledu od stare jugoslovanske policije razen borne daktiloskopske zapuščine in skromne zbirke fotografiranih kriminalcev podedovali skoraj nič. Danes pa kriminalistično tehnični laboratorij s svojimi fizikalnim, fizikalno-kemijskim, kemijskim, graf »skopskim, daktllo-skopskim, fotografskim in biološkim oddelkom sledijo sodobnim dosežkom kriminalističnih metod in tehnike po svetu. Seveda pa Je docela nemogoče, da bi opisovali delo vsakega oddelka bolj podrobno, saj bi delo posamez-nega oddelka zaslužilo poseben obširen zapis. Tako ne moremo drugega, kot da, bolj kot zanimivost ln ne da bi sploh skušali osvetliti obširno In zapleteno delo v laboratorijih, omenimo, da mora npr. grafoskop pri svojem delu upoštevati več kot 400 različnih grafološfcih elementov. Na graf »skopskem oddelku lahko brez težav na podlagi pisave ugotovijo znamko pisalnega stroja. Pri tem si pomagajo s posebno kartoteko pisalnih strojev, ki Jo sproti dopolnjujejo in za katero Vlado Vidic pravi, da je celo bogatejša kakor Interpolova. Na podlagi drobnih razlik lahko identificirajo tudi posamezen pisalni stroj. V biološkem laboratoriju pa lahko npr. v lepem številu primerov določijo krvno skupino človeka že s preiskavo tako majhne količine sline, kot Jo porabi pisec anonimnega pisma, da ga zalepi. In tako bi lahko naštevali še dolgo. Seveda pa v naših laboratorijih še zdaleč nismo vsemogočni,« pravi Vlado Vidic, »in naše zmogljivosti tudi še niso izkoriščene tako, kot bi lahko bile. Predvsem Je tre-ba reči, da smo neločljivo povezani z operativo na terenu, od katere le na koncu koncev odvisno, kaj bomo sploh dobili v preiskavo To-da naše delo ima prihodnost, saj skuša, na področju kriminala seveda, čim bolj odpraviti človeško zmotljivost ln Jo nadomestiti z znanstveno natančnostjo.« J. LORENCI B. SAJOVIC 1. 2. 3. Elektro strojno podjetje »TIKI« Ljubljana, Aleševčeva 52 razpisuje prosta delovna mesta: REFERENTA PRODAJE VEČ AVTOGENIH VARILCEV POMOŽNEGA SKLADIŠČNIKA Poleg splošnih pogojev je za delovno mesto 1. zaželena srednja izobrazba in nekaj let prakse. Vloge sprejema kadrovska komisija podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 4259 NAPREJ, V KROGU! Zgovorni karikaturisti 9,brez besed6* v Ljubljani Izredno število obiskovalcev, ki so se udeležili odpiranja tretjega mednarodnega bienala karikature v organizaciji »Pavlihe« v Mestni galeriji v Ljubljani je bilo dokaz, da se naša javnost v toplem popoldnevu ne zanima Je za kozarec hladnega šampanjca, ampak tudi za vroče probleme našega časa, ki so našli svoj grenko šaljivi odmev v več kot 150 razstavljenih eksponatih 50 avtorjev iz cele vrste dežel sveta.. Ob tej priložnosti je bilo kljub geslu in simbolu razstave »Brez besed« seveda izrečenih in zapisanih tudi nekaj besed, tega nujnega, čeravno že inflacijsko razvrednotenega sredstva za sporazumevanje med ljudmi. Besed se moramo poslužiti tudi v tem kratkem zapisu o razstavi, kar morda že samo po sebi dokazuje, da v vsej zapletenosti sodobnosti najbrž na popolno razvozlanje problemov sploh ni računati. Razstava je vsekakor aktualna in zanimiva; še več, kljub smešnosti vznemirljiva, saj kaže, da na tem svetu ne- kaj ni v redu, da je v marsičem urejen nesmiselno. Gotovo: če streljamo s puščicami, je najlaže, kadar merimo k sosedom, a notranja resnica je običajno tudi ta, da vsak strelec vidi divjačino predvsem s tistimi očmi, s katerimi jo gleda doma. Pri običajnih likovnih razstavah je skoraj odveč ugotavljati, iz katere dežele je ta ali oni avtor. Vsak umetnik izpoveduje predvsem samega sebe. Pri razstavi karikaturistov pa ni na odmet etiketa dežele, iz katere karikatura prihaja; kaže namreč izhodišče, ozračje in cilj nekega okolja. Tri bitke — s peresom Toliko bolj razveseljivo je torej, če prav na taki, široko zasnovani mednarodni razstavi karikatur, ki bičajo to, kar je v človeku nečloveškega lahko ugotovimo, da o tej slabi ureditvi sveta podobno razmišljajo avtorji s te ali one svetovne polovice, se pravi, da je neka internacionala dobrih ljudi povsod. S svetom nikoli ni bilo vse povsem v redu. Toda kaže, da je danes zašel kljub vsem napredkom, idejno filozofskim in znanstveno-tehničnim, v tako zagato kot 6e nikoli. Morda je stanje še toliko bolj boleče, ker se tega danes zavedamo bolj kot smo se zavedali kdajkoli prej, hkrati pa zaradi različnih okoliščin čutimo nemoč, da bi karkoli spremenili na bolje. Ali naj bi bil potemtakem pohod vsakovrstnih zastav, ki jih nosijo človečki Miodraga Stojanoviča proti prepadu, alarm obupa ali streznitve? Ce bi skušali najti neke osnovne skupne imenovalce za tematiko karikaturistov raznih dežel, zbranih v Ljublja- STANISLAV MALAHOV SOVJETSKA ZVEZA ni, bi morda kljub pestrosti in raznovrstnosti lahko izluščili predvsem tri osnovne tematike: boj za mir in proti vojni, boj za človekovo svobodo in boj za ohranitev prirodnega okolja. Skoraj grozljivo je, če pogledamo karikature, kjer bombniki sejejo smrt z vrha navzdol in podmornice izstreljujejo izstrelke od spodaj navzgor. Tembolj zaskeli rana, kadar vidimo, da se golobčki sukljajo neposredno iz vojakove puškine cevi. Kljub tragiki pa je spodbudno, da sta češkoslovaški karikaturist s svojim križanim človekom in sovjetski karikaturist s svojim prestreljenim Stefanom, — pri čemer pa je jabolko na Tellovi glavi ostalo neza-deto — v bistvu gledala na človekovo celovitost podobno. Ce je naš Božo Kos očeta, ki je podaril sinčku avtomobilček na vijak, videl prav tako z mehaniziranim vijačkom, je to podoben protest proti mehanizaciji kot risba kakega Jiirga Furrerja iz Švice z njegovim perforiranim trakom v klavirju. Naš France Uršič je podobno kot Bolgar Borislav Zla-tanov vztrepetal za človeka pod nenehno drsečim peskom neizprosne peščene ure. In kot je Željko Graf postavil spomenik zadnji smreki med posekanimi štori, tako je Miroslav Slejška iz CSSR videl še zadnji rezervat srnjadi med avtomobilsko kolono ali Italijan Guiliano Rosetti monstruozno razvejano drevo iz samih nebotičnikov. Nemški avtor Jules Stauber se je kljub germanski tehniški natančnosti znašel pri novem mostu čez reko pred vrzeljo, ki jo je moral zamašiti z zasilnimi stopničkami. Italijan Danilo Aquisti pa je sodobnemu Napoleonu pripel mesto odlikovanj zgolj zaščitne znake velikih Industrijskih monopolov. Turški karikaturist Ferruh Dogan je razumljivo videl policijski pendrek skozi glavo, Poljak Andrzej Cze-szot pa je pripel voditeljevo sliko konju na zadek, v katerega celo pred oranjem gleda še vedno zaostali kmečki orač. Včasih so dovtipi zgolj zaradi dovtipa, čeprav tudi spolna razvitost francoskih šolarčkov v karikaturi Danie- la Guerriera ni bila brez družbene osnove. število razstavljalcev na ljubljanskem bienalu karikature se je močno povečalo, vendar ne bi mogli reči, da se je tudi kvaliteta dvignila. Kljub vsemu je v tem gozdu resnično učinkujočih dreves sorazmerno malo, zlasti če bi to razstavo primerjal z veliko manjšo, a veliko kvalitetnejšo razstavo karikaturistov iz kakega Avignona oziroma iz kroga nedavno tragično preminulega francoskega karikaturista Bosca. Na razstavi karikatur so odveč ekstravagantne likovne modnosti ali pa komercialne šaljive grafi- ke, kot Jih proizvaja na pri* mer sicer znameniti angleško-pariški Ronald Searle. Ena najboljših karikatur na razstavi je zelo enostavna ris* ba karikaturista Stanislava Malanova iz Sovjetske zveze o ribi, ki iz vode hlastno hlepi za drobnimi vodnimi kapljicami, še bolj enostav* na, a hkrati morda še bolj grozljivo izražajoča naš položaj v svetu pa je karikatura Bolgara Genča Simeonova: človeček sledi puščici naprej in nenehno hodi v krogu. Ce bomo vsak zase morda razbili vsaj enega izmed teh krogov, razstava ne bo zaman. BOGDAN POGAČNIK mminimiinniuuimiiiiuiiuiiniiinniuuuuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiinmninnmnminnnmRmnnnmniimninumnnnnnmmnRmnnnininiaa* Zavarovalnica SAVA Poslovna enota Celje posreduje na JAVNI DRAŽBI ki bo dne 17. 5. 1973 ob 10. uri v prostorih Zavarovalnice v Celju, Ulica XIV. divizije 4, za naslednja karambollrana vozila: 1. Osebni avto znamke AMI-8, reg. štev. LJ 454-90 letnik 1971, prevoženih 38.836 km, last dr. Šmid Alojza iz Celja, Gubčeva 2, za izlicno ceno 13.000,00 din Vozilo si lahko ogledate v delavnici »Avto-Celje«, na Ipavčevi cesti. 2. Osebni avto znamke AMI-8, reg. štev. CE 382-25 letnik 1971, prevoženih 43.000 km, last ing. TepeJ Franja iz Slov. Konjic, Skalska 5, za izklicno ceno 8.000,00 din. Vozilo si lahko ogledate v delavnici »Avto-Celje«. na Ipavčevi cesti. 3. Osebni avto znamke Austin 1300, reg. številka LJ 237-96, letnik 1971, prevoženih 49.621 km, last Pečjak Milana lz Ljubljane, Pegamova 4, za izklicno ceno 9.800 00 din. Vozilo si lahko ogledate v delav niči »Avto-Celje«, na Ipavčevi cesti. 4. Osebni avto znamke NSU 1200 C, reg. številka CE 496-79, letnik 1972, prevoženih 3.079 km, last Verzegnassd Vladimira lz Celja, Čopova 9, za tzkltc no ceno 16.000,00 din. Za ogled vozila se zglasite pri lastniku na domu. 5. Osebni avto znamke renault, tip R-6, reg. številka CE 294-61, letnik 1970, prevoženih 44.626 km, last Lihteneker Jožeta lz Topolšice štev. 85 a za Izklicno ceno 20.000,00 din Za ogled vozila se zglasite pri lastniku na domu. 6. Osebni avto znamke Citroen 2 CV-6 reg. številka CE 427-37, letnik 1971, prevoženih 45.000 km, last Rutar Jožeta, Kompole 31, za tzkllcno ceno 2.500,00 din. Vozilo je v Osnovni šoli Kompole. Obvezen je 10-odstotnl polog od izklicne cene vozil. __________' 4254 KO JE ZEMLJA ŽEJNA, UMIRAJO LJUDJE SMRTONOSNI POHOD SUSE V Afriki grozi smrt zaradi lakote 25, v Indiji pa 200 milijonom ljudi To stran o hudi suši, ki prinaša lakoto milijonom ljudi v Aziji in Afriki smo pripravili na pobudo našega bralca. Ta nas je pred nekaj dnevi pismeno pobaral, zakaj posvečamo tako malo pozornosti usodi milijonov v Indiji in drugod, ki jim suša grozi ne samo z lakoto, ampak celo s smrtjo. Z veseljem smo upoštevali kritiko našega bralca. Še bolj pa bi nas veselilo, če bi se še kak drug bralec kdaj oglasil, če misli, da smo zanemarili ali premalo osvetlili kak dogodek ali dogajanje v svetu. Za vsako tako pobudo mu bomo samo hvaležni. Že nekaj mesecev usmerja eonce svoje najmočnejše žar romete vročine na določen pas zemeljske krogle, tik nad ali pod ektvatorjem. Po tem širokem pasu na treh celinah, Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, kjer živi kakih 300 mi-ljonov ljudi, je. začela svoj smrtonosni pohod tista prava pradavna šiba božja, za katero smo mislili, da jo je že zdavnaj pogoltnila zgodovina: katastrofalna suša. Svetovna organizacija za prehrano in kmetijstvo FAO Je izdala nujen poziv razvitemu svetu, v katerem ga roti, naj del svojih žitnih zalog nujno pošlje na ta prizadeti del sveta. Nevarna kriza opozarja FAO, bo trajala najmanj še pet mesecev. kjer so ogromni pašniki in pa skromne zaplate zemlje za gojenje žitaric. Samomor ob poginjeni živini Na tem ozemlju živi kakih 25 milijonov ljudi, zvečine peulskih pastirjev, ki jim je živina dragocenejša od lastnega življenja, saj so od nje v celoti odvisni. In ko ti ljudje gledajo, kako na tisoče govedi, ki jih je sama kost in koža, obupno trgajo zadnje šope redke trave z zemljo vred, kako se lotijo celo papirja in raznih odpadkov in kako poginjajo vzdolž po- negal ima posušeno strugo in kikirikija, tega slavnega produkta za preživljanje, pridelajo komaj tretjino. Tu, v Se-negalaji, bi potrebovali 400. tisoč ton žita. Domača proizvodnja je namreč upadla za polovico, od 700.000 na 350.000 ton. Vlada z zakonom zahteva od vsakega zaposlenega, da prispeva za prebroditev pomanjkanja po en delovni dan. V Maliju primanjkuje 250 tisoč ton žita, dozdaj pa so ga dobili le 20.000 ton. Na severu dežele niso pridelali praktično niti zrna žita, na jugu pa komaj 40 odstotkov običajne letine. V Nigru se je površina pašnikov skrčila na polovico, poginilo je 45 odstotkov živine. V Čadu so pridelali za 40 odstotkov ,NIZOZEMSKI MIT? Znanstveniki že dolgo očitajo Evropi, da je prenaseljena in da dobro živi na rovaš sveta v razvoju. Spodbijajo tako imenovani »nizozemski mit«, po katerem naj bi bilo mogoče, da bi zelo veliko ljudi brez škode za druge lahko živelo na zelo majhnem ozemlju in brez naravnih bogastev. Zlasti zahodni del stare celine je podoben Nizozemski: gostota prebivalstva je zelo velika (228 na kv. km v Veliki • Britaniji, 316 v Belgiji, 379 v Nizozemski, 177 v Italiji; za primerjavo: 25 v Mehiki, 22 v ZDA, U v Braziliji in Venezueli, 32 v Egiptu in 14 v Tanzaniji), naravnih bogastev pa je malo. Ce naj bi bila zahodna Evropa posnetek Nizozemske, potem je podoba dokaj temna: Nizozemska je namreč drugi naj večji svetovni uvoznik proteinov na prebivalca, uvozi 23 odstotkov žita, ves riž in vso koruzo, 77 odstotkov vone, ves bombaž, skoraj vse rude, fosfate itd. Z ZDA, ZSSR in Japonsko je Evropa največji potrošnik na svetu, se pravi, da je predvsem vezana na uvoz. Večino rud, petroleja in hrane uvozi in tako hote ali nehote poslabšuje razmere v »tretjem svetu«: dežele v razvoju prodajajo svoja naravna bogastva in pridelke za majhne denarje, ne da bi si s tem denarjem kaj dosti pomagale. Razen tega je znana tudi žalostna resnica, da gre precej tako težko iztrženega denarja — za orožje ... Evropa se otepa seveda s povsem drugačnimi težavami kot svet v razvoju. Čeprav so na stari celini poskrbeli za to, da pridelek ni tako zelo odvisen od vremena, pa so naredili vrsto drugih napak. Evropski potrošnik je sicer sit, vendar se pritožuje: evropska živilska bilanca ima stalen deficit, masla je preveč, mesa pa premalo, cene pa skačejo od države do države. Tako dandanes kot pred petnajstimi leti gre dobršen del družinskega proračuna v evropski družini za hrano, pijačo in tobak: 45 odst. v Italiji, 33 odst. v ZRN, 40 odst. v Franciji, 35 odst. v Beneluksu in 33 odst. v Veliki Britaniji. Evropski potrošniki se tudi zelo raz- likujejo: britanska družina poje na leto 82 kg kruha, italijanska pa 122 kg. Mesa porabi italijanska družina 52 kg, francoska pa 94 kg. Italijanska družina popije na leto 87 litrov mleka, družina iz Beneluksa pa 126 litrov. Britanska družina poje na leto 64 kg sadja in zelenjave, italijanska pa 100 kg. Vendar evropski potrošniki ne polnijo želodcev glede na cene: Italijani, ki pojedo malo mesa, morajo zanj plačati manj kot veliki potrošniki Francozi, zato pa je v Italiji kruh dražji, čeprav ga pojedo več kot npr. v Veliki Britaniji. Razlika med delovanjem tako imenovane »zelene Evrope« in interesi potrošnikov je najočitnejša pri maslu. Od leta 1966 do lani se je cena masla v šestih državah EGS povečala za eno četrtino. V istem času so nakopičili v skladiščih 320 milijonov kg masla, tako da so se hladilnice spremenile v nekakšne bančne trezorje masla. Kako je bilo to mogoče? Organizacija kmetijskega trga v EGS »jamči« proizvajalcem minimalno ceno. Se pravi: ko ta cena doseže najnižjo raven — ki ji je.treba dodati še stroške komercializacije in druge — oddajo proizvajalci maslo državi, ki ga spravi v skladišče in čaka boljših časov. Tisti del masla, ki je v prodaji — in ki ga je precej manj, tako da je ponudba manjša od povpraševanja — se podraži zaradi tržnih zakonov. Država bi tedaj samodejno morala poslati na trg maslo iz skladišč. Vendar tega ne počne »s potrebno prožnostjo«, kot pravijo prizanesljivejši kritiki, še huje pa je, če gre maslo iz skladišč drugam, npr. v Sovjetsko zvezo. Tedaj cene v EGS ponorijo. Drug »škandal« zahodnoevropskega kmetijstva je meso. Čeprav prihaja meso iz Južne Amerike in Vzhodne Evrope v dežele EGS, se tam cene niso znižale; tudi navzlic temu, da je svetovna cena mesa za penino nižja od zahodnoevropske. Kritiki pravijo, da gre pri mesu za politično napako: leta 1958 je v EGS manjkalo 20 odstotkov mesa, zdaj pa približno prav toliko ... dovažajo vojakom orožje in opremo, potem bi nedvomno lahko poiskali zasilne pristajalne steze tudi na teh prostranih bojiščih, kjer se bije boj s sušo in lakoto. Kajpada pa bi bilo potrebno hkrati postaviti tudi na noge široke razvojne načrte, ki bi v prihodnje obvarovali ta široki pas Afrike pred nevarnostjo, da ga preraste saharski pesek, izkopati nove in nove vodnjake; namakati prostrane površine zemlje; poskrbeti za sodobnejšo živinorejo; izboljšati komunikacijske zveze; pomagati pri posodobi jan ju kmetijske proizvodnje. To bo seveda veljalo veliko denarja. Toda za to je odgovoren ves svet — če noče, da bi čez nekaj mesecev odpisal to ozemlje z zemljevida naseljenih in obdelanih zemeljskih površin. Kmetje bežijo z zemlje Najbolj lačno področje Strah pred sušo je zakorakal celo na sicer večno zeleni sredozemski otok Ciper, kjer že 80 let ne pomnijo tako malo padavin. Še huje pa je v nerazvitih deželah Latinske Amerike, Afrike in Azije — na področju, ki tudi drugače velja za najbolj lačno in najbolj zaostalo. To je področje, kjer raste kmetijska proizvodnja za en odstotek, število prebivalcev pa za štiri odstotke. Smrtonosni pohod suše in lakote se je začel že pred leti, ko je ameriški nobelovec Norman Borlaug, oče »želene revolucije«, predlagal ustanovitev nekakšne svetovne prehrambene banke. Direktor FAO Addeke Boerma pa opozarja: »Svetovne zaloge žitaric znašajo 30 milijonov ton, kar je najnižja količina po letu 1952. Toda od takrat se je svetovno prebivalstvo povečalo za polovico. Zdajšnje zaloge bi ustrezale natanko temu, kolikor porabijo v Združenih državah v sedmih tednih«. Največje področje, ki ga ogroža katastrofalna suša, je v Zahodni Afriki. To področje, veliko za deset Jugosla-vij, ki se razteza med 14. in 20. stopanj o severno od ekvatorja, zajema šestero po merilih OZN najrevnejših držav na svetu, Mavretanijo, Senegalijo, Mali, Zgornjo Vol-to, Niger in Cad. Tu je nacionalni dohodek na prebivalca nižji od 100 dolarjev, tu hodi v šolo manj kot 20 odstotkov mladine, tu je delež industrije v bruto nacionalnem dohodku nižji od 10 odstotkov. To je svet južno od •velikanske Saharske puščave, ki ga imenujejo sahel, ti, ki vodijo proti j.ugu, proti vodi in pašnikom, se neredko zgodi, da napravijo samomor. Očividci pripovedujejo, da dajejo peulski pastirji svoje poslednje zalogaje vode in kravjega mleka živini, da bi ji olajšali agonijo. Tisti najstarejši pastirji se spomnijo, da je bila zadnja takšna strahotna suša leta 1913. Ogrožena je živina, pa tudi ljudje. Na nedavnem zasedanju FAO je nigerijski predstavnik povedal: »V moji deželi bodo od žeje začeli umirati otroci. To je mora ...« Suša se je začela že pred petimi leti, letos pa se je še zaostrila. Od začetka tega leta ni na tem področju od Mavretanije na atlantski obali p>a tja do Čada p>adla niti ena kaplja dežja. Zdaj tu poberejo koanaj tretjino običajne letine. že decembra so strokovnjaki FAO izračunali, da bi tod potrebovali pol milijona ton žitaric za ljudi. Glede živine pa se zdi brezupno: doslej je poginilo četvero od petih glav govedi, vsaka tretja kamela in vsaka druga ovca. Podhranjene, mršave, od sonca izsušene govedi imajo premalo moči, da bi premagale dolge kilometre do južnih pašnikov. Pastirji so primorani dajati v zakol najboljšo živino, celo breje krave (v Nigru je takšnih celo 60 odstotkov vseh zaklanih živali). Cena živini je šestkratno upadla, toda pastirji nimajo drugega izhoda. Mavretanija je izgubila že 60 odstotkov svoje živine in je tako praktično izčrpala svojo zalogo živil. Z razbeljenega severa bežijo proti jugu, pred lakoto, desettisoč ljudi. Tam namreč ni več življenja. Vročina je izsušila rastline, še preden so lahko vžkalile. Reka Se- manj žita, kikirikijev in riža. Podobno je tudi v Zgornji Volti. Milostni udarec kužnih bolezni Suša je posegla zdaj že na vsa področja življenja v prizadetih državah. Zaradi pomanjkanja vode so zaprli vrsto tovarn, v nekaterih predelih Gvineje pa je zmanjkalo električnega toka. Na redkih afriških tržiščih, kjer je še moč kupiti riž in žito, kot v Dakru (Senegalija) ali Ba-muku (Mali), se je njuna cena podvojila in celo potrojila. Podhranjenost pa prinaša s sabo že tako precej razširjene kužne bolezni, ki zadajajo milostni udarec tako živalim kot ljudem. Od lanskega novembra naprej so začele pošiljati pomoč na prizadeta področja razne specializirane organizacije OZN, pa evropski sklad za razvoj (FED), ameriška agencija za mednarodni razvoj (AID) teir razne države (med njimi Francija, Kanada, ZDA in skandinavske). Vendar doslej širokega bojnega načrta zoper sušo še niso sestavili. Za prvo silo obljubljajo mednarodne organizacije prizadetim narodom 50.000 ton žita, kar je nedvomno premalo. Cas pa neusmiljeno priganja. FAO opozarja, da bi v kratkem lahko poginilo štiri milijone glav živine (vrednost pol milijarde dolarjev). V prihodnjih mesecih pa grozi smrt zaradi lakote 25 milijonom ljudi. Omenjajo težave zaradi prevoza. Ta del sveta ima namreč izredno slabe komunikacijske zveze — premalo je pristanišč, dobrih cest in letališč. Toda če lahko pristajajo težka letala v najslabših pogojih na bojiščih, da »Spričo golega obupa, ki se jih je polastilo, se lačne množice iz vasi zbirajo v mestih. Nuja je te mirne ljudi prisilila, da so v nekaterih primerih izropali trgovine z živili. To spominja na svarilo predsednika Radakri-šnana, lakota ne priznava nikakršnih zakonov. Vsa naša dežela predstavlja tragično podobo množične lakote in bede, agonijo ljudstva, ki vpije za ščepcem jedi, za ščepcem pravičnosti...« Te besede je pred dobrimi sedmimi leti izrekel komunistični poslanec Bupeš Gupta v indijskem parlamentu. Tudi takrat je vrsto indijskih držav zaradi suše na jugu in v osrednjih območjih dežele pestila huda suša. že nekaj časa poročajo agencije, da je zaradi lanske in letošnje suše pomanjkanje zajelo države Maharaštra, Mysore, Gudža-rat, Andra Pradeš in dele Orisse. Lani je v teh državah padlo veliko manj mon-, sumskega dežja, kot v normalnih letih, poleg tega pa se je deževje zakasnilo za dobre tri tedne, kar je usodno vplivalo na drugo, tako imenovano zimsko žetev. V državi Maharaštri že tri leta ni bilo monsumskega dežja. Od oktobra lani pa v deželi ni padla na razsušena tla niti kapljica moče. Dopisnik pariškega »Le Monda« poroča iz Indije, da so sto-tisoči kmetov v Maharaštri zapustili domače vasi in se zgrinjajo v že tako prenaseljena mesta Bombay, Puno in v taborišča okrog večjih mest. Na tisoče izsušenih in obnemoglih ljudi čaka v vrstah pod ubijajoče žgočim soncem na tako potrebne požirke vode, ki jo na zbirna mesta dovažajo s cisternami. Samo v tej državi so kmetje na hitro roko prodali ali pa oddali v »državna taborišča za živino« izstradana živinčeta, saj je zmanjkalo vode in hrane za ljudi, kaj šele za živino. Ministrska predsednica In-dira Gandhi je letos že večkrat zapovrstjo poudarila: »Indijo čaka v tem letu zelo težka in huda preizkušnja.« Predstavnik dobrodelne organizacije za pomoč Indiji je po bivanju v Delhiju obelodanil dramatično resnico: »V šestih indijskih državah se položaj zaradi suše in pomanjkanja hrane naglo razrašča iz krize v katastrofo«. Po težkih časih pred šestimi in sedmimi leti, ko so suše, poplave in cikloni prizadejali od 50 do 200 milijonov ljudi, so se v Delhiju odločili, da bodo vsako leto priskrbeli 10 milijonov ton žitaric rezerv v državnih skladiščih, s katerimi bodo laže prebrodili naravne ujme. Ta ukrep je kaj kmalu pokazal obetajoče sadove, vendar ga je položaj na podcelini predlani postavil na glavo. Indija je v veliki meri porabila rezerve za prehrano kakih deset milijonov bengalskih beguncev, potem pa je prišla vmes še decembrska indijsko-pakistanska vojna. Ko je v drugi polovici lanskega leta kriza s prehrano že začela kazati zobe, se je osrednja indijska vlada odločila za ukrep, ki pa je deloma zaživel šele sredi aprila letos. Sprejeli so zakon, po katerem naj vso trgovino z žitaricami prevzame javni sektor, ki je imel dotlej v svojih rokah le tretjino trgovine. Ta zakon je v nekaterih najbolj ogroženih državah stopil v veljavo prejšnji mesec. Poslej bodo lahko kmetje prodali privatnim trgovcem ali posrednikom (samo le-teh je v Indiji več kot dva milijona) le manjši del pridelka, večji del bo država po določenih cenah neposredno odkupila od kmetovalcev. Bogati so se razjezili »Nacionalizacija trgovine z žitom« je med bogatimi kmeti in trgovci povzročila pravo poplavo jeze in nezadovoljstva. Delhijska vlada namreč poleg tega tudi ukinja svobodno oblikovanje cen z žitom na podlagi ponudbe in povpraševanja, ki je množici špekulantov in bogatih posestnikov prinašalo mastne dobičke. Nadalje so osrednje oblasti prepovedale prodajo žita med posameznimi državami, da bi na ta način prišli do viškov, ki jih pridelajo v žitorodnih državah Pendžabu, Harajani, Tamil Naduju in drugod. Opozicijski -,r - desničarski stranki Swatantra in Džan Sangh sta takoj zagnali vik in krik, češ da hoče vlada na vsak način zadušiti privatno pobudo in pozivata kmete, naj ne prodajo pridelka državi po »sramotno nizkih cenah.« Predsednica vlade Indira Gandhi je ostro odgovorila izzivu opozicije, da bo vlada odločno stopila na prste vsem poskusom bojkotiranja in da bo jeseni še razširila seznam tistih živil, katerih trgovino bodo nadzorovali iz centra. Iz Delhija torej pravijo, da popuščanja ne bo. Nekateri tuji opazovalci v Indiji temačno napovedujejo, da bo vlada le težko strla odpor tanke, pa mogočne plasti zemljiških mogotcev, ki imajo ob strani podporo politične desnice. Kakorkoli že, usodni ali odrešilni monsunski junij, ki ga Indijci pričakujejo strahoma in obenem v upanju, se hitro približuje. Do takrat je treba še marsikaj storiti, česar se gotovo zavedajo tudi v Delhiju. Minimalne zaloge hrane VODA, WATER, ACOUA, VVASSER, AGUA, VATN... Zemlja je „moker6i planet, toda ljudje še umirajo zaradi suše Zemlja je »moker« planet. Na njeni površini je kakih 1200 milijonov kubičnih kilometrov vode — 7 odstotkov mase naše Zemlje. In vendar ljudje še vedno umirajo od žeje ne samo v puščavskih in sušnih pokrajinah sveta, ampak tudi sredi oceanov. Umirajo tudi od lakote, ker na velikanskih območjih zaradi zaporednih suš zemlja ne rodi. Voda je najbolj neenakomerno razporejena dobrina. Ponekod jo je preveč, ponekod premalo ali skoraj nič, a le malokje jo nahajamo v pravšnjih količinah. Vode dovolj, toda... Dvesto milijonov ogroženih Delhijska vlada se je že pred časom odločila na nujen uvoz žitaric iz ZDA Kanade in Argentine. V sedanjem kritičnem položaju bi potrebovali vsaj dva milijona ton žitaric. Po nekaterih ocenah bo morala Indija prihodnje leto uvozili pet milijonov ton žitaric in to kljub predpostavki, da bi bili letošnji žetvi normalni. Državni silosi in skladišča v najbolj ogroženih državah so prazni, stare rezerve so skopnele. V kmetijskem obdobju 1972 do 73 je proizvodnja žitaric padla na sto milijonov ton, leto poprej je znašala 104,7 milijonov ton, še eno leto nazaj pa rekordnih 106,4 milijona ton. Po podatkih mednarodne organizacije FAO je v omenjenih indijskih državah ogroženih več kot 200 milijonov ljudi. V Delhiju niso tega podatka niti potrdili niti zanikali, le sredi januarja je vlada sporočila, da kakih 13 milijonov ljudi pesta huda lakota. Pred tremi dnevi je pomočnik direktorja svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo Erick Ojala črnogledo .spregovoril o svetovnih zalogah žitaric in napovedal, da bo FAO v kratkem izdelala načrt mednarodnega programa za zagotovitev »minimalne ravni svetovne varnosti v prehrani«. Poročilo FAO opozarja, da prostranim področjem sveta grozi v prihodnjih letih lakota in se obrača na svet z nujnim pozivom, naj tem področjem priskoči na pomoč. Kaže, da so vso resnost položaja spoznale tako razvite dežele kot dežele v razvoju, saj so pobudo FAO o ustvarjanju minimalnih zalog hrane za primer obsežnih elementarnih nesreč doslej že podprli Unctad, UNDP (program OZN za razvoj), svetovni prehrambeni program,, mednarodna banka, mednarodni monetarni sklad ter druge organizacije. Prav tako je čutiti oživljanje solidarnostne akcije v nekaterih razvitih državah. Začela se je velika bitka sodobnega, v tehnološko revolucijo zagnanega človeka s smrtnonosnimi silami narave, ki jih doslej še ni zmogel premagati. Morda je to odločilna bitka. Oceaiii in morja pokrivajo sedem desetin zemeljske površine in v njih je 97,2 odstotka vse vode. Na srečo jih obseva sonce, ki omogoča nenehno, orjaško destilacijo, iz katere dobivata zemlja in človek svežo, pitno vodo. Samo pičlega 0,65 odstotka vode na našem planetu napo- zahteva dosti naporov in stroškov. Sodobno izkoriščanje talne vode — posebno z najsodobnejšimi sredstvi v ZDA — pa lahko poruši naravno ravnotežje, ker je talna voda nujno potreben rezervoar, ki izgljajuje rečne tokove in se je z njim nevarno igrati. Tako večina vode, ki jo zdaj izkorišča človek, znaša samo 0,0001 odstotka vse vode. Ta mali odstotek znaša 1200 kubičnih kilometrov vode. POTROŠNJA VODE (V LITRIH) PRI RAZNIH DEJA VNOSTIH V GOSPODINJSTVU C po človeku); Pred našo dobo (dnevno > V grško-rimsiki dobi Okrog 1800 v manjših krajih Okrog 1800 v večjih krajih Okrog 1900 v razvitejših državah Danes, v večjih mestih Danes, v srednje velikih mestih Prha, ki traja tri minute Prha, ki traja pet minut Za hlajenje in ogrevanje osemnadstropne stavbe V INDUSTRIJI: Za tono jekla Za tono surovega aluminija Za tono papirja Za tono rajonskega vlakna Za tono bombaževinastega blaga Za tono eksploziva Za tono sintetičnega gumija Za tono konzerviranega sadja Za tono sladkorja Za eno gramfofonsko ploščo V KMETIJSTVU: Za tono žita Za tono sladkornega treta Za tono govedine Za tono detelje 12 20 40 60 100 800 450 50 100 3.000. 000 250.000 125.000 1.000. 000 600.000 200.000 800.000 2.750.000 25.000 20.000 9 460.000 1.800.000 31,500.000 750.000 sladka — vse britanske atom-ske centrale so zgrajene ob morju — toda kljub temu je očitno, da je voda morda najbolj dragocena človekova surovina, čeprav je večina držav ne omenja v svojih proračunih in čeprav si ljudje, ki je imajo dovolj, ne morejo misliti ne predstavljati, kako dragocena je. Toda občasno — dokaj redno se ponavljajoče katastrofalne suše, po navadi na ozemljih na obeh straneh ekvatorja, in orjaška potrošnja vode v industrijsko razvitih državah, so prisilile človeka, da je začel temeljiteje proučevati vodne rezerve in bolj ceniti vodo. Hidrološko desetletje Gradivo pripravili in napisali: TIT DOBERSEK, STANE IVANC, BOŽIDAR PAHOR IN AVGUST PUDGAR ljnjuje vsa sladkovodna morja, Jezera in reke in vlaži ozračje. Kljub temu znaša ta dobra polovica odstotka 8 milijonov kubičnih kilometrov vode ali povprečno kakih 600 milijonov litrov vode na vsakega prebivalca na svetu. Toda to bogastvo ni na voljo človeku. Skoraj 60 do 70 odstotkov dežja in snega izpari nazaj v ozračje naravnost ali iz rastlinstva. Sre-dnjeveliko drevo se na primer vsak dan »znebi« nad dvesto litrov vode. Ta voda je izgubljena, razen če bi rastline obdali z velikimi plastičnimi svodi, kot so nekateri predlagali za sušna območja na svetu. Od preostalih 30 odstotkov vode je večina steče pod zemljo In deloma izvira. Po vsem svetu je od omenjenega 0,65 odstotka vode 0.61 odstotka talne vode. Z drugimi besedami, pod zemljo je 3000-krat več vode kot v vseh rekah in potokih, dvajsetkrat več vode kot v vseh sladkovodnih morjih in jezerih. Talno vodo izkorišča človek že iz davnih časov, toda to Vodna cena za obstoj Po izračunih ameriškega hi-drologa Charlesa Bradleya potrebuje golo človeško bitje za obstoj od 1200 do 9000 litrov sladke vode na dan, čeprav je popijemo samo dva litra. Vse drugo je vodna cena za pridelovanje hrane. Nad dvesto kilogramov vode je na primer potrebno človeku, da bi pridelal pol kilograma pšenice, in prav toliko, da bi iz te pšenice spekel hlebec kruha. Toda ko se človek obleče in začne stanovati v hišah in delati v tovarnah, se potrošnja vode silno poveča. Za eno tono valjanega jekla je potrebnih od 250.000 do 400.000 litrov vode. Največja termocentrala (2000 megatov) potrebuje za svoje obratovanje od 120 milijonov do 4.000 milijonov litrov vode na dan, kar je odvisno od tega, ali ima neposredno hlajenje ali hladilne stolpe. Ni nujno, da je vsa ta voda Leta 1965 se je pod okriljem UNESCO začelo mednarodno hidrološko desetletje, ki je zastavilo hidrologom in drugim znanstvenikom nalogo čimbolj zanesljivo in natančno ugotoviti, kolikšne so vodne rezerve na svetu, in izdelati napotke, po katerih naj bi človek izkoriščal vodne vire. Glavna misel, ki preveva hidrološko desetletje, je ta, da pomanjkanje vode pogosto ni posledica tehničnih zmožnosti ali bolje rečeno tehničnih nezmožnosti. ampak nerazumevanja tega življenjsko pomembnega vprašanja. Človek zelo slabo pozna vodo. Ena izmed glavnih nalog znanstvenega dela v hidrološkem desetletju je proučevanje podzemnih rezervoarjev vode, ki jih zdaj odkrivajo v številnih delih sveta. Toda zgolj odkrivanje m dovolj. Vodne rezervoarje bo moral človek Izkoriščati, tega pa ne bo mogel delati, če hidrologija ne bo našla odgovora na številna vprašanja: od kod prihaja voda? Kako se pomika? Kako se obnavlja? Ali je mogoče speljati s površja vodo pod zemljo, da se ne bi gladina talne vode zniževala, če bi Jo preveč izkoriščali? Kako naglo jo bo industrija v prihodnje črpar la? Na taka in podobna vprašanja znanost še ni zadovoljivo odgovorila. In medtem ko se je v zadnjih letih človeštvo zdramilo iz svoje brezbrižnosti do naravnega okolja, je tudi onesnaževanje voda stopilo bolj v ospredje. Boj proti poluci-ji je tudi del človekovega boja za razumno izkoriščanje vodnega bogastva In s tem del boja za obstoj. Hkrati je znanost napredovala tudi v postopku za spreminjanje slane morske vode v sladko z (desallnacijo), destilacijo ali ozmozo ali zmrzovanjem. Vse te tri postopke že praktično in industrijsko preizkušajo in izpopolnjujejo. Predvsem poskušajo zmanjšati stroške destilacije. Vendar bo potrebno še dosti truda, proučevanja, prevzgoje in denarja, da bo človek premagal enega izmed svojih najstarejših sovražnikov — sušo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiim AGR00BN0VA LJUBLJANA, Črtomirova 8 razpisuje prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju naslednje sodelavce: 1. KADROVIKA POGOJ: upravna šola ali ekonomska srednja z najmanj tremi leti prakse na kadrovskem področju 2. GRADBENEGA DELOVODJA POGOJ: delovodska šola z večletno prakso 3. VEČ KV MEHANIKOV POGOJ: KV mehanik z večletno prakso 4. KV KLJUČAVNIČARJA POGOJ: KV ključavničar z večletno prakso 5. VEČ STROJNIKOV (buldožeristov) POGOJ: ustrezna kvalifikacija z večletno prakso 6. VARILCA POGOJ: ustrezna kvalifikacija 7. PK KUHARICO POGOJ: večletna praksa Osebni dohodki po uspehu dela in na podlagi Pravilnika o delitvi OD. Vaše pismene ali osebne odločitve sporočite na naslov: Agrooboova Ljubljana, Črtomirova 8 — splošni sektor. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 4256 RENTA ZA RAZVOJ Zvone Dragan o ustavnih dopolnilih MARIBOR, 12. moda — DruStvo etaanamdstav Maribor •e je v zadnjem letu uveljavilo pri nakazovanju in obravnavanju gospodarskih problemov v širšem slovenskem Jn jugoslovanskem prostoru ter tako prispevalo svoj delež pon Iskanju novih rešitev. To so ugotovili na sinočnji letni skupščini društva ekonomistov Maribor. Predsednik, dipl. ekonomist Stane Božič in tajnik magister Franc Pauko sta, govoreč o dejavnosti društva, opozorila na uspešno organizirane tradicionalne mesečne pogovore o aktualnih gospodarskih problemih, na sodelovanje mariborskih ekonomistov pri pripravah raznih gospodarskih predpisov ter na sodelovanje članov društva z ekonomisti na drugih področjih. Član republiškega IS Zvone Dragan je spregovoril o ekonomskih vidikih uresničevanja ustavnih dopolnil v organizacijah združenega dela. Opredelil je ekonomske osnove temeljnih in drugih organizacij združenega dela in dohodek ter njegovo delitev. Omenil je, da v gradivu za drugo fazo ustavnih sprememb predlagajo, da bi tisti del dohodka, ki ni posledica dela določenega kolektiva, temveč izhaja iz različnih ob-. Uk rente in monopolnega položaja, izločili še pred delitvijo na osebne dohodke in sklade. Ta denar naj bi po tem predlogu lahko uporabili samo za razvoj oziroma razširjeno reprodukcijo. MARJAN KOS PREMIERA OPERE V MARIBORU — Opera SNG Maribor je minuli petek pripravila premiero Janačkove opere »Katja Kabanova«, ki jo je režiral Emil Frelih. Na posnetku od leve: Zorica Baračeva, Aleksander Boštjančič, Ada Sardo in Jernej Plahuta. Foto: B. Čerin KATJA KABANOVA Zadnja letošnja operna premiera v Mariboru Kot zadnjo premiero v sezoni so v mariborskem Slovenskem narodnem gledališču uprizorili opero v treh dejanjih Leoša Janščka — Katja Kabanova. To, pri nas skoraj neznano Janščikovo delo, si je uprizoritev na našem odru vsekakor zaslužilo, saj je še danes po glasbeni strani nadvse bogato. JanAčkova glasba je predvsem zelo veren Ilustrator odrskega dogajanja. Uspešno se ujema z dramaturško zgradbo, ki pa tu in tam, najbolj pa v šesti sliki, kaj rada zašepa. Tem pomanjkljivostim pa se skoraj ni dalo izogniti, saj bi s krajšanjem posameznih prizorov kor okrnili glasbeni tok. Prav gotovo pa glasba prerašča libreto, ki je morda prav v zadnjem dejanju dramaturško najmanj urejen. Naslovno vlogo je pela Ada Sardova. Nesrečno Katjo je Sardova upodobila prepričljivo v vsej njeni tragiki in brezizhodnosti. Njena uspešna kreacija je dala celotni predstavi največjo težo. Manj prepričljiv je bil Jernej Plahuta v vlogi Borisa Grigorje-viča. Tihoma je dobro predstavljal Ervin Ogmer, prepričljivo oblastna pa je bila Marfa, ki jo je predstavljala Ada Thumova. V drugih vlo- gah so nastopili še Josef Fejk, Aleksander Boštjančič, Zorica Baračeva, Stanko Colnarič, Majda švagamova in Boža Filipičeva. Režiser Emil Fredih je skrbno vodil pevski ansambel in v celoti precej prispeval k uspehu predstave. Dirigent Marko Žigon je prilagodljivo vodil pevce in orkester, slednji pa bd moral vendarle več truda vložiti v intonančno čisto igranje. Scena Josefa Vadiša je bila lepo vključena v odrsko dogajanje, prav tako tudi kostumi Vlaste Hegedušičeve. Zbor je pripravil Ferdo Pirc. PAVEL MIHELČIČ NAJPREJ SLOVAR! Uspešnost skopskega srečanja OD NABBGA POROČEVALCA SKOPJE, 12. maja — Kulturni delegaciji socialističnih republik Makedonije in Slovenije sta s skopskim srečanjem, ki je po dobrem mesecu dni sledilo ljubljanskemu, brez slehernega dokumenta, ki naj bi ju zavezalo v strogo protokolarnem smislu, nadvse uspešno opravili svoje delo. Uspešnost njunega dela se je mimo običajnih sklepov izpričala s toliko prisrčnejšim srečanjem, ki sta ga pripravili druga drugi v obeh republiških središčih. Makedonski gostitelji so morali zaradi potovalnih zapletov slovenske delegacije nekoliko spremeniti zamišljeni program, vsiljena improvizacija pa je prispevala le dodatno sproščeno prisrčnost. Te pa so zmožni le dobri znanci in prijatelji. 12 SUHIH LET Premalo stanovanj za mlade delavce OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA ZAGREB, 12. maja — Odtrgajmo novo metropolsko »triperesno deteljico« In parkirajmo najprej ob mostu (večne?) mladosti, zaradi katerega je v mestu še vedno vroče. Ni namreč jasno, kdaj bo zgotovljen in koliko bo stal čez načrtovanih 25 milijonov — zato pa vsaj vemo, kdo so tisti. ki so streljali kozle, da most, ki je sicer eden najbolj modernih in največjih objektov pri nas, ni dobro in pravočasno (lani) napravljen. Odborniki vseh zborov mestne skupščine se tokrat niso dali kar tako odgnati. Zadovoljni so bili šele s tretjim poročilom o mostu, ki je določno odgovorilo na njihova vprašanja, kdo je kriv, da je gradnja v zamudi, kolikšni bodo sklepni stroški in kdaj bo most prek Save dograjen. Mestna skupščina zahteva od javnega tožilstva, naj sproži postopek za ugotovitev vrste in stopnjo odgovornosti ■oper več ljudi. Koliko, še vedno ni jasno, ker je vse to odvisno tudi od tega, kaj bo ugotovila SDK, ki je zadolžena, da pregleda finančno poslovanje v zvezi z mostom mladosti. V drugo skupino (politično odgovornih) krivcev je uvrščen odbor za gradnjo štirih kapitalnih prometnih objektov, ki je razpuščen, njegov predsednik Zvonko Boroveč-ki, nekdanji zagrebški župan Josip Kolar, podpredsednik mestne skupščine dr. Milan Kneževič in republiška inšpekcija. Posebna odbomiška komisija je med drugim ugotovila, da je bil natečaj za gradnjo mosta izpeljan neregularno ter da sta dela dobila neprimerna izvajalca — zagrebško podjetje »Brača Kavurič« in »Hidroelektra«. Prav tako ni dvoma, da je mestna skupščina prek svojih funkcionarjev direktno odgovorna za slab Start in nadaljevanje del, ker jo je zapeljala atraktivnost objekta, ki ga je popularizirala na nedovoljen način s tem, da je vodila na gradbi- šče najvišje idr. politične vodje Šest tisoč stanovanj Ko bo govorniki na poslovni večerji izrecno poudarili, da po takem delu, kot sta si ga delegaciji naložili in ga tudi izpeljali, zapisani sklepi zares niso potrebni, pa je dr. Boris Paiterou kljub temu predlagal en sam sklep: Slovenci in Makedonci naj kar se da pospešijo delo za makedonsko-slovenski in sloven-sko-makedonsM slovar. Ta naj prinese za kakršnokoli tvorno sodelovanje nujno potrebni temelj. Znanstvenik je namreč zanosno komentiral eno od bistvenih značilnosti obeh srečanj, na katerih sta delegaciji govorili vsaka v svojem jeziku, in ga ocenil za spontano hotenje, da se, kljub precej zakoreninjenemu mnenju, da si morata Makedonec in Slovenec v pogovoru pomagati s kakim drugim jezikom, dobro sporazumeta. In še več — če bi vsi narodi v Jugoslaviji že zdavnaj in zmeraj tako ravnali, bi bilo medsebojno razumevanje že bolj utrjeno. Slovar, za katerega so v Makedoniji že ponudili skupno založbo, bd potemtakem potrebovali predvsem v tem smislu, da bi mogli pristno jezikovno sporazumevanje na kaj opreti. Spoštljivi odnos do vsakega jezika BOJ ZA KAKOVOST ,Leto kvalitete“ uspešno BEOGRAD, 12. maja (Tanjug) — Zvezni sekretariat za informacije je sporočil, da je imel svet »leto kvalitete« te dni 3. sejo pod predsedstvom Dže-mala Bijediča, predsednika ZIS. Po oceni sveta so dosedanja aktivnost in doseženi rezultati v »letu kvalitete« pomemben prispevek pri izboljševanju kakovosti. Dosedanji uspehi so sprožili proces reševanja številnih problemov na tem področju, v pripravi je tudi več zakonskih predpisov, ki bodo natančneje opredeljevali pravice, obveznosti in sankciie glede meril za kakovost proizvodov in storitev. Nadalje je KOROŠCI IN ZAKONITOST MURSKA SOBOTA, 12. maja — Pomurski medobčinski svet SZDL je povabil sinoči v Mursko Soboto na pogovor o položaju Slovencev na Koroškem dr. Pavla Apovnika, podpredsednika slovenskih organizacij in namestnika okrajnega glavarja v Velikovcu. Dr. Apovnik je udeležence seznanil z določili avstrijske ustave in z drugimi zakoni, ki zagotavljajo narodnostni obstoj Slovencev na Kotovih osnovnih pravic. Napore koroških Slovencev in roškem in uresničevanje nji-učinkovito pomoč matične dežele Je gost označil za pomemben in odločilni korak pri reševanju odprtih vprašanj našega življa onstran meje, B*B* pomembno, da so mnoge družbenopolitične skupnosti., organizacije gospodarskih zbornic, zveze inženirjev in tehnikov ter poklicne organizacije za nadzorstvo nad kakovostjo blaga v prometu ter organi tržnih inšpekcij in drugi formirali telesa za usmerjanje dejavnosti pri izvajanju lastnih programov v »letu kvalitete«. Zelo pomembno vlogo imajo potrošniške organizacije zvezne konference »krajevna skupnost in družina« ter druge potrošniške organizacije. Ustrezne programe so pripravile tudi številne izobraževalne ustanove. Takšne in podobne izobraževalne akcije bodo veliko prispevale k uveljavljanju sodo-ibnih znanstvenih metod glede kvalitete, vse to pa bo pripomoglo k zvišanju življenjske ravni delovnih ljudi. Sedemnajsti kongres evropske organizacije za nadzorstvo nad kvaliteto Junija letos v Beogradu, bo prav tako precej prispeval, da se bo v naši družbi uveljavila svetovna kvaliteta proizvodov ln storitev. Svet »leto kvalitete« poziva organizacije združenega dela, družbeno politične skupnosti, družbene strokovne organizacije, gospodarske zbornice in društva zvez inženirjev in teh- nikov, naj pregledajo rezultate pri izpolnjevanju lastnih programov v »letu kvalitete« ter organizirajo nadaljnjo dejavnost na tem področju, da bo akcija zajela vse organe in organizacije naše družbe. Izpolnjevanje teh nalog naj zagotovi, da se bo »leto kvalitete« uspešno končalo ter da bo boljša kakovost proizvodov in storitev postala sestavni del vseh gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti. KDAJ ŠTUDENTSKI RADIO? MARIBOR, 12. maja — Ure-bo še naprej nadaljeval s dniški odbor »Katedre« — glasila mariborskih študentov, sedanjo politiko lista, ki sta jo določila tradicija in družbeni razvoj, prav tako pa bo še bolj utrdil marksistični pristop do obravnave določenih problemov. Med temami bo še nadalje obravnaval razvoj univerze v Mariboru, socialno in razredno vprašanje, kulturno dejavnost študentov in razvoj visokošolskih zavodov. Tudi v študentskem radiu — o njegovi ustanovitvi potekajo široke razprave — bodo posvetili veliko pozornost ustanavljanju univerze ▼ Mariboru. Na sinočnji stalni skupščini študentov mariborskih visokošolskih zavodov so se dogovorila za trdnejšo povezavo s celjskimi študenti. J. J. Ni ga ta čas, ki bi vedel povedati, koliko stanovanj bodo letos zgradili v Zagrebu, zato si je bilo treba pomagati z anketo med enajstimi gradbenimi podjetji v mestu, ki je pokazala, da je letos že zgotovljenih 920 stanovanj v večnadstropnicah, in sicer povečini v Novem Zagrebu, kjer sicer že živi okrog 100 tisoč ljudi. Zdaj grade v mestu še 8965 novih stanovanj, v čemer je prvak gradbeno podjetje »In-dustrogradnja.« No, vsa do decembra zanesljivo ne bodo vseljiva, večina pa vendarle, kar pomeni, da bo hrvaška metropola imela 6000 novih stanovanj. To je glede na zmogljivost komunalnih priključkov in glede na urejevanje in izdajanje zemljišča, pravijo, realno. Ob tem se mestna konferenca zveze mladine pritožuje, kako v okvirih sedanjih akcij stanovanjske gradnje domala nihče ne misli na mlade delavce, ki jih je v Zagrebu 70 tisoč, od katerih jih je polovica brez stanovanja. Sklad skupščine solidarnost in združevanja sredstev delovnih organizacij bo očitno moral razvozlati tudi to. Dejstvo je namreč, da ni bil na mestnem območju zgrajen v zadnjih dvanajstih letih niti en hotel za samce, po drugi strani pa se v Zagrebu vsako leto zaposli okrog 6000 novih delavcev( med katerimi je največ mladih, ki so brez stanovanja Marsikdo, najsi bo Zagrebčan ali zunanjik, ki zabrede na eno najbolj prometnih mestnih križišč (Savska in Proletarske brigade), se sreča s trokrako stolpnico, ki je z 91 metri za katedralo (105 m) naj večje poslopje v mestu. Tega 26 nadstropnega velikana sta na 52 tisoč kvadratnih metrih zgradila sarajevsko podjetje »Vranica« in zagrebški »Monter«. V tem super nebotičniku, ki bo povsem zgotovljen prihodnje leto, in ki naj bi postal poslovno središče in shajališče mnogih jugoslovanskih gospodarstvenikov, bo delalo okrog 2000 ljudi. Doslej so prodali že nad 30 odstotkov objekta, pri čemer je zanimivo, da bodo lahko posamezni lastniki rabili vertikalno dva, tri ali več stanovanj, ki bodo imela vseeno poseben vhod in en sam ključ. Očitno Je tudi, da ne bo križev in težav z dohodom do tega velikana, saj bo ob njem prostora za parkiranje 150 avtomobilov, medtem ko je v dvonadstropni kleti garaža za okrog 550 avtomobilov. MARJAN KUNEJ Tudi predsednik republiške konference SZDL Makedom je Boško Stankovski Je menil, da si v taki narodni skupnosti, kot je Jugoslavija, mogoče misliti zares tvornega sožitja, brez spoštljivega odnosa do vsakega jezika, ki je last posameznega naroda ali narodnosti. Pri tem je navedel misel literarnega zgodovinarja, ki je govoril na Prešernovem večeru, češ da je »France Prešeren najstrožji arhitekt slovenske poezije, in mirno lahko rečemo, tudi eden najstrožjih arhitektov svetovne poezije. Vsaka misel, vsaka povedna enota, vsak člen pripovedi, skoraj vsak vokal in konzonant je pri njem podvržen skrajno nadzirani estetski meri in gradnji«. Stankovski ni hotel tem poudarjati samo Prešernov čut do zgodovinske nuje in narodove uveljavitve, marveč jeziku prisoditi narodovo moč, ki se potem lahko manifestira v vse smeri. Zadnji dan obiska slovenskih kulturnikov v Makedoniji je bil izpolnjen z nekakšnim hlastanjem po osva janju daljav od Skopja, čez Racinov Veles do kulturnozgodovinskega in turističnega Ohrida in je zlasti obiskovalcu, ki je bil prvič dlje od Skopja, ponudil izčrpno informacijo o nekdanji in predvsem tudi sedanji Makedoniji. Kolikor je Kočo Racin vsakemu Slovencu, in toliko bolj ljudem iz delegacije, znana osebnost, se je v pripovedi Aleksandra Spasova v Racinovi rojstni hiši v Velesu vsakomur ponovno odkril kot tista makedonska svetinja, ki jo je res mogoče primerjati z našim Prešernom. Primerjati vsekakor v tem smislu, kar oba pomenita narodni zgodovini in koliko moreta in morata vplivati na današnje kulturne tokove obeh narodov. Odmevi na Prešernov večer kazom »France Prešeren in naš čas«. Z njim je začrtal na slovesnosti, ki je bila zamišljena v znamenju našega pesniškega prvaka in tedaj v znamenju najvidnejšega dosežka slovenske kulture in umetnosti, tako izostrena stališča, do kakršnih se je že dokopala slovenska 'literarna zgodovina, da lahko govorimo o njegovem eseju kot iz- razito posebnem prispevku, ki je prav, da so ga bili deležni tudi makedonski poslušalci. Gostovanje slovenske kulturne delegacije je v petek v Dramskem gledališču zaključil s koncertom renesančnih skladb Jakoba Gal lusa in slovenskih narodnih in umetnih pesmi oktet Gallus. Utirjeno sodelovanje Ko sta se predstavnika kulturnoprosvetne skupnosti Makedonije Tome Momirovski in ZKPO Slovenije Ivo Tavčar v zdravicah poslovila v imenu svojih delegacij (v slovenski so bili še predsednik kulturnoprosvetnega zbora Miloš Poljanšek, pomočnik republiškega sekretarja za pro- sveto in kulturo Andrej Ujčič, predstavnik SZDL Slovenije Marjan Javornik, predstavnik kulturne skupnosti Slovenije dr. Boris Kuhar, dr. Boris Paternu in Miha Mate, v makedonski pa predsednik prosvetnokultumega zbora Dragi Tozija, republiška sekretarka za prosveto in kulturo Desa Miljovska, predsednik republiške konference SZDL Makedonije Boško Stankovski, sta poleg zahvale za gostoljubnost poudarila predvsem eno: pobuda za srečanje je obrodila želene rezultate. Vseh načrtov sicer ne bo mogoče uresničiti od danes do jutri, obojestranska zavzetost pa je porok, da bo poslej makedonsko-slovensko sodelovanje utirjeno. Razdalje se da skrčiti še bolj, o tem sta se delegaciji dodobra prepričali. JANEZ ZADNIKAR VOJAKI -KRIMINALISTI Odmevi na Prešernov večer, ki je bil v četrtek v skopskem Dramskem gledališču in je smotrno nakazal makedonskemu poslušalcu bistvenejše izreze iz tvornosti našega pesniškega velikana in prikazal tudi današnje slovensko umetniško ustvarjanje, omenjajo tako slavnostni govor pomočnika republiškega sekretarja za prosveto in kulturo Andreja Ujčiča, ki ni omenjal samo potrebe po prihodnem pristnejšem in naključnem kulturnem sodelovanju, marveč spomnil tudi na vse komponente, ki so-kdaj v zgodovini pripeljali do izredno spontanih stikov med posameznimi inštitucijami ali društvi, kakor nastope člana drame SNG Borisa Kralja, ki je recitiral Prešernove pesmi, pesnikov Toneta Kuntnerja, Cirila Zlobca, Toneta Pavčka in Ivana Minattija, katerih pesmi so poslušalci slišali tudi v makedonskem prevodu, in okteta Gallus, ki je med posamezne točke natresel pesmi, zložene na Prešernovo besedilo, in na koncu dodal šopek narodnih pesmi. Največji odmev pa je doživel vsekakor dr. Boris Paternu s svojim obširnim pri- Prava šola se začne, ko se zapro šolska vrata OtD NASE BEOGRAJSKE DOPISNICE BEOGRAD, 12. maja — Ob 13. maju, dnevu varnosti, smo obiskali eno izmed enot JLA. Žal je naša radovednost močno presegala tisto, kar smo lahko izvedeli. Zaradi specifičnosti in odgovornosti te službe ne moremo povedati niti kraja dogodka, niti pravega imena enote, pa tudi ne našteti ljudi, ki tu delajo. Zadostuje, če povemo, da smo obiskali šolo vojaške policije JLA in izvedeli, kako se šolajo in usposabljajo kriminalistični tehniki. Povedali so nam, da JLA že nekaj let sama šola svoje kadre za to stroko. Tu se usposabljajo starešine JLA, ljudje, ki so si v vojaških šolah in akademijah že pridobili vsestransko vojaško in policijsko izobrazbo. V šoli vojaške policije so deležni najboljše strokovne izobrazbe s področja kriminalistične tehnike. Kakor so nam povedali starešine in predavatelji te šole, sta policijska služba in šolanje prostovoljni. Vendar v to šolo vojaške policije ne more priti kdorkoli. Potrebne so izrazite psihične, fizične in moralne sposobnosti, pa tudi ljubezen do tega poklica. Laiku se morda zdi čudno na kako preprostih učilih se usposabljajo bodoči vojaški policisti ali točneje kriminalistični tehniki, »strokovnjaki v malem«, ka- kor jim pravijo; ljudje, sposobni razreševati tudi najbolj zapletene primere krvnih deliktov, prometnih prekrškov, vlomov in vseh napadov na lastnino JLA, ter širše na varnost naše države in družbe. Razen številnih znanstvenih panog kot so biologija, fizika, kemija, pravoznanstvo in poseben kazenski postopek, obsega pouk v tej specifični šoli tudi nekatera posebna področja. Mednje sodi traso-logijo, veda o sledovih. Slušatelji proučujejo sledove 30 vrst — krvi, vozil, prstnih odtisov, požigov, zemlje, orožja itd. Po obliki in globini stopinje lahko kriminalistični tehnik sklepa, za kakšnega človeka gre: o višini in teži, hoji, morebitnih telesnih hibah itd. Pri vsem tem mu pomagajo tudi modemi aparati iz kriminalističnega kabineta. (PREIVISOKA STOPNICA Bo Vrbas doletela usoda Soče? OD NAŠEGA SARAJEVSKEGA DOPISNIKA SARAJEVO, 12. maja — Od štirih elektrarn, ki naj bi jih zgradili na Vrbasu, največja nikoli ne bo dajala energije lačnim občanom, vprašljiva pa je tudi graditev druge, ki naj bi še z dvema sestrama zamenjala oziroma nadomestila že odpisano in pokopano, največjo. Vsa zgodba je malo podobna slovenskim prepirom, »da ali ne elektrarna na Soči«, kulisje in zakulisje pa je bolj razkošno. Februarja 1971 so Elefctro-vTbasu priporočili, naj opusti misel na graditev hidroelektrarne Banja Luka — Visoka stopnica. Temu projektu so pripisali toliko pravih in namišljenih napak, da je Elek-trovrbas moral načrt položita v predal. Kako ne: eden izmed očitkov je bil, da bi morebitni potres lahko porušil hidroelektramm jez, nakar bi milijoni kubičnih metrov vode zdrveli pTOti Banja Luki. Elektrovrbas je torej ubogal in zamenjal projekt Visoka stopnica z načrtom Male stopnice, kar je drugo ime za elektrarne Bočac, Krupa in Tijesno. Vse tri skupaj bd imele za 20 odstotkov večjo instalirano moč in 25 milijonov kilovatnih ur večjo proizvodno kot Visoke stopnice. Bile bi tudi cenejše. Sbvari so tako lepo tekle, da so napravili konec lanskega leta celo revizijo načrta HE Bočac, prve in največje od treh načrtovalnih sester na Vrbasu. Ocene so bile ugodne: 110 megavatov instalirane mod, 307 milijonov kilovatnih uir — od tega 280 milijonov dnevne energije. Skratka, rekli so celo, da bo Bočac »majhno Grančarevo«, kar je za vsako elektrarno čista desetka in slavospev. V začetku letošnjega aprila pa so se stvari obrnile. Ko naj bi izdali v Jajcu vodnogospodarsko soglasje za graditev HE Bočac, so se nenadoma dvignili Banjaluča- ni in začeli pripisovati Malim stopnicam slabosti, ki so pokopale Velike. Poglejmo, kaj očitajo še nerojeni hidroelektrarni. V ospredju je varnost jezu, ki naj bi se oh potresu zrušil in potopil Banja Luko. Strokovnjaki mirno odgovarjajo; tudi če bi se jez zrušil v trenutku naj večjega vodnega pretoka (1 krat na tisoč let steče po koritu Vrbasa 1300 kubičnih metrov vodena sekundo), in to zrušil v trenutku, kot da ga nikoli ni bilo, bi se poplavni val do Banja Luke tako zmanjšal, da bi bilo od banjaluških mostnih obokov do vodne gladine še vedno celih pet metrov. To je prazen očitek, razen tega pa se jez nikoli ne zruši v trenutku, pravijo strokovnjaki! Zanimivo je, da je načrt Visoka stopnica padel ravno na tem vprašanju. Nihče namreč ni mogel zagotoviti, da 790 milijonov kubičnih metrov vode izza jezu ne bi poplavilo Banja Luko, razen tega pa ni nihče mogel odgovoriti, kako bo to silno vodovje vplivalo na podzemeljski vodni režim. Kako se bodo pod tel pritiskom obnašale znano labilne zemeljske plasti, so spraševali Banjalučani, in premagali strokovnjake ter Visoko stopnico. Tri sestre iz Malih stopnic so »pametnejše«. S svojimi jezovi bi celo zmanjšale oscilacijo vodne gladine Vrbasa od 60 na 28 cm, vendar se Banjalučani kljub temu ne vdajo, pomaga pa jim tudi zavod za vodno gospodarstvo SR BiH, ki je iznenada našel očitek, da se Male stopnice ne skladajo s projektom »Sava«. , Hudi so tudi očitki, da bo akumulacijsko jezero HE Bočac pokvarilo naravo, kar nas spominja na našo Sočo, vendar je primer Bočac precej drugačen. Vodo bi namreč zajeii v 20 km dolgem kanjonu, od stene do stene bi bilo 80 do 300 m, kar priča, da ne gre za poplavitve doline. Visoka stopnica bi preplavila 1700 ha plodnih polj, Bočac pa samo skalnat kanjon. Da je temu tako, priča tudi pismo skupščine občine Mrkonjič—Grad, ki piše Elektrovrbasu, da bi elektrarna poplavila samo kamen in šikaro, od katerih nima koristi niti občina niti širša družbena skupnost. Kanjon je na ozemlju omenjene občine. > Sicer pa govori o škodi tudi ocena odškodnine. Plačati bi morali vsega 8,7 milijona dinarjev. Bočac bi bila, tako pravijo strokovnjaki, zelo poceni elektrarna. Stala bi vsega 457 milijonov dinarjev, v to vsoto je všteta odškodnina in 110 milijonov din za novo cesto. Jezero bi namreč poplavilo slavno pot skozi kanjon, pot, ki je res slikovita, vendar prepogosto seje smrt. To so argumenti in protiargumenti. Banjalučani in zavod za vodno gospodarstvo vztrajajo. Vrbas mimo teče dalje, leta 1975 pa ne bo Imela BiH niti kančka elektrike z izvoz (zdaj petino). MARJAN BAUER V sodobno opremljenem fotografskem kabinetu proučujejo fotografije. Pod vodstvom izkušenega predavatelja si slušatelji pridobijo potrebno znanje o pravilnem ravnanju s fotografskimi pripomočki od najpreprostejših aparatov do televizijskih kamer, snemanja, razvijanja filmov itd. Vojaški policist in kriminalistični tehnik mora biti tudi Izvrsten strelec. Za to se usposablja v modemi strelski dvorani s stoječimi in premičnimi tarčami. Na filmskem traku se vadi v strelja-nju na premične žive tarče. Fizično sposobnost sl kriminalistični tehniki pridobivajo pri posebni telesni vzgoji.. Igrajo košarko, odbojko ln rokomet, gojijo atletiko, razen tega pa so tudi strokovnjaki za judo in karate. To smo Izvedeli od predstojnikov šole. Vse te naprave so le pomožne, kajti brez iznajdljivosti posameznika in sposobnosti za samostojno delo, vse to ne bi pomenilo mnogo, kajti vsak primer Je drugačen. Zato Je poglavitni učbenik pravzaprav praksa, življenjska praksa, prelita ▼ teorijo in učne načrte. Za kriminalistične tehnike se začne prava šola šele takrat, ko se za njimi zaoro šolska vrata in ko se začno lotevati nalog. Sola vojaške policije Jih le strokovno usposobi za pravilno delo. Vojaški kriminalistični tehniki so po izobrazbi povsem enakopravni z organi službe notranje varnosti. S posebnim spričevalom, ki ga izda SNZ lahko ti strokovnlaki delajo tudi zunaj armade. BOJANA JAGER imiiiiiiiiiiiiiimiiiniiimiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiinimiiiiiiiiH ZVEZNA UPRAVA CARIN - ŠOLSKI CENTER in REDAKCIJA ČASOPISA CARINSKI PREGLED organizirata SEMINAR b carinjenju materiala v Poreču od 28. maja do 1. junija 1973. leta Sprejet je nov carinski zakon, spremni predpisi so v pripravi, prej pa so izdali tudi nekatere važnejše predpise s področja carinske tarife in režima izvoza ter uvoza materiala, zato je sedaj najprimernejši čas za seminar na katerem bi se seznanili z navedenim. Nadomestilo za sodelovanje na seminarju znaša 900 dinarjev, znesek vplačate na žiro račun številka 60802-603-1515 ZAVOD ZA NOVINSKO-IZDAVAČKU I PROPAGAND-NU DELATNOST JŽ BEOGRAD, NEMANJI-NA 6. Nadrobna pojasnila lahko dobite po fonu 011/685-241. tele- 4263 DELO — nedeljska Izdaja T Skoraj dve desetletji po podpisu državne pogodbe Slovencem na Koroškem še vedno ni zagotovljen nemoten razvoj 13. maja 1973 PEDAGOŠKA AKADEMIJA V SZOMBATHELYJU, KJER SE 6 OLAJO MLADI PORABO ZA POUK NA SLOVENSKIH ŠOLAH Foto: B. Borovic PRAKSA DEMANTIRA Zbliževanje s Porabci še vedno v senci premajhnega zaupanja CELOVEC, 12. maja — Pred osemnajstimi leti, natanko 15. maja 1955, Je bila podpisana avstrijska državna pogodba, s katero je bila obnovljena Avstrija kot »svobodna, neodvisna in demokratična država«. Mimo štirih velesil so avstrijsko državno pogodbo sopodpisale tudi številne druge države, med njimi tudi Jugoslavija. Gostovanje mariborskega narodnega gledališča v Porabju na Madžarskem, kjer so naši kulturniki prvič nadvse uspešno opravili svoje poslanstvo med tamkaj živečim slovenskim življem, je v celoti demantiralo predsodke nekaterih vodilnih ljudi v Szombathelyju, v središču Železne županije. Do tega spoznanja je medtem gotovo prišel tudi podpredsednik županijskega sveta Joszef VAmos, s katerim smo se kak mesec pred obiskom mariborskih gledališčnikov pogovarjali med drugim tudi o tej naši pobudi. Takrat nam je povedal, da sicer pozdravlja kulturno sodelovanje med obema pokrajinama, ker je to tudi v skladu z meddržavnim dogovorom, vendar je menil, da bd bilo nesmiselno prirejati bolj zahtevne gledališke predstave. V porabskih vaseh, je dejal, ne zmorejo niti dvorane za štirideset gledalcev, kaj šele odre za tako številčen ansambel, razen tega pa so take prireditve drage ter pomeni- jo izgubo za nas in za njih. Po mnenju Joszef a Vitino-sa bi zato zadostovalo, da bi se v Porabju predstavile občasno manjše zabavno-glasbene (!) skupine iz Slovenije. Sicer pa je podpredsednik županijskega sveta menil, da smo si težave povzročili sami, ker se preveč vsiljivo in enostransko zavzemamo samo za gostovanja na slovenskem področju v Porabju. No, praksa je pokazala nasprotno, saj številčno močan ansambel mariborskega gledališča ni našel v Porabju samo ustreznih odrov, ampak je pritegnil tudi množico hvaležnih obiskovalcev, podobno, kot to doživi ob vsakem svojem gostovanju v Lendavi budimpeštansko narodno gledališče. Zakaj ni več izmenjave? Ob teh malce zastarelih izjavah, ki jih je Joszef Všmos po gostovanju MG Maribor že demantiral na sprejemu naših kulturnih delavcev v svojem pozdravnem nagovoru, spet ne moremo mimo »motenj«, do katerih je prišlo pred napovedano letošnjo izmenjavo malih letoviščarjev obeh sosednjih pokrajin. Namreč, pred dvema letoma so se predstavniki Pomurja in železne županije dogovorili, da bodo v poletnih po- ^umiimiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiMiimmiiiniiimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiHiimiiiinmiiiiiiMiiiminiiiiiiniiiiiniiiiininm DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE | pripravlja slovenski prevod pomembnega dela = ZGODOVINA I JUGOSLAVIJE | Avtorji: Ivan Božič, Sima čirkovič, Milorad Ekmečič, Vladimir | Dedijer | Knjiga je vsebinsko razdeljena na štiri temeljna poglavja: š — Vzpon in padec srednjeveških držav 2 — Življenje in boji v sklopu velikih monarhij g _Boj za nacionalne države in modema družba s _ Poti zedinjenja in boj za socialistično preobrazbo = V predgovoru k slovenski izdaji so avtorji med drugim zapisali: = »Beograjska založba Prosveta je izdala ZGODOVINO NARODOV JUGO- |j SLAVIJE v oktobru 1972, a komaj tri mesece zatem Je knjiga doživela že | drugo, nespremenjeno izdajo. Široka javnost je naklonila delu svojo pozornost E in očitno pokazala, da se želi ozreti v preteklost narodov, ki žive na tleh da- | našnje Jugoslavije ter se seznaniti z zgodovinskimi tokovi, ki so pripeljali do = njenega nastanka, povzročali njene krize ter utirali pot revoluciji in soda- | listični preobrazbi njene družbe ... | Med drugim bo založba McGravr Hill iz Nevv Torka kmalu ponudila delo | svojim bralcem v angleščini. § ZGODOVINO NARODOV JUGOSLAVIJE je prebral dr. Pran Zvritter in | priporočil založbi, naj izda slovenski prevod. Hkrati je dal avtorjem številne § kritične pripombe, zlasti tiste, ki govore o preteklosti slovenskega naroda. | Pisci smo med pripravljanjem slovenskega prevoda upoštevali in sprejeli | veliko večino teh pripomb. Menimo, da bo slovenska izdaja knjige, spretne- = njena v duhu pripomb prof. dr. Frana Zvvittra pomenila napredek, ki bo vse- | kakor odlikoval tudi vse poznejše izdaje ...« | Knjiga, opremljena z dokumentarnim gradivom tn fotografijami, izide sep- § tembra letos. Založba za knjigo razpisuje I SUBSKRIPC1JO, ki traja do izida knjige. 1 Prednaročniška cena za knjigo, vezano t platno: 280 din. Založba nudi | možnost odplačevanja v 4 mesečnih obrokih po 70 din. = V prosti prodaji bo knjiga snatno dražja. Naročila sprejemajo vse knjigarne in zastopniki založbe, Izpolnjeno naročilnico pa lahko pošljete na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, 61000 Ljubljana Sitnicah v prihodnje omogočili izmenjavo mladim letoviščarjem iz pomurske in po-rabske krajine. Tako so lani že bili mali Porabci gostje v počitniškem domu pomurskih otrok v Baški na otoku Krku, naši otroci pa so prebili del počitnic ob Blatnem jezeru. Žal so na Madžarskem do nadaljnjega preklicali to zanimivo in predvsem za otroke obeh dežel koristno izmenjavo. Uradno se v Szombathe-lyju sicer sklicujejo na pomanjkanje ustreznih objektov ob Blatnem jezeru, kdor pa pozna obrežje tega madžarskega »morja«, bi resno podvomil v tako utemeljitev. Namreč ob Blatnem jezeru je več deset velikih mladinskih počitniških letovišč, kjer vsako poletje letuje tudi nešteto otrok in mladine iz raznih vzhodnoevropskih dežel. Naposled pa ima Pomurje na Jadranu samo en otroški počitniški dom, vendar je pomurska mladina tudi v prihodnje pripravljena deliti v njem prostor z mlado generacijo sosednje madžarske pokrajine. Brez predsodkov in nezaupanja! BORO BOROVIC Koroški Slovenci so podpis avstrijske državne pogodbe pozdravili predvsem v prepričanju, da jim bo z določili sedmega in še nekaterih členov dokončno prinesla uresničitev njihovih pravic in da Je končno tudi zanje napočil čas enakopravnega upoštevanja in uveljavljanja na avtohtoni domači zemlji. Ob osemnajstletnici podpisa avstrijske državne pogodbe najbrž ni treba posebej ponavljati, da pravice koroških Slovencev še vedno niso uresničene in da, nasprotno, od lanske Jeseni dalje ponovno živijo pod najhujšim nacionalnim in psihičnim pritiskom. Ali bo vodstvo SPČ popustilo? Nacionalistični Izpadi proti manjšini ter različne manifestacije neonacistične in protidemokratične miselnosti, kar vse je prišlo še posebno do izraza lansko jesen v gobji proti dvojezičnim krajevnim napisom ter letos ob pripravah na občinske volitve na Koroškem, kažejo, da vse bolj narašča vpliv nacionalističnih krogov in da naraščanje neonacistične in protidemokratične miselnosti, kot piše glasilo Zveze slovenskih organizacij »Slovenski vestnik«, ni le sporadičen pojav,. marveč rakava rana v današnji avstrijski družbi. Samo tako je namreč mogoče razumeti kapitulacijo najvišjih oblasti pred terorjem ceste lansko jesen, nacionalistične izpade visokih funkcionarjev avstrijske ljudske in svobodnjaške stranke proti slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem med predvolilno kampanjo, nenaravne prekiucije budi socialističnih mandatarjev pri volitvah županov v Pliberku in Škocjanu in ne nazadnje tudi javno in podtalno gonjo proti deželnemu glavarju Simi, ki prihaja predvsem iz krogov izven socialistične stranke, pa tudi iz določenih plasti v stranki sami, ker si je upal v osemnajstem letu po podpisu avstrijske državne pogodbe pristopiti k minimalnemu reševanju določila o dvojezičnih krajevnih napisih in s tem vsaj k delnemu izpolnjevanju te mednarodne obveznosti iz državne pogodbe. Glasilo Zveze slovenskih organizacij »Slovenski vest- nik« poudarja, da se nikakor noče vmešavati v notranje zadeve socialistične stranke, za koroške Slovence pa je seveda življenjsko važno ali bo kongres socialistične stranke 19. maja letos dopustil, da bi stranka v celoti popustila nesocialističnim strujam v njenih vrstah in s tem krenila v smer, ki jo je že enkrat, ne samo na Koroškem ampak v Avstriji sploh, pripeljala na pot popolnega propada ali pa bo močna in odločna dovolj, da se bo postavila v bran tem nevarnim tendencam in preprečila popolno obnovitev nebrzdane nacionalistične in nedemokratične politike meščanskega bloka v deželi. Kakršna že bo odločitev najmočnejše stranke na .Koroškem, pravi dalje »Slovenski vestnik«, se bo moralo tudi novo vodstvo spoprijeti z vprašanji slovenske narodnostne skupnosti, zlasti z odprtimi vprašanji člena 7. državne pogodbe, ki terjajo nujno rešitev v duhu avstrijske državne pogodbe. To pa pomeni, da mora biti obstoj slovenske narodnostne skupnosti kot nosilke določenih narodnostnih pravic na svojem avtohtonem ozemlju v okrajih s slovenskim in mešanim prebivalstvom zaščiten proti vsem težnjam, da bi ji odvzeli pravice in značaj manjšine. To velja tako za poskuse njenega eliminiranja in decimiranja prek kakršnekoli oblike ugotavljanja manjšine, kakor za težnje po njeni razkropitvi prek prizna-valnega načela v zavedne in nezavedne člane, kakor končno tudi za vse različne poskuse zanikanja prisotnosti slovenskega življa v omenjenih okrajih. Vsaka rešitev, ki ne bi upoštevala v tem smislu duha in črke državne pogodbe pa naj se naslanja na mnenja strokovnjakov ali na odpor nacionalistov, je nesprejemljiva in o njej ni mogoče razpravljati. To je ob vsej pripravljenosti slovenske na rodnostne skupnosti za konstruktivno sodelovanje pri reševanju odprtih vprašanj potrebno poudariti, ko osemnajst let po podpisu državne pogodbe njeni odgovorni izvajalci še vedno razpravljajo o pojmu manjšine in o drugih pomembnih pojmih v besedilu člena 7 — In to, ko hkrati trdijo, da je odprto le še vprašanje dvojezičnih napisov. Platforma za pogovore NAROČILNICA Neprekllcr JUGOSIA llono naročam SI AVI. E. knjigo ZGODOVINA Prednaročniško «*nr bom poravnal: — takoj — v 4 mesečnih ibrokih po 70 din* Knjigo ml >ošlj*te na — moj dt iu«M naslov — kraj zaposlitve* <* Neustrer prosimo, prečrtajte!) Kraj L. datum Podpis naročnika g I I \ s i i 3 s i •35 1 Himtniniiiiiiiiiiimmiiiiiiiii>i>iiiiii>iiiimimiiiiimiiiiiiiiiimiiiuiuiiiiniiiiimiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiuuimiummiiiiiiiniinimiiniiiiiniimiHii DOKAZI NA RAZGLEDNICAH — V prostorih šole »Simon Gregorčič« v Dolini pri Trstu so odprli razstavo, posvečeno stoletnici domačega poštnega urada. 2e ob ustanovitvi so poštarji vtisnili v svoj pečat besede »Dolina b. Triest«, kar priča o tem, da je bil ta kraj že tedaj priznan kot slovenski. Zgodovino Doline prikazujejo številni poštni dokumenti, pisma, znamke in razglednice kraja In njegovih ljudskih običajev. Razstavo sta pripravila dr. Fran Juričevič in Italo Vascoto. Na sliki: Podpredsednik deželnega sveta Furianije-Julijske krajine Amaldo Pittonl (spredaj levo) In dolinski župan Dušan Lovriba si ogledujeta razstavo poštnih dokumentov. Foto: Magajna iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiffl SVE.A. * SVEA« lesna industrija Zagorje ob Savi prodajo svojih KUHINJSKIH ELEMENTOV v maloprodaji na potrošniški kredit, in sicer: — do 15.000.— dinarjev kredita — rok vračanja 34 mesecev — lastna udeležba 20% 4193 Svet I. gimnazije v Ljubljani razpisuje delovno mesto POMOČNIKA RAVNATEUA (reelekcija) Za mesto lahko kandidira vsak profesor z diplomo druge stopnje filozofske fakultete, ki ima vsaj 8 let vzgojnoizobraževalnega praktičnega dela in je neoporečen. Ponudbo z ustreznimi dokumenti pošljite na naslov: Svet I. gimnazije Ljubljana, Peričeva 4, najkasneje 14 dni po objavi v časopisu. 4238 Uvodnik v najnovejši številki »Slovenskega vestnika« iz katerega so povzeta prejšnja stališča, lahko brez dvoma velja za osnovo, na kateri se nameravajo pogovarjati predstavniki slovenske narodnostne skupnotsi v takoime-novani koordinacijski komisiji, ki bi jo moral kancler Krelsky, kot Je obljubil, v kratkem formirati in sklicati. Vsekakor pa bosta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev prej še natanko uskladili svoja stališča v enotno platformo, verjetno v okviru posebne resolucije, ki bi jo naj sprejeli na bližnjem zboru odbornikov in krajevnih zaupnikov vseh narodnih organizacij koroških Slovencev. Obe osrednji organizaciji sklicujeta ta zbor v torek, 15. maja — torej prav na obletnico podpisa avstrijske državne pogodbeč V pozivu na zbor obe osrednji organizaciji poudarjata, da po osemnajstih letih od podpisa državne pogodbe, člen 7. še vedno ni uresničen in da 18 let doslednih in odločnih prizadevanj koroških Slovencev ni rodilo uspehov, ker so pristojne oblasti vedno spet kapitulirale pred nemškim nacionalizmom. Koroški Slovenci zato pozdravljajo odločitev kanclerja Kreiskega, da se bo na pobudo manjšine le sestal a predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev. Le-ti bodo na zboru odbornikov in krajevnih zaupnikov na dan obletnice podpisa državne pogodbe ponovno izpovedali svojo pripravljenost za konstruktivno sodelovanja pri reševanju odprtih vprašanj slovenske narodnostna skupnosti na Koroškem. ZVONE ZORKO OB KONCU SEZONE Kako pomagati slovenskemu gledališču v Trstu TRST, 12. maja — S Pregljevimi »Tolminci«, ki so jih pripravili po dramatizaciji Mitje Mejaka, te dni zaključujejo sezono v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu. Čeprav o letošnjem obisku še nimajo zbranih dokončnih podatkov, pri upravi osrednje zamejske kulturne ustanove menijo, da je bil zadovoljiv, sezona pa nova stopnica v umetniški rasti gledališča. Poleg že tradicionalnega anketnega lističa z vprašanjem »ali vam je bila predstava všeč ali ne«, delijo obiskovalcem »Tolmincev« odprto pismo kolektiva, v katerem leta opozarja na težavne delovne pogoje. Pred vsebinsko analizo minule sezone, ki jo ne glede na splošno priznan uspeh narekujejo različne ocene sedanje kultumo-poli-tične usmeritve zamejskega gledališča, tudi pismo kolektiva zasluži precej pozornosti. »Spoštovani, kolektiv SSG v Trstu, ki zajema umetniško, tehnično in administrativno osebje, je sklop entuziastov, tržaških zamejskih Slovencev, delavcev na po-drožju kulture. Kot entuziasti smo voljni prenašati še tako nemogoče težave, ki nam jih nalaga naš poklic. Kot tržaški Slovenci čutimo globoko nacionalno zavest in se zavedamo, kaj nam ta narekuje. Kot gledališki delavci vestno in požrtvovalno izpolnjujemo svoje dolžnosti in se obenem borimo za pravice do eksistenčnega minimuma,« pravi pismo. Kolektiv v njem obvešča obiskovalce, da navzlic številnim opozorilom in upravičenim zahtevam deluje v pogojih, ko dnevni porast življenjskih stroškov zaostruje gmotne težave gledaliških delavcev. Upravi gledališča velja očitek, da ni odgovorila na zahtevo kolektiva, ki jo je sprejela 1. februarja letos. V pismu obiskovalcem kolektiv gledališča še dodaja, da ta ustanova za našo manjšino v Italiji ni le kulturno razkošje, ampak pridobitev NOB, odraz visoke kulturne stopnje in odgovor vsem tistim krogom, ki predlagajo zožitev dejavnosti ustanove, amaterizem ali celo njeno ukinitev. V zadnjih dveh letih je to že drugi dramatični poziv ansambla SSG iz Trsta javnosti, naj pomaga rešiti njihove gmotne probleme. Prvič se je to zgodilo ob slovesni proslavitvi 25-letnice delovanja. Bilo bi krivično do požrtvovalnih naporov uprave zamejskega gledališča in demokratičnih sil v javnem življenju Furianije-Julijske krajine, če ne bi ugotovili, da so se delovni pogoji, ali bolje, gmotni problemi prav v tem obdobju bistveno izboljšali. V ta čas namreč segajo uspešni posegi, ki so pripeljali do delne ureditve javnopravnega položaja slovenskega gledališča. Ena Izmed najpomembnejših posledic taksnega urejanja je tudi povečan prispevek iz italijanskih virov k finančni zgradbi gledališča; deželnih, občinskih in državnih. Seveda bi bilo preveč optimistično, če bi verjeli, da so vprašanja Slovenskega gledališča v Trstu s temi prvimi koraki že rešena, manjka namreč bistveni element zamišljene ureditve javnopravnega statusa — finančna udeležba ministrstva za kulturo in prireditve v Rimu. V pričakovanju da bo do te udeležbe prišlo, s tem pa tudi do uresničenja obljub najuglednejših predstavnikov italijanske države slovenski manjšini, je bila uprava )ri siljena iskati začasnih izhodov v okviru možnosti in dosegljivih sredstev. Problem slovenskih gledališčnikov v Trstu danes gotovo ni samo gmotnega značaja, kot bi lahko na podlagi odprtega pisma kolektiva sklepal nepoučen obiskovalec. Gre namreč za to, da je položaj Slovenskega gledališča kot dejavnika v enotnem nacionalnem kulturnem prostoru bistveno drugačen od ita- lijanskih gledališč. Gledali-šče v Trstu ima v vsej Italiji brez dvoma največje število predstav in najdaljšo sezono. Za razliko od Italijanskih ustanov, ki sklepajo a igralci samo časovno zelo omejene pogodbe, je delovni status kljub pragmatičnosti reševanja, ki ga narekuje italijanska zakonodaja, v Slovenskem gledališču stalen. Očitno Je torej, da Je problem članov njegovega ansambla težko reševati z izključnim opiranjem na italijanske sindikalne norme. Treba je najti rešiteve, ki bodo ustrezale specifičnim pogojem dela v manjšem gledališču ter njegovi funkciji v kulturnem prostoru. Nobenega dvoma ni, da so interesi vseh članov igralskega ansambla, uprave, tehničnega osebja in navsezadnje — celotne zamejske kulturne javnosti enaki. Za izvrševanje njegovega nadvse dragocenega poslanstva Je gledališču treba zagotoviti ustrezne pogoje. I. VAJGL Trgovsko podjetje »Kurivoprodaja« LJUBLJANA Na jami 10 objavlja prosto delovno mesto VOZNIKA — BAGERISTA Pogoj: kvalifikacija voznika motornih vozil in izpit za bagerista. V poštev pridejo tudi osebe brez izpita za bagerista, vendar da so si ta izpit voljne pridobiti v podjetju. Pismene ponudbe sprejema splošni oddelek podjetja 7 dni po objavi. 4200 ZA VSE AVTOMOBILISTE nekaj prvovrstnih potrebščin: • KLIPPAN varnostni pasovi za zanesljivo In udobno vožnjo 0 NOVOLAN elegantne prevleke, odlične kakovosti, prvovrstno krojene, sedežne prevleke TOKIO, zračne za vse tipe avtomobilov • FAPA prtljažniki, praktični • FILTRA VEDO prosojne zavese zoper sončno svetlobo • NASLONJAČI za glavo • TESNILA 0 ŠKATLA z rezervnimi žarnicami • VLEČNE VRVI • TRIKOTNIK (varnostni) • RAZPRŠILCI za gašenje • VARNOSTNE KLJUČAVNICE • BLATNIKI. SIRENE In ie mnogo Izdelkov, Id Jih potrebujete za prijetno vožnjo dobite pri ZAIVCUI- autoforniture TRST, Via del Coroneo 4 Telefon 29-684 KOLIKO ZARES VEUS POUSKI NOGOMET? Olimpijski naslov že, kaj pa kvalifikacije za SP? LJUBLJANA — Kolikšna je pravzaprav moč poljske nogometne reprezentance, ekipe, ki je osvojila munchensko zlato in se bo danes v Varšavi pomerila z našo izbrano vrsto? So domači veliki favoriti, ali pa lesk najbolj žlahtne olimpijske kolajne ni tako blesteč? Odgovor je kajpak neposredno povezan s formo naše reprezentance, glasil pa naj bi se — favorita ni! S tem je tudi že povedano, da olimpijska zmaga na odprti, profesionalni nogometni borzi ne kotira kdo ve kako visoko. Poljaki so namreč eni izmed tistih, ki jim je mednarodni olimpijski komite v nogometu priznal amaterski status, zaradi česar lahko vsepovsod nastopajo z isto reprezentanco. Resnica je seveda ta, da vrhunski poljski nogometaši z amaterji nimajo kaj dosti skupnega. Pri FIFA so prijavljeni kot amaterji in imajo zato tudi svoje poklice, ki pa jih opravljajo bolj redko. Trenirajo desetkrat tedensko in več, za svoje nogometno delo pa dobivajo povprečno tri povprečne delavske plače (okrog 5.000 din). Reprezentanti dobivajo premije tudi za nastope v državnem dresu, vendar so te razmeroma nizke — največ 1.000 zlotov za tekmo (720 din). Jugoslovanska in poljska nogometna reprezentanca sta igrali doslej petnajstkrat. Tradicija je na strani »modrih«. Jugoslovani so zmagali 8-krat, 5-krat izgubili in dvakrat igrali neodločeno. Razlika v zadetkih je 41:33 v njihovo korist. Ce pobrskamo po statistiki zadnjih dveh let, tedaj je bilanca mednarodnih uspehov poljske reprezentance kar zavidljivo visoka — 16 zmag, 3 remiji in 4 porazi. Lanska žetev je bila še obilnejša — 9 zmag, 2 remija in poraz V N EZ! N Ni r Ni Ul n ISA Atletski komentar Nataša Urbančič, 28-letna celjska metalka kopja, je začela sezono 1973 na najboljši možen načdn. Začela je tako, da je prvi uradni met poškodoval travo stadiona Borisa Kidriča na daljavi prek 62 metrov, pri novem, zelo dragocenem jugoslovanskem rekordu, sedmem najboljšem metu v zgodovini svetovne atletike. -Ni bil to naključen met, posledica kakšnih zračnih tokov ali siceršnje srečne okoliščine, ki imajo pri metu koipja lahko odločilen pomen. Bil je to znak zgodaj dosežene in tudi nenavadno visoke forme, ki napoveduje sezono prvorazrednih možnosti izredne atletinje visoke mednarodne veljave. Mesec dni pozneje, na »Pokalu Kvamerja« na Reki, je Nataša vrgla kopje 61,79 m — tudi to je bil met izjemne ■vrednosti. V prvem kolu slovenskega pokala v Celju, so rezultat 57,14 m sprejeli že kar ravnodušno in »hladno«, čeprav so še pred letom ali dvema tak met pozdravljali z nenavadno zadovoljnimi, strokovnimi komentarji. Ostaja trden in neizpodbiten vtis: močna, dolgolasa »Taša«, najboljša športnica Slovenije 1972, peta na olimpijskih igrah v Munchniu, šesta štiri leta prej v Ciudad Mexicu, četrta na evropskem prvenstvu 1969 v Atenah, napoveduje svojo najboljšo sezono, najboljšo v dolgi in plodni karieri. Kot da ta športna pot doslej ni bila dovolj javno prikazana, poudarjena. Sprašujem se, zakaj? Zaradi česa je Nataša Urbančič skozi vsa ta dolga leta ostala malce v senci, manj znana in manj popularna kot so, denimo, Mihalič, Lorger, Korica ali Vera Nikolič? Morda zato, ker je predstavnica tehnične discipline, torej discipline, ki je nimajo za dovolj privlačno in ki pri nas tudi nima posebne tradicije kot teki ali nekateri izmed skokov. Takšno obravnavanje meta kopja pa ni pravično. Fantastični medsebojni dvoboj med Klausom Wolfermarmom in Janisom Lusisem na olimpijskih igrah v Miinchnu je pokazal, kako zelo lahko je tudi met kopja atraktiven, zanimiv in razburljiv. Na Finskem je prav met kopja nacionalna disciplina, metalci kopja pa so junaki. Pri nas pa je doslej le malo metalcev kopja imeio takšen poseben športni rang. Nekoč, davno, takoj po osvoboditvi ga je imel Črnogorec Mirko Vujačič, eden izmed največjih atletskih talentov kar smo jih imeli, za njim beograjska košarkarica in metalka Smilj-ka Kaluševič in danes, nesporno prva v tej disciplini, sijajna Celjanka Nataša Urbančič. Pa vendar, kot da vsi ti veliki »Tašlni« uspehi, njeni rekordi in zmage, ostajajo premalo omenjeni in poudarjeni, ne samo širše, v Jugoslaviji, temveč celo tudi v Sloveniji. Druga obrazložitev tega dejstva je lahko tudi Natašina rezerviranost, njena nenaklonjenost javnemu »izpovedovanju«, njena zaprtost vase — za razliko od izrazitega smisla za javne nastope in izjave Vere Nikolič ali kakšne druge športnice. Nataša je bila vedno taka. Iskreno rečeno — za novinarje vedno težak sogovornik. Besede je treba iz nje skorajda »vleči s kleščami«. Celo po dolgih odsotnostih na drugem koncu sveta, v Avstraliji, od koder so prihajale vesti o njenih metih čez 60 m, je Nataša govorila kratko, jedrnato in mimo, zavestno in hote se je izogi bala ustvarjanju ali potenciranju kakršnekoli »senzacije« okrog njene osebnosti. In tako se o njej tudi ne ve mnogo. Ve se, da je vedno nosila majico AD Kladivar, da so bili njeni trenerji oče Adolf, inž. Jože Kopitar in Franz Stampfl, da jo zdaj veže prijateljstvo z bivšim rekorderjem v isti disciplini, Varaž-dincern Zlatkom Bezjakom, ki se je preselil v Celje, da je zaposlena kot trgovska potnica pri prodaji knjig, da vozi avtomobil in ... skoraj nič drugega. Nataša sodi, da je še to preveč. Skrbno bedi nad nedotakljivostjo svojega zasebnega življenja. Namesto množice besed, go- vorijo o njej njeni meti. Vse boljši in vse daljši. Miinchen, sodeč po vsem, ni bil vrhunec njene že tako izredne kariere. Pomlad 1973 jasno kaže, da so njene možnosti večje, mnogo večje. Kolikšne? Manj oprezen, manj izkušen atletski komentator bi se najbrž takoj »ujel v zanko« in napisal: svetovni rekord! Jaz tega ne bom napisal. Toda napisal bom, da je Nataša v tem ozkem, zelo ozkem krogu deklet, ki resnično lah- ko ogrozijo sedanji svetovni rekord vzhodne Nemke Ruth Fuchs (65.06 m) ali se mu vsaj približajo na meter ali dva. Da z drugimi besedami lahko postane to, kar je Lu-sis Wolfermannu ali Wolfer-mann Lusisul In vsak poznavalec atletike bo dobro vedel, kaj to pomeni. »Znano neznana« Nataša je zanimiva športna osebnost. Morda prav zato, ker se tako uporno trudi, da bi ostala — nezanimiva. VILKO LUNCER (30:8). Klonili so le na tekmi z ZRN, s katero so se v. Varšavi pomerili v okviru predtekmovanja za evropsko prvenstvo. In prav tu Poljake najbolj žuli čevelj. Zlato iz Miinchna so sicer sprejeli precej bučno, vendar si po drugi strani zelo želijo uveljaviti tudi v neokrnjeni mednarodni konkurenci. Prav tekma z našimi naj bi bila korenita skušnja pred kvalifikacijsko tekmo za SP z Anglijo 6. junija v Varšavi. Poljaki so namreč vsega enkrat igrali na SP leta 1938 in še takrat le eno tekmo, ki so jo izgubili, njihov nasprotnik je bila Brazilija. Nestrpnost tamkajšnjih ljubite- ljev nogometa je dosegla višek že po prvih dveh tekmah 5. kvalifikacijske skupine za SP, v kateri igrata še Anglija in Wales. Angleži so sicer zmagali v gosteh, toda zato so el privoščili remi na Wembleyu. Poljaki so tako nenadoma dobili priložnost, da bi se jim z dvema zmagama nad Walesom in z uspehom z Angleži doma odprla pot v Miinchen. Selektor reprezentance Kazimir Gorski (spominjamo se ga kot vodjo LKS, ki je v Ljubljani igral z Olimpijo), je takrat trdil, da so možnosti Poljakov za uvrstitev na SP prav tolikšne kot Angležev. Seveda je bil potem gladek, po- Še Hertl pri nas? Naši hokejisti v Kanado LJUBLJANA — Na zadnji seji predsedstva ZDKŠJ so obravnavali ponudbo znanega češkoslovaškega trenerja za hokej na ledu Hertla, ki bi rad pri nas za tri leta prevzel strokovne posle v klubu ali reprezentanci, kolikor to (časovno) dovoljujejo predpisi njihove zveze. Ker pa bo vodstvo ljubljanskega Ugaša še tretjo in zadnjo sezono obdržalo nadvse uspešnega trenerja M. Kluca, predsedstvo ZDKŠJ sodi, da bi bilo zelo dobro, če bi Hertl letos vendarle prevzel strokovno vodstvo mladincev in posebno vadbo vratarjev, naslednji dve sezoni pa vadbo klubske ekipe in državne reprezentance. ZDKŠJ je v zvezi z njegovim morebitnim prihodom k nam že navezalo i .TOŠ« stike s pristojno češkoslovaško zvezo. Trener Hertl, ki • lahko za zdaj izkoristi samo naslednje tri sezone za strokovno delo v tujini, je nekaterim našim hokejskim delavcem že nekoč poprej izrazil željo, da bi prišel najrajši v Jugoslavijo, čeprav ima dobre ponudbe iz nekaterih drugih držav. Predsedstvo ZDKŠJ je na isti seji sprejelo ponudbo kanadske amaterske hokejske federacije, ki vabi jugoslovansko reprezentanco na gostovanje. Tako bo naša izbrana vrsta konec tega leta odpotovala v to deželo hokeja, kjer bo odigrala osem ali devet tekem s tamkajšnjimi univerzitetnimi ekipami. ST. L. vsem zaslužen poraz z Walesom v Cardiffu z. 0:2 še dosti bolj boleč in grenak. Sanj o nastopu med 16 najboljših na svetu je bilo konec. Zdaj jih v Miinchen pripelje le čudežna zmaga z Angleži (in z Walesom doma seveda), ter remi z bivšimi svetovnimi prvaki v gosteh. Poljaki igrajo Standardni sistem 4—3—3, v katerem je prva »zvezda« 24-letni Kazimir Dejna, član varšavske Legije, ki je bil z devetimi zadetki prvi strelec mun-chenskega olimpijskega turnirja. Tudi sicer je najbolj učinkovit poljski napadalec — v 36 mednarodnih tekmah je dosegel 22 golov. Dejno so strokovnjaki uvrstili v najboljšo lansko selekcijo Evrope — na desno krilo, še bolj kot Dejna pa je med nogometnimi privrženci po svetu znan krilec Vladimir Lubanski, ki je kljub svojim 25-letom že veteran v reprezentanci, za katero bo na tekmi z Jugoslavijo nastopil že petinšest-desetič. Zanj se je potegoval tudi Ajax, ki naj bi po nekaterih neuradnih virih ponudil njegovemu klubu Gorniku kar milijon guldnov odškodnine. Ker so ponudbe iz inozemstva po zlati olimpijski kolajni posta* jale vse pogostejše, je poljska nogometna zveza sklenila, da gredo na tuje lahko le igralci starejši od 30 let. To pravico je prvi izkoristil 31-letni krilec varšavske Legije Blant, kj je 38-krat. oblekel dres z državnim grbom. Pred kratkim je okreoil vrste francoskega Drvoligaša Metza. B. K. STANE DERGANC -OSEMDESETLETNIK Pred nedavnim je praznoval svojo osemdesetletnico eden naših najboljših predvojnih telovadcev, pa tudi sicer vsestranski športnik STANE DERGANC. Osem križev mu nihče ne bi prisodil, saj jih ob svoji živahnosti kaže precej manj. Kot vsa leta nazaj, še vedno rad govori o svoji priljubljeni orodni telovadbi, ki ga je spremljala škozi vse življenje. Zares izredno pestro kariero ima za seboj ta nekdanji svetovno znani telovadec, tekmovalec in vzgojitelj. Od leta 1909., ko je vstopil v vrste takratnega Sokola, se je začel njegov vzpon med vrhove slovenske telovadbe, Nova igrišča ČRNA NA KOROŠKEM — V sklepu prireditev, občinskega praz. nika so v soboto slovesno odprli nova športna igrišča pri osnovni šoli v Črni. S prostovoljnim delom in s pomočjo krajevnih organizacij in občinske zveze za telesno kulturo so zgradili rokometno, odbojkarsko in košarkarsko igrišče. Vsa igrišča so asfaltirana Tako so se uresničile dolgoletne želje ne samo šolskih otrok ampak vse mladine črne, ki je pogrešala takšna športna ie-rišča. T. V. Zmaga in poraz Franuloviča LONDON — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Anglije je Fra-nulovič v II. kolu premagal Italijana Di Mattema s 6:0, 6:4, v III. kolu pa ga je premagal drugi Italijan Panatta z 9:8, 6:0. ki je bila takrat v samem svetovnem vrhu. Leta 1922. je na mednarodnem tekmovanju v Ljubljani v okviru telovadnega mnogoboja zasedel prvi mesti v plavanju in metu krogle. To tekmovanje je bilo razglašeno za svetovno prvenstvo in bi si po današnjem kriteriju takrat priboril dve zlati kolajni in kot posameznik v skupnem plasmaju eno srbrno. Trikrat je sodeloval na jugoslovanskem sokolskem zletu (prvenstvu Jugoslavije) in trikrat se je povzpel na najvišjo stopnico zmagovalnega odra. Zal je njegov bliskovit vzpon zavrta huda poškodba. Tik pred odhodom jugoslovanske reprezentance, katere član je bil, na olimpijske igre v Pariz leta 1924, si je pri padcu z droga močno poškodoval hrbtenico. Kljub zdravnikovi prepovedi Derganc ni hotel vustiti vrste in svojih tovarišev na cedilu. S stisnjenimi zobmi je tekmoval do konca in celo dosegel zavidljiv uspeh — četrto mesto na konju. Leta 1926 je tekmoval na svetovnem prvenstvu v Lyonu — rezultat: prvi mesti v plavanju in prostih vajah in drugo mesto med jugoslovanskimi tekmovalci. Zaradi posledic poškodbe iz leta 1924. je že hotel prenehati s tekmovanjem. Ze kot neaktiv. ni tekmovalec se je v svojem petintridesetem letu udeležil izbirnega tekmovanja za reprezentanco za olimpijske igre v Amsterdamu. Uspelo mu je. Z vrsto je odpotoval v Amsterdam. Blestel je tudi na tekmovanju. Za preskok preko konja si je priboril bronasto kolajno — njegovo ime pa je in bo ostalo zapisano med imeni redkih Jugoslovanov, dobitnikov o-limpijskih medalj. Vendar Derganc ni bil le telovadec, bil je vsestranski športnik, uspehe pa je dosegel v plavanju,skokih v vodo in v atletiki. Zelo pomembno je tudi njegovo trenersko delo. Vzgojil je vrsto odličnih telovadcev (svetovni prvak Primožič). Po vojni je treniral telovadce na Ježici, za Bežigradom, v Splitu in še marsikje drugje. Ce ga iščete danes, ga boste kljub osmim križem našli v piranski telovadnici. kjer z enako zagnanostjo in optimizmom prenaša svoje bogato strokovno znanje na mlajše. In tudi za to mu gre še posebno priznanje — ob čestitkah in najboljših željah za jubilei G. S. STEZA ZA TRIM V SL. GRADCU V počastitev dneva mladosti 25. maja bodo odprli v Slovenjem Gradcu prvo stezo za trim v Mislinjski dolini. Za gradnjo tega športnega objekta se je odločil občinski sindikalni svet Slovenj Gradec v sodelovanju z 6< mi delovnimi organizacijami. Steza bo speljana ob lepem predelu okoli »t.ičničfe« nad kopališčem. Dolga bo 2500 metrov in bo imela 22 postaj, kjer bodo najrazličnejša orodja. Zanimivost te steze bo, da bo vključena za zahtevnejše in boljše obiskovalce skala, ki Je visoka okoli 15 metrov in jo bodo člani alpinističnega odseka primerno opremili, tako da bo možno brez večjih težav to skalo tudi preplezati. ] JE EVEREST Najvišji vrh sveta ,,razprodan “ vse do leta 1978 LJUBLJANA — Na letošnjem festivalu planinskega filma v Trentu (Italija) so bili tudi trije naši himalajci: Janko Ažman, Aleš Kunaver in Matija Ma-ležič. Povabili so jih organizatorji srečanja alpinistov z vsega sveta, ki ga vsakokrat pripravijo ob festivalu, in sicer v znak priznanja za vzpon v južni steni Makaluja. S srečanja so prinesli veliko zanimivih novic o odpravah, predvsem o italijanski na Everest. Guido Monzino je v začetku letošnjega leta ob veliki pomoči italijanskega obrambnega ministrstva popeljal v Nepal nič manj kot 63-člansko odpravo. Čeprav so vzeli s seboj kar štiri helikopterje in dve letali, so morali najeti 1600 nižinskih nosačev (torej približno petkrat več kot naša zadnja odprava). In da je bila njihova tehnika res na naj višji ravni, govori podatek, da so novico o uspešnem vzponu iz baze posredovali kar s teleprinterjem. Za uspeh so takoj zvedeli v Trentu, zvečer pa so bralcem že razdelili posebno izdajo lista »La Scarpone«, ki ga je lani Monzino kupil samo zato, da je lažje in natančneje vodil kampanjo za odpravo. Toda novica, da se je »mamutska« odprava končala le z vzponom dvojice članov odprave in dveh Šerp na vrh po normalni smeri (prek Južnega sedla), je j večino presenetila. Chris Boning-ton, vodja angleške odprave, ki je preplezala južno steno Anapurne in lanske, ki se je morala | obrniti le malo pod robom južne stene Everesta, torej tisti Boning-ton, ki mu je lani Monzino od- stopil rezervacijo za Everest, je v telefonskem intervjuju za angleški tisk povedal, da je močno razočaran. Tako velika odprava bi morala osvojiti najmanj južno steno najvišje gore. Glede na to, da so že prejšnje odprave postavljale vedno nove rekorde v opremljenosti in stroških, se upravičeno lahko vprašamo, kam vse to vodi. KeGco, da je Italijanom uspelo zbrati tako velika sredstva, čeprav je res, da je Monzino dober trgovec in je tudi sam dal pol denarja? K temu pa moramo povedati še, da so si že pred leti »za vsak primer« rezervirali Everest tudi za lansko jesen (v zadnjem trenutku ao potem dali možnost Angležem za poskus v južni steni)! Ne bomo se veliko zmotili, če ugotovimo, da so hoteli uspeh za vsako ceno. In še nekaj velja omeniti, kar se vse bolj kaže, čeprav v precej zakriti obliki — želja po nacionalni afirmaciji (tudi) na področju alpinizma. Od dosedanjih petindvajsetih odprav in nekaj osamljenih poskusov, se je le sedmim (angleški, švicarski, kitajski, ameriški, indijski, japonski in sedaj italijanski) posrečilo povzpeti na# vrh. Možnosti za nove poskuse pa so že razdeljene do konca sedanjega planinskega obdobja. Odprave: pred monsumom po monsumu 1973 1974 1975 1976 197? 1978 španska japonska ženska angleška vojaška novozelandska avstrijska V nepalskem zunanjem ministrstvu pa so že vložene prošnje tudi za kasneje, oziroma so jih japonska francoska kanadska francoska vodniška j užnpkorejska nemško - avstri j ska I že napovedali mnogi. Cehoslovaki s svojo »kajakaško« odpravo prav | sedaj raziskujejo teren, hkrati pa se njihovi tovariši preskušajo na Makaluju. Ponoven prihod so napovedali tudi že Argentinci, ki jim pred dvema letoma ni uspelo. Po nekaterih glasovih se pripravljajo napovedati svoj prihod tudi Poljaki, če ne bodo dobili dovoljenja za K-2. Glede na trenutno sovjetsko usmerjenost (tudi v alpinizmu), ni izključeno, da tudi alpinisti SZ ne bodo znova poskusili. Nekaj let previdno napovedujejo odpravo na Everest celo Romuni . . . In katero mesto bomo v tem dolgem repu zavzeli Jugoslovani? Prihodnje leto bomo na Hrvat-skem slavili 100-letnico prvega planinskega društva v Jugoslaviji, v Sloveniji letos slavimo osemdesetletnico, vse to pa so dogodki, ki bi jih bilo verjetno moč obeležiti tudi s tako pomembno odločitvijo kot je rezervacija Mount Everesta za leto 1980 ali pa morda tudi kako leto kasneje. ' Lanska odprava v južno steno Makaluja nam je prinesla nedeljena priznanja, saj bi se z malo več sreče pridružili druščini redkih, ki jim je doslej uspel vzpon na vrh prek južne stene osemti-sočaka. Toda, ker se po vrnitvi nihče ni upal niti pomisliti na to, da bi takoj pričeli pripravljati reprizo, bodo smetano verjetno pobrali Avstrijci. Kakor je povedal vodja njihove vodniške odprave na Manaslu, namreč že imajo dovoljenje (za južno steno Makaluja) za spomlad 1974 in trdno upajo na uspeh, saj bodo verjetno lahko uporabne celo nekatere vrvi, ki so jih fiksirali naši fantje. FRANCI SAVENC Povejmo kar takoj, da vse tisto, za kar smo se odločili, ko smo se pripravljali na pot. Pomožna in nadomestna oblačila, nogavice, šal, rokavice, srajca, robci, perilo, kar vse spravimo v vrečki iz polivinila ter tako še dodatno zavarujemo zoper modo. Posebej shranimo pribor za osebno higieno in brisačo, moški tudi brivski aparat. Ce pot •vodi po takih krajih, kjer ni elektrike, je najboljši ročni aparat s čopičem. Neobriti kosmatinci niso privlačni, razen, če jih krase negovane, dolge brade. O hrani seno se že menili, nosimo Jo prav tako v vrečki, vendar raje v platneni kot v polivinilasti, ker ta ne diha. Ce smo se odločali, da se borno hranili po kočah, vzamemo s seboj le zaželeno rezervo, o kateri bomo kaj več napisali v enem prihodnjih prispevkov in ki nam vzame le malo prostora. V posebni vrečki nosimo kompas, zemljevid, piščalko, vžigalice. Slednje naj bodo po možnosti take, da gore tudi v vetru (viharne vžigalice = »Sturmztindhblzer« = storm matches). Dodamo še svečo in žepno svetilko. Ta naj bo kvalitetna, po možnosti si nabavimo tako s čelno svetilko, slabe raje ne nosimo, ker se bomo samo jezili, če bo odpovedala, ko Jo bomo najbolj potrebovali. Ce se nam obeta dolgo romanje, ne pozabimo poskrbeti za rezervno baterijo. Nož je brezpogojno potrebni ddl opreme. Nosimo ga v žepu, po možnosti navezanega na vrvici. Nikakor nam ne bo Škodovalo. 8e je v nahrbtniku aluminijasta posoda, ki driU vsaj 1 liter. Lahka Je; če v njo zložimo hrano ali kak drug KAJ S SEBOJ? Hoja in varnost v gorah (51) To ki . gorah del popotnice, nam ne bo vaela nič prostora, še videlo se ne bo, da roma z nami. Družbo ji obvezno dela čutarioa; takšna iz plastične snovi je kar pravšnja. Ni se nam bata zanjo, oelo posedimo Jo lahko, pa bo še uporabna. Ce nam gr« za toplo pijačo, potrebujemo termovko, ki pa zahteva dokaj nežno ravnanje. Ne pozabimo še na košček gumaste cevke, s katero v času stiske lahko potešite žejo tudi iz težko dostopne lužice. Sončni naočniki tudi pojdejo z nami, še najbolje bo, da jih tudi čim več uporabljamo, saj je svetlobe hi ultravijoličnih žarkov več kot dovolj. Poleti se lahko zadovoOJimo z boljšimi temnimi naočniki, če pa smo v snegu ali na ledenikih, uporabljamo zelo temne ledeniške naočnike. Naj omenim, kako si pomagamo, če se znajdemo brez naočnikov, svetloba pa je prehuda, da bi jo lahko prenesli daljši čas. Iz papirja, kartona naredimo okrogle po- klopce za oči z majhnimi luknjicami v sredini. Poklopec z elastiko ali vrvico pritrdimo prek oči in se tako oskrbimo zoper nadležno svetlobo. Ob priložnosti si nabavimo nekaj metrov vrvice, debele 6 do 8 mm. Spet je najboljša najlonska, ki jo kupimo v vsaki tuji trgovini s športnimi potrebščinami (Reepschnur). Na voljo so 4-metrske vrvice, porabimo jih pa lahko prav za vse: fiksiramo zlomljen ud, zavarujemo sebe ali sopotnika na kočljivem kraju, uporabimo jo namesto strgane naramnice in še za sto drugih potreb. Seveda ijosimo vedno in vselej s seboj tudi vrečioo za prvo pomoč. Nekaj obvez, gaze, prvi povoj, elastični povoj, trikotno ruto, nekaj roboev, tablete zoper bolečine in drisko, nekaj kock vitergina, vrečioo s sladkorjem, kremo za zaščito ustnic (labisan, labdosan) in kože. Vselej, ko uporabimo kak predmet iz vrečke za prvo pomoč, ga takoj spet nadomestimo z novim, da na prihodnji turi ne ostanemo brez prepotrebne opreme. Ne pozabimo na nego čevljev, tuba ali škatlica zaščitne kreme bo zadostovala, skrb pa se nam bo obrestovala z daljšo življenjsko dobo obuvala pa še moča nam ne bo nagajala. Najprimernejše so maže silikonskega tipa ali voska, ki ne vsebujejo vode. O oapinu, derezah, krpljah smo se že menili, so, podobno kot smučke, specialna orodja, jih jemljemo s seboj v času, ko je na •ah sneg in led, ali ostanki snežišč. Ce m Čepina, si včasih pomagamo s palico, tudi smučarske palice niso slabe. Ce vlačimo v gore smuči, so nujni tudi kožnati. pasovi — psi, ki jih pri hoji navzgor navežemo na spodnjo stran smuči, da nam ne drsi, ko se vzpenjamo v strmino. Se marsičesa nismo zapisali. Morda bomo rabili vezalke za čevlje ali nahrbtnik, kuhalnik z zadostno količino goriva; fotoaparat je skoro obvezen spremljevalec, tudi daljnogled ni odveč pa tudi dobiti ga ni tako težko, odkaT Jih po nizki ceni dobavlja »Partizanska knjiga«. Sicer pa naj razmisli vsak še sam, kaj najbolj potrebuje in česar ne sme pozabiti. Kos polivinila, rokavice, šotorsko krilo ali vreča za bivak. Kaj bi naštevali? Pomislimo pred odhodom, spet in spet se bomo spomnili na kaj novega. Ne pozabimo na beležko in svinčnik Kdo ve, če je ne borno potrebovali, če ne za drugo, si bomo z njo zapisali naslov novega prijatelja ali bežnega znanca, ki mu bomo poslali posnetek o skupnih doživetjih. INŽ. PAVLE ŠEGULA NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV PREJŠNJE NEDELJSKE KRIŽANKE VODORAVNO: Sebastjan, Michelangelo, arhont, tunel, ral, zar, Maji, iver, Jana, At, bager, nona, odevanje, Ist, Rila, retor-ta, anis, O. R., vekanje, ica, Inn, ščit, Sammy, Cu, detel, Mal, strategija, krov, enolog, Ribič, ratine, Boise, Arakan. RAZPIS Med reševalce s pravilnimi rešitvami nedeljske križanke bo žreb razdelil za 300 dinarjev nagrad in sicer: PRVA NAGRADA: 100 DINARJEV ŠTIRI NAGRADE PO 50 DINARJEV Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo DELA, Tomšičeva 3, 61001 Ljubljana, poštni predal 29. Na ovitek napišite NEDELJSKA KRIŽANKA. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do petka, 18. maja opoldne. NAGRADE Za prejšnjo nedeljsko križanko smo dobili 1422 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada (100 din): Evgen štrancar, Levstikova 3, 66250 Ilirska Bistrica 2. do 5. nagrado (po 50 din) prejmejo: Agata Vogrin, Gorupova 1, 61000 Ljubljana Francka Kastelic, Ljubljanska 15, 63000 Celje Andreja Inocente, Vojkova 19, 66230 Postojna Jože Frančiškin, St. Rozmana 3, 64000 Kranj Danes na RTV TV ob 12.45; Primeri iz Iskre V televizijskem ciklu o delavskih amandmajih bo danes na vrsti drugi slovenski prispevek, ki se bo spraševal po motivih in vzrokhi za združevanje naših delovnih kolektivov. Eno naših največjih podjetij, Iskra, je dalo praktično gradivo za televizijsko informacijo, o kateri bodo razpravljali pred kamerami Aleksandra Gorup iz Industrije elementov in zabavne tehnike, ki spada k Iskri, Peter Toš, ki predseduje komisiji CK ZKS za samoupravljanje v združenem delu, in vodja raziskovalnega centra za samoupravljanje pri ZSS dr. Bogdan Kavčič. TV ob 14.55: Zdaj še s Poljaki Prijateljska tekma v okviru priprav na kvalifikacije za svetovno prvenstvo bo pripeljala na igrišče v Varšavi poljsko in jugoslovansko reprezentanco. Poljaki bodo imeli naslednje srečanje že 6. junija z Anglijo, naši re-prezentantje pa bodo igrali ■ Španijo šele 21. oktobra. V tej skupini so Poljaki odigrali šele eno tekmo in jo izgubili z 2:0; zmagal je Walles. Poljski nogometaši so manj znan in redkejši nasprotnik naše reprezentance, dvakrat pa so izgubili. Največ, kar so dosegli na svetovnih prvenstvih, je bila uvrstitev v osmino finala leta 1938, v vseh povojnih kvalifikacijah pa so izpadli. Lani so dosegli z zlato medaljo na olimpijskem turnirju svoj največji uspeh. V nadaljevanju športnega popoldneva se bo iz Grenobla oglasil Marko Rožman in komentiral potek evropskega prvenstva v gimnastiki. Del tega tekmovanja bo televizija posredovala še zvečer ob 22.15 v enournem posnetku. TV ob 17.30: Nedelja po domače Današnji spored še posebej upošteva tiste, katerim so všeč nastopi narodnozabavnih ansamblov. 2e zgodaj v nedeljskem dopoldnevu, ob 9.35, se bo oglasil Rudi Bardorfer s svojim ansamblom, ki mu bo pomagal še kvartet »Zvonček«. Zaigrali in zapeli bodo na Sorškem polju, v Mavčičah. Popoldne ob 17.30 pa se bo oglasil ansambel Toneta žagarja, ki je pripravil svojo prvo samostojno televizijsko oddajo v Radencih. Zaigrali in zapeli bodo devet skladb Toneta žagarja in eno narodno. TV ob 18.20: Zmaga boljše tehnike V seriji »Velike bitke druge svetovne vojne« bomo da.-nes z zanimanjem gledali »Bitko za Atlantik«, ki jo bo s komentarjem uvedel dr. Metod Mikuž. Ob koncu komentarja poudari : zmagalo je boljše orožje in tehnična znanost. Res Je bila mornariška bitka med Nemčijo in zavezniki, ki je v prvem ob- dobju naklonila nacistični mornarici več sreče, bitka, v kateri so. v veliki meri odločale nove tehnične izboljšave in izumi, boljša oborožitev. V tem pogledu je bil za zaveznike posebnega pomena radar. Bila pa je to tudi umazana bitka, v kateri so Nemci poteptali častni kodeks in brezobzirno potapljali tudi civilne zavezniške ladje. Admiral DOnitz pa je po desetih letih, ki jih je po ntimber-ški obsodbi presedel v Span-dauu, zapisal: če bi bil pod-momiškl boj še bolj brezobziren, bi nemško zmago v drugi svetovni vojni priborile prav nemške podmornice. Trditev poveljnika, M je izdal ukaz za pobijanje brodolomcev s potopljenih sovražnih ladij, izzveni nemalo cinično. TV ob 21.25: PARKUASTA GROŽNJA Sloveniji grozita slinavka in parkljevka Lani se je pojavile slinavka In parkljevka, nevarna bolezen parkljarjev, na naših mejah z Romunijo, Madžarsko, letos pa se je razširila v Bolgariji in Avstriji ter v zadnjem času tudi v Vojvodini. S pojavom bolezni v Vojvodini so ogrožena goveda in prašiči v drugih krajih Jugoslavije, posebno v tistih področjih, ki imajo živahne trgovske stike z Vojvodino. Pravnik, popotnik, pisec Zagrebška serija »Naši humoristi« se bo nocoj ustavila j ob delu in osebnosti sarajevskega humorista Enverja Mehmedbašiča. Njegov nastop, prepleten z izvedbo njegovih treh humoresk, je spet režiral Anton Marti. Enver Mehmedbašič je po poklicu diplomirani pravnik, a posvetil se je humorju in satiri ter dobil za svojo zbirko »Vrtavka« nagrado mesta Sarajeva. Kadar pa mu presahne humoristični navdih, se odpravi na popotovanje, saj zna pero prav tako spretno sukati kot reporter in potopisec. S. G. Program ^ RADIO . no—8 00 Dobro jutro! 8.00 Poročila; 8.06 Radiiski igra za otroke — Marjan Marine. fzmS^avk^Da taka«; 8.41 Skladbe za mladi-noTItOO Poročila; 9.05 Srečanje v sto±m l4, mrvi Vremenska napoved in poročila, 10.05 Ivan Jan: Spominu Mice SI andr, ve, 10.25 ^ 10.45-13.0U Pan poslale, čestitjja°_ t££ zdravllajo — vmes ob 11.00 Poročna zur stični napotki za naše goste _ __10 oo poeovor s poslušalci, 13.00 rorccna po^bna obvestila; 13.15 Obvestila in zabavna Slašba; 13.30 Nedeljska reportaža, 13.50 Z domačinu ansambli; 14.00 Poročila. 14-(>5 Po-pulamr operne melodije: G. ? “S?! Schtcdhi — arija Laurette, P Mascagni. Ca vaUeria rusti -ana - zbor in nap .-trlica, C. Soint-Saens- Samson in Dalila — arija Dalije. K Borodln: Kn-z Igor — prizor in arija Ga-lickega E Cilea: Alriana Leccuvreur - arija Adriane, t) Giordano: Andre Chenier — Mija Chenierja <. 1. dej; 14.30 Humoreska tega tod. na — Nada Kraigher. Sedmina; 15.00 Poro. čila; 16.05 Radijska -gra - Aleksander Maro-dič: Ministranti US.53 Glasbena medigra: 16.00 —18.03 Nedeljsko športno Dopoldne; 18.03 Radijski radar. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19 15 Glasbene razglednice; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila športna nedelja; 22.20 Zaplešite z na. mi' 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno J. Neruda Pesmi; 23.15 Jazn za vse: Kenny Burrell — Nancy Wilson; 24.00 Poročila in konec oddale IZ DRUGEGA PROGRAMA ' 8.06 Vedrj zvoki za nedel.dfco jutro; 8.40 Glasben: mozaik; 9.30 Novice in kulturni koledar: 9.35 Kaj veste o RK? (posnetek miadin-slcegh kviza v Mariboru); 10.30 Novice; 10.3«>— 12.00 Nedeljski sprehodi; 12.00 14.00 Opoldanski coctail 14.00 °anorama zvokov; 15.OO— 20 X) Nedelja na valu; 15.30 Novice in obvestila; 1630—16.4C Novice in šport; 19.00—19.15 Naši kraji in ljudje. TELEVIZIJA 8.45 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film (Lj) „ „„_______ 9.35 Po don-ače z ansamblom Rudija Bardorfer j a in Kvartetom Zvonček (Lj) 10.05 Mozaik (Lj) ___. 10.55 Otroška matineja: Z nasmehom na pot Junak, cirkuške arene (Lj) 10.10 Kmet-'..ka oddaja (Sa) 11.45 »Naše malo misto« (Zg) 12.40 Poročila (T-j) , — 12.45 Motivi združevanja, oddaja iz cikla Delavski amandmaji 13.16 TV kaž pot — do 13.35 (Lj) 14.53 Napoved sporeda (Lj) , 14.55 Varšava: Nogomei Polaska : Jugoslavija prenos IV-Beograd 16.45 Grenoble: Evropsko prvenstvo v gimnastiki — barvni prenos EVR-Ljubljana v odmoru Propaganda medigra (Lj) 19.30 Po domače z ansamblom Toneta žagarja (Lj) 17.55 Za konec tedna (LJ) 18.15 Poročila (LJ) . 18.20 Velike bitke n -vetovne vojne: Bitka za Atlantik 19.40 S T' kamero v kolektivih (Lj) 19.45 Kalimero — barvna risanka (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) _ , 20.35 V avtobusu - serijski film (Zg) 21.25 Naš. humoristi (Zg) 21.40 Sportn pregled (JRT) 22.10 Poročila (Lj) 22.15 Evropsko prvenstvo v gimastrki — barvni posnetek iz Grenobla — do 23.15 (LJ) Ocena FIM V SLUŽBI IDEJE Na obeih straneh fronte druge svetovne vojne se je boril tudi film. Starejše generacije se nemara še spominjajo nemških nacistično propagandnih filmov, s katerimi so okupatorji polnili naše kinematografe. Ameriške in angleške filme, ki so, posneti v letih vojne, zavestno služili ideji splošne čustvene In borbene angažiranosti, pa smo spoznali šele po vojni. Tudi »Rešilni čoln«, ki smo ga gledali v petek na televizijskem zaslonu, Je eden od prispeVkov filmskih ustvarjalcev k oblikovanju javnega razpoloženja, obarvanega predvsem z domovinskim ponosom in nepopustljivostjo pred sovražnikom. Ob njem se Je združilo dvoje velikih imen književnosti in filma, Steinbeckovo in Hitchcockovo. Najbrž je prav tu skrit odgovor, zakaj je »Rešilni čoln«, v vseh pogledih tipično delo v službi neke časovno omejene ideje, ostal do danes zanimiv in tudi dokaj svež. Zagotovo se dviga precej nad povprečje ostalih filmov te smeri že zaradi literarne predloge. Hitchcock pa je s svoje strani prispeval veliko prizadevanja in znanja ne samo v tehničnem pogledu, temveč tudi v poznavanju notranje filmske gradnje, ki je presegla šablono. Seveda je šablona ostala vidna; v skupini brodolomcev s potopljene čezoceanske ameriške ladje so predstavniki vseh ameriških družbenih slojev živa priča trdne ameriške demokracije, krščanskih etičnih vrednot in domovinske zavesti. Med njimi je, kot v živo svarilo gledalcu, tudi nemški brodolo mec s temnima nameni in čudnimi, ne pričakovanimi primesmi človeške etike ki v eni osebi zrcali ameriškemu člove ku ves spektrum nemškega ljudstva: saj ni rečeno, da so vsi Nemci slabi, a tisti, ki so stopili v Hitlerjevo službo, imajo pred očmi en sam cilj: nadoblast nad drugimi ljudmi, pot do nje pa ne izbira sredstev. Toda v tej šabloni je posejanih dovolj pristnih medsebojnih odnosov, značajskih mikavnosti in trenutkov sproščenosti, da nas film ne zanima le zaradi napete zgodbe. STANKA GODNIČ Kakor za vse bolezni, velja tudi za slinavko, da jo je bolje preprečevati, kakor pa zdraviti oziroma zatirati, ko se že pojavi. Po vojni se je v Slovenijo zanesla že trikrat in vedno smo jo v razmeroma kratkem času zatrli. Seveda pa so bili za to potrebni hudi napori strokovnjakov in velika finančna sredstva. Slinavka in parkljevka je namreč bolezen, ki se naglo širi mer parkljarji in lahko povzroči pravo naravno katastrofo. Slinavka in parkljevka je virusna bolezen goved, ovac, prašičev in divjih parkljarjev. Mesojedi, psi in mačke, so odporni, kopitarji pa popolnoma nedovzetni za to bolezen. Človek se le izjemoma okuži. Slinavka in parkljevka Je kužna in nalezljiva bolezen, ki se izredno hitro širi na veliko področje, iz države v državo in celo na več kontinentov. Pojavlja se povsod, kjer gojijo govedo in prašiče, le v Avstraliji, Novi Zelandiji in Severni Ameriki se ni obdržala. Živali se okužijo s hrano in vodo, okuženo z virusom. Virus se razmnožuje v vrhnji plasti sluznic na mestu okužbe. Tu nastane t. i. primarni mehurček, od tod pa gre virus v kri in vse organe. Z živalskimi izločki — s slino, urinom in blatom — pa pride zopet iz organizma. Bolezen se širi z neposrednim stikom zdravih živali z bolnimi, z okuženo krmo in vodo ter z drugimi predmeti, ki so okuženi z izločki bolnih živali. Pri govedu se pojavijo prva znamenja bolezni 2—7 dni, včasih šele 11 dni po okužbi. Živali imajo vročino, ne Jedo in ne prežvekujejo. Bolne krave dajejo manj mleka, včasih oteče tudi vime in izloča rumeno sluzavo mleko. Po ustih, po koži na smrčku, med parklji, pri kravah pa po seskih in včasih tudi po vimenu, se spustijo mehurčki, napolnjeni z bistro tekočino. Bolj redko se pojavijo mehurčki po koži okrog rogov, v žrelu, grlu, sapniku, požiralniku in vampu ob po-žiralnikovem žlebu. Mehurčki v ustih se po nekaj urah predrejo in nastanejo plitke, včasih tudi krvaveče rane. Zaradi poškodb v ustih se bolna goveda zelo slinijo in le s težavo požirajo hrano. Te poškodbe se razmeroma hitro zacelijo. Ce so bolezenske spremembe na parkljih, živali šepajo. Tudi mehurčki na parkljih (na koži ob rože-vini in med parklji ter na podplatih) se hitro predrejo. Prizadeta mesta se zaradi umazanije lahko ognojijo, v hudih primerih pa se živalim sezujejo parklji. Virus poškoduje tudi notranje organe, posebno srce. Takšne poškodbe ugotavljamo največkrat pri teletih in mladih prašičih. To je posebno huda oblika bolezni, pri kateri prizadete živali naglo poginejo. Pri prašičih opazimo najprej šepanje in neješčnost ter povečano temperaturo. Spremembe v ustih in med parklji so podobne kakor pri go- vedu. Pogostno »o veliki mehurji na rilcu, pri svinjah pa tudi po koži seskov. Tudi huda oblika s smrtnim izidom ni redka posebno pri mladih prašičih. Pri hudi obliki slinavke in parkljevke se prašičem parklji celo sezujejo. Pri bolnih ovcah in kozah opazimo najprej šepanje, vendar bolezen pri teh živalih ni posebno huda, pa tudi zapleti niso pogostni. Pri blagi obliki slinavke in parkljevke živali sicer ne poginjajo, vendar zelo shujšajo, krave pa le slabo molzejo. Ce pa se bolezen zaplete, pa živali tudi poginejo. Virus slinavke in parkljevke je občutljiv za vročino, mraz pa mu ne škoduje. Na odprtem gnojišču ostane živ več kot meseč dni, v gnojnici 45 dni, posušeni krmi pa 15 tednov. V mesu zaklanih živali uniči virus mlečna kislina ob zorenju mesa že po 48 urah, če je meso shranjeno pri 10 stopinjah Celzija, v zmrznjenem mesu pa ostane virus živ tudi 100 dni. V notranjih organih (v vampih, ledvicah, jetrih, bezgavkah in v kostnem mozgu) se virus lahko obdrži skoraj 3 mesece. Virus se obdrži tudi v prekajenem mesu in v mesu v razsolu. Ker z okuženim mesom in organi zaklanih živali lahko širimo bolezen, jih je treba sterilizirati (npr. s kuhanjem). Najhitreje virus uničimo z 2-odstotnim natrijevim lugom, druga razkužila pa so manj uporabna. Poznamo več tipov virusa. V Evropi so npr. tipi O. A, C. Živali, ki prebolijo bolezen, ostanejo odporne samo proti tipu virusa, ki Je povzročil bolezen, ne pa proti drugim tipom. Zdrave živali lahko zavarujemo pred boleznijo tudi z zaščitnim cepljenjem. Uporabljamo poliva-lentne vakcine, t. j. vakcine z več tipi, ko pa ugotovimo tip virusa, ki povzroča bolezen na nekem področju, cepimo z enojno vakcino, to je samo s tipom virusa, povzročitelja bolezni, Ker se bolezen zelo hitro razširi na vse dovzetne živali, je v takem primeru gospodarska škoda zelo velika. Zaradi tega so tudi ukrepi za zatiranje zelo strogi. V začetku, ko bolezen še ni preveč razširjena, bolne živali celo ubijamo in zakopavamo. Le tako lahko hitro zatremo to nevarno bolezen. Živinorejci so dolžni sami zavarovati svoje črede pred okužbo s tem, da ne puščajo tujih oseb v hleve, da ne pasejo živali ob prometnih cestah in v bližini železniških prpg ter da stalno razkužu-jejo obutev, ko gredo v hlev ali iz njega (predvsem z 2-odštotnim lugom). Pred in po opravljanju živine si morajo umiti in razkužiti tudi roke. Posebno nevaren Je vsak nakup živali ali živalskih proizvodov na okuženih ali sumljivih področjih. Prof. dr. JANEZ BATIS ČRNI CESTNI KOLEDAR PRAZNIK Zadnji dan prvomajskih praznikov, čreda Je bila, sem ce peljal Ja Ljubljane proti Vrhniki. Nekje pri Brezovici je stal ob robu fiat 126 z registracijo ene od sosednjih republik. Obe zadnji gumi sta bili prazni. Cez kakih dvajset minut sem se vračal in opazil isti anrto na bencinski črpalki na Vrhniki. Voznik mi Je povedal, da sta mu miličnika, ki sta patruljirala na magistralni cesti posodila rezervno gumo s službenega avta in mu tako omogočila, da je prišel do Vrhnike, kjer je lahko okvaro popravil. In ne le to, pomagala sta mu tudi pri montiranju novih zračnic. V četrtek, osem dni po tem dogodku, sta se c£> pol peti uri zjutraj pri opravljanju službene dolžnosti na avtocesti Vrhnika—Postojna ponesrečila miličnika postaje prometne milice Postojna Milan Pa-mič in Edo Ostanek. Pantič Je podlegel poškodobam na kraju nezgode, Ostanka pa so s težkimi poškodbami odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Vprašali se' boste, čemu takšen uvod. Naj vas spomnim, da prav na današnji dan, 13. maja. slavijo tako miličniki, kot tudi drugi pripadniki organov naše varnosti svoj praznik. Praznujejo tako prometni miličniki, kot tudi drugi možje v modrih uniformah, ki dan za dneh bedijo nad našo varnostjo. Ne le na cestah! Tisti možje, o katerih smo pripravljeni hitro zapisati in povedati,. kadar naredijo kakšno napako ali pa se le nam zdi, da so jo naredili. In vendar ti možje mnogokrat naredijo za nas voznike, pešce, kolesarje in ... skratka promemtne udeležence več, kot pa so po črki zakona dolžni storiti za nas. In ne samo to, kot sem zgoraj zapisal marsikateri od teto fantov in mož pri opravljanju Služben dolžnosti tvega tudi svoje življenje. Vsem miličnikom, zlasti prometnikom, Čestitam za njihov praznik In Jim želim Mm več uspehov in čim manj tragičnih trenutkov pri opravljanju njihovega težkega in odgovornega dela. uimin teden pa je bilo na klovenzdcib cestah 100 hujših prometnih nezgod. Posledice: 12 mrtvih, 79 huje in 138 laže ranjenih Povzročitelji: avtomobilisti »4, pešal M. kolesarji 2B Vzroki; neprimerna hitrost 32, izšli Je vanje prednosti 28, prihod pešca pred vozilo 23. Morda za konec še kratka primerjava števila prometnih nezgod do 11. 5. letošnjega in lanskega leta. do H. 5. 1073 1979 Razlika prometnih nezgod 2231 2256 —25 mrtvih 186 146 +40 ranjenih 2942 2828 + 14 MINULI TEDEN 12 LETOS ŽE 186 MRTVIH TEŽAVE OB MEJI Maribor skozi prizmo javne varnosti Z MOTORJEM V KOMBI MISLINJA, 12. maja — Ob 13. uri je na cesti Mislinja— Velenje v Hudi luknji Mirko Landeker, kolesar s pomožnim motorjem, star 18 let, v dvojnem nepreglednem ovinku vozil po levi strani desne polovice cestišča. Iz nasprotne smeri pa je pripeljal voznik kombija LJ 203-64, ki ga je vozil Danijel Ogrin iz Brezovice. Landeker je trčil v kombi in padel po cestišču. Dobil je tako hude poškodbe, da so ga morali takoj prepeljati v slovenjegraško bolnišnico. P. JURAC MIMO ZEBRE CELJE, 11. maja — Čeprav je prav blizu prehod za pešce, je Marko Tomaž iz Celja včeraj prečkal Kersnikovo cesto na neoznačenem delu. Tu je nanj naletela Martina Železnik, ki se je bila z osebnim avtomobilom pripeljala iz Gregorčičeve ulice. Pešca je zadela s prednjim delom avta, tako da je padel ta se huje ranil. I. B. MARIBOR, maja — Vhodna vrata v Jugoslavijo — kot nekateri imenujejo šentiljski mejni prehod — postajajo pretesna. To je bila ena izmed ugotovitev, ki smo jo slišali na tiskovni konferenci, katero je pripravila ob tednu varnosti tukajšnja UJV. V zadnjih letih se je namreč število zdomcev, ki prihajajo ob raznih praznikih na dopust v domovino precej povečalo in gotovo je, da bo motorizirani naval na Šentilj v bližnji prihodnosti še večji. Ob nedavnem vračanju zdomcev v domovino so zabeležili v Šentilju od 80 do 90 tisoč potnikov v enem dnevu. Takrat so puščali avtomobile v Jugoslavijo v desetih vrstah, kar je .največ, kolikor lahko, pa je bila kolona čakajočih vozil dolga tudi po 25 kilometrov, čakali pa so po sedem ur. Predstavniki UJV so včeraj povedali, da bi morali zdomci prihajati domov bolj organizirano, predvsem pa v nekaj daljšem časovnem razdobju, ne pa tako kot delajo zdaj, ko v enem ali v dveh dneh želijo vsi priti čez mejo.. Menili so tudi, da bi lahko nekoliko poenostavili tudi carinske formalnosti. Na tiskovni konferenci smo tudi slišali, da je propustnost ceste Šentilj—Maribor v konicah na meji zasičenosti in bi bilo treba torej resno razmisliti o čimprejšnji gradnji nove ceste in pa novega prehoda, ki je sicer predviden čez deset let. Ne smemo pozabiti tudi na tuje turiste, ki prihajajo k nam preko Šentilja. V glavni sezoni je lani na primer v enem dnevu •prišlo preko šentiljskegla mejnega prehoda kar 120.000 potnikov in verjetno bo tudi letos tako. S tem pa se močno poveča promet v Mariboru, tako da se ustvarjajo kilome- trske kolone skozi mesto na primer takrat, ko na Ptujski cesti, kjer še ni podvoza, spustijo zapornice. Tudi te zapornice so eden izmed največjih mariborskih zamaškov, ki bi ga morali čimprej odpraviti. Ko so časnikarji spraševali predstavnike UJV o mejnih zadevah, smo slišali tudi, da je takoimenovani »turški problem« na tem mejnem območju še vedno prisoten. Avstrijski obmejni organi namreč zavračajo vse turške državljane, ki nimajo v svojih potnih listih delovne vize. Ti Turki se zatem zadržujejo v Mariboru in iščejo razne kanale, da bi prišli skrivoma preko meje. Delavci UJV so odkrili že več kot deset takšnih skritih - kanalov, katerih niti segajo celo v Zagreb. Ko je tekla beseda o kaznivih dejanjih smo slišali, da se je lani pripetilo na tem TRČIL V AVTOBUS CELJE, 12. maja — VCeraJ Je voznik tovornega avtomobila Stanko Mavrin iz Šmarja pri Jelšah prehiteval avtobus, ki ga je na postajališču v Zgornjem Gabemi-ku ustavil šofer Jože Kodrič iz Cirkulan pri Mariboru. Ker Je prav v tem trenutku pripeljal iz nasprotne smeri tovornjak, ki ga je vozil Edo Sipec iz Rogaške Slatine, in je cesta preozka, da bi se mogla srečati tri vozila, je prehitevajoči tovornjak trčil v avtobus, tisti pa, ki je vozil lz na. sprotne smeri, v obcestni smernik in prometni znak. Vsa tri vozila so poškodovana — škode pa bo približno za 8 tisoč dinarjev. ^ območju 7711 kaznjivih dejanj, kar je ena četrtina vseh kaznivih dejanj v Sloveniji. Tukaj je budi največ krvnih d^iktov. Tako so na primer lani zabeležili 32 ubojev oziroma poskusov ubojev. Nara sla so tudi kazniva dejanja gospodarskega kriminala in prodaja mamil. Slišali smo podatek, da je v mestu pod Pohorjem nad 150 stalnih uživalcev mamil. Prijeli so tudi nekaj prepodajalcev in odkrili, odkod izvirajo mamila. Le-ta so narkomani dobivali preko zvez iz Makedonije. Tudi pri raziskanih kaznivih dejanjih so bili delavci UJV Maribor lani uspešni. Od vseh kaznivih dejanj je ostalo neraziskanih 31 odstotkov, kar je nad republiškim povprečjem. Pomembno pa je, da so raziskali skoraj vsa težja kazniva dejanja, med temi vse krvne delikte, odstotek neraziskanosti pa je višji predvsem na račun premoženjskih deliktov — manjših tatvin in drugega. Med premoženjskimi delikti je ostalo neraziskanih 45 odstotkov kaznivih dejanj. Med vzroki za sorazmerno večji odstotek neraziskanih primerov je bila usmeritev na druga področja — večja angažiranost pri odkrivanju gospodarske kriminalitete, zavarovanje državne meje, pa tudi kadrovskih težav ne gre zanemariti, saj je na primer lani ostalo v enotah milice v Mariboru nezasedenih 30 odstotkov delovnih mest. M. SRIMPF MERCEDES PCVOZIL CISTERNI Cisterni ob cesti, voznik v bolnici umrl IVANČNA GORICA, 12. maja _ Huda prometna nesre- ča se je pripetila sinoči okoli pol sedme ure na cesti med Ivančno gorico in Višnjo goro. Prišlo Je do trčenja med dvema tovomjakoma-cistemama in osebnim mercedesom. Z mercedesom Je lz Ivančne gorice proti Višnji gori vozil 48-letni Branko SušmelJ iz Ljubljane. V Podsmreki je pri km kamnu št. 80 začel prehitevali pred seboj vozeči tovomjak-cistemo s prikolico, ki ga Je vozil 29-letnl Miro Penko iz Postojne. Takrat je iz nasprotne smeri pripeljal prav tako tovor-njak-cistema s prikolico, ki ga je vozil 24-letni Mate To pič iz Zagreba In silovito trčil v Sušljevo vozilo, katerega je odbilo v Penkov tovornjak. Oba tovornjaka sta zapeljala s ceste, Penkov se je prevrnil, Topičev pa je kakih 8 metrov stran obstal. Gmotna škoda znaša okoli 200.000 dinarjev, SušmelJ pa je malo pred polnočjo zaradi hudih poškodb v Ljubljanski bolnišnici umrl. M. 3. Ko so gostje sredi mučne tišine posedli za dolgo mizo, je Duce primaknil svoj stol in se izzivalno obrnil na levo, da je kazal hrbet nesrečnemu Edenu. Očitno so bile njegove besede preveč dragocene, da bi jah izgubljal za londonskega odposlanca. London posreduje V resnici sta se Duce in Eden znašla v slepi ulici. Cinični Duce je od Dina Gran-dija zvedel, kaj je prisililo britansko vlado da je naredila neprijetna kozolec: oseminštirideset ur po objavi ankete o miru, ki jo je že mesece poprej organizirala vplivna zveza za Društvo narodov lorda Ce-eila se je izkazalo, da je nad deset milijonov Britancev glasovalo za sankcije proti državi napadalki. Vlada premiera Stanleya Baldvvina ki je bila izvoljena samo šestnajst dni prej, je morala upoštevati tako odločno izraženo mnenje polovice volil cev. Posledica je bila, da je Eden na vrat na nos prihitel s kompromisom, s katerim naj bi pomiril Duceja in zadržal Italijo v Društvu narodov: del ogadenske puščave, ki meji na italijansko Somalijo, in Britanci bi odstopiJi pristanišče Zeilo v Adenskem zalivu, do katerega je bilo mogoče priti po kopnem samo s kamelami. Mussolini, ki je že vladal nad četrt milijona kvadratnih metrov puščave, je siknil: »Nisem zbiralec puščav.« Zahteval je, naj mu prinesejo zemljevide in je pokazal Edenu, kaj zahteva od Etiopije: mesti Adovo in Aksum na severu, pas ozemlja, ki povezuje italijansko Eritrejo in Somalijo in popolno razpustitev etiopske vojske. »Ce bom začel vojno,« je opozoril Ed ena, »bo ime Etiopija zbrisano z zemljevida.« Eden je imel pomisleke. Dvomil je, ah bo cesar Halle Selasde ugodil tem zahtevam. Ponovno je opozoril Mussolinija, naj si premisli. »Prepozno je,« mu je razdra- Richard Collier: (27) Duce! Vzpon in propad Benita Mussolinija ženo odgovoril Mussolini, »moram iti naprej.« Po kosilu s« je Mussolini umaknil v kot dvorane in se začel pogovarjati z nekim manjšim funkcionarjem. Se vedno m z ničimer pokazal, da se zaveda, da Eden sploh obstaja. Str Bric Drummond je stopil k Mariu Pansd in naredil zadnji obupm poskus. Res škoda, da je Edenovo poznavanje klasičnih jezikov spodbudilo tole časopisno šalo: »Gospod Eden lahko bere Homerja v izvirniku, toda Mussolinija ne razume niti v prevodu.« Nujno je, da bi ljudje videli, kako se prijateljsko pogovarjata, in bi se teko izognili slabemu vtisu. Mussolini je brez besede hladno poslušal, ko mu je Pansa to sporočal. Potem je zravnal ramena, da se je napel zakrpam jopič, potlačil roke globoko v žepe umazanih hlač in rezko odgovoril: »Razdalja med nama je natanko enaka. Ce želj govoriti z menoj, naj se potrudi in stopi k meni.« Pansa se je vdal. Očitno ni imel kaj več reči. 3. oktober 1935 Vso noč, uro za uro, so drveli mimo tovornjaki. Vzdolž Viale Beni to Mussolini, glavne ulice v Asmari, v Eritreji, so se živčno tresle oknice, kot da divja peščeni vihar. Umazani vozniki z zaščitnimi očali so sl z vlažnimi robci zatiskali usta in nosove da bi se ubranili rjavega prahu, ld je bdi podoben smukcu. Ko so prišli iz mesta, so z ugašenimi žarometi bodj previdno zapeljali po vijugastih cestah. Že v mraku pred zoro so bile glavne ceste polne korakajočih vojakov. Ob cesti so bila velika taborišča, ki so pričala o obsegu tega početja. Na tisoče mul, privezanih h kolom, baterije topov, majhni in umi tanki, ki so bili tako nizki; da so lahko peljali pod stegnjenimi, rokami. Veterani v tem brezkončnem 1 sprevodu so se ob pogledu na napis »Od Rima do Adis Abebe« načečkan s kredo, spominjali, wiro so trinajst let prej korakali na večno mesto. Bilo je ob 4.45 zjutraj 3. oktobra 1935. V majhni kamniti hišici na robu gore Coatit, kakih dvanajst kilometrov od etiopske meje, so vojni dopisniki radovedno gledali, kako se devetinšestdesetletnd general Emildo de Bono, živahen mož s kozjo bradico, posvetuje s svojim štabom. Zdaj je bilo že dovolj svetlo, da so videli zemljevide, razgrnjene na mizi, toda na asmarski ravnini, kak kilometer niže, nd bilo opaziti niti ene iskrene, čeprav je tam spodaj korakalo na tisoče mož. Kakih petdeset kilo- Sih ............. ŽRTEV AGRESIJE — Tretjega oktobra 1935 je Italija brez vojne napovedi napadla zatoionrod^isM kraljevino v Afriki - Etiopijo. Slabo oborožena etiopska armada se ni mogla upirati sodobnemu orožju, bombnikom in celo strupenim pli-!^Tr1Lritu) Britanija ki je za plačilo puščala Mussolinijevo armado skozi Sueški prekop, je sicer poslala svoje vojne ladje v Sredozemsko morje, da bi strašila« Italijo in Društvo narodov je izglasovalo sankcije proti Italiji, tod^,iJ,se to ni nič pomagalo. Duce je dobil Etiopijo, Evropa pa je zaradi popuščanja diktatorjem že^stopila na pot, ki jo bo pripeljala do katastrof e. Na sliki: jaki postavljajo vislice, da bi zatrli odpor Etiopcev po okupaciji njihove dežele. hov dlj je bdi Entiscio. Kakih petdeset kilometrov na desno bo drugi armadni korpus pod generalom Maravigno začel napredovati proti A do vi. metrov levo od planote je čakalo 35.000 mož pod poveljstvom generala Santditija na povelje, da bd napadli Addgrat. Čakal jih je pospešen marš skozi tri tisoč metrov visoke soteske po tako neprehodnem ozemlju da bodo morah vojaki naposled namesto mul nositi gorske topove. Pod položajem, kjer je bol De Bomo, je bila pripravljena druga kolona 40.000 askarijev pod poveljstvom generala Pirzia Birolija. Nji- Osvajalni načrti Bilo je pol petih zjutraj. Nebo na zahodu Je počasi zbledelo. Žafran as ta barva se je prelila v rožnato. Prvič se Je pojavil čokoladno rjavi žagasti obris DanakiIških eora. Štabni oficirt v sivo zelenih uniformah so z napetimi in mračnimi obrazi strmeli predse, kadili cigareto za cigareto in se tiho pogovarjali. Nekateri so naredil) nekaj naglih požirkov konjaka- Razen pritajenega drdranja brzojava in negotovega ptičjega glasu je vladala popolna tišina. Tri leta je general De Bono čakal na ta trenutek. Jeseni 1932 je general, ki se je bil po Matteottijevem škandalu spet hitro znar šel v milosti in postal minister za kolonije začutil da se Mussolini poželjivo ozira,, na Etiopijo. »Ce bo vojna tam doli ih če me imaš za vrednega,« Je rekel, »ali ml boš izkazal to čast, da bi jo vodil?« De Bono je bil presrečen, ko je Duce privolil Ali ni pri šestinšestdesetih letih že prestar? »Ne.« je odgovoril Mussolini, »ker ne smemo izgubljati časa.« In De Bono ni izgubljal časa. V začetku 1933 je poklical v Rim podpolkovnika Vit toria Rugera, vojaškega atašeja pri Italijanskem poslaništvu v Adis Abebi. Ko Je prejel navodila od De Bona, se je Ruggero vrnil v etiopsko prestolnico s polnimi zaboji etiopske valute, tolarji Marije Terezije. Kot načelnik na novo ustanovljenega političnega urada je imel odtlej nalogo ustanavljati koizulate v notranjosti dežele. Njihov edini namen Je bil podkupovati nezadovoljne plemenske poglavarje Haile Selassieja. Deset mesecev prej Je De Bono, čeprav je bil uradno še vedno minister za kolonije, prispel v eritrejsko pristanišče Masavo kot visoki komisiar za Vzhodno Afriko. Od samega začetka Je bil glavni namen njegovega prihoda popolnoma tajen. Čeprav v deželi ni bilo ničesar, kar bi bilo večjega vojaškega pomena — ne vode ne hrane ne zvez ne cest — bd bilo sumljivo, če bi pripeljali italijanske delavce. Sprva so se lotili dela domačini, ki so navrtali la stotine vodnjakov, seganjali skupaj živino, da bi bilo dovolj zalog mesa, ln izsekali 170 kilometrov ceste od pristanišča Masava do ob- MEDVEDEK NEE1VA CURVVOODU PRIREDIL TIT VIDMAR NARISAL MIKI MUSTER rt*-’- , Exbrayat 259. Durant in Ribon sta se vrnila šele opoldne. S seboj sta prinesla surovega mesa, ki ga je Miki hlastno pojedel, nato pa sta spet odšla. Naslednjega dne sta pripeljala s seboj veliko kletko. .Z mesom sta sestradanega Mikija zvabila vanjo in še preden se je dobro zavedel, je bil ujet. Sonce je komaj dobro vzšlo in razsvetilo jasen zimski dan, ko je bil Miki že na poti v Fort O God, kjer so ga čakali usodni dogodki. 260. Danes je bil dan glavnih prireditev: peka severnih jelenov na ražnju in pasji hoj. Miki je ves začuden in razburjen stal v svoji kletki. Nekaj časa je renčal, nato pa je povsem utihnil. Kmalu so zavili okrog nekega ovinka in pred njim se je pokazal Fort O God- Do tega trenutka je obsegal Mikijev svet komaj pol ducata ljudi, zdaj pa je nenadoma zagledal okrog sebe desetine najrazličnejših obrazov in postav. 261. Pri poštni postaji je bil cilj njihove poti. Ko so ljudje zagledali Duranta so brž navreli skupaj in Mikijeva kletka je postala središče množice, ki je vse vprek glasno govorila in mahala z rokami. Nedaleč je stala še ena kletka in zraven nje Grozni Pit s svojimi prijatelji. Brž sta se začela Pit in Durant zasmehovati in hvaliti vsak svojo žival. Razvneti možje okrog njiju so pa sklepali visoke stave. Dežurne službe Kinematografi Obvestila Predavanja Kinematografi SPORED ZA NEDELJO LJUBLJANA KINO UNION: amer. barv. velefilm V VRTINCU — I. in II. del po slovitem romanu Margaret Mitchell. Dobitnik 10 Oskarjev — največji film vseh časov! Režiser: Victor Fleming. V glav. vi.: Vivien Leigh, -Clark Gable, Olivia de Havilland, Leslie Howard in drugi. Brez tednika! Predstavi ob 16. in 20. uri. Zaradi dolžine filma cene zvišane! Med I. in II. delom 15 minut premora — streže restavracija Union! POLETNI KINO DOM JLA: angl. barv. CS pust. film po motivih romana J. Verna KAPITAN NEMO IN PODVODNO MESTO. Režija: James Hill. Igrajo: Robert Ryan, Chuck Connors in drugi. Brez tednika! Predstava ob 20. uri. KINO KOMUNA: ob 16. in 18. uri domača barv. WS ljubez. drama ŽIVETI OD LJUBEZNI. Režiser: Krešo Go-lik. V glav. vi.: Vlasta Knezo-vič, Rade Serbedžija, Boris Dvornik, Franjo Majetid in drugi. Tednik št. 19. Ob 20. uri ruski CS družbenozgodovinski film ANDREJ RU-BLEV Andreja Tarkovskega. Igrata: Anatolij Solinicin, Ivan Lapijcov in drug?. Hrvatski podnaslovi! Zaradi dolžine filma zvišane cene! Ob 10. uri MATINEJA italijanskega barv. WS vestema TRIJE DOLARJI SEJEJO SMRT. KINO SLOGA: franc. barv. W kriminalka PREKINITEV. Režiser: Claude Cha-brol. Igrajo: Stephane Audran, Jean Pierre Cassel, Michel Bou-quet in drugi. Brez tednika! Hrvatski podnaslovi! Predstave ob 16., 18.15 in 20.30. Zaradi dolžine filma zvišane cene! KINO VIC: amer.-franc. barv. pust. vestem RDEČE SONCE. Režiser: Te- rence Young. Glav. vi.: Charles Bronson, Alain Delon, Toshiro Mifune, Uršula Andress in drugi. Brez tednika! Predstave ob 16., 18.15 in 20.30. Zaradi dolžine filma cene zvišane! KINO SISKA: amer. barv. vestem SEDEM VELIČASTNIH JEZDI. Režiser: George McCovan. V glav. vi.: Lee van Cleef, Michel Callan, Stefane Powers in drugi. Tednik št. 18. Hrvatski podnaslovi. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO SAVA: ital. barv. W vestem ZLATO IN MRHOVINARJI. Režija: R. Marchnet. Glav. vi.: Peter Lee Lawrence. Tednik št. 17. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstav. KINO KRIŽANKE: amer. barv. CS fika NOC GENERALOV. Režija: Anatole Lit-vak. Igrajo: Peter 0’Toole, Omar Sharif, Tom Courtenay, Joanna Pettet. Donald Pleasence, Phillipe Noiret, Christopher Plummer. Ekranizacija najbolj pretresljivega Kirstovega romana o neslutenih ozadjih nacističnega vojaškega stroja. Predstava samo ob 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred začetkom. Cene vstopnicam zvišane. KINO TRIGLAV: ital. barv. erotična komedila KO SO ZENSKE IMELE ŠE REP, ob 16. in 20. uri. Humoristična štorija iz prazgodovine, ki pa ni za otroke! Zadnjič! Igrata: Giuliano Gemma in Sen-ta Berger. Jugoslov. filmska drama LOV NA JELENE, samo še danes ob 18. uri. Igrajo: Boris Dvornik, Sandi Krošl in Miha Baloh. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO VEVČE: ital.-nem. barv. kavbojka MAŠČEVALEC IZ CAROLINE, ob 18. uri. Igrajo: Tony Kendall, Carlo Giordana in Ella Karin. SEIKO Urama in zlatarna LAURENTI TRST, Largo Santorio 4 (začetek Via Ginastica) Zenske in moške ure SUB-AVTOMATICNE 800 dinarjev Velika izbira urarskih in zlatarskih izdelkov 750-tisočinsko zlato po izrednih cenah. IZREŽITE: Popravila opravimo v teku dneva, že 55-letno poslovanje s kupci. Plačljivo s katerokoli valuto. »LAURENTI« Trst KINO ZALOG: angl. barv. CS vojni film ORLI NAD LONDONOM, Ob 20. uri. Igrajo: Van Johnson, Frederic Stafford in Francisco Rabal. KINO SVOBODA, DOLGI MOST — LJUBLJANA: angl. barv. CS film NA TEBI JE VRSTA, DA UMREŠ, ob 19. uri. KINO ČRNUČE: zahodnonem. ljubez. film EVA, ob 20. uri. Za mladino do 16 let ni primeren. KINO SAVLJE — LJUBLJANA: amer. barv. CS film NA SEVERU ALJASKE, ob 19. uri. KINO DUPLICA — KAMNIK: ital. barv. pust. film UGRABITELJI ZLATEGA RUDNIKA, ob 15., 17. in 19. uri. KINO VRHNIKA: amer. barv. vestem DIVJA DEŽELA, ob 15. uri. Franc. barv. W krim. fijm MORILCI V IMENU ZAKONA, ob 17. uri. \ Amer. barv. CS pust. film 'KONJENIKI, ob 20.15. KINO BOROVNICA: amer. barv. CS pust. film KONJENIKI, ob 17. uri. KINO BEVKE: amer. barv. vestem DIVJA DEŽELA, ob 20. uri. KINO DOMŽALE: ital. barv. CS film PREKLETI OBRAČUN, ob 16.. 18. in 20. uri. KINO RADOMLJE: ital.-nem. barv. CS film ISA-BELA HUDIČEVA KNEGINJA, ob 16., 18. in 20. uri. KINO MENGEŠ: amer. barv. CS film NA POTI V ŠAJLOH, ob 16., 18. in 20. uri. POTUJOČI KINO DOMŽALE: amer. barv. film MRTVIM PRE-PIOD PROST — gostovanje v Prevojah, ob 20. uri. KINO CENTER — KRANJ: amer. barv. drama SLAČENJE, ob 15. uri. Amer. barv. ljub. drama V VRTINCU, ob 17. uri. Igrajo: Vi-vien Leigh, Clark Gable, Leslie Howard, Olivia de Havilland, Thomas Mitchell, Ann Ruthe-ford. Režija: Victor Fleming. Film posnet po romanu pisateljice Margaret Mitchell. Burni dnevi ameriške državljanske vojne. Film predelan na TOD-AO sistem, stereofonski zvok, široko platno. Zaradi izredne dolžine filma cena vstopnic višja. Vstopnice rezerviramo po tel. 21-122. Amer. barv. vojni film DO PEKLA IN NAZAJ, ob 21. uri. KINO STORŽIČ — KRANJ: franc. barv. komedija KAKO SKRITI MRTVECA, ob 14., 16. in 18. uri. Premiera ital.-jug. barv. filma UBIJALEC PRIHAJA IZ GROBA, ob 20. uri. KINO TRŽIČ: amer. barv. komedija HERBIE — AH, TA ČUDOVITI AVTO, ob 15., 17. in 19. uri. -KINO DOM KAMNIK: franc. barv. krim. film LOV NA ŠEFA TOLPE, ob 15. uri. Zahodnonem. barv. erotični film KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE, ob 17. in 19. uri. KINO PLAVŽ — JESENICE: franc. barv. CS film MORILCI V IMENU ZAKONA, ob 18. in 20. uri. KINO RADIO — JESENICE: angl. barv. CS film JAMES BOND — DIAMANTI SO VEČNI, ob 17. in 19. uri. KINO DOVJE: amer. barv. film NHL DOTIKAJ SE KAVBOJA DOKLER LJUBI. KINO KRANJSKA GORA: jugoslov. film KO PRIDE LEV. KINO DEL. DOM — JAVORNIK: amer.-Špan. barv. CS film SVETILNIK NA KONCU SVETA, ob 19. uri. KINO RADOVLJICA: amer. barv. risani film PODVIGI SLAVNEGA POPA JA, ob 16. uri. Amer. barv. pust. film AVTO SMRTI, ob 18. uri. Amer. barv. zabavni film AME-RIKANEC V EVROPI, ob 20. uri. KINO DEL. DOM — TRBOVLJE: franc. barv. W film REVOL-VERAŠICE, ob 17. in 19. uri. KINO SVOBODA — TRBOVLJE II: franc. barv. W kriminalka NA MEJI BLAZNOSTI, ob 17. in 19. uri. KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: amer. barv. film TOPOVI ZA CORDOBO, ob 16. in 18. uri. Danski barv. film REKTOR V POSTELJI, ob 20. uri. KINO KRKA — NOVO MESTO: mladinski barv. film KAPETAN KORDA, matineja ob 10. url. Ital. barv. vestem ČRNI UBIJALEC, ob 17. in 19. uri. KINO ČRNOMELJ: amer. barv. CS film MESTO NASILJA, ob 17. in 20. uri. KINO DEL. DOM — ZAGORJE OB SAVI: angl. barv. film — grozljivka HREPENENJE ZA VAMPIRJEM, ob 16, uri. Amer. barv. CS film — vojno-avanturistični KO OSEM ZVONOV ZAZVONI, ob 18. uri. Amer. barv. CS drama POLNOČNI KAVBOJ, ob 20. uri. KINO DOM JLA — NOVO MESTO: danski film V PEKLU DROGE, ob 18. in 20. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. barv. film DIAMANTI SO VEČNI — JAMES BOND 007, ob 17. in 19.30. KINO VRANSKO: ital. barv. zgodovinski film ROBIN HOOD, ob 17. uri. KINO PARK — MURSKA SOBOTA: amer. barv. CS film SKRIVNOST VATIKANSKEGA ZAKLADA, ob 16. uri. Zahodnonem. barv. VV film HEINTJE, SONCE BO ZOPET ZASIJALO, ob 18. in 20. uri. KINO LJUTOMER: ital.-Špan. barv. CS film MOŠTVO REVOLVERAŠEV, Ob 15.30, 17.45 in 20. uri. KINO RADGONA — GORNJA RADGONA: amer. barv. CS film ZLATO ZA POGUMNE, ob 9.30, 16.30 in 19. uri. KINO IDRIJA: amer. barv. film ZDRAVNIKI IN NJIHOVE ŽENE, ob 17.45. Angl, barv. film VOLKODLAKI PROTI VAMPIRJEM, ob 20. uri. KINO SOČA — NOVA GORICA: amer. barv. film MRTVEGA PROSI, ŽIVEGA UBIJ. ob 16., 18. in 20. uri. KINO SVOBODA — ŠEMPETER: amer. barv. film FRENZY, ob 18. in 20. uri. KINO KRKA. NOVO MESTO: mladinski barvni film KAPETAN KORDA, matineja ob 10. uri. Barvni vestem film ČRNI MORILEC, ob 18. in 20. uri. Gledališče SPORED ZA NEDELJO MARIBOR KINO GLEDALIŠČE: ob 15.45 in 18. uri ameriško-nemška barv. komedija KRALJ, DAMA, FANT. Režiser: Jerži Skolimovski. V glavnih vlogah: Gina Lollobrigida. David Niven, John Molder Braun. Ob 20. uri ameriški barvni kriminalni film BOTER. V glavnih vlogah: Marlon Bran do, Al Paccino, James Caan in Richard Castellano. Zaradi dolžine filma so cene zvišane! KINO UNION: ob 10., 15.30, 17.45 in 20. url ameriški barvni VV vestem TOLPA COLA YOUNGERJA IN JESSE JAMESA. V glavnih vlogah: Cliff Robertson, Robert Duval. Luke Askew. Tednik št. 18. KINO PARTIZAN: ob 13.30, 15.30 in 17.45 italijan-sko-ameriški barvni CS kriminalni film £IK AS — PROTI-VOHUNSKA OPERACIJA. Ob 20. uri premiera z ameriško barvno CS dramo IZGUBLJENI. Režiser: Robert Alan Arthur. V glavnih vlogah: Sidney Poitier, Joanna Shimkus, Michael Tolan. KINO UDARNIK: ob 10. in 15.30 nemška barvna pravljica TRNULJČICA (igrani film). Ob 17.45 in 20. uri nemško-jugo-slovansko-italijanska barvna CS grozljivka MORILEC PRIHAJA IZ GROBA. V glavnih vlogah: Samantha Eggar, Alex Cord, Nadja Tiller, Horst Frank. KINO POBREŽJE: ob 17. in 19. uri ameriška barvna komedija ŠERIF NA DIVJEM ZAHODU. DRAMA SNG Nedelja, 13. maja: ni predstave, blagajna zaprta. Ponedeljek, 14. maja, ob 20. uri — Valle Inclan: BOŽJE BESEDE. — Abonma Dijaški 7 večerni in izven. Vstopnice so tudi v prodaji, na dan predstave. Torek, 15 maja, ob 20. uri — Valle Inclan: BOŽJE BESEDE. Abonma B in izven. Vstopnice so tudi v prodaji, 14. in 15. maja. OPERA IN BALET SNG Nedelja, 13. maja: zaprto. Torek, 15. maja, ob 20. uri — Risto Savin: MATIJA GUBEC. Abonma U in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 16. maja, ob 20. uri — J. Massenet: DON KIHOT. Gostovanje basista Miroslava Can-galoviča, prvaka beograjske Opere. — Abonma D in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 17. maja, ob 20. uri — Flaminio Scala: FORTUN ATA ISABELLA (Srečna Izabela) in Carlo Goldoni: I/AMANTE MILIT ARE (Vojak — ljubimec). Izven abonmaja, gostovanje gledališča TEATRO INSIEME iz Rima. Vstopnice so že v pro- daji pri operni blagajni po cenah od 25,00 din navzdol. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Nedelja, 13. maja, ob 10.30: VAŠA MATINEJA. Srečanje z Rudijem Kosmačem, igralcem Drame — Recital. Ob 20. uri — M. Mikeln: STALINOVI ZDRAVNIKI. Izven. — Gostovanje SLG Celje. Ponedeljek, 14. maja, ob 20. uri — D. Storey: OBLETNICA POROKE (socialna drama). Abon ma TŠ — KMRLP. Drevi ob 20. url je v MGL na sporedu enkratno gostovanje SLG Celje z dramo M. Mikelna »Stalinovi zdravniki«. Blagajna je danes odprta od 9.30 do 12. in uro pred predstavo. Rezervacije po tel. 24-313. Obvestila CVETLIČARNA SLAVICA Ljubljana, Miklošičeva c. 34 (danes dežurstvo) vam nudi sveže cvetje, šopke, vence, aranžmaje, dostavlja na dom in se priporoča. RAZSTAVE DISC0 POLJANE Danes je nedelja in prav gotovo se boste prišli zabavat v disko klub Poljane. Samo toliko, da vas obvestimo. Klub bo odprt tako kot navadno od 19.30 do 23. ure. Vstopnina je minimalna, samo 6 din. Vsi prijatelji dobre glasbe in plesa vabljeni! 11.00- Glasba; 11.30 Nedeljski tednik; 12.00—13.00 Glasba. ZNAK DRUŠTVA (kliše) Mladinski center Zgornia Šiška je odprt od 16. ure dalje. Na razpolago sta šah in namizni tenis, odprta pa sta tudi MINI CASINO IN BIFE. Vse mlade, ki si želijo plesa, družbe in zabave vabimo ob 20. uri v disco A GORO. Disco je do 23. ure. DEKLETA! Danes je za vas vstop prost! ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Nedelja. 13. maja, ob 15. url — Finžgar-Frantar: LUCIJA (ljud- ska drama). Gostovanje v žalni. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Celje Nedelja, 13. maja, ob 20. url — M. Mikeln: STALINOVI ZDRAVNIKI. Gostovanje v Mestnem gledališču v Ljubljani. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Maribor Nedelja, 13. maja, ob 16. uri — 0'Casey: ŠKRLATNI PRAH — za red U in izven. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Nova Gorica Nedelja, 13. maja, ob 18. uri — F. Ch. Zauner: STRAH — gostovanje v Divači. iiiiiiiiiiiniiiiimmmiHiiiiHiHimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiniiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii SLOVENIJA PROJEKT, PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE, LJUBLJANA, CANKARJEVA 1 razpisuje prosto delovno mesto šefa računovodstva POGOJI: kandidat mora imeti visoko ali višjo Šolsko izobrazbo ekonomske smeri in uspešno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom In m navedbo dosedanjih zaposlitev ter dokazili o strokovni izobrazbi naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 15 dneh po objavi tega razpisa. 4232 'ZAVOD M ING. STANKA - jBLOUDKA LJUBLJANA CELOVŠKA-CESTA 25 Tivoli tekmovanje frizerjev. TIVOLI GOLF je odprt ves dan, seveda če ne dežuje. Ena igra velja le dva dinarja. ZLATI KLUB posluje sedaj po poletnem umiku in je tako danes zaprt, vabimo pa vas: ŽENSKE: torek 8. do 14. in 15. do 21.; petek 8. do 14. in 15. do 21.; sobota 8. do 10.; MOŠKI: sreda 15. do 21.; četrtek 8. do 14.; sobota 10. do 12. V tem času lahko torej poskrbite za svoje telo in mu nudite vse, kar bi sicer lahko dobilo le pri aktivnem športu ali aktivnih počitnicah. S svojimi storitvami in nasveti smo vam na voljo v zgoraj navedenem času, ko lahko dobite vsa pojasnila in rezervacije po tel. 317-468. stopofckii Danes je STOPOTEKA odprta od 20. do 1. ure, vstopnina pa je 10 din. Garderoba je brezplačna. Mlajši od 18 let nimajo vstopa. Obiskovalcem želimo prijeten večer, dobro glasbo, ples in počutje. Juri je STOPOTEKA, kot običajno ob ponedeljkih, zaprta. vezne. Naslov: Odmaralište »Zre-njanin«, 57296 OLIB. 3318-0 NARODNI MUZEJ LJUBLJANA V razstavišču ARKADE, Trg re volucije 18, je do konoa junija odprta razstava KMEČKI PUNT NA SLOVENSKEM Prirejata jo Narodni muzej in Arhiv Slovenije Razstava vsebuje slikovni zgodovinski prikaz kmečkega gibanja in originalne dokumente petih velikih kmečkih uporov na Slovenskem. Odprto je vsak dan od 10.—19. ure, v nedeljo pa od 10.—13. ure. Prijave za strokovno vodstvo skupin vsaj en dan poprej po telefonu 24-453. -O Dežurni zdrav ni Belinda ■ ... *** illlll - 56. nadaljevanji »Ah, seveda, Newcombe, z Belindo se imava že dolgo rada ...« »Ste zato ubili Peta?« »Slutil je najino ljubezen, kakor Je uganil, da delam za Lansona . Ce vam tega ni zaupal, potem je molčal samo zato, ker ni hotel, da bi izvedeli, da ga že na vara... Pete je bil malomeščan. Razen tega pe Je vedel tudi to, da gojite nežna čustva do Belinde. Mislim, da vas Je imel rad. Prav srečen bo, ko se boste spet znašla skupaj na onem svetu ...« Pogledal sem Belindo, ki nd črhnila i np. »Belinda.. . Zakaj ste ml zaigrali to odvratno burko?« Ni odgovorila. Namesto nje Je to sto-Til Cyrus: »Vaše ravnanje nama Je prišlo kot na ročeno. Potrebno nama je bilo, da je sum padel na vas ... Lanson in Sutton, oba sta si morala ustvariti svojo predstavo o vas... Prvi, da ste resnično nevarni nje govi tolpi, drugi, da ste izdajelc v vrstah FBI. Samo tako sva si lahko pridobila toliko časa, da sva z Belindo skrivaj iz »Bert!« Trdno sem jo objel. Glavo mi Je zarila v prsi in pridušeno ihtela. Čutil sem toplino njenega telesa, ki ga je pretre sal obup. Toda moje misli so bile drugje, ginila z desetimi kilogrami heroina, ki ga Zdaj sem vedel, da bom srečen, da bo šla je prinesel Chuck . Belci nočete in noče OLIB NAJLEPSI OTOK ZADRSKEGA OTOČJA. KOMPLETEN PENZION od 26. maja do 24. junija — 45 din, od 25. junija do 2. septembra — 51 din. Rezervaoije so ob- ' R A P I D Export-Import Filiala. Ljubljana objavlja prosto delovno mesto tajnice — korespodentke Pogoji: najmanj srednješolska izobrazba, aktivno znanje nemškega jezika in znanje strojepisja — lahko začetnica. Interesentke prosimo, da se v 8 dneh po objavi oglasa javijo v filiali Ra-pid, Ljubljana, Vošnjakova 9. 4204 LJUBLJANA Nočna dežurna zdravniška služba je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan in to v naslednjih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana: Bežigrad: Kržičeva e. 10, telefon 310-533. Center: Miklošičeva c. 24, telefon 313-063. Vič—Rudnik: Postojnska 24, tel. 61-121. Moste—Polje: Prvomajska 5. tel. 316-155. šiška—Šentvid: Derčeva ulica 5, za občinsko stavbo, tel. 55-221. Medvode: Medvoda, tel. 71-215. Grosuplje—Ivančna gorica: začasno v stavbi bivšega ZD Ivančna gorica, telefon 783-039, telefon LM štev. 783-002. Služba stalne pripravljenosti je na območju Črnuč, telefon štev. 314-317, Dobrova — Polhov gradeč, Vnanje gorice, Horjul in Velike Lašče. Nočna nedeljska in praznična dežurna zobna ambulanta je v zobni ambulanti v nebotičniku, Kidričeva l/II, soba št. 5. Ambulanta nudi prvo pomoč v nujnih primerih in to vsak dan od 19. do 7. ure naslednjega dne, ob. nedeljah in praznikih — ves dan. LJUBLJANA Lekarna Miklošič ZDRAVSTVENI DOM — CELJE DEŽURNA SLUŽBA Nedeljska dežurna služba od 7. do 7. ure — dr. Anton Mikac. Nedeljska dežurna ordinacija od 7. do 12. ure — dr. Marija šu-njevarič. Telefon: 22-335. ZDRAVSTVENI DOM — CELJE ZOBOZDRA VN IŠKA DEŽURNA SLUŽBA Nedeljska dežurna služba od 9. do 18. ure — dr. Franc Fidler. V POČASTITEV SPOMINA UMRLIH SO DAROVALI: »ELAN« SSP, namesto venca za pok. Gašperin Janeza in Vrečko Maksa, 600 din; Alojz Mihevc z družino, Ljubljana, namesto šop-pa na grob pok. Antoniji Gosar, 100 din; Alojz Mihevc z družino, Ljubljana, namesto cvetja na grob pok. Ivanu Škrlju, 100 din; IBE, Ljubljana, namesto venca na grob pok. Antoniji Gosar, materi sodelavca, 400 din; stanovalci hiše, »Meksika«, Njegoševa 6, Ljubljana, poleg venca na grob pok. g. Bivic, 220 din; Sekcija izrednih slušateljev VEKS — Maribor, — Kranj, namesto venca na grob pok. dr. Bojanu Černjaviču, prof. VEKS Maribor, 500 din; Kolektiv tehnične elektro-šole, Vegova 4, Ljubljana, namesto venca na grob pok. Tomislavu Mihelič, 520 din; ing. Vladimir Žvab, M. Krpana 10, Ljubljana, v počastitev spomina pok. očeta Tvana ob 24. obletnici smrti, 100 din; Manca Štor, Ljubljana, namesto cvetja na krsto pok. Evalda Popoviča, 200 din; Marija Šmalc, Rozmanova 4, Ljubljana, v spomin pok. dr. Matije in Leopolda Šmalca. 300 din. DRUGI PRISPEVKI ZA SKLAD: Tone Pipan — Črtomir — dediči, honorar za objavo verzov v knjigi — Na Partizanski straži, 58.15 din; Oskar Mezgec, Komnas — poslovalnica Šentilj, 39,60 din; neimenovani, 350 din; neimenovani, 30 din. PRISPEVKI »ZA CENTER«: Jurca Sonja, Koper, Erjavčeva 27, 150 din; Osnovna šola Franceta Bevka, Ljubljana, Ul. Pohorskega bataljona, 2.000 din. DRUGI PRISPEVKI ZA DRUŠTVO: LB podr. Lj. izselj. hran. vi. John Cheroway, prenos sredstev, 13,95 din; Bitežnik Slavo, Koper, Srebrničeva 12, 300 din; Unija papir servis, Ljubljana, Pod ježami Je zbral v mesecu aprilu 1973 9.432,20 kg odpadnega papirja, ki so ga darovale delovne organizacije ln zasebniki lz Ljubljane ln Izven Llubllane.__ VSEM DAROVALCEM ISKRENA HVALA! DRUŠTVO SRS ZA BOJ PROTI RAKU 61105 LJUBLJANA, pp. 95 Komenskega 4 teli.; 322-862 Žiro račun: 50101-678-49189 SKT.AD ZA GRADNJO ONKOIjOSKEG a instituta 61105 T.TT7RLJANA. pp. 17 tel.: 323-063 ri izbiri sodnikov.« • Dragoljub Vlahovič, Cma gora: »Prvič sem v Sloveniji.. Navdušila me je.« • Milo je Jovanovič, Kosovo: »Tudi letos so igre opravičile svoje poslanstvo utrjevanja medsebojnega sodelovanja, prijateljstva in športnih bojev med službami javne varnosti Jugoslavije.« •Lenče češlarova, Makedonija: »Streljanje mi je hobi, toda v svoji delovni organizaciji imam odlične pogoje za trening. Odtod tudi dobra uvrstitev.« J. JANGAR ŽENSKA PRED VSEMI 7. jugoslovanski rally BEOGRAD, 12 maja — Inž.’ Dragan Vučkovič in inž. Miri slav Terzič (Akademac, Bgd.) sta zmagovalca 1. dela 7. »YU-rallyja« v nacionalni konkurenci, to je 3. tekmovanju za državno prvenstvo, Proga je bila dolga 1.500 km in je od Poreča do Beograda imela 16 časovnih kontrol in 6 hitrostnih izpitov. Vučkovič in Terzič sta s svojo škodo L10L zbrala 3.516 točk, druga v skupni oceni sta Ži-vanovič-Tomič (C. zvezda, zastava 101) — 3.679, tretja pa njuna klubska tovariša Matoševič-Vučekovič (VW 1300) — 4.119. Favorita tega tekmovanja Zagrebčana Palikovič in inž. Švar cer (R 12 gordini) sta bila prisiljena odstopiti že med 2. hitrostnim izpitom v Kremni; kaže da je Tara usodna za našega večkratnega prvaka, saj je na istem mestu odstopil na poprejšnji dirki za državno prvenstvo, to je aprilskem rallyju. . , V skupni oceni za državno prvenstvo vodi 43-letni Vučkovič s skupno 37. točkami . Najboljši po kategorijah —nad 1300; 1. Vrhovac (Neoplanta N. S. BMW 1602) 4.359, 2. Kočič, 3. Oro-vič, od 1.151 do 1300: 1. Matoševič (C. z. WV 1300) 4.119, 2. Atanac-kovič, 3. Tatalovič, do 1150: 1. Vučkovič (Ak., škoda 110 L) 3.516 2 Živanovič, 3. Gavrilovič, do 785: 1. Kdmnenovič (Ak., zastava 750) 4.627, 2. Vukovič, 3. Benedik. Drugi del 7. »YU-rallyja«, ki velja za EP ,bo dolg 1500 km, imel bo 18 etap in 8 hitrostnih izpitov Po prvem delu vodi presenetljivo šarmantna 26-letna Italijanka Don ate la Tominz, tovarniška voznica fiata 124, s 3.176 slabimi točkami pred Madžarom Ferjancem 3.262 in Jelinekom (CSSR) 3.297, peti je naš Vučkovič, deseti pa branilec naslova, Italijan Pinto, ki je imel več okvar in zapetiljajev: »To je najtežji ral ly v mojem življenju, toda hitro stni izpiti na tem rallyju so naj boljši v Evropi,« je po prvem de lu v Beogradu izjavil evropski prvak. Na drugi del rallyja je štartalo samo 16 posadk (od 72). VELIKA SPRETNOST — Tekmovalci v motoristiki ŠIPOVJ 73 so navdušili s spretnostjo in atraktivnostjo. Na sliki: tekmovalec Kosova Obradovid pri vožnji med stožci. FOTO: J. ZRNEC KOŠARKARSKA SOBOTA SKL — moški 1 A: Jesenice — Maribor 65:81 (22:38), Branik — Lesonit 78:61 (34:28), Raden- ska — Triglav 86:88, Trnovo — Litija 76:75 (41:36), Novoteks — Vrhnika 89:74 (45:40). SKL — moški 1 B: Ježica — Prule 74:75 (31:34), Kroj — Kras 86:69 (37:34), Beti — Zarja 112:78 (64:30), Postojna — Sav. naselje 71:68 ( 62:62 , 31:30). SKL — ženske (zahod): Ježica — Vrhnika 93:42 (42:18), Ilirija — Slovan 46:40 (24:20), OLimpi«- ja — Postojna 1CW:20 (45:10), Jesenice — Etiketa 11:69 (5:34), Kroj — Litija 71:57 (45:27). SKL — ženske (vzhod): Celje — Marles 42:94 (21:45), Raden- ska — Sobota 24:76. USPEH NAŠIH MLADINK GRADEC — Odbojkarice mladinske reprezentance Jugoslavije so premagale ustrezno ekipo Avstrije s 3:0 (8, 9, 8). Med najboljšimi je bila Novomeščanka Marjeta Pučko,' ki je hkrati tudi kandidatka za člansko reprezentanco. S. D. cije. Eni sicer malce utrujeni, toda veseli, da so prehodili pot, ki jo premore malokatero mesto na sve. tu. Natančno 23.118 se jih Je danes zvrstilo na spominskih poteh. Letošnji pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« je skupaj s pohodom pionirjev, tekmovalci v partizanskem maršu, štafetah zmage in teku prijateljstva ter današnjim pohodom »Po poteh tovarištva in spominov« dosegel novo rekordno število — 40.585 Mnogi TRŽIČ PRED VELIKO DIRKO . TRŽIČ, 12. maja — S polfinalnim tekmovanjem mopedistov v krosu za državno prvenstvo se je na svetovno znanem dirkališču za motokros v Podljubelju nad Tržičem začelo letošnje veliko mednarodno tekmovanje za »Nagrado Ljubelja« in državno prvenstvo v razredih do 250 in 60 kubikov. Sicer pa je v Tržiču, kakor tudi na prireditvenem prostoru, vse pripravljeno za nedeljsko tekmovanje. Obe progi je pripravil znani tržiški športni delavec Jože Ahačič. Proga za mopede je dolga 750 m in ima 10 vrat, za - 250-kubične motorje pa 2000 m s 23 vrati. Med prvimi so v Tržič prispeli tekmovalci iz CSSR, Bolgarije in ekipa Husquame, popoldne pa tudi naš državni prvak Jože Zu-pin, ki je zaposlen v ZRN. Od njega Tržičani in drugi ljubitelji motokrosa v Sloveniji največ pričakujejo v dirki za državno prvenstvo in hkrati tekmi za »Nagrado Ljubelja«. V prispelih ekipah ni sprememb. Za CSSR bosta nastopila Peter Kuchar in František Jirha, spremlja pa ju delegacija svetovno znanega dirkališča Holice. V bolgarski ekipi sta Dimitar Ran-gelov in Štefan Georgi jev. Vsi tekmovalci so popoldne že trenirali. V polfinalnih tekmah mopedistov so zmagali: v prvi Povalej (Tržič) pred Fajfarjem (Rad) in Mežnarjem (Trž), v drugi pa so bili najboljši Lipuž in' Vesenjak iz Orehove vasi ter Pintar iz Kranja. Finale mopedistov bo v nedeljo med odmorom dirke v razredu do 250 kubikov. Nastopilo bo 30 tekmovalcev. Začetek nedeljskih dirk v Podljubelju je ob 14.30. NENAD ANTONIČ so to pot prehodili že večkrat, vse več je tistih, ki so se odločili, da ne bodo manjkali na prihodnjih pohodih Zato je tudi cilj organi, za tor j a, da na XX pohodu doseže številko 50.000 povsem realen Samo resničen praznik lahko zagotovi tako pisano množico kot je bila danes v Ljubljani. Ne samo Ljubljančani, tudi iz drugih mest so prišli gostje, da bi slavili. Avtobusi celjske, goriške - mariborske, koprske, novomeške In drugih registracij so stali na parkirnih prostorih, ni pa manjkalo tudi delegacij iz drugih republik. Pripadniki JA in milice, taborniki planinci, vsi v svojih uniformah, skupine delavcev v modrih delovnih oblekah, ekipe športnikov v dresih, rezervisti v uniformah, člani počitniške zvene, sindikalnih organizacij od najmanjših podjetij do skupščine SRS. dijaki, študent. Je, zastopniki zveze slepih člani društev Partizan, vsi ti so se po mešali na Trgu revolucije in dajali Ljubljani res praznično obeležje. Cele družine so se z otroci vred napotile po trasi, starostne razlike so presegale tudi 60 let. In ob tem Je vsekakor razveseljivo dejstvo, da je bila mladina v večini. Najbolj množična je bil^ spet »brigada« oentra strokovnih šol, ki pa vendar šteje že skoraj v srednji rod. Najbolj glasni pa so bili seveda najmlajši. In ti zagotavljajo, da tradicija nikdar ne bo zbledela, nasprotno, vedno na novo jo bodo oživljali in negovali. že malo pred 9 uro zjutraj ko Je bil trg še skoraj prazen, je na cilj pritekla peterica fantičev, oblečenih v enake rumene drese. Eden z okrvavljenim, kolenom, vsi malce upehani in utrujeni. Demi Pevec, Igor Kralj, Sandi Derenčini, Matjaž Erjavec in Marjan Brodar, vsi učenci 6. razreda osnovne šole Franceta Rozmana — Staneta iz šmartna, se niso mogli zadovoljiti s pohodom na 5000 m. Zanje je bilo to premalo, zato so štartali na tistem »za odrasle«, na pohodu na 10.000. Pa niso hodili. Tekli so fantiči po poteh spominov. »Ni bolo težko. Teh 10 kilometrov, to ni nič. Se bomo prišli. Vedno bomo štartali na »pravem« pohodu,« so zatrjevali na cilju. In dokler Je v Ljubljani Sloveniji, Jugoslaviji in povsod po svetu dovolj takšnih Demirjev, Igorjev, Sandijev Matjažev in Marjanov, dotlej ni strahu, da bi človeštvo pozabilo na strahote, ki jih je preživljalo in Jih ponekod še mora Simbol svobode mora enkrat zasvetiti vsem Jako kot Je pred 28 leti naši Ljubljani. S. TRBOVC PRVA MESTA OLIMPIJCEM BLED, 12. maja — Prvi dan tekmovanja za veliko nagrado RAŠICE 73 je bilo tekmovanje v spustu na Savi Bohinjki od Soteske do mostu v Bohinjski Beli. Na 6 km dolgi progi Je nastopilo 31 tekmovalcev, neka j manj kot so Jih prvotno pričakovali organizatorji Kajak kanu kluba Rašica. Največ je štartalo kajakašev, v kategoriji kanujev enosedov so sodelovali samo Rašičani tekmovalci iz Zagreba pa niso prišli na štart; po pričakovanju Je zmagal Hočevar, medtem ko jo med kanuji dvosedi tekmovale samo ljubljanske dvojice. Najzanimivejši del spusta pri »Skali«, ki je bil hkrati tudi najbolj nevaren, so vsi tekmovalci srečno prevozili, čeprav so bili za vsak primer pripravljeni poklicni gorski reševalci. Jutri bo slalom v Tacnu ob 9 uri REZULTATI: K-l člani: 1. Spa. sovski (M. Acev) 22.26,; 2. Ibra-himbegovič (Vrbas) 22.38; 3. Stojanovski. (M. Acev) 23.05; 4. Kalan (LBD) 23.08; 5. Kodelja (SE) 23.11; C-l: 1. Hočevar 25.24; 2. Igličar 25.46; 3. Štrukelj (vsi RAŠICA) 26.03; C-2: 1. Andrej ašič-Guzel j 24.27; 2. Mally-Svetek 25.00 in 3. Masle-Erjavec (vsi LBD) 25.37. LJUBO STOJANOVIČ REPREZENTANCA DOLOČENA LJUBLJANA — Na strelišču ob Dolenjski cesti je bilo včeraj 4. pregledno tekmovanje slovenskih strelcev z MK pištolo proste’ izbire in vojaško puško. Najboljši strelci z MK pištolo se bodo danes v Varaždinu pomerili z reprezentanco Hrvatske. To so: Tržan, Gaber, Selan in Planinc rezerva pa je Prestor. REZULTATI — MK pištola proste izbire: 1. Teržan 534 krogov, 2 Gaber 522, 3. Selan 520 , 4 Jež (vsi Ol) 518, 5. Prestor (Kr) 518; vojaška puška: 1. Jeglič 505 krogov, 2. Jež 504, 3. Mikolič 496 , 4. Gaber (vsi Ol) 491 5. Mrkun (Krim) 490. L. MIKOLIČ SPODRSLJAJ DOMAČIH DUNAJ — Na kvalifikacijskem turnirju skupine B evropskega pr. venstva za košarkarje so bili doseženi naslednji rezultati: Dunaj — 4. kolo: Nizozemska — Izrael 71:67, Danska — škotska 61:60. Francija — Avstrija 57:50; po nepopolnem 4. kolu vodi Izrael s 6 točkami pred Nizozemsko 6, Avstrijo in Francijo po 4, Dansko in NDR po 2 ter škotsko brez točk; Seombat-hely — 5 kolo: Anglija — Portugalska 93:78, Turčija — ZRN 82:78, Belgija — Finska 103:82; vrstni red: Turčija in Grčija po 10, ZRN 6 Anglija, Belgija, Madžarska po 4, Finska 2 in Portugalska brez točke. SZ KONČALA TURNEJO IiEXINGTON — Košarkarska reprezentanca SZ je v zadnji tekmi po ZDA premagala amaterskega prvaka Marathon OH s 109:87 (51:40). Sovjetski košarkarji so tako dobili tri tekme od sedmih, zdaj pa odhajajo na festival svetovne košarke v Peru. ATLETIKA — Po prvem dnevu republiškega prvenstva v atletskem mnogoboju v Mariboru vodi v deseteroboju članov Kranjčan Konc (2375) pred Mariborčanom Struger-jem (3238), prvi favorit Makarovič (Go) pa je po 4. disciplin), po kateri je vodil, zaradi poškodbe moral odstopiti. V peteroboju članic je po 3 disciplinah prva Babo-Ikova (Mi) pred Dermolovo (Ki) z 2.536:2.124 točkami. z. y. NOGOMET — Reprezentanca ZRN je v prijateljski tekmi premagala Bolgarijo s 3:0 (3:0). Strelci: Beckenbauer, CuU-mann, In Kremers. KOŠARKA — Na tradl-cionalnem mednarodnem turnirju Industromontaže v Zagrebu so zmagali domačini, ki so v finalu premagali beograjskega Partizana z 88:71 (50:32), v tekmi za tretje mesto pa je reprezentanca Kube premagala Lokomotivo • 77:75 (41:38). VATERPOIJ) — V 2. kolu mednarodnega mladinskega 'turnirja za pokal Solaris je Romunija premagala Španijo s 5:3, Jugoslavija pa je izgubila z Madžarsko z 2:3. KOŠARKA — Na mednarodnem turnirju v Sofiji je moskovski CSKA premagal C. zvezdo z 61:50 (32:25), domači CSKA pa mestnega tekmeca, ekipo Levski-Spartak, s 73:66 (39:34). TENIS — Finalista svetovnega prvenstva profesionalcev v Dallasu sta postala Američana Ashe in Smith. Prvi je v polfinalu premagal Rosetvalla (Avstralija) s 6:4, 6:2, 5:7, 1:6, 6:2, drugi pa je dobil proti Avstralcu Laverju s 4:6, 6:4, 7:6, 7:5. TENIS — Po prvem dnevu dvoboja za Davisov pokal . ined Mehiko in ZDA je v Ciudad Mexicu rezultat 1:1. Domačin Ramirez je nepričakovano premagal Američana Gormana v treh-nizih, Salomon pa je premagal mehiškega šampiona Loya Mava pravtako brez izgubljenega niza. TENIS — Rezultata polfinalov na odprtem prvenstvu Anglije na peščenih Igriščih v Bournemouthu — Nastase (Rom) : Phil-lips-Moore (Avs) 6:3, 6:0, Panatta (Ita) : Čase (Avs) 6:2, 6:4. TENIS — V prvi partiji dvoboja I. slovenske lige je v Ljubljani slovenski prvak Košak premagal Igorja Škulja (Olimpija) s 6:1, 6:2. KEGLJANJE — V Dobo-ju se je začelo 22. ekipno državno prvenstvo za moške ekipe, tekmovanje pa bo še v Zenici. Na prvenstvu sodeluje 24 ekip. SKLEPI 4. SEJE KONFERENCE ZKJ Dosleden boj za krepitev vodilnega položaja delavskega razreda Četrta seja konference Zveze komunistov Jugoslavije je med drugim poudarila, da bo nadaljnje dosledno uresničevanje akcijskega programa druge seje konference, pisma tovariša Tita in izvršnega biroja ter stališč resolucije tretje seje konference krepilo enotnost ZKJ, delavskega razreda in naših narodov. Konferenca je bila odločna, da se ta boj nadaljuje do popolne uresničitve vodilne vloge delavskega razreda v družbi in do poraza razrednih in drugih nasprotnikov našega socialističnega samoupravnega razvoja. SKLEPE 4. SEJE KONFERENCE ZKJ OBJAV-' LJAMO NA 2. STRANI LJUBLJANA JE SLAVILA **____________—_______—--------—------—-----------—.—...... PRAZNIČNO ODETA SLOVENSA METROPOLA — Trg revolucije ob slovesnem zaključku XVII. pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane«, s katerim je naše glavno mesto proslavilo obletnico velike zmage. Foto: Zrnec IZ VSEBINE DANAŠNJE ŠTEVILKE SODELOVANJE KPI IN KPF 2. stran NIXON, PA BREŽNJEV 3. stran SVET JE DRUGAČEN! 4. stran DOKAZI V MIKRO SVETU 4. stran SMRTONOSNI POHOD SUŠE 5. stran NAJPREJ SLOVAR! 6. stran 18 LET PO PODPISU DRŽAVNE POGODBE 7. stran KOLIKO ZARES VELJA POLJSKI NOGOMET 8. stran MINIČ V ČILE IN PERU Ljubljana, 13. maja 1973 Leto XV., štev. 128 — Cena 1,2 dinarja ★ ★ ★ GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK JAK KOPRIVC PRIPRAVE ZA ALZIR Slovesen zaključek pohoda LJUBLJANA, 12. maja — »Bronasti spomenik Ilegalca, mimo katerega na današnji dan korakajo tisoči mladih, prešerno kljubujoč novim težavam, nas opozarja, uči čuječnosti in povezuje v celoto. Ta lik skriva pod svojim širokim plaščem naše najmočnejše orožje — plemenito srce, pogumno in prekipevajoče ljubezni do svojega naroda, človeka in človeštva,« je danes med drugim dejal predsednik RK SZDL Mitja Ribičič v svojem govoru na zaključni slovesnosti tradicionalnega XVII. pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane«, ki je letos pritegnil rekordno število — 40.585 udeležencev.' B. AIRES: »DIALOG CELINE"? Rogersova turneja po L. Ameriki V Kabulu zaseda pripravljalni odbor šestnajstih KABUL, 12. maja (Tanjug) — V glavnem mestu Afganistana se bo jutri začelo tridnevno zasedanje pripravljalnega odbora 16 neuvrščenih dežel. S tem zasedanjem bo obdobje dvostranskih stikov in posvetov, ki se bodo nedvomno nadaljevali tudi kasneje, prešlo v fazo mtenzivnih skupnih priprav na 4. konferenco šefov vlad in držav neuvrščenih dežel v začetku septembra v Alžiru. odbor. Gre predvsem za način, kako sprejemati sklepe v Alžiru, za merila pri sprejemanju novih članov ali opazovalcev v skupino neuvrščenih. Prvi dvostranski posveti kažejo, da bo tudi tu mo- Bilaterala in konferenca v Alžiru BEOGRAD, 12. maja (Tanjug) — Podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje, zadeve Miloš Minid je danes dopolne odpotoval na uradni obisk v Čile in Peru. S tem vrača obisk zunanjima ministroma teh dežel. Pred odhodom je - poudaril, da bo s čilskimi in perujskimi predstavniki razpravljal o dvostranskem sodelovanju in o mednarodnih problemih, posebej pa o vlogi neuvrščenih dežel in o pripravah na '4. konferenco v Alžiru. PO ..SEPTEMBRU" ŠE ..DECEMBER" Pakistanski ekstremisti groze Indiji NEW DELHI, 12. maja (Tanjug) — Po »Črnem septembru« se je pojavil še »črni december«. To je ekstremistična organizacija v Pakistanu, ki je nastala po pakistanskem porazu v indijsko-pakistan-ski vojni, in poziva Pakistance na »povračilno vojno«, v tujini pa terorizira predstavništva Indije. Pred kratkim so »črni de- ' ’ ' ’ *’*' T5°” cembristi« napadli indijsko veleposlaništvo v Londonu, grozili pa so indijskim predstavništvom v New Yorku, Teheranu, Dar es Salaamu, Hongkongu in Daki. »čmi december« tudi zahteva, naj Indija osvobodi brez vseh pogojev 90.000 pakistanskih vojnih ujetnikov. Pakistan pa je uradno vložil tožbo pri mednarodnem razso- vojnih ujetnikov izročiti Bangladešu, kjer jim bodo sodili kot vojnim zločincem. Indija zavrača pakistansko obtožbo in poudarja, da so se pakistanske čete vdale združenemu indijsko-bangla-deškemu poveljstvu. Afganistan pa je za 15 dni »iz upravnih razlogov« zaprl afgansko-pakistansko mejo za vsak promet. Pravi razlog za IlU pil - . . dišču v Haagu, ker namera- ta ukrep so nemara nemiri va Indija 195 pakistanskih j v pakistanskem Beludžistanu. Pripravljalni odbor naj predvsem izdela predlog dnevnega reda bodoče konference ter oprkvi politične, tehnične in druge priprave, čeprav v odboru ne bo splošne razprave v pravem pomenu besede, bodo vodje delegacij že prvi dan nakazali vsa vprašanja, ki jih je treba urediti tako med zasedanjem odbora, kakor v mesecih do septembra, da bo sestanku na vrhu zagotovljen vsestranski uspeh. Odbor bo razpravljal tudi o vprašanjih, o katerih posamezne neuvrščene dežele ali skupine nimajo enotnih stališč. Šestnajst članic odbora bo začelo ta sestanek v splošnem soglasju in z oceno, da spremenjen mednarodni položaj in nekpliko boljši mednaro dni odnosi, h katerim so s svojo politiko precej prispevale tudi neuvrščene dežele, zagotavljajo še ugodnejše pogoje za krepitev politike neuvrščenosti in njenega 'vpliva na mednarodno dogajanje, kakor tudi za večjo angažiranost neuvrščenih dežel pri reševanju velikih mednarodnih problemov in demokratizacijo mednarodnih odnosov. Udeleženci kabulskega sestanka bodo obravnavali probleme, ki so med neuvrščenimi deželami in o katerih naj pove svoje tudi pripravljalni SEJMI ODPRTI BEOGRAD, 12. maja (Tanjug) — MJomčdlo čemovič, član zveznega izvršnega sveta, je danes v prisotnosti številnih gostov, v prostorih beograjskega sejmišča odprl 17. mednarodni sejem tehnike, 8. mednarodni sejem kemič,-ne industrije, 3. mednarodno izložbo livarstva in mednarodni sejem »Gradbeništvo T3«. Na omenjenih sejmih bo nastavljalo svoje izdelke 753 domačih in 17 tujih tovm. VREME □ Ponoči bo precej jasno, čez A mi deloma sončno, popoldne ponekod v zahodni Sloveniji nevihte. Nočne temperature bodo okoli 12, najvišje dnevne okoli 26 stopinj C. še bo vetrovno. FEJSAL V KAIRU V Bejrutu pripravljajo arabski „vrh“ o Palestincih goče najti ustrezno, za vse sprejemljivo rešitev. Pri drugih vprašanjih, glede katerih imajo neuvrščene dežele različna stališča, gre bolj za različne prijeme pri iskanju poti, kakor za bistvene razlike. CIUDAD MEXICO, (Reuter) S prihodom Rogersa v Mehiko se začenja 16-dnevna turneja ameriškega zunanjega ministra po državah Latinske Amerike. Medtem se vlada južnoameriških držav posvetuje, ali bi poslala svoje predsednike na ustoličenje argentinskega predsednika Campore, ki bo 25. maja. Argentina je razposlala vabila v tem smislu; svečanost bi izkoristili za »kontinentalni dialog« na naj višji ravni. Castro pa je obtožil ZDA, da hočejo v nedogled obdržati oporišče Guantanamo na Kubi, da bi »zadostile svoji ambiciji, okupirali Kubo.« In Ilegalec ni po naključ ju simbol te najbolj množične politične in športne manifestacije pri nas, ki bi ji tudi drugod po sveitu težko našli enako. Prav udeležba na letošnjem pohodu in slovesno zborovanje na Trgu revolucije sta ponovno dokazala, kako zelo živi v naših ljudeh spomin na najtežje dni slovenskega glavnega mesta. Tisoči in tisoči mladih in starih, delavcev, kmetov, uslužbencev in intelektualcev .vojakov in miličnikov, planincev, tabornikov, članov delovnih kolektivov in ustanov iz vse Slovenije in tudi drugih republik, se je danes po pohodu »Po poteh tovarištva in spominov« zbralo na Trgu revolucije, kjer jih je pozdravil podpredsednik organizacijskega odbora Polde Maček, nato pa je udeležencem in gostom, med katerimi so bili tudi prvi komandant slovenske partizanske vojske Franc Leskošek-Luka, predsednik CK ZKS France Popit, in predsednik skupščine Sergej Kraigher, izrekel dobrodošlico .predsednik skupščine mesta Ljubljane inž. Miha Košak. Se posebej je Ljubljana pozdravila prihod partizanskih brigad in odredov, kurirjev in vezistov, delegacij ZZB NOV, ešalona JA in sprem stva. Zbranim je nato spregovoril predsednik RK SZDL Mitja Ribičič, ki je orisal, pomen te tradicionalne mani festacije. Govor Mitje Ribičiča objav ljamo na 2. strani. STANE TRBOVC SPOROČILO] TOVARIŠU TITU LJUBLJANA, 12. maja — Z zborovanjem na Trgu revolucije so udeleženci in organizatorji tradicional-nega XVII. pohoda »P6 poteh partizanske Ljubija, ne« poslali predsedniku republike in Zveze komunistov Jugoslavije, Josipu Brozu — Titu naslednjo brzojavko: »Dragi tovariš Tito, naš vzornik in voditelj! Tudi letos smo zbrani o središču herojskega mesta Ljubljane, na slovesnem zaključku tradicionalne politične in športne manifestacije ob 17. pohodu »Po poteh partizanske Ljubljane«. Ob proslavljanju dneva zmage so desettisoči naše mladine, članov telesno-vzgojnih in družbenih organizacij, delovnih kolektivov, pripadniki JA tn milice, še posebej pa borci slavnih partizanskih brt. gad in člani organizacij ZZB NOV, ponovno z veliko zavestjo opravili svojo patriotično dolžnost in Ti s slavja na Trgu revolucije v Ljubljani pošiljajo plamteče pozdrave in iskrene čestitke k Tvojemu Sl. rojstnemu dnevu. Sporočamo Ti tudi, da smo začeli, na pobudo naše mladine, z urejanjem »Aleje tovarištva in spominov«, ki jo želimo v bližnji prihodnosti urediti na trasi, kjer je bila žica v času okupirane Ljubljane. Le-ta naj bi nas spominja, la na najslavnejše dni v zgodovini našega mesta. Udeleženci pohoda Ti izražamo neomajno zaupanje v Tvojo osebnost tn veliko zahvalo za Tvoje nenehno prizadevanje pri urejanju odnosov ob graditvi naše samoupravne socialistične družbe. Pridružujemo se vsem tn podpiramo Tvojo ponovno izvolitev za predsednika CK ZKJ. Ob koncu naš raport: Na letošnjem pohodu je sodelovalo 40.585 ljudi, ki jih je pozdravljala več desettisočglava množica občanov Ljubljane.« VIHAR NAD BELO HIS Zahtevajo Nixonov odstop — 99Junaka' pentagonskih dokumentov oproščena VVASHINGTON, 12. maja (UPI, Reuter) — Član ameriškega kongresa Henry Ruess je včeraj v radijskem intervjuju izjavil, da bi morala predsednik Ni-xon in podpredsednik Agnevv zaradi škandala »VVatergate« odstopiti, oblast pa izročiti predsedniku predstavniškega doma Carlu Albertu. Ta naj bi sestavil koalicijsko vlado demokratov in republikancev, ki bi ostala na oblasti do prihodnjih volitev'1976. Ruess je obtožil Nixona, da »meša člane svoje vlade kot karte v pijani pokerski partiji- Afera »Watergate« se vedno bolj zapleta. Časopis Baltimore Sun je objavil, da je bivši šef FBI Patrick Gray osebno obvestil Nixona, da je Bela hiša neposredno vpletena v afero »Watergate«, ko se je zvedelo za »vlom« na sedežu demokratske stranke. Nixon oh tej intervenciji Graya m hotel reagirati. Predstavnik Bele hiše je odklonil sleherni komentar na informacijo, ki jo je objavil Baltimore Sun. KAIRO, 12. maja (Tanjug) — Nocoj prispe na obisk v Kairo saudski kralj Fejsal. Egiptovsko-saudskemu dialogu pripisujejo v Kairu velik pomen in opozarjajo na glavne teme razgovorov. Prva tema bo nafta kot »orožje arabskih držav v konfrontaciji, v katero so zaple- POVODENJ V BANGLADEŠU DAKA, 12. maja (Reuter, AP) — Bangladeš je prizadela katastrofalna povodenj. Pod vodo je 31.000 kvadratnih kilometrov, ali četrtina vse dežele. Polovica riževe letine je uničena. Riž je osnovna hrana Bengalcev. Po hudem deževju so se razlile tri reke, ki poplavljajo polja, vasi in mesta. Mesto ‘Co-milla je hudo ogroženo, a upajo, da ga bodo rešili pred razbesnelo vodo. Samo na območju Comille Je izgubilo življenje 10 ljudi. tene arabske države v sedanjem trenutku. Druga tema je dejstvo, da MANEVRI V SREDOZEMLJU ATENE, 12. maja (AFP) — V vzhodnem Sredozemlju bodo od 14. maja do 12. junija veliki pomorski manevri NATO. Sodelovale bodo mornarice Grčije, Turčije, Italije, Britanije in ZDA. Francoska mornarica bo tudi tokrat odsotna, kajti Francija je izstopila iz vseh vojaških organizacij NATO. Grški tisk poroča, da se bodo manevri začeli v Iskenderunu. Glavni namen manevrov: proučiti učinkovitost in točnost ladijskega topništva mOd plovbo, i se težišče konfrontacije med Arabci in Zahodom s področja Sueškega kanala premika v Perzijski zaliv, kjer se ho v prihodnjih letih vodila »bitka za gorivo«. Saudijska Arabija, ki ima velike zaloge nafte in »posebne odnose z Zahodom«, bo imela v tej bitki posebno vlogo. Iz Kaira bo Fejsal odpotoval v Pariz. Kairski krogi v tej zvezi naglašajo, da je Francija po junijski vojni ohranila z arabskimi državami »zelo dobre in konstruktivne odnose«. Pomembna tema razgovorov bo tudi' položaj v Libanonu. ' Libanonska armada pa je sporočila, da so Palestinci davi z raketami napadli vojaško postojanko na libanonsko- sirski meji in se potem umaknili v Sirijo. V Bejrutu se posvetujejo arabski diplomati, da bi sklicali arabski sestanek na »vrhu«. Na njem naj bi določili status palestinskih gverilcev v državah, ki so v neposredni konfrontaciji z Izraelom. ČU EN LAI SPREJEL THOJA Ameriške bombe na J. Vietnam Vtem ko se afera »Water-gate« vedno boOj zapleta, pa je doživela razplet neka druga afera: »Pentagonski dokumenti o Vietnamu«. Daniel Ellsberg in Anthony Russo sta 13. junija 1971 začela v New York Timesu objavljati tajne dokumente Pentagona o vojni v Vietnamu. Oba novinarja so obtožili, da sta »na nedovoljen način prišla do tajnih dokumentov in jih objavila, s čimer sta ogrožala varnost ZDA«. Proces proti Ellsbergu in Russoju je trajal pet mesecev, 11. maja pa ju je sodišče v Los Angelesu oprostilo. Sodnik Matt Byme je rekel, da sta obtoženca oproščena, ker je CIA vlomila v ordinacijo psihiatra, ki je preiskoval Ellsber-ga, FBI pa, da je prisluškoval vsem telefonskim pogovorom, ki jih je imel Ellsberg. Sodnik je izrazil prepričanje, da se »obtoženca nikoli več ne bosta pojavila pred sodiščem zaradi obtožb, ki so ju tokrat privedla na zatožno klop.« ŠTAFETA V ŠIBENIKU ŠIBENIK, 12. maja (Tanjug) — Ob 13. uri je štafeta mladosti prihitela v Šibenik. Štafetno palico je prinesel Mile Lokasa, delavec iz tovarne elektrod in legur. Na ljudskem zborovanju se je ob tej priliki zbralo več tisoč meščanov,- mladine in vojakov, o življenjski poti tovariša Tita pa je spregovoril predsednik občinske konference SZDL. * Ko je dijakinja šibeniške gimnazije prebrala pozdravno pismo tovarišu Titu za njegov '81. rojstni dan, je delavec Zlatko Marjančič pohitel s štafetno palico proti Dmišu. VRH OAE OGROŽEN PEKING, 12. maja (AFP) __ Cu En Lad je v Pekingu sprejel glavnega pogajalca v Parizu Le Duc Thoja ter podpredsednika vietnamske skupščine Hoang Van- Hoa. Le Duc Tho se je ustavil v Pekingu ria poti »v druge države«. Bela hiša je sporočila, da se bosta ‘ Le Duc Tho in Kissinger sešla v Parizu 17. maja. Predstavnik začasne južno-vietnamske vlade polkovnik Ting pa je v Saigonu izjavil, da so ameriška letala konec aprila bombardirala ob kam-boški meji tasta področja Juž nega Vietnama, ki so pod kontrolo oboroženih sil začasne vlade. Graja za Arabce NAIROBI, 12. maja (Tanjug) — Čez nekaj tednov bi moralo biti v Adis Abebi vrhunsko zasedanje Organizacije afriške enotnosti (OAE). Nastopili pa so nekateri novi elementi, ki postavljajo to zasedanje na kocko. Najprej so se razširili glasovi, da so Palestinci izbrali Adis Abebo za prizorišče svoje nove akcije. Govorice je demantiral osebno Arafat. Potem so začeli govoriti, da navzočnost Izraelcev v etiopski prestolnici ogroža varnost šefov nekaterih arabskih držav. Etiopski veleposlanik v Kampali je predsedniku Aminu zajamčil varnost v Adis Abebi. Istočasno pa je Somalija s posredovanjem Ugande sporočila Etiopiji, da nima nobenih napadalnih namenov do nje. Nato je libijski predsednik Gadafi sporočil, da se ne bo udeležil vrhunske konferen-•ce, če bo ta v Adis Abebi. Predlagal je, naj bi sedež OAE iz Adis Abebe prenesli v Kairo. Ugandski predsednik Amin pa je na Gadafijevo pobudo odgovoril s svojim predlogom: Kampala, glavno mesto Ugande, bi bila tudi primerna za sedež OAE. Sudanski časppis »Al A jam« VEČJE NAGRADE STOCKHOLM, 12. maja (Reuter) — Letos bodo znašale Nobelove nagrade po 510.000 švedskih kron, to je za 30.000 kron več kot doslej. Nobelov sklad, ustanovljen 1896, je pred dvajsetimi leti dobil dovoljenje, da svojo glavnico investira v razna podjetja. Od takrat so se sredstva sklada potrojila, zato so letos povečali vrednost nagrade, ki bo podeljena za razne zvrsti znanstvenega in kulturnega udejstvovanja. je v zvezi s temi igrami zapisal: »Pokroviteljsko obnašanje arabskih držav bo samo škodovalo njihpvemu ugledu v Afriki«. Krogi, ki odražajo stališča generalnega sekretariata OAE, pa izražajo mnenja, da sedeža organizacije ni mogoče premestiti, dokler niso vprašane za mnenje vse članice organizacije. BRZŽNJEV V BERLINU Posvet pred obiskom v Bonnu BERLIN, 12. maja (AFP) — Generalni sekretar CK KP SZ Leonid B režnjev je danes prispel na prijateljski obisk v NDR. Iz vzhodnega Berlina bo odpotoval jutri dopoldne. »Bliskovita obiska« Brež-njeva v Varšavi in Berlinu razlagajo moskovski obiskovalci kot diplomatski akcdjl z dvojnim pomenom in ciljem: pokazati svetu, da SZ zunanjo politiko usklaja s svojimi zavezniki, in omogočati sovjetskemu voditelju še zadnji posvet z njimi pred sestankom s kanclerjem Brandtom v Bonnu. Ob obisku v Varšavi je šef sovjetske partije razložil svoje poglede na sedanji evropski položaj. Čeprav v njegovem včerajšnjem govoru ni bistveno novih elementov, so moskovski opazovalci mnenja, da je Brežnjev tudi kot voditelj »socialistične skupnosti« ponudil Zahodu sodelovanje in sporazumevanje. Glede posvetov se zdi njegov sedanji obisk v Berlinu še posebej pomemben, zlasti zaradi berlinskega vprašanja, ki je sicer načelno, urejeno, vendar pa zbuja pri zahodnih in vzhodnih Nemcih različne razlage. Praksa zadnjih let kaže, da gre SZ za popolno pomiritev med nemškima državama. BREZ »TRYBUNE« VARŠAVA, 12. maja — (Tanjug). V varšavskih kioskih danes ni bilo moči dobiti organa CK Try-bune Ludu, vsi drugi časopisi pa so izšli v skrčenem obsegu in na manjšem formatu razen Zyczie Warszawy, ki ima svojo tiskamo. Včeraj dopoldne je namreč v »Domu poljske besede«, kjer se tiskajo skoraj vsi časopisi v prestolnici, izbruhnil velik požar, ki je »zdesetkal« tiskamiške zmogljivosti. ŠPANEC V PEKINGU MADRID, 12. maja (AP) — Španska vlada je sporočila, da Je imenovala za prvega veleposlanika v Pekingu Angela Sanza Bri-za, dosedanjega španskega veleposlanika v Bruslju. Španska ln kitajska vlada sta se sporazumeli o upostavitvi diplomo ■ odnosov 9. marca. Priznanje LR Kitajske s strani Madrida sodi v okvir španske »vzhodne politike«. Kitajska pa je s tem podčrtala svoje zanimanje za Evropo. Iz včerajšnje zadnje izdaje Naši pogledi so idejno enotni Pismo udeleženčev 4. seje konference *• • • Zveze komunistov Jugoslavije predsedniku Titu BEOGRAD, 11. maja (Tanjug). Udeleženci četrte seje konference ZKJ so poslali predsedniku ZKJ Titu tole pismo: »Dragi tovariš Tito, udeleženci četrte seje konference ZKJ ti pošiljamo tople komunistične pozdrave. Tvoje pismo seji konference smo sprejeli kot obveznost in novo močno spodbudo za še večje prizadevanje pri uresničevanju nalog, ki čakajo zvezo komunistov in druge socialistične sile naše družbe. Poročilo, referat in razprava so vsestransko in kritično ocenili dejavnost ZK pri uresničevanju nalog in akcijskega programa druge • seje konference ZKJ, iz pisma in tvojih priporočil, zlasti pa iz' ekspozeja na zboru federacije. Obravnavali smo različne probleme, toda naši pogledi so bili idejnopolitično enotni. V sklepih smo izrazili našo odločnost, da bomo povečali dejavnost in se s še večjo vztrajnostjo zavzemali za uresničevanje teh nalog. Na seji konference smo ocenili rezultate revolucionarne akcije zveze komunistov in delavskega razreda ter tudi drugih socialističnih sil naše samoupravne družbe. Bistve-na značilnost te akcije je uveljavljanje interesov de. lavskega razreda v reševanju temeljnih problemov družbe, s katerimi smo se srečavali v preteklem obdobju. Sedanja usmerjenost zveze komunistov pri uveljavljanju vodilne vloge delavskega razreda v družbi je po iiaši oceni najpomembnejša značilnost politične dejavnosti v preteklem obdobju. Redkokdaj je bila v tako kratkem času uresničena tako razgibana in široka akcija zveze komunistov in delavskega razreda. V boju za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov se je zveza komunistov odločno spopadla z nosilci nacionalizma, liberalizma, tehnokratizma, birokratizma in drugih oblik protisamouipravnega in antisocialističnega delovanja. V tem boju se je okrepila idejna in akcijska enotnost zveze ko. r munistov, utrdilo se je bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Pri oceni konkretnega ravnanja organov in posameznikov ob uresničevanju njihovih delovnih in družbenih obveznosti se vse bolj uveljavljajo moralnopolitična in idejna merila. Kritika in samokritika, osebna poštenost in zgleden odnos do uresničevanja nalog skupaj z drugimi moralnopolitičnimi lastnostmi, ki so zmeraj odlikovale komu- niste in čemur si ti, tovariš. Tito, zmeraj pripisoval velik- pomen, dajejo dejavnosti zveze komunistov vse močnejši pečat. Na seji konference smo jasno poudarili, da se ne smemo predajati samozadovoljstvu, na kar si nas tudi ti, tovariš Tito, velikokrat opozarjal. Zavedamo se, da nas čakajo odločilni boji za uresničitev dolgoročnih nalog, ki jih vsebujejo akcijski program, pismo in tvoja priporočila. Zato smo tudi odločno poudarili, da je potrebna na-daljna učinkovita akcija proti kontrarevolucionarnim salam in drugim nosilcem odpora zoper po-litiko zveze komunistov v boju za uresničevanje neposrednih in zgodovinskih interesov delavskega razreda ter za reševanje sedanjih gospodarskih in socialnih težav. Pridružujemo se željam in zahtevam organizacij zveze komunistov, delavskega razreda, delovnih ljudi vseh naših narodov in narodnosti, da bi še naprej vodil Zvezo komunistov Jugoslavije v boju za samoupravni socializem. Udeleženci četrte seje konference Zveze komunistov Jugoslavije« Na kratko VZHODNI BERLIN — Današnji »Neues Deutsch-land« piše, da so uradni politični krogi v Vzhodnem Berlinu z zadovoljstvom sprejeli vest, da je zahodnonemški Bundestag po tridnevni razpravi sprejel berlinski sporazum o odnosih med .nemškima državama in zakonski akt o zahtevi po sprejemu NDR v OZN. List ugotavlja, da je to pomemben korak, k temu, da postane berlinski sporazum vsestransko veljaven. VATIKAN — Papež Pavel VI. je sprejel predstavnika začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama Nguyena Van Hija in njegovega svetovalca Tho Van Loca. Predstavnika revolucionarne vlade sta papežu izročila v šestih točkah zajeti vladni program' o politični prihodnosti Južnega Vietnama. Tokrat je papež prvič uradno sprejel predstavnika začasne vlade. Februarja je sprejel šefa severnoviatnamske delegacije v Parizu Xsu-ana Thuja, prejšnji mesec pa saigonskega predsednika Nguyena Van Thieuja. Delegacija revolucionarne vlade je v Rimu gost KP Italije. BEJRUT — Arabski posredovalci v libanonsko-palestinski krizi so prispevali k pomiritvi položaja, ne pa k odstranjevanju vzrokov, ki so privedli do krize. Podprli so odločno stališče libanonskega predsednika Fran-gieja, hkrati pa so podprli Palestince v njihovi pravici do odpora. List »Orient« izraža mnenje, da pomoč arabskih posrednikov ne temelji na objektivni oceni, kajti posredniki so se omejili na to, da so kritizirali obe strani. V Libanonu menijo, da je prizadevanje, najti rešitev za palestinski problem, doživelo neuspeh. PRIZNANJA Mladi bodo gradili cesto na Kozjansko LJUBLJANA, 11. maja. Predsedstvo republiške konference ZMS je na današnji seji izvolilo Branka Šlandra. ekonomista iz Celja, za predsednika komisije za družbeno aktivnost pri zvezni konferenci ZM Jugoslavije in imenovalo sekretarje 11 komisij predsedstva, ki so za razliko od prejšnji!), strokovno-politični delavci. Razpravljali so tudi o okvirnem konceptu za poletno politično šolo in o samoupravnem organiziranju mladih ljudi v dijaških domovih. . Dvajsetim mentorjem je predsedstvo mladine podelilo posebna priznanja za njihovo dolgoletno in požrtvovalno delo z mladimi ljudmi na najrazličnejših področjih, hkrati pa so podelili tudi priznanja 35 mladim družbenopolitičnim delavcem iz vrst ZMS. Za novega glavnega urednika Mladine so soglasno izvolili Dušana Gačnika, za odgovornega urednika pa Matjaža Zajca. Razprava je tekla tudi o mladinskih delovnih brigadah, in sicer dveh, ki bosta 20. maja zastavili lopate na Planini pri Sevnici. Gradili bosta 4 kilometre dolgo cesto med Gračnico in Bistrico (občina Šentjur pri Celju). Brigadirji bodo prišli na Kozjansko iz vse Slovenije; Do 1. septem- bra se bo na tej cesti zvrstilo okrog 400 mladih ljudi, ki se bodo ob delu tudi politično izobraževali ter se pripravljali na zvezno delovno akcijo 1974 v okviru gradnje spominskega parka Kumrovec. Gre za nadaljnjo akcijo gradnje cest na Kozjanskem, na kateri naj bi sodelovali mladinci iz vse države. TONI ZAPLETAL ZAKAJ TAKO NIZKI OD? BOMBARDIRANJE KAMBODŽE SE BO NADALJEVALO WASHINGTON, 11. maja (Reuter) — Bela hiša je sporočila, da bodo ZDA še nadalje bombardirala Kambodžo navzlic včerajšnji odločitvi predstavniškega doma kongresa, da blokira fond, ki ga je administracija namenila za bombardiranje. Predstavnik za tisk Bele hiše Ronald Ziegler je dejal, da bo kongres odgovoren za razvoj dogodkov v Kambodži, če bo tudi senat sprejel ta sklep. OD v industriji in rudarstvu prenizki DOMICIL KOROŠKIM BORCEM SLOVENJ GRADEC, 12. maja — V Slovenjem Gradcu je bila danes redna skupščina občinskega odbora zveze prost ovoljcerv-borcev za severno mejo 1918—1919. Občinska skupščina je danes podelila prostovoljni enoti domačina nadporočnika Franca Krpača domicil. F. J. LENART SLAVI LENART V SLOVENSKIH GORICAH, 12. maja — V občini Lenart so danes v okviru programa praznovanja občinskega praznika slovesno odprli preurejene prostore matične knjižnice. V šetarovi pri Lenartu pa so izročili svojemu namenu nov obrat za pitanje govedi. Osrednji in najpomembnejši objekt v Lenartu, ki so ga danes odprli, pa je obrat za proizvodnjo konfekcije. Novo tovarniško poslopje je zgradilo komunalno podjetje v sodelovanju z občino in banko, v njem pa bodo izdelovali konfekcijo v proizvodnem sodelovanju z mariborskim konfekcijskim podjetjem PIK. V avli občinske skupščine je za občinski praznik odprta tudi razstava slikarjev amaterjev, ki so svoja dela pripravili v slikarski koloniji na Zavrhu v Slovenskih goricah. D. V. SINDIKALISTI V REVIRJIH TRBOVLJE, 12. maja — Med obiskom v nekaterih slovenskih rudnikih in delovnih organizacijah se je delovna skupina zveznega in republiškega odbora sindikatov industrije in rudarstva mudila danes na obisku v zasavskih premogovnikih. S predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodstva podjetja ter poslancema Milanom Kožuhom In Martinom Mlinarjem so se člani delovne skupine — v sklopu priprav na zvezne konference sindikatov'posameznih panog — seznanili z nekaterimi aktualnimi problemi premogovnikov v Zasavju. Tako so 'govorili o zaostajanju v modernizaciji jamskih obratov, kar je še vedno resna oviral za zboljšanje gospodarjenja, produktivnosti, pogojev dela in nagrajevanja rudarjev, o cenah premoga, samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v slovenskih rudndikdh, uveljavljanju ustavnih dopolnil in drugih vprašanjih. ...... , P. B. MLADINA POJE IN IGRA MARIBOR, 12. maja — Danes je zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Maribor pripravila v unionski dvorani tradicionalno prireditev v mesecu mladosti-»Mladina poje in igra«. Nastopilo je 29 mladinskih pevskih zborov Z okoli 2000 pevci in harmonikarski zbor. D. V. NOVO LETALO NA BRNIKU LJUBLJANA, 12. maja — Včeraj popoldne se je spustilo na brniško letališče novo letalo DC 9, ki ga je Inex Adria aviopromet kupilo v ZDA. To je že peto enako letalo, ki jih ima IAA, v njem pa je prostora za 115 potnikov. Letalo je stalo 70 milijonov dinarjev, nosi pa oznako AJN. Posadka, ki so jo sestavljali kapetana For-kapič in Planinc ter navigator Jovič je potrebovala za pot od Long Beacha na Floridi do Brnika z vmesnimi postanki 18 ur. V ponedeljek zjutraj bo novo letalo že odletelo v Bristol. A. PIRKOVIČ ŠPORT - ŠPORT ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT ■ ŠPC - « ŽIVA TRADICIJA XVII. pohod se je končal z rekordom LJUBLJANA, 12. maja — Še dež, ki je ponoči in zgodaj zjutraj pral Ljubljano, se je unesel in umaknil prazniku. Glavno slovensko mesto, mesto heroj, je nadvse slovesno proslavilo svoj veliki dan. »Ilegalec«, simbol boja mesta, ki ga je okupator hotel pokoriti z žico, se je svetlikal v gumbnicah tisočev, ki so s pohodom »Po poteh tovarištva in spominov« pokazali odločnost, da skrbno varujejo tradicijo in spomin na najtežje dni zgodovine Ljubljane. VSE JE PRAZNOVALO — Mladi na spominskih poteh okrog praznične, pomladne Ljubljane. Tolstojeva ulica in okolica dvorane Tivoli sta bili že zjutraj pravo mravljišče, Z vseh strani so se zbirali udeleženci pohoda Mlajše je čakala 5 km, starejše 10 km doilga trasa nekdanje okupatorjeve žice, ob kateri naj bi v prihodnje zrastla »Aleja tovarištva in spominov«, večen spomin herojskega boja slovenske metropole. Ožarjenih obrazov so prihajali udeleženci na cilj na Trg revolu- TEŽKA NALOGA Danes ob 15. uri Poljska : Jugoslavija cije. Eni sicer malce utrujeni toda veseli, da so prehodili pot, ‘ki jo premore malokatero mesto na sve. tu. Natančno 23.118 se jih je danes zvrstilo na spominskih poteh, letošnji pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« je skupaj s pohodom pionirjev, tekmovalci v partizanskem maršu, štafetah zmage in teku prijateljstva ter današnjim pohodom »Po poteh tovarištva in spominov« doseged novo rekordno število — 40.585. Mnogi OD DOPISNIKA. »POLITIKE« ZA »DELO« VARŠAVA, 12. maja (po telefonu) — Nevarno je biti favorit! To so minulo sredo občutili evropski prvaki nogometaši ZRN. Njihove usode ne bi hoteli doživeti še mi. V Munchnu so bili favoriti Nemci, v Varšavi pa vsi kujejo v zvezde našo reprezentanco. Zelo redko se je zgodilo, da so naši nogometaši v enem tednu dosegli dva pomembna uspeha, prav tako pa se ni skoraj nikoli pripetilo, da bi popolnoma razočarali. Zgodilo se »je, da smo s briljantno igro premagali Francoze s 5:1, teden dni kasneje pa že doživeli s ČSSR v Bratislavi — poraz z 0:3. Zatem smo v Leipzigu premagali NDR z 2:1, kmalu pa s slabim Luksemburgom igrali v Titogradu neodločeno. Jutrišnje srečanje s Poljsko je na vrsti po izrednem uspehu naših v MUnchnu. Premalo poznamo odlike Poljakov, zato smo pred srečanjem še bolj negotovi. Vsekakor pa imajo Poljaki močno moštvo, ki je na OI osvojilo zlato kolajno čeprav sta z najboljšima ekipama nastopili tudi SZ in Madžarska. * Treba je premagati samozadovoljstvo Prepričani smo, da bodo naši nogometaši pokazali pravo športno vrednost in če se bodo tako trudili kot proti ZRN, ne bodo razočarali. Sestava jugoslovanske reprezentance bo ista, kot je bila najavljena: Marič, Stepanovič, Bogiče-vič, Pavlovič, Katalinski, Holcer, Petkovič, Ačimovič (Karasi), Baje* vič, Vladič (Jerkovič), Oblak. Kapetan moštva je Bajevič, ki bo petindvajsetič nastopil za SFRJ. Poljski trener Gorski bo poslal na igrišče naslednje moštvo: To-maszewsky, Simenowsky, Wiczerek, Smikiewicz, Musijaw, Kraška, Dej. na, Kasperczak, Ban as, Lubanski, Gadohu. Začetek tekme bo ob 15. uri, neposredno pa jo bo v barvah prenašala tudi naša TV. RADE STANOJEVIČ II. ZNL ŠIBENIK : RUDAR 2:0 (2:0) SEGESTA : MURA 2:1 (1:0) ISTRA : MERCATOR 1:1 (1:1) SLOBODA : RUDAR (L) 1:1 (0:1) JEDINSTVO : KOZARA 2:1 (2:0) ZAGREB : TREŠNJEVKA 0:0 ŠNL LJUBLJANA : NAFTA 2:2 (1:2) ILIRIJA : KLADIVAR 4:1 (2:0) ZCNL SLOVAN : SAVA 3:0 (2:0) MOTORISTI NAVDU Tretji dan SIPOVJ - 73 LJUBLJANA, 12. maja — Tretji dan so na ŠIPOVJ 73 tekmovali v šahu, odbojki, motoristiki in avtomobilskem ra(lyju. Veliko množico Ljubljančanov, ki se je zbrala pred dvorano Tivoli, so tekmovalci v spretnostni vožnji z motorji navdušili z atraktivnostjo ih veščim obvladanjem vozil. Ivi rti? n DE LG Izdaja In tiska CGP DELO, Ljubljana, Tomšičeva 1__3. Urednik nedeljske izdaje JAKA STULAR — Telefon 23-522 do 23-528. Oglasna služba Ljubljana, Šubičeva 1, telefon 21-896. Oddelek za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje naročnike 23-522, poštni predal 29 — Ekspedit, telefon 321-489 — brzojavni naslov DELO, Ljubljana. Žiro račun pri službi družbenega knjigovodstva Ljubljana 50102-601-20012 — Mesečna naročnina 32 dinarjev, za zasebnike 30 dinarjev — Rokopisov ne vračamo. LJUBLJANA, 11 maja — Vprašanje najnižjih osebnih dohodkov delavcev v rudarstvu in industriji se utegne zaostriti, kajti doslej ni bilo mogoče povsod bistveno izboljšati položaja. V posameznih panogah in podjetjih imajo težave in to predvsem tam, kjer se disciplinirano drže določil samoupravnega sporazuma. Od 150 podjetij jih je nekaj, ki odklanjajo vsako sodelovanje s komisijo za družbeni dogovor o j osebnih dohodkih pri republiškem odboru sindikata za rudarstvo in industrijo. Za ta podjetja so na seji tega odbora zahtevali kazenske ukrepe. Menili so tudi, da naj podjetja preventivno ukrepajo in popravijo najnižje osebne dohodke, če so tako nizki. V dokaj zapletenem položaju so tako dovolj uspešno ukrepala podjetja na obali že doslej. Po podatkih SDK so v rudarstvu in industriji že izginile največje razlike med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki. PETER BOŽIC ODSTOP OBČINSKE TROJICE DRAVOGRAD, 12. maja — Občinska konferenca SZDL Dravograd je na razširjeni seji odločno podprla stališča in sklepe občinskih političnih vodstev o odstopu predsednika občinske skupščine, tajnika in načelnika davčne uprave. Ostro je grajala odbornike občinske skupščine, ki so s svojimi odločitvami onemogočili in preprečili odstope. Vprašali so se, ali lahko odborniki, ki zavestno onemogočajo dosledno izvajanje politike ZK, ki so jo podprla vsa občinska politična vodstva ih občani na sestankih, še naprej uživajo zaupanje občanov. Konferenca je soglasno sklenila, da trije občinski funkcionarji ne morejo več opravljati svojih funkcij. Zahtevala je, da* morajo odborniki za svoje odločitve odgovarjati volilcem. J. LAZNIK oglašujte v dnevniku DELO Rezultati — 2. dan: streljanje — avt. puška: 1. Filipovič (Hrv) 62, 2. Žnidaršič (Slov) 60, 3. Marič (Kos) 57; ekipno: 1. Slovenija 154, 2. Hrvatska 153, 3. Srbija 144; jiu-jitsu — posamezno: 1. Deželak (Slov) 444, 2. Tepav-čevič (Srbija) 443, 3. Gostenčnik (Slov) 414; ekipno: 1. Slovenija 1244, 2. Srbija 1200, 3. Kosovo 1105; odbojka — 6. kolo: Slovenija : Kosovo 2:1, ZSNZ : Srbija 0:2, Makedonija : Črna gora 1:2; TRIM V POSTOJNI 25. t. m. POSTOJNA — Vojaki postojnske garnizije in dijaki SG9 so začeli urejati stezo za trim, ki je speljana na 2.200 m dolgi sprehajalni poti na pobočjih Soviča nad starim delom mesta. Mladi gozdarji, vojaki in gimnazijci bodo na 20 postojankah opravili zemeljska dela, gradivo za naprave bodo dali gozdno gospodarstvo, Javor Pivka in komunalno podjetje, ki bo opravil tudi zazidalna dela. Vsa steza, ki jo poznavalci prištevajo med najlerpše v Sloveniji, ne bo stala več ko dobrih 10.000 dinarjev. Stezo bodo odprli 25. t. Šah — 6. kolo: Hrvatska : JLA 1,5:2,5, Slovenija : Kosovo -4:0, ZSNZ : Srbija 3,5:0,5, Makedonija ; črna gora 2:2; radiotelegrafija — posamezno: 1. Bauk (JLA) 1010, 2. Sostovskl (Mak) 1004, 3. Kamenar (Hrv) 960; ekipno: 1. JLA 2918, 2. Srbija 2737, 3. Hrvatska 2723; kegljanje — posamezno: 1. Zupančič (Slov) 2015, 2. Politeo 1926, 3. Galič (Srb) 1872; ekipno: 1. Slovenija 7424, 2. Hrvatska 7071, 3. ZSNZ 6423; moto-ristsika (neur. rez.) — posamez- 4. MEDNARODNA ŠTUDENTSKA REGATA V MARIBORU MARIBOR — Zastopnik združe. nja visokošolskih zavodov v Mariboru je posredoval podatke o 4. mednarodni študentski regati osmercev, ki jo v počastitev praznika mladosti in 81-letnice predsednika Tita organizirajo pod mostom na Dravi v Mariboru. Sodelovali bodo čolni univerz iz Celovca, Zagreba, Reke, Ljubljane, Trsta in visokošolskih zavodov v Mariboru. Regata bo 25. t. m. ob 16.30. M. K. ŽENSKA PRED VSEMI 7. jugoslovanski rally BEOGRAD, 12 maja — Inž. Dragan Vučkovič in inž. Miri slav Terzič (Akademac, Bgd.) sta zmagovalca 1. dela 7. »YU-rallyja« v nacionalni konkurenci, to je 3. tekmovanju za državno prvenstvo. Proga je bila dolga 1.500 km in je od Poreča do Beograda imela 18 časovnih kontrol in 6 hitrostnih izpitov. Vučkovič in Terzič sta s svojo škodo. 110L zbrala 3.516 točk, druga v skupni oceni sta 2i-vanovič-Tomič (C. zvezda, zastava 101) — 3.679, tretja pa njuna klubska tovariša Matoševid-Vučekovič (VW 1300) — 4.119. Favorita tega tekmovanja Zagrebčana Palikovič in inž. Švar cer (R 12 gordini) sta bila prisiljena odstopiti že med 2. hitrostnim izpitom v Kremni; kaže da je Tara usodna za našega večkratnega prvaka, saj je na istem mestu odstopil na poprejšnji dirki za državno prvenstvo, to je aprilskem rallyju. V skupni oceni za državno prvenstvo vodi 43-letni Vučkovič s skup. no 37. točkami . Najboljši po kategorijah —nad 1300; 1. Vrhovac (Neoplanta N. S. BMW 1602 ) 4.359, 2. Kočič, 3. Oro-vič, od 1.151 do 1300: 1. Matoševič (C. z. VW 1300 ) 4.119, 2. Atanac-kovič, 3. Tatalovič, do 1150: 1. Vučkovič (Ak., škoda 110 L) 3.516 2. Živanovič, 3. Gavrilovič, do 785: 1. Komnenovič (Ak., zastava 750) 4.627, 2. Vukovič, 3. Benedik. Drugi del 7. »YU-raIlyja«, ki velja za EP ,bo dolg 1500 km, imel bo 18 etap in 8 hitrostnih izpitov Po prvem delu vodi presenetljivo šarmantna 26-letna Italijanka Donatela Tominz, tovarniška voznica fiata 124, s 3.176 slabimi točkami pred Madžarom Ferjancem 3.262 in Jelinekom (CSSR) 3.297, peti je naš Vučkovič, deseti pa branilec naslova, Italijan Pinto, ki je imel več okvar in zapetaljajev: »To je najtežji ral-ly v fhojem življenju, toda hitrostni izpiti na tem rallyju so najboljši v Evropi,« je po prvem delu v Beogradu izjavil evropski prvak. , Na drugi del rallyja je štartalo samo 16 posadk (od 72), niki: 1. Hudamol (Slov), 2. Zdra-veski, 3. Stojanovski (oba Mak); ekipno: 1. Makedonija, 2. Slovenija, 3. JLA. J. JANČAR »gg - VELIKA SPRETNOST — Tekmovalci v motoristiki SIPOVJ 73 so navdušili s spretnostjo in atraktivnostjo. Na sliki: tekmovalec Kosova Obradovid pri vožnji med stožci. FOTO: J. ZRNEC PO DOMAČIH KRAJIH PIRAN — ObSZ je priredila tekmovanje z zračno puško. Med ko. lektivi je zmagala igralnica Portorož — 452 krogov (od 600) pred 2. oktobrom (P) — 428 in drugo ekipo 2 oktobra, med šolami pa je bila prva OS Piran — 469. Najboljši pozamezniki so bili Zoran Bur-tina in Dušan Benko — 164 med šolarji in Bojan Praprotnik — 164 med člani kolektivov. M. M. SLOVENJ GRADEC — Na pionir, skem šahovskem prvenstvu je nastopilo približno 70 mladih šahi-stov vseh 4 koroških občin. Pri st. pionirjih je fcmagala • OŠ Mežica, pri ml. pionirjih OS Sl. Gradec, pri st. pionirkah OS Ojstrica iz Dravograda pri ml. pionirkah pa OS Dravograd. Med posamezniki so v posameznih konkurencah zmagali Planinšek (Ravne), Bukovnik (Sl. G.), Osrajnik (Sl. G.) in Podstenšek (Dravograd), J. S. PRVA MESTA OLIMPIJCEM BLED, 12. maja — Prvi dan tekmovanja za veliko nagrado RAŠICE 73 je bilo tekmovanje v spustu na Savi Bohinjki od Soteske do mostu v Bohinjski Beli. Na 6 km dolgi progi Je nastopilo 31 tekmovalcev, neka Jmanj kot so Jih prvotno pričakovali organizatorji Kajak kanu kluba Rašica. Največ je štartalo kajakašev, v kategoriji kanujev enosedov so sodelovali samo Rašičani tekmovalci iz Za* greha pa niso prišli na štart; po pričakovanju je zmagal Hočevar, medtem ko jo med kanuji dvosedi tekmovale samo ljubljanske dvojice. Naj zanimivejši del spusta pri »Skali«, ki je bil hkrati tudi najbolj nevaren, so vsi tekmovalci srečno prevozili, čeprav so bili za vsak primer pripravljeni poklicni gorski reševalci. Jutri bo slalom v Tacnu ob 9 uri REZULTATI: K-l člani: 1. Spa. savski (M. Acev) 22.26,; 2. Ibra-himbegovič (Vrbas) 22.38; 3. Stojanovski (M. Acev) 23.05 ; 4 Kalan (LBD) 23.08; 5. Kodelja (SE) 23.11; C-l: 1. Hočevar 25.24 ; 2. Igličar 25.45 ; 3. štrukelj (vsi RAŠICA) 26.03; C-2: 1. Andrejašič-GuzelJ 24.27; 2. Mally-Svetek 25.00 in 3 Masle-Erjavec (vsi LBD) 25.37. LJUBO STOJANOVIČ REPREZENTANCA DOLOČENA LJUBLJANA — Na strelišču ob Dolenjski cesti je bilo včeraj 4. pregledno tekmovanje slovenskih strelcev z MK pištolo proste izbire in vojaško puško. Najboljši strelci z MK pištolo se bodo danes v Varaždinu pomerili z reprezentanco Hrvatske. To so: Tržan, Gaber, Selan in Planinc rezerva pa je Preš tor. REZULTATI — MK pištola proste Izbire: 1. Teržan 534 krogov, 2 Gaber 522 , 3. Selan 520, 4 Jež (vsi Ol) 518, 5. Prestor (Kr) 518; vojaška puška: 1. Jeglič 505 -krogov, 2. Jež 504, 3. Mikolič 496 , 4. Gaber (vsi Ol) 491 5. Mrkun (Krim) 490. ______________L. MIKOLIČ SPODRSLJAJ DOMAČIH DUNAJ — Na kvalifikacijskem turnirju skupine B evropskega pr. venstva za košarkarje so bili doseženi naslednji rezultati: Dunaj — 4. kolo: Nizozemska — Izrael 71:67, Danska — Škotska 61:60, Francija — Avstrija 57:50; po nepopolnem 4. kolu vodi Izrael s 6 točkami pred Nizozemsko 6, Avstrijo in Francijo po 4, Dansko in NDR po 2 ter Škotsko brez točk; Szombat-hely — 5 kolo: Anglija — Portugalska 93:78, Turčija — ZRN 82:78, Belgija — Finska 103:82; vrstni red: Turčija in Grčija po 10, ZRN 6 Anglija, Belgija. Madžarska po 4, Finska 2 in Portugalska brez točke. SZ KONČALA TURNEJO LEXINGTON — Košarkarska reprezentanca SZ je v zadnji tekmi po ZDA premagala amaterskega prvaka Marathon Oil s 109:87 (51:40). Sovjetski košarkarji so tako dobili tri tekme od sedmih, zdaj pa odhajajo na festival svetovne košarke v Peru. OBČINSKO PRVENSTVO V VELENJU VELENJE — Na prvenstvu osnovnih šol v rokometu so bili do-seženi naslednji izidi — I. skupina: BR Šoštanj : KDK Šoštanj 10:5, KDK Šoštanj : III. OS Velenje 11:7, ni. OS Velenje : BR Šoštanj 7:5; II. skupina: GS Velenje : MPS Veienje 6:3 Šmartno ob Paki . MTS Velenje 7:4, GS Velenje : Šmartno ob Paki 15:3; finale: GS Velenje : III. OS Velenje 10:5, Šmartno ob Paki : BR Šoštanj 11:10; vrstni red: 1. OS Gustav Šilih (V), 2 OS m. Velenje, 3. Šmartno ob Paki; srednje šole — ženske: Gimnazija Velenje : RSC Velenje 7:5, moški: RSC Velenje : Gimnazija Velenje 13;7. L. O. VODIJO TAM, MESTNI VODOVOD IN METALNA MARIBOR — »ončan je prvi del prvenstva mariborskega občinskega namiznoteniškega tekmovanja v moških ligah. Prvo mesto je po pričakovanju v I. ligi osvojila ekipa TAM I Tezno, v II. ligi skupine A ekipa Mestnega vodovoda, v II. ligi skupine B pa Metalna. Ekipa TAM I — Tezno je v postavi Bezjak, Nidorfer, Jamšek, Uran in Zagorac s svojo stalno •formo in odlično igro premagala vse svoje nasprotnike ter tako zasluženo vodi v I. ligi. Na drugem mestu se je z zaostankom 2 točk uvrstila ekipa Livarne I. Sledijo ekipe: Primat, S. C. TAM, TAM II — Tezno itd. V n. ligi A skupine vodi odlič- na ekipa Mestnega vodovoda, za katero igrajo znani mariborski igralci: Švare, Has Stefanič in Stupan. V prvem delu tekmovanja je ta ekipa dobila vsa srečanja in ni dopustila nasprotniku nobenega presenečenja. Pričakovati je, da bo ekipa Mestnega vodovoda v drugem delu tekmovanja s tako igro nadaljevala in se uvrstila v I. ligo. Na drugem mestu Je ekipa Livarne, ki je izgubila srečanje le z vodečim Mestnim vodovodom. V I. ligi B skupine vodi Metalna brez poraza pred veterinarsko postajo. Ruše I itd. D. Z. so to pot prehodili že večkrat, vse več Je Ustih, ki so se odločili, da ne bodo manjkali na prihodnjih pohodih Zato je tudi cilj organi, za tor j a, da na XX. pohodu doseže številko 50.000 povsem realen Samo resničen praznik lahko zagotovi tako pisano množico kot je bila danes v Ljubljani. Ne samo Ljubljančani, tudi iz drugih mest so prišli gostje, da bi slavili. Avtobusi celjske, goriške mariborske, koprske, novomeške in drugih registracij so stali na parkirnih prostorih, ni pa manjkalo tudi delegacij iz drugih republik. Pripadniki JA in milice, taborniki planinci, vsi v svojih uniformah, skupine delavcev v modrih delovnih oblekah, ekipe športnikov v dresih, rezervisti v uniformah. Člani počitniške zveze, sindikalnih organizacij od najmanjših podjetij do skupščine SRS, dijaki, študent, je, zastopniki zveze slepih člani društev Partizan, vsi ti so se pomešali na Trgu revolucije in dajali Ljubljani res praznično obeležje. Cele družine so se z otroci vred napotile po trasi, starostne razlike so presegale tudi 60 let. In ob tem je vsekakor razveseljivo dejstvo, da je bila mladina v večini. Najbolj množična je bila spet »brigada« centra strokovnih šol, ki pa vendar šteje že skoraj v srednji rod. Najbolj glasni pa so bili seveda najmlajši. In tl zagotavljajo, da tradicija nikdar ne bo zbledela, nasprotno, vedno na novo Jo bodo oživljali in negovali. 2e malo pred 9 uro zjutraj ko je bil trg še skoraj prazen, je na cilj pritekla .peterica fantičev, oblečenih v enake rumene drese. Eden z okrvavljenim kolenom, vsi malce upehani in utrujeni. Demi Pevec, Igor Kralj, Sandi Derenčini, Matjaž Erjavec in Marjan Brodar, vsi učenci 6. razreda osnovne šole Franceta Rozmana — Staneta iz Smartna, se niso mogli zadovoljiti s pohodom na 5000 m. Zanje je bilo feo premalo zato so štartali na tistem »za odrasle«, na pohodu na 10.000. Pa niso hodili. Tekli so fantiči po poteh spominov. »Ni bolo težko. Teh 10 kilometrov. td ni nič. Se bomo prišli. Vedno bomo štartali na »pravem« pohodu,« so zatrjevali na cilju. In dokler je v Ljubljani, Sloveniji, Jugoslaviji in povsod po svetu dovolj takšnih Demirjev, Igorjev, Sandijev Matjažev in Marjanov, dotlej ni strahu, da bi človeštvo pozabilo na strahote, ki Jih je preživljalo in jih ponekod še mora. Simbol svobode mora enkrat zasvetiti vsem .tako kot je pred 28 leti naši Ljubljani. S. TRBOVG * t KOŠARKA — N;i tradicionalnem mednarodnem turnirju Industromontaže y Zagrebu so zmagali domačini, ki so v finalu premagali beograjskega Partizana z 88:77 (50:32), v tekmi za tretje mesto pa je reprezentanca Kube premagala Lokomotivo s 77:75 ( 41:38). VATERPOLO — V 2. kolu mednarodnega mladinskega turnirja za pokal Solaris je Romunija premagala Španijo s 5:3, Jugoslavija pa je izgubila s Madžarsko z 2:3. KOŠARKA — Na mednarodnem turnirju v Sofiji je moskovski CSKA premagal C. zvezdo z 61:50 (32:25), domači CSKA pa mestnega tekmeca, ekipo Levski-Spartak, s 73:66 (39:34). TENIS — Finalista svetovnega prvenstva profesionalcev v Dallasu sta postala Američana Ashe in Smith. Prvi * je v polfinalu premagal Roseivalla (Avstralija) s 6:4, 6:2, 5:7, 1:6, 6:2, drugi pa je dobil proti Avstralcu Laverju s 4:6, 6:4, 7:6, 7:5. TENIS — Po prvem dnevu dvoboja za Davisov pokal med Mehiko in ZDA je v Ciudad Mexicu rezultat 1:1. Domačin Ramirez je nepričakovano premagal Američana Gormana v treh nizih, Salomon pa je premagal mehiškega šampiona Loya Maya pravtako brez izgubljenega niza. TENIS — Rezultata polfinalov na odprtem prvenstvu Anglije na peščenih igriščih v Bournemouthu — Nastase (Rom) : Phii-lips-Moore (Avs) 6:3, 6:0, Panatta (Ita) : Čase (Avs) 6:2, 6:4. TENIS — V prvi partiji dvoboja I. slovenske lige je v Ljubljani slovenski prvak Košak premagal Igorja Škulja (Olimpija) s 6:1, 6:2. KEGLJANJE — V Dobo-ju se je začelo 22. ekipno državno prvenstvo za moške ekipe, tekmovanje pa bo še v Zenici. Na prvenstvu sodeluje 24 ekip. SINDIKALNE IGRE — Na pobudo zavarovalnice Sava, poslovne enote v Celju, je bilo prijateljsko srečanje delovnih ljudi iz slovenjgraške občine in delavcev celjske Save. Nastopilo je 40 tekmovalcev, ki so se pomerili v šahu, kegljanju, streljanju in malem nogometu. Izidi — šah: SI. Gradec : Sava 16,5: 15,5. streljanje z zračno puško: Sl. Gradec : Sava 877:625, nogomet: Sava : Sl. Gradec 3:2 (2:1) in kegljanje : Sl. Gradec : Sava 1629:1479. T. V.