Bi lahko eksplodiralo še kje drugje? Št. 6 / Leto 72 / Celje, 9. februar 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl LesjakINTERVJU AKTUALNO NAŠA TEMA ZDRAVJE KULINARIKACELJE ŠPORTGOSPODARSTVO AKTUALNOstr. 26-27Preverite prosta delovna mesta!ZAPOSLOVANJE IN KARIERA str. 17 str. 2-3Marko Repnik o kulturi Brez kulture nas ni Kultura ima veliko obrazov, pleše v različnih ritmih, se oblači v različne barve in njen odmev najde vedno nove besede. Njeno bistvo je nit, ki nas nevidno povezuje. Kultura je oblikovala naš narod in zaradi nje bomo ostali ljudje. Zato ji vedno znova s ponosom nastavljamo zrcalo. Pa naj bo kultura majhnih ali velikih, profesionalnih ali ljubiteljskih.Izjemno leto za zdravilišča Celjske zvezde spet žarijo Dolgotrajne priprave na gradnjo svetišča Samskost – usoda, smola ali izbira? »Pivovarji« slavili na krilih brona S strokovnjakinjo o razstrupljanju Nutellamisu Foto: SHERPA Št. 7 / Leto 71 / Celje, 18. februar 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak GOSPODARSTVO KULTURA POTOPISŠPORT AKTUALNO KRONIKA str. 32AKCIJA str. 36-37 AKCIJAINTERVJU NAŠA TEMA (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celjestr. 16 str. 12-13 Miran Gracer: Celjan z dvojno veliko začetnicoVizionarstvo ali nasedle naložbeNa Poljskem šokirali tudi celjski rokometaši str. 26-27 Optimizem med čebelarji Slovenci radi posegamo po medu in medenih izdelkih. Medena afera, ki je po novem letu razburkala domačo javnost, se je polegla in za zdaj večjih posledic ni pustila. Tako so ta teden ugotavljali čebelarji v naši regiji. Foto: arhiv NT (SHERPA)str. 7Smeli načrti za razvoj regije V Celju odslej Obi RADEČE Pripravljajo nove turistične projekte Parkiranje, ki lahko vodi v katastrofo Premiera predstave Varovano območje Blišč in beda Dubaja str. 3 str. 4 str. 8 str. 10-1 1 str. 14 str. 34-35str. 36-37 str. 6, 10 -1 1str. 5 str. 6 str. 7 str. 12-13 str. 18 str. 34 str. 35 2 Št. 6, 9. februar 2017 AKTUALNO Natančno tu je pri- šlo do uhajanja plina. (foto: Ener- getika Celje)Bi lahko eksplodiralo še kje drugje? Poiskali smo odgo- vore na vprašanja v zvezi z eksplozi- jo plina na Mari- borski cesti Kriminalisti nadaljujejo preiskavo vzroka eksplozije zemeljskega plina v podze- mnih jaških na Mariborski cesti v Celju pretekli teden. Kot je znano, je silovita ek- splozija dvignila pokrove več jaškov in poškodovala tudi stavbo avtohiše, ki je v neposredni bližini, ter eno osebo. Glede na ugotovitve vzdrževalcev, torej Energe- tike, naj bi plin uhajal v so-sednje inštalacijske jaške iz netesnega tako imenovane- ga prirobničnega spoja pod-zemnega ventila in plinovo-da pri stavbi na Mariborski cesti 119. Toda natančen ra- zlog za »netesnost« spoja bo v preiskavi verjetno nemo- goče določiti. Tako pravijo v Energetiki. Naj spomnimo, da je bilo pretekli teden na Maribor-ski cesti in v okoliških uli- cah obsedeno stanje. Zaradi prometnega zamaška, ki je nastal, ker so policisti zaradi varnosti za ves promet zaprli Mariborsko cesto, in sicer že od Ulice frankolovskih žrtev in vse do Citycentra. Zaprti so bili tudi Cesta v Trnovlje in Podjavorškova ulica ter bencinski servis v neposredni bližini. Ves čas posredovanja gasilcev, ki so merili vsebnost plina, je obstajala nevarnost dodatnih eksplozij, na kar je opozarjala tudi policija, saj se je veliko ljudi zaradi ra- dovednosti poskušalo kraju približati. Nizke ali visoke vsebnosti plina? Dežurnega delavca Ener- getike so o tem obvestili ne- kaj minut po 18. uri. Nato so vzdrževalci spraznili plino- vod in izvedli vpih dušika, ki je v takšnem primeru najve-V Ener-getiki Celje so po izbruhu plina ta-koj prekinili dobavo plina, tako da je bilo do petka brez njega še šest poslovnih stavb, dobava do gospodinjskih odjemalcev pa ni bila mo-tena, prav tako ni bilo moteno daljinsko ogrevanje. Morda je sreča v nesreči, da na tem odseku plinovoda ni gospodinjskega odjema. V ponedeljek zjutraj so ponovno distribucijo vzpostavili za štiri odjemalce kompleksa nekdanje tovarne Žična ob Trnoveljski cesti. Dva odjemalca ob Ma- riborski cesti sta dobavo plina dobila v torek dopoldne. Mariborska cesta v Celju Do uhajanja plina je prišlo pri spoju podzemnega ventila in plinovoda približno meter pod površjem.UVODNIK TATJANA CVIRN Misel tedna »Človek mora biti najprej in predvsem človek, potem lahko vsa umetnost izhaja iz tega.« (Neznan avtor)Zadnje dni sem zelo kulturna. Ne samo da nisem nikogar ozmerjala, če si tega ni zaslužil, ampak sem se zaradi kulturnega praznika udeleži-la ene od prireditev in šla na izlet po Prešernovih poteh od Vrbe do Kranja in Ljubljane. Ne boste verjeli, za cel avtobus nas je bilo tovrstnih »čuda- kov«. A ne takšnih, ki bi znali vse Prešernove pesmi na pamet, ampak čisto običajnih smrtnikov, morda za kanček bolj literarno navdušenih in radovednih. V ponedeljek sem za ogled izbrala žalsko proslavo, saj mora včasih človek pogledati tudi čez plot svoje občine. Prijetno, nič resnobno in zadrgnjeno vzdušje je uvedla vodi- teljica Lidija Koceli, nato ga je pesniško obarval slavnostni govornik Marko Repnik, ki je v rimah povedal celoten govor, česar običajno na takšnih dogodkih ne doživimo. Dodatno je dogajanje sprostila glavna nagrajenka Zdenka Markovič, ki je sicer doma pripravila zahvalni govor, a potem na odru zaradi obilice čustev ni šlo povsem gladko. To ni nikogar motilo, saj je gospa z desetletji vodenja različnih pevskih zborov v občini dokazala, da morda ni govornica, je pa zagotovo zagnana kulturnica. Za piko na i so člani zasedbe Jararaja v obliki »odštekane« zabavne mešanice pripovedi, pesmi, rapa in videa predstavili serijo znanih Slovencev, ki so od Trubarja naprej postavljali in krepili temelje slovenske kulture na različnih področjih. Torej je lahko spoznavanje temeljev naše kulture in zgo- dovine tudi zabavno, drugačno od tistega, kar običajno pričakujemo, takšno, kakršnega bi z veseljem sprejeli tudi mladi, ki jim je veliko stvari »brezveznih«. Resda si je težko predstavljati, da bi učiteljice »odrapale« kakšno poglavje iz zgodovine ali književnosti, a vendar je iskanje novih prije-mov in pripomočkov v teh časih nujno, sicer bodo nekatere vsebine in ponudbe omejene na vedno ožji krog ljudi. V srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije so se loti- li uvajanja tehnologije, ki bo dijakom omogo- čala učenje s pomočjo navidezne resničnosti in praktično spozna- vanje novosti, kar jim bo koristilo kasneje v življenju. A četudi si danes brez pametnih telefonov in računalnikov ne znamo predstavljati vsakdanjika, težko pritrdimo predsedniku države, ki je ob obisku v šoli menil, da bi lahko učenci namesto zvezkov uporabljali zgolj ta- blice. Morda kasneje, zagotovo pa ne najmlajši, ki morajo spretnost pisanja z roko šele razviti. Če vemo, da je ta pove- zana z razvojem možganov in s sposobnostjo razmišljanja, bi tovrstne »tablične« zamisli veljalo temeljito pretehtati. Če seveda želimo generacije, ki bodo znale razmišljati s svojo glavo in ki bodo imele dovolj srčne kulture, da bodo ustvarjale okolje, prijazno za vse. Ali če povzamem eno od misli dr. Tončka Kregarja, slavnostnega govornika na celj-ski proslavi: »Kaj nam bodo predstave, muzeji in razstave, če ne bomo ohranili osnovne kulture do soljudi, narave in družbe nasploh?«Kulturno Spoznavanje kulture in zgodovine je lahko tudi zabavno. 3 Št. 6, 9. februar 2017 AKTUALNO Bi lahko eksplodiralo še kje drugje? čje zagotovilo, da ne pride do tvorbe eksplozivne mešanice z zemeljskim plinom. »Ob 22. uri smo odpravili možnost dodatnega uhajanja plina iz tega dela plinovoda. Ponovi- tvena nevarnost je bila tako izključena,« je pojasnil Pri- mož Posinek, tehnični vodja sektorja za plinovod v Ener- getiki Celje. Po besedah direktorja Po- klicne gasilske enote Celje Janka Požežnika so gasilci pri merjenju po eksploziji zaznali zelo visoke vsebnosti plina. Lahko bi se zgodila ka- tastrofa. »Gre za glavne vode in ko začnejo spuščati plin, lahko nastane tudi eksplozi- ja, ki poruši stolpnico,« doda- ja Požežnik in pravi, da so na srečo vsi pravočasno odzvali. Toda Primož Posinek iz celjske Energetike omenja, da so meritve in tlačni preiz- kus plinovoda pokazali zelo majhno uhajanje plina na navedeni lokaciji. Zaskrblju- joče je predvsem to, da naj bi plin uhajal več dni. »Časovno je nastanek netesnosti ne- mogoče opredeliti. Spomladi 2016, ko je bila ta trasa pli-novoda zadnjič pregledana, netesnost ni bila zaznana. Zemeljski plin, ki je lažji od zraka in skladno s predpisi odoriran oziroma usmrajen, izhaja v atmosfero na mestu netesnosti ali v njeni bližini in ga je možno zaznati tudi brez namenskega detektorja. V tem primeru domnevamo, da je plin zaradi dlje časa tra- jajočih nizkih temperatur in zmrznjene površine uhajal v bližnje inštalacije in jaške, ki niso prezračevani,« dodaja Posinek. Kriminalistična preiskava takšnega dogodka ni lahka. Po naših neuradnih podatkih zaenkrat policisti niso ugoto- vili kakršnekoli odgovornosti, a kot smo že zapisali, preiska- va še ni končana. Kaj je z vzdrževanjem? Po dogodku je marsikdo podvomil v ustreznost plin- skih podzemnih cevi, ki naj bi bile v celjskem omrežju stare tudi več kot trideset let, in v njihovo ustrezno vzdrževanje. A v Energetiki očitke zavrača- jo in pravijo, da sistemski nad- zor distribucijskega omrežja izvajajo kot stalno nalogo. Zato smo v Energetiko poslali vprašanje, na kakšen način izvajajo vzdrževanje. »Poleg meritev morebitne prisotnosti metana nad tra- so plinovodov in v bližnjih inštalacijskih jaških (z upo- rabo certifi cirane opreme za detekcijo) zaposleni v Ener- getiki nadzorujemo tudi de- lovanje podzemnih ventilov, cestne pokrove, označbe plinovodov in drugo. Ob tem je zadnja leta v nadzoru tudi mobilna detekcija z uporabo namenskega vozila z vgraje- nimi detektorji metana. To izvede zunanji pooblaščen iz- vajalec. Letno na ta način od- krijemo dve do tri netesnosti na omrežju. Celotna dolžina omrežja zemeljskega plina in hišnih priključkov pa znaša približno 241 kilometrov), pri čemer napake sproti tudi odpravljamo,« odgovarja Po- sinek. Plinske cevi, tako kot vodovodne, kanalizacijske in druge, so vgrajene pod zemljo, zato je vzdrževanje tovrstne infrastrukture speci- fi čno, še omenja. Glede očitkov o starosti cevi in dvomov v njihovo ustreznost zaradi razjede časa sogovornik navaja: »V sodelovanju z Mestno občino Celje zamenjujemo obstoječe plinovode z novimi ob hkra- tnih gradbenih posegih, ko obnovimo celotno podzemno komunalno infrastrukturo. V zadnjih treh letih je bilo na ta način obnovljeno celotno plinsko omrežje v starem mestnem jedru in Trubarjevi ulici. Poteka pa tudi obnova na Muzejskem trgu. 80 do 85 odstotkov plinovodnega omrežja je bilo zgrajenega po letu 1990 in tako so že vgraje- ni polietilenski plinovodi, ki imajo bistveno daljšo dobo trajanja in manjšo možnost za okvare.« Življenjska doba plinskih cevi, ki so zgrajene v skladu s pravili stroke, je zelo dolga: pri poljedelskih ceveh je to 50 let, pri jeklenih pa ni omejitve. »V preteklosti ugoto- vljena puščanja so bila v glav-nem na spojnih elementih, se pravi na različnih ventilih ali podobni infrastrukturi, ki je vgrajena pod zemljo v plino-vode,« še dodaja Posinek. SIMONA ŠOLINIČ, ROBERT GORJANC Foto: SHERPAZanimalo nas je tudi, ali obstaja ponovitvena nevarnost v ka- terem drugem delu Celja iz podobnih razlogov? »Odgovora na to vprašanje ne ve niti ›šlogarca‹, če se malce pošalim. Z rednim vzdrževanjem in s sistemskim nadzorom omrežja v čim večji meri izključujemo možnost uhajanja plina oziroma jo pravočasno odkrivamo. Dejstvo je, da absolutno tesnega sistema na tem svetu ni. Lahko prihaja do raznih poškodb, delovanja tretjih oseb …, ampak dosedanja praksa oskrbe z zemeljskim plinom nam daje občutek, da je distribucija varna. Takšen dogodek se je nazadnje zgodil pred dvajsetimi leti,« odgovarja Primož Posinek.Vsako leto se v Celju zgodita približno dve poškodbi plinovoda. Predvsem za-radi gradbenih posegov. »V primeru, da investitor pred takšnim posegom zapro- si za ustrezno soglasje, Energetika Celje predpiše, pod kakšnimi pogoji je tovr-sten poseg v varovalnem pasu plinovo-da možen in dovoljen. Večina poškodb plinovodov, ki jih storijo tretje osebe se žal zgodi brez predhodno pridobljenega soglasja. Običajno so to gradbeni posegi zaradi prekopov ali podvrtavanja ce-stišč,« navajajo v Energetiki. Zaradi silovite eksplozije je bil poškodovana tudi stavba bližnje avtohiše.Tri leta po katastrofi Letošnji polarni mraz v gozdovih podlubnikov ni uničil V zadnjih dneh je minilo tri leta od katastrofalnega žleda, ki je povzročil veliko škode predvsem v gozdovih. Veliko škode je nastalo na drevju, razmnožili so se pod- lubniki, zaradi povečanega števila prevozov so bile močno poškodovane tudi gozdne ceste. Na našem območju so bili najbolj prizadeti gozdovi na področju območne enote zavoda za gozdove v Nazarjah, ki ima na skrbi Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino. Na nazarskem območju je bila opravljena nujna sanacija že predlani in lani. V najbolj nedostopnih predelih poškodo- vano drevje v gozdovih sicer še ostaja. Nekaj poškodovanega drevja je ostalo tudi v gozdovih lastnikov, ki jim ta njihova lastnina manj pomeni oziroma so onemogli. Ostaja bolj drev- je listavcev, drevje iglavcev je bilo v glavnem pospravljeno že prvi dve leti po ujmi. To je bilo leta 2014 in še leta 2015. Po žledu so se pojavile podobne težave – v manjšem obsegu – tudi na območju celjske območne enote zavoda za gozdove. Ta ima na skrbi gozdove med Pohorjem, So-tlo in Savo. V teh krajih je žled najbolj prizadel območje Spodnje Savinjske doline. Posledice žledoloma so sanirane, nekaj je treba postoriti še tam, kjer do naravne obnove ni prišlo. Večina gozdov je bilo obnovljenih po naravni poti, nekaj drevja je bilo posajenega. Podlubniki grozijo Zaradi povečanega odvoza lesa iz poškodovanih gozdov so bile zelo poškodovane ceste. Tudi te so v glavnem popra- vljene. Ostala pa je huda nevarnost širjenja podlubnikov, smrekovih lubadarjev. Na gozdnogospodarskem območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline se je ta predlani in lani razbohotil kot še nikoli prej. Območna enota Nazarje je v sodelovanju z lastniki gozdov in izvajalci takoj ukrepala ter dosegla, da je bil obseg lani že manjši kot leto prej. »Oce- njujemo, da je gradacija v počasnem, vendar zanesljivem upadanju,« je povedal Marijan Denša iz nazarske območne enote zavoda za gozdove. Za letos pričakuje v gozdovih precej zmanjšan obseg poseka zaradi smrekovega lubadarja. In kako so vplivale na podlubnike zadnje rekordno nizke temperature zraka? »Te so vplivale na razvoj lubadarja neu- godno, vendar ne v tolikšni meri, kot ocenjujejo večina jav-nosti ter nekateri lastniki gozdov,« je odgovoril Denša. »Za- lega lubadarja namreč prenese izredno nizke temperature. Pred njimi je imela v jesensko-zimskem času dovolj časa, da se je razvila,« je še opozoril. Glavne sovražnice podlubnikov tako ostajajo motorna žaga, pravočasna sanacija vseh pozimi odkritih ostankov lanskih žarišč in pravočasna odstranitev napadenega lesa iz gozda. »Največja globa za lastnike goz-dov je, da izgubijo pri vrednosti lesa,« je povedal Denša iz Nazarij. Nevestne lastnike sicer oglobi gozdarska inšpekcija. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT V slovenskih gozdovih živi 88 vrst podlubnikov. Ti na- padajo predvsem drevesa, ki so prizadeta zaradi poškodb ali suše. Gre za majhne hrošče, ki pod lubjem izdolbejo rove. Te škodljivce delimo na lubadarje, ličarje in lesarje. Med podlubniki največ škode povzročajo lubadarji, še posebej osmerozobi smrekov lubadar. Zavod za gozdove Slovenije lastnikom priporoča, naj pozimi svoje gozdove pregledajo vsaj enkrat, v najboljšem primeru februarja. Spomladi in poleti morajo biti pregledani vsak mesec. Od žleda so minila tri leta. Podlubniki gozdove še vedno ogrožajo. 4 Št. 6, 9. februar 2017 GOSPODARSTVO Enes Draganović, direktor podjetja Transporti Draga - nović, je potrdil, da bo še v tem letu začel uresničevati dolgoletno idejo o ureditvi sodobnega centra in posta- jališča za voznike tovornih vozil. Ambiciozen projekt bi lahko v naslednjem letu v Spodnjo Savinjsko dolino prinesel do petdeset novih delovnih mest. O ureditvi sodobnega cen- tra za avtoprevoznike na ob- močju industrijsko-poslovne cone Arnovski gozd se govori že leta, a kot kaže bodo bese-de v tem letu vendarle meso postale. Lani je podjetnik Enes Draganović odkupil V Žalcu sodoben center za tovornjakarjeV Žalcu so novega investitorja zelo veseli. »Čas je že, da bomo ta čudovita zazidljiva zemljišča končno pozidali in jim dali novo uporabno vrednost,« je pred dnevi dejal žalski župan Janko Kos. V Arnovskem gozdu varovana parkirišča, postajališče in restavracijaKako dolgo bodo na Polzeli še delali nogavice? Do konca meseca čas za pripravo ponudbe za prodajo Celjsko okrožno sodišče je konec januarja sprejelo sklep, s katerim je dovolilo nadaljevanje proizvodnje v polzelski tovarni nogavic, in sicer v manjšem obsegu kot pred stečajem. Po navedbah sodišča je iz elaborata, ki ga je predložil stečajni upravitelj družbe Zlatko Hohnjec, razvidno, da na slovenskem trgu obstaja povpraševanje po polzelskih nogavicah. Povpraševanje po izdelkih Polzele obstaja tudi na trgih nek - danje Jugoslavije, lastna maloprodajna mreža posluje dobro in delo lahko nadaljuje, če bo kolekcijo zimskih nogavic v nasle-dnjih tednih uspešno nadomestila z novo kolekcijo pomlad/poletje. Kot je razvidno iz zapisanega v sklepu sodišča, je nova kolekcija že pripravljena in predstavljena trgu. Po oceni sodišča bi ustavitev nadaljevanja proizvodnje, maloprodaje in velepro-daje pomenila odstopanje od temeljnega načela zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov. Z nadaljevanjem po-slovanja se po mnenju sodišča povečuje tudi možnost prodaje Polzele kot poslovne celote. Po navedbah stečajnega upravitelja je ta na trgu zaznal tovrstno zanimanje. Hohnjec v pripravlje-nem elaboratu predvideva, da bi družba z nadaljevanjem proi-zvodnje in s prodajo nove zaloge lahko dosegala donos v višini malo manj kot 43 tisoč evrov. Prihodki podjetja so se v 12 letih, od leta 2004 do 2016, s skoraj 18,5 milijona evrov zmanjšali na 4,5 milijona evrov. V zadnjem letu poslovanja je bil večji del prihod-kov ustvarjen s prodajo nogavic znamke Polzela v lastni maloprodajni mreži, pri veletrgovcih in na trgih nekda- nje Jugoslavije. Lastna znamka je pomenila 70 odstotkov letnega prometa podjetja, v zadnjih dveh mesecih pa je podjetje z njo ustvarilo že več kot 80 odstotkov prometa. Stečajni upravitelj, ki ima do konca meseca čas za pripra - vo predloga prodaje, odločitve sodišča in nadaljnjih korakov podrobneje še ne komentira. Z ekipo pa že pripravlja vse za ponoven zagon proizvodnje. Pri podaji predloga o nadaljevanju proizvodnje je Hohnjeca skrbelo predvsem, ali bo imel dovolj denarja za financiranje proizvodnje. Napovedal je tudi njeno ustavitev, če bo družba ustvarjala izgubo. Zaskrbljen je bil tudi zaradi kadra, saj se je nekaj delavcev Polzele že prezaposlilo. Kot je povedal, za zdaj vseh vprašanj glede kadrov še niso povsem rešili, a bodo to sto - rili v prihodnjih dneh. Delavci na delo ne bodo prišli vsi hkrati. Je pa večina v Polzeli že delala. Hohnjec namerava v proizvo-dnji zaposliti približno 50 nekdanjih delavcev Polzele, skupaj s prodajalkami v trgovinah naj bi zaposlitev dobilo 90 ljudi. LEA KOMERIČKI, foto: arhiv NT (SHERPA)Podeljeni certifikati Programa odgovornega ravnanja Med 18 slovenskimi podjetji tudi Cinkarna Celje Združenje kemijske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije je 18 slovenskim podjetjem, ki so izpolnjevala pogoje, podelilo certifikat Programa odgovornega ravnanja in s tem pravico do uporabe logotipa POR v letošnjem letu. V programu sodelujejo podjetja kemijske panoge, ki se prostovoljno zavežejo k zagotavljanju neprestanih izboljšav na področju varstva okolja, varovanja zdravja in varnosti pri delu, enako se zavzemajo tudi za odkrit odnos do javnosti. Zdaj je v podjetjih, imetnikih certifikata POR, zaposlena približno polovica vseh zaposlenih v kemijski industriji v Sloveniji. V Sloveniji certifikat podeljujejo od leta 1998, po- deljuje ga Združenje kemijske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Pobuda sicer deluje v več kot 60 državah. Pri programu že od začetka sodeluje tudi Cinkarna Celje, ki je tudi tokrat med 18 dobitniki certifikata. »Odgovorno ravnanje z okoljem in aktivnosti na tem področju so tesno povezani z našimi strateškimi cilji, s katerimi izkazujemo svoj odnos do okolja, zdravja in družbe. Naši cilji so stalno izboljševanje dosežkov na omenjenih področjih in s tem obvladovanje ter zmanjševanje vplivov naše dejavnosti na ožjo in širšo okolico, izboljševanje kakovost naših izdelkov in storitev ter pogojev za zaposlene,« so ponovno pridobljen certifikat komentirali v celjskem podjetju. LK Kdaj bo stečajni upravitelj ponovno zagnal stroje, še ni povsem jasno. Še pomembnejše je vprašanje, kako dolgo bodo stroji lahko delovali. del zemljišč in se s sodelav - ci lotil priprave obsežnega projekta, ki zajema varovana parkirišča za tovorna vozila, servisne delavnice, postaja - lišče z umivalnicami in re- stavracijo. »Gre za sodoben center, namenjen voznikom tovornih vozil, kjer dobijo vse na enem mestu,« je pojasnil Draganović, čigar podjetje trenutno deluje na območju tako imenovane industrijske cone ob železnici. Ali bo pod- jetnik celotno dejavnost pre- selil na novo lokacijo ali bo to zgolj širitev, se še ni povsem odločil. »Trenutno s sodelav - ci pripravljamo projektno dokumentacijo. Projekt se skoraj vsak dan še nekoliko spremeni. Gre namreč za fi-nančno zelo veliko naložbo, zato mora biti skrbno načrto - vana,« je še pojasnil in dodal, da bodo najprej uredili cestno infrastrukturo, dovozne in izvozne ceste. O številkah direktor ne želi govoriti, ne o teh, koliko je plačal za zemlji- šča, ne o teh, koliko bo stala celotna naložba. Bo pa pod- jetje moralo za uresničitev projekta najverjetneje najeti tudi bančna posojila. Čeprav je žalski župan Jan - ko Kos pred dnevi še omenjal tudi možnost gradnje mote - la, je Draganović to možnost zavrnil. Parkirišče za vozače bo ostalo V Draganovićevi lasti je tudi priljubljeno parkirišče, kjer dnevni delovni migranti puščajo svoje jeklene konjič- ke, ko se v želji po zniževanju stroškov pri vožnji na delo združujejo. Da je parkirišče med ljudmi izjemno prilju - bljeno in nenazadnje zanje tudi pomembno, se zaveda tudi nov lastnik. Ta pravi, da se z občino že pogaja in dogovarja o možnostih, da bi bil ljudem ta prostor na voljo tudi v prihodnje. Dnevno je na tem neuradnem neure- jenem in nevarovanem par - kirišču parkiranih približno 130 vozil. LK, foto: SHERPAZgodba podjetja Transporti Draganović se je začela leta 1991 v manjši obrtni delavni-ci. Danes podjetje razpolaga s sodobnimi pisarniškimi prostori, 3.500 kvadratnih metrov veliko delavnico in 120 parkirišči za tovorna vozila. V lasti ima tudi pralnico tovornih vozil, opremljeno po najsodobnej- ših standardih. Njegov vozni park obsega skupno 70 vozil, hkrati se ukvarja še s servisiranjem vseh vrst tovornih vozil. Smo hitro rastoče podjetje z najsodobnejšo tehnologijo, pripravljeni na inovacije in usmerjeni h kakovosti. V podjetju iščemo nove sodelavce za delo v proizvodnji m/ž, zato vas vabimo, da postanete del našega kolektiva. Prošnjo z življenjepisom pošljite na e-naslov: info@podkriznik.si ali po pošti: Podkrižnik d.o.o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. 5 Št. 6, 9. februar 2017 GOSPODARSTVO  PODALJŠANO JAMSTVO DO 5 LET, brez omejitve kilometrov  PODALJŠAN SERVISNI INTERVAL do največ 40.000 km oz. na 2 leti  POSEBNA INVESTICIJSKA OLAJŠAVA v višini 40% nabavne cene vozila Po podatkih, ki jih je zbrala Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ), ki ima sedež v Celju, je bilo preteklo leto za njene člani- ce (največ jih je s Celjskega) izjemno uspešno. Nekatera zdravilišča so zabeležila celo rekordne rezultate. Prvič do- slej je slovenska zdravilišča obiskalo več kot 700 tisoč gostov. »Zelo dobri rezultati so bili doseženi predvsem v jesen- sko-zimskem času, ko smo v slovenskih naravnih zdravili- Izjemno leto za zdravilišča, celo rekordno Spodbudna tudi pričakovanja za letos, obet novih investicij razmerje med domačimi in tu- jimi gosti, ki je še vedno za 5 do 6 odstotkov v korist domačih gostov,« so še povedali v SSNZ. Med tujimi prevladujejo go- stje iz Avstrije in Italije. Njihov delež znaša kar 23,5 odstotka vseh prihodov, sledijo gostje s Hrvaške, iz Nemčije, Srbije, z Nizozemske, iz Rusije, Izrae-la in s Češke. Pri gostih iz teh držav so bile, razen pri Rusih in Nizozemcih, zabeležene zelo dobre stopnje rasti tudi pri prenočitvah. »Opazen je trend pri gostih iz Rusije, zara-di katerih so v zdraviliščih za-beležili skupno za 2 odstotka manj prihodov in prenočitev, vendar so v jesenskih mesecih prav ti gostje že dosegali rasti v primerjavi z lansko jesenjo. Vse to so dobre napovedi, da se bo število ruskih gostov po strmem padcu v zadnjih dveh letih v prihodnjem obdobju ponovno začelo vzpenjati,« se nadejajo v skupnosti. Uspešne kazalce minulega leta bodo seveda morali po- trditi še fi nančni rezultati, ki jih je mogoče pričakovati ob koncu marca in so, kot pou- darjajo v SSNZ, glavno merilo uspešnega poslovanja.Kako so se »odrezala« zdravilišča na Celjskem? V Thermani Laško so lani ustvarili 171 tisoč nočitev, nji- hove bazene je poleg hotel- skih gostov obiskalo več kot 206 tisoč dnevnih kopalcev, v savnah so zabeležili 40 tisoč in pri wellness storitvah več kot 25 tisoč gostov, kar je več kot leto prej. Največja investi- cija Thermane v tem letu bo prenova drugega nadstropja hotela Zdravilišče Laško. V Termah Olimia, ki so v mi- nulem letu praznovale polsto- letnico delovanja, so ustvarili 19 milijonov evrov prihodkov, kar je za skoraj 9 odstotkov več kot v letu 2015. Največji delež prihodkov predstavljajo nočitve gostov, ki jih je bilo za 325 tisoč, kar je za 5,4 odstot- ka več kot leto prej. V struk- turi gostov še vedno beležijo večji delež domačih gostov. V družbi letos načrtujejo tri večje investicije, dograditev in prenovo Wellness centra Termalija, popolno prenovo gostišča Lipa in postavitev prestižnega glampinga v ne- posredni bližini Aqualune v Kampu Natura. V Termah Zreče so lani ustvarili več kot 108 tisoč no-čitev, kar je za 2 odstotka več kot v enakem obdobju lani, pri čemer so na tujih trgih za- beležili kar 11-odstotno rast. V prihodnjih tednih bodo v termah končani obnova te-rapevtskega bazena in dela zdravstva. ROBERT GORJANC Foto: SHERPAV Thermani Laško se je lani v primerjavi z letom prej povečalo število gostov in prenočitev.Objavljen razpis za inovacije Gospodarska zbornica Slovenije in Regionalna gospodarska zbornica Celje tudi v tem letu pe- ljeta projekt podelitve pri- znanj in diplom inovaci- jam v regiji. Cilj projekta je uveljavljanje inovacij- ske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja go- spodarstva in pospeševa-nja podjetništva. V ta namen je zbornica že objavila razpis za zbira- nje prijav za podelitev pri- znanj inovacijam v celjski regiji za leto 2017. Prijave lahko inovatorji pošljejo najkasneje do 3. aprila. Na razpis se lahko prijavijo vse gospodarske družbe, podje- tja, samostojni podjetniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske obli- ke z območja Regionalne gospodarske zbornice Ce- lje. Predlagatelji lahko v letu 2017 prijavijo inovacijo, ki je bila na trg prvič vpeljana oziroma je bila uporabljena v proizvodnem/poslovnem procesu od 1. januarja 2015 do 31. marca 2017. LKščih zabeležili nadpovprečen obisk tujih gostov in indekse rasti, kot jih do zdaj še nismo,« so sporočili iz skupnosti. Po pričakovanju je bilo za 4,7 odstotka več gostov iz tu- jine. Tudi domačih gostov je bilo več kot leto prej, in sicer za približno odstotek, število prenočitev pa se je povečalo za 1,5 odstotka. Skupno je bilo ustvarjenih 2,7 milijona pre- nočitev, kar je za 3 odstotke več kot leto poprej. »Zaradi hitrejše rasti števila tujih gostov se spreminja tudi 6 Št. 6, 9. februar 2017 AKTUALNO Velika glasba za male otr okev otrošk em muzeju muzejnovejšezgodovine|celjemuseumof recenthistory|celje Sobota, 11. 2. 2017, 10.00 Muzej novejše zgodovine CeljeZlati zvokiCELJE – Občina je prete- kli petek v imenu kolegija direktorjev javnih kultur-nih zavodov v Mestni ob- čini Celje, zveze kulturnih društev in celjske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v Narodnem domu v Celju po 25 letih ponovno podeli- la priznanja celjske zvezde za kulturne dosežke v pre- teklem letu in tudi posebno priznanje za življenjsko delo na področju kulture. Slovesnost ob kulturnem prazniku je slavila 120 let Na-rodnega doma, ki je bil vsa ta leta simbol slovenstva, in kul-turno, politično ter družabno središče Celja. Celjane in oko- liške prebivalce je združeval na plesnih in družabnih prire- ditvah, ki so pomenile močno orožje proti germanizaciji slo- venskega prebivalstva v knež- jem mestu in njegovem zaled- ju. 16. februarja 1897, nekaj mesecev pred slavnostnim Celjske zvezde ponovno žarijo Osrednja občinska slovesnost ob kulturnem prazniku S Trubarjem obeležili Prešernov dan ŽALEC – Proslavo ob kul- turnem prazniku in podeli- tev priznanj najzaslužnej- šim kulturnim delavcem ter ustvarjalcem v občini Žalec že tradicionalno pripravijo v kulturnem hramu Spodje Savinjske doline, v domu II. slovenskega tabora. Letos je bil pripravljen pro- gram, kot je povedala Lidija Koceli, vodja programa kul- ture pri Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, pov- sem skladen s prazničnim letom, ko obeležujemo pet- sto let reformacije. Na odru se je s projektom Trubar in drugi trubadurji slovenske kulture predstavila glasbena skupina Jararaja. Kvartet je po uspehu skladbe Trubar, ki je nastala ob petstoletni- ci rojstva Primoža Trubarja, nadaljeval ustvarjanje skladb o za slovenstvo pomembnih mojstricah in mojstrih bese- de, tona, podobe in številk. Glasbeniki so upesnili in uglasbili življenja in delo tistih, ki so vsak na svojem Skupina Jararaja je s projektom Trubar in ostali tru- badurji slovenske kulture navdušila občinstvo v Žalcu. področju prispevali k razvoju slovenske kulture. Pomen jezika za razvoj in obstanek naroda ter narodove kulture je v nagovoru izposta- vil slavnostni govornik direk-tor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejav-nosti Marko Repnik. Ne le pomen povedanih besed, tudi slog se je zbranim v dvorani vtisnil v spomin. Repnik je na- mreč govor pripravil v verzih. LK, foto: Veni FerantŠENTJUR – Slavnostni go- vornik na osrednji občinski proslavi ob slovenskem kul-turnem prazniku je bil pred- sednik države Borut Pahor. Kot je dejal, smo Slovenci v manj kot sto letih, v času ene- ga človeškega življenja, pre- živeli tri vojne, zamenjali dva različna družbena koncepta, živeli v sedmih političnih ureditvah ter uporabljali tri- najst vrst denarja. Preživeli smo in se ohranili kot nacija. Predvsem zaradi svojega jezi- ka in svoje kulture. »Slovenci smo tudi voja- ški, diplomatski in brez dvo- ma tudi velik športni narod, močni smo na intelektualnem področju. Med prvimi narodi smo dobili sveto pismo v svo-jem jeziku. Na svetu je veliko narodov, a manj kot dvesto na- cij. Slovenci smo med njimi. To je osupljivo za dva milijona ljudi. Uspelo nam je po zaslu- odprtjem, je bil v domu prvi čitalniški ples. Na slovesnosti so obiskovalce člani ansambla Gledališča Zarja Celje z obla- čili in interpretacijo besedila Antona Funtka postavili v čas, ko je takrat navzoče ob odpr-tju Narodnega doma pozdra-vil režiser Ineman. Kultura dostopna za vse Na tokratni petkovi celjski slovesnosti je prisotne nago- voril direktor Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar. V svojem govoru je poudaril, da mora kultura ostati dostopna vsem, ne glede na generacijske, sve-tovnonazorske, socialne razlike. »To je ena osnovnih nalog vseh nas, ki se s kultu-ro ukvarjamo tako ali druga-če. Treba je graditi kulturno okolje. V časih, ki so vedno bolj negotovi in razčloveče- ni, je kultura zadnji branik zdrave pameti in razuma. Pri tem ne smemo pozabljati na srčno kulturo. Kaj nam bodo predstave, muzeji in razstave, če ne bomo ohranili te osnov- ne kulture do soljudi, narave in družbe nasploh? Ker sem Celjan, ki se s profesionalno kulturo ukvarja prav v našem mestu, lahko poudarim, da smo na veliko stvari upraviče- no ponosni, a opozarjam na primanjkljaj urbane kulture 21. stoletja. Sledenje sodob- nim trendom mora biti malo bolj ambiciozno, hrabrejše, manj politično korektno. To je dolžnost okolja, kot je Celje, ki je bilo v preteklosti že veliko bolj ambiciozno, in mislim, da mora biti v priho-dnosti še bolj.« Celjske zvezde za kulturne presežke Poseben del večera je bila podelitev novih priznanj za kulturne dosežke. Po pet- najstih letih pogovorov, da bi bilo treba tudi v knežjem mestu podeljevati posebna priznanja na področju kultu-re, je lani ideja končno dozo-rela. Čeprav je bil prvi odziv malo slabši, je bil predsednik komisije za podeljevanja celj- skih zvezd Slavko Pezdir po- sebej vesel, da so s priznanji dali podporo in vzgon mla- dim. Tako so med desetimi nominiranci priznanji za naj- vidnejše dosežke v preteklem letu dobili KUD Zarja Trno-vlje Celje in ustvarjalci mu-zikala Veronika Deseniška, med štirimi nominiranci za življenjsko delo je priznanje celjske zvezde dobila igralka Anica Kumer. (O nagradah in nagrajencih si preberite več na strani kulture.) Za glasbeni del kulturnega večera je poskrbela vokalistka Lara Oset, ki so jo na klavirju spremljali Leon Firšt, na kon- trabasu Janez Krevel in na bobnih Matjaž Skaza. Za ple-sni del sta poskrbela plesalca Plesnega vala. Celoten večer je režiral Tomaž Krajnc. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPASlavnostni govornik je bil dr. Tonček Kregar, ki je v govoru poudaril tudi pomen srčne kulture. »Razdeljeni pademo, združeni zmoremo vse« Člani mladinske folklorne skupine Lintvar spadajo med najboljše na državni ravni. Tokrat so dokazali, da se znajdejo tudi ob modernejših ritmih. Za konec programa so zaplesali sving. gi navezanosti na svoj jezik, zato imamo vse razloge, da je dan kulture tudi državni pra-znik,« je dejal Pahor. V Evropi in svetu se spet pojavljajo oko- liščine, za katere smo menili, da so stvar zgodovine. Svet se spreminja, bolj na slabo kot na dobro. Če se nam je še včeraj zdelo, da smo na varni strani zgodovine, moramo o tem da- nes razmisliti ponovno. Tudi Slovenci bomo morali svoja temeljna izhodišča ponovno pretehtati in morda izobliko-vati na novo. »Ne vem, kaj bo prinesla prihodnost. Eno pa vem zagotovo – ko smo bili v zgodovini razdeljeni, nam je šlo slabo. V narodovem telesu so nastale rane, ki so se dolgo celile in nas delale bolj inva- lidne, kot smo. V letih 1990, ’91 in ’92 ni bilo vprašanja, ki ga skupaj ne bi rešili. Pa nam svet in okoliščine prav tako niso bili naklonjeni,« je zaključil Pahor. Ob koncu je županu Marku Diaciju predal simbolično protokolarno dari- lo, slovensko zastavo. StO, foto: SHERPAZa uvrstitve na regijska ali državna srečanja je šentjur- ska izpostava JSKD podeli- la priznanja mladi literatki Maruši Miheljak, vokalni skupini Glasovir, ljudskim pevcem Jesensko cvetje, otroškima gledališkima skupinama iz OŠ Planina pri Sevnici in OŠ Franja Malga-ja Šentjur ter mladinski fol- klorni skupini Lintvar. Člani skupine Lintvar in pevci Je-senskega cvetja so oblikova-li tudi kulturni program na osrednji proslavi. 7 Št. 6, 9. februar 2017 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Srbski pravoslavni verniki na našem območju že vrsto let načrtujejo gradnjo srbske pravoslavne cerkve, sku- paj s srbskim kulturnim centrom. Gre za zahtevno naložbo, ki je povezana z reševanjem različnih težav in zapletov. Ta naj bi bila kot vse kaže na širšem območju Stare cinkarne, ki je s težkimi kovinami močno onesnaženo. Dolgotrajne priprave na gradnjo svetišča Gradnja srbske pravoslavne cerkve in kulturnega centra je povezana z reševanjem različnih vprašanjStarši bodo spet segli globlje v žepe ROGATEC – Februarja se je zvišala cena vrtca v Rogat- cu. Odvisno od oddelka bo ekonomska cena višja od 19 do 27 evrov na mesec. V letošnjem šolskem letu je bila v rogaškem vrtcu potrjena nova sistematizacija delovnih mest – to pomeni, da se v vrtcu predvideva 0,5 delovnega mesta vzgojiteljice več. Hkrati je v osem oddelkov vrtca letos vpisanih manj otrok kot lani, kar posledično prinaša višjo ekonomsko ceno. Župan Martin Mikolič poudarja, da je treba ostati realen in se zavedati, da je cena vrtca sestavljena iz več dejavnikov. Kar 80 odstotkov cene vrtca predstavljajo plače, ki se razlikujejo glede na naziv, napredovanje in delovno dobo. »Glede na stanje vrtca, torej oddelkov in zaposlenih, je cena takšna, kakršna je. Prepričan sem, da je to realna cena, sicer je ne bi potrjevali.« V tem pri-meru bi občina razliko morala poravnati iz proračuna. Cene vrtca so se zvišale za otroke treh starostnih obdobji, v odstotkih od štiri do osem. Cena vrtca za otroke iz oddelkov od prvega do tretjega leta se zvišuje za približno 19 evrov, za otroke med četrtim in šestim letom za približno 24 evrov, za kombinirani oddelek pa se bo povečala za približno 27 evrov. Nove cene veljajo od letošnjega februarja. A večjo težavo v Rogatcu predstavlja vedno manj otrok, v letu 2016 jih je bilo tam rojenih le 19, od teh so se nekateri že preselili drugam. Že lani jeseni, torej v letošnjem šolskem letu, je bil vpis v vrtec nižji od predvidenega. Člani odbora za negospodarstvo in javne služne družbenih dejavnosti so si zato enotni, da bo z naslednjim šolskim letom treba razmišljati o reorganizaciji vrtca (to med šolskim letom ni možno, op. p.). Člani predlagajo manj oddelkov, s tem manj zaposlenih in posledično manj denarja za plače. A kot poudarja župan Mikolič, bi to prineslo odpuščanja, kar pomeni večjo brezpo- selnost in denar za odpravnine. Ravnatelj osnovne šole v Rogatcu Vilijem Prevolšek sicer trdi, da ni vse tako črno. Kot pojasnjuje, je še vedno znatno število otrok v vrtec nevpisanih, zaposleni pa se s pripravlja - njem veselih uric trudijo, da bi jih privabili. In zakaj starši svojih otrok ne vpišejo v vrtec, čeprav se zavedajo, da je so- cializacija za otroka zelo pomembna? Večinoma zato, ker so ne glede na število oddelkov in spremembe sistematizacije cene vrtcev za določene starše še vedno previsoke. EPCeljski pravoslavni verniki zadnja desetletja začasno uporabljajo ka-toliško cerkev sv. Maksimilijana nasproti mestne avtobusne postaje. zbliževanje med katoliško in pravoslavno cerkvijo. Celjski opat Friderik Kolšek je tako mestnim pravoslavnim verni-kom posodil katoliško cerkev sv. Maksimilijana pri avtobu- sni postaji, ki je katoličani nuj - no ne potrebujejo. Tako služi že več desetletij pravoslavnim vernikom, ki ugotavljajo, da je zanje ob večjih slovesnostih premajhna. Desetletje pogajanj Za odvzeto zemljišče nek - danje celjske pravoslavne cer - kve so kar desetletje trajala pogajanja za odškodnino ali nadomestno zemljišče. Pred- stavniki pravoslavnih verni- kov so se o teh možnostih pogovarjali s predstavniki slovenske vlade in mestne občine, vendar niso uspeli. Pravoslavni verniki so na - mreč rok za vložitev denaci- onalizacijskega zahtevka za- mudili, kar pripisujejo vojnim razmeram na Hrvaškem, kjer je sedež pravoslavnega nad- škofa, ki je zadolžen za Celje. Ta se je namreč moral takrat iz Zagreba umakniti v Trst.»Zato smo po desetih letih pogajanj pristali na to, da ze- mljišče kupimo,« je pred dne- vi povedal predsednik celjske Srbske pravoslavne cerkvene občine Zoran Šućur. Po od - loku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu je gradnja pravoslavne cerkve predvide- na na območju Stare cinkar - ne na 7.700 kvadratnih metrih površin. »Navedene parcele so uvrščene v letni načrt prodaje nepremičnega premoženja za leto 2017,« nam je odgovoril Gregor Globočnik iz Mestne občine Celje. Zadnji sestanek med njo in predstavniki pra- voslavnih je bil pred približno dvema letoma. »Predstavniki pravoslavne cerkve so takrat povedali, da je projekt šele v začetni fazi in da nas bodo obvestili, ko bodo zemljišče pripravljeni kupiti. Od takrat se z njimi nismo sestali,« je povedal Globočnik iz mestne občine. Brez globokega kopanja »Po zadnjih pogovorih z ob- čino smo se usklajevali glede površin, ki jih potrebujemo,« je povedal predsednik Šućur. »Še vedno potekajo načrtovanja pri naših arhitektih, ki pripravljajo idejni osnutek. Ta je bil sicer pripravljen, vendar je prišlo pri končni izdelavi prostorskega načrta do sprememb, ki smo se jim morali prilagoditi,« je pojasnil Šućur, ki pričakuje, da bodo predstavniki pravo-slavnih že letos lahko občini sporočili, kolikšno površino za gradnjo potrebujejo. Nato se bodo morali pogovarjati o nakupu zemljišč. Ta so po okoljevarstveni plati zaradi težkih kovin v zemljini sporna. »Občina je naročila raziskave, ki so po - kazale, da konkretna zemlji - šča, na katerih želimo graditi, niso toliko onesnažena, da bi bilo to prepovedano. Tudi dr - žava prostorskega načrta ne bi odobrila, če te vrednosti ne bi bile ustrezne oziroma spreje- mljive,« je o tej plati povedal predsednik pravoslavne obči- ne. Prostorski načrt investitor - ja zavezuje, da mora poskrbeti za primerno ravnanje s spor - no zemljino. Globoko kopa - nje zato ni predvideno, saj je strošek sanacije onesnažene zemljine visok. »Žal, ampak to je bila najbližja in najhitrejša možnost, da pridemo do ze - mljišča,« je povedal o obmo - čju Stare cinkarne Šućur. BRANE JERANKONavzgor tako zanimanje kot cene CELJE – Razmere na nepremičninskem trgu na Celjskem so se zadnje mesece še izboljšale. Na tem trgu je ponovno živahno. Po kriznih letih je začel ta trg oživljati predlani, ko se je pojavil porast prometa z nepremičninami. »Družine so v kriznem obdobju čakale in misel na nakup nepremičnine odložile. Tistih, ki želijo rešiti vprašanje svo-jega bivanja, je zdaj vedno več,« opaža poznavalec tega trga Janko Parfant iz nepremičninske družbe Kapitol. Po drugi strani se pojavljajo starejši prodajalci hiš in stanovanj, ki si večjih stanovanjskih površin ne morejo več privoščiti. »Ti si kupijo ustreznejše stanovanje oziroma hiško na deželi,« omenja Parfant. Obenem se pojavlja velik razkorak med željami kupcev in ponudbo na trgu. Med ponudbo namreč prevladujejo nepremičnine, ki potrebujejo večja vlaganja. Kupci se najbolj zanimajo za stanovanja, hiše in zazidljive parcele. Manjše zanimanje je za poslovne nepremičnine, vendar vseeno bistveno večje, kot je bilo pred dvema leto-ma. Zaradi povečanega zanimanja rastejo tudi cene, ki so porasle za nekaj odstotkov. Trenutno je cena kvadratnega metra stanovanja v Celju od 800 do 1400 evrov. BJZgodovina srbskega pravo- slavja v Celju ni zelo dolga. Leta 1920 je bilo med popisom prebivalstva v mestu ugotovlje- nih le pet pravoslavnih verni - kov, vendar vojaško osebje ni bilo všteto. Po prvi svetovni vojni, ko je nastala Jugoslavija, so se v Celje začeli priseljevati vedno številnejši srbski pravo- slavni verniki. Po petnajstih letih je imela celjska pravo- slavna občina že več kot tisoč članov. Zaradi navdušenja nad novo jugoslovansko državo je v pravoslavno vero prestopilo tudi kar nekaj Slovencev, ki so bili pred tem katoličani. Zgolj leta 1938 je na primer v Celju v pravoslavno vero prestopilo 24 katoličanov, pridružili so se jim tudi štirje Judje. Prva cerkev razstreljena Ko je postala pravoslav - na kapela v vojašnici za po - membnejše slovesnosti pre-majhna, je Srbska pravoslavna cerkvena občina zaprosila mestno oblast za zemljišče za gradnjo pravoslavne cer - kve. Na podarjenem mestnem zemljišču je bila tako leta 1932 zgrajena pravoslavna cerkev sv. Save, ki je bila postavljena na območju današnjega par - ka pred gledališčem. Denar za njeno gradnjo so zbirali po vsej Jugoslaviji. Posvetitve se je udeležil sam patriarh srbske pravoslavne cerkve Varnava, ki so ga ob prihodu v Celje z Miklavškega hriba pozdravi- li s topovi. Po začetku druge svetovne vojne, ko so v Celju zavladali nacisti, so pravoslav - no cerkev že nekaj dni po za-sedbi razstrelili. Na območju podrte cerkve sta bila po drugi svetovni vojni postavljena ve-lik spomenik NOB in ob njem grobnica narodnih herojev iz časa partizanskega boja. V desetletjih po drugi sve - tovni vojni se je začelo splošno Za malico se priležejo tudi na delovnem mestu. In morda jih bo ekipa Novega tednika in Radia Celje na pustni torek pripeljala ravno v vaš kolektiv. Pošljite fotografije svoje delovne ekipe do 27 . 2. na radio@nt-rc.si ali na tednik@nt-rc.si, na kratko opišite svoj delovni kolektiv in utemeljite, zakaj menite, da si pustne krofe zaslužite prav vi. Kolektiv, ki nas bo najbolj navdušil, bomo nagradili s pustnimi krofi.Država jih sili k fundamentalizmu PODČETRTEK – Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije je na seji ponovno opozorilo na težave pri financiranju občin. Po njegovem izračunu povprečnine že od leta 2007 ne do- segajo realne porabe, ki jo lokalnim skupnostim predpisuje zakon. Letos bo povprečnina znašala 533,5 evra. Pripadalo naj bi jim več kot 650 evrov.Težava občin je tudi neeno- ten nastop v dialogu z državo. Lokalne skupnosti zastopajo kar tri interesna združenja. V skupnost občin (SOS) je vključenih 178 občin, v zdru-ženje občin (ZOS) 135, osem mestnih občin se povezuje še posebej. Župan Podčetrtka Peter Misja je o povezovanju združenj ali ustanavljanju krovnega organa sicer pesimi-stičen, vsekakor pa je vztrajal, da bi morale občine izbrati eno od obeh povezav. Na zadnjem zasedanju so župani še vedno ugibali, ali jim bo ministrstvo za finance potrdilo dodatnega pol evra na prebivalca, hkrati pa so se strinjali, da takšno po- višanje nima nobenega smisla. Ravnanje države jih menda sili k fundamentalizmu. »Nič se ne bo spremenilo, dokler nekega decembra ljudje ne bodo dobili plač in ob naslednjem sneže - nju ne bomo plužili cest,« se je hudoval eden od njih. O tem bodo zagotovo govo- rili tudi na prvem kongresu slovenskih občin, ki bo 16. in 17. maja prav tako v Podčetrt-ku. StO 8 Št. 6, 9. februar 2017 IZ NAŠIH KRAJEV www .posta.siPošta Slovenije d.o.o., Slomškov t rg 10, MariborSpoštovani uporabniki poštnih storitev , s 1. marcem 2017 bomo spremenili delovni čas pogodbene pošte 3213 Frankolovo. Delovni čas pogodbene pošte 3213 Frankolovo: Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako kot na običajni pošti:• oddate pisemsko pošiljko ali paket,• prevzamete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti, • vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Nove KBM ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Diners Club in Visa,• kupite znamke, vrednostne kartice, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice in razglednice,• pravne osebe, ki imajo TRR pri Novi KBM, lahko opravijo negotovinsko plačilo, polog in dvig gotovine v omejenih zneskih ter preverijo stanje na računu, • storitve Športne loterije (srečke, stave…) na določenih poštah, ki izpolnjujejo kriterije za te storitve. ponedeljek, torek, sreda, petek: 9.00 – 15.00, četrtek: 9.00 – 17.00, sobota: 9.00 – 11.00. WWW.SIMBIO.SI Člani Ribiške družine Celje so iz Savinje pred tednom takole pobirali poginule ribe, potem ko so jih poško- dovali kormorani. Kljub porastu razveseljivo CELJE – Na območju celjske območne službe zavoda za zaposlovanje se je registrirana brezposelnost prvi mesec tega leta precej povišala. Podatek ni zaskrbljujoč, saj je do povišanja prišlo predvsem zaradi konca pogodb o zaposlitvi za določen čas. Konec januarja je bilo na območju celjske območne službe 11.500 brezposelnih, kar je 5,3 odstotka več kot mesec prej. Podatek je vseeno razveseljiv, saj je bilo na Celjskem ob koncu letošnjega januarja 9,5 odstotka manj brezposelnih kot v istem času lani (na ravni Slovenije jih je bilo celo 12 odstotkov manj). Januarsko povišanje brezposelnosti je običajno, saj se za- posleni po koncu pogodb o zaposlitvi za določen čas januarja prijavijo v evidenco zavoda za zaposlovanje. »Opazili smo več prijav gradbincev, ki med ›mrtvo‹ sezono pridejo na zavod in se marca ponovno zaposlijo,« je povedala direktorica območne službe Alenka Rumbak. Kljub temu januarja novih zaposlitev na Celjskem ni manj- kalo. Na novo se je zaposlilo 685 oseb, kar je delno posledica začetka sodelovanja v javnih delih. Delodajalci so največ pov- praševali po delavcih za preprosta dela v predelovalnih de- javnostih. Konec prejšnjega meseca je znašal povprečen čas brezposelnosti na Celjskem 27 mesecev, kar je mesec več, kot znaša slovensko povprečje. BJBo na hodnikih blokov tema? CELJE – Upravnik večstanovanjskih stavb Atrij Celje zamuja s plačili družbi Elektro Celje za več mesecev. Ele- ktro Celje je zato napovedal, da bo v prihodnjih dneh o neporavnanem dolgu iz naslova omrežnine za skupno rabo elektrike obvestil etažne lastnike. »Dolg nastaja že dlje časa kljub številnim aktivnostim in dogovorom za poplačilo,« je sporočil Elektro Celje. Ta etažne lastnike poziva, naj se vključijo v reševanje težave in naj v skrajnem primeru izberejo drugega upravnika. Družba Ele- ktro Celje se za možnost odklopa merilnih mest za elektriko v skupnih prostorih doslej še ni odločila. »V primeru, če dolg ne bo poravnan, bomo prisiljeni ukrepati skladno s 151. členom Energetskega zakona,« napoveduje Elektro Celje. Ta člen med drugim omenja možnost odklopa v primeru, če omrežnina v predpisanem roku ni plačana. Po zakonu lahko to stori v roku, določenem v predhodnem obvestilu. Nekateri etažni lastniki so v zadnjem času prejeli položni- ce od družbe Atrij Fisa, d. o. o., s katero Elektro Celje nima sklenjene pogodbe. Elektro Celje tako opozarja, da po javno dostopnih podatkih družbi Atrij Fisa, d. o. o., in Atrij Celje, d. o. o., nista lastniško povezani. BJLe nekaj dni po prenehanju oddajanja programov Pop TV in Kanal A z oddajnikov je večina operaterjev oznanila, da se obetajo podražitve. Telekom Slovenije, T-2 in Simobil bodo z marcem osnovne širokopasovne fi ksne pakete v povprečju podražili za tri evre. Telemach se še ni izjasnil. V bitki med ponudniki programov in operaterji smo trenutno glavni osmoljenci potrošniki. Izbire, ali bomo pet programov Pro plusa plačevali, namreč nimamo.Tudi če nočemo gledati, moramo plačati Podražitev programskega paketa Pro plus dviguje prah med potrošniki ne želijo, nam sicer niso odgo- vorili, a je stanje jasno. Vzemi ali pusti. »Trenutni poslovni modeli izdajateljev programov ne dopuščajo možnosti izbire posameznih programov,« so zapisali na Telekomu. Skladno s splošnimi pogoji lahko sicer v tridesetih dneh brez stroškov in brez odpovednega roka po- trošnik prekine naročniško razmerje. Plačati mora seveda vse prejete ugodnosti. Iz druž- be T-2 odgovora nismo dobi- li, v Telemachu ga še vedno usklajujejo. Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije je bil v sporočilu za javnost jasen. »Nastradali bodo edino potro-šniki, ki bodo tudi za osnovno programsko shemo morali plačevati več. Tega je kriva na-pačna nacionalna strategija na področju prizemne televizije, ki je onemogočila resno kon- kurenco operaterjem kabelske in IP-televizije. Medijski trg se je povsem izrodil, saj je moč operaterjev prevelika, da bi lahko govorili o zdravi konku- renci in razvoju trga.« Bizar-nost situacije se kaže tudi v tem, da je zgolj za samostojen internet treba plačati več kot za paketno ponudbo trojčkov (internet, stacionarni telefon in televizija) ali celo četvorčkov (še mobilni telefon). StOTako iz Telekoma kot iz Simobila so nam sporočili, da se izjemno trudijo naroč-nikom zagotoviti kar najbolj kakovostno shemo in najširši možen program že v osnov- nem paketu. Na vprašanje, kaj ostane tistim, ki tovrstne skrbi Ker ima podjetje Pro plus na trgu prevladujoč položaj, je dogajanje pod drobnogled vzela tudi Javna agencija RS za varstvo konkurence. S tem ko podjetje dobavo pla- čljivih programov Pop TV, Kanal A, Oto, Brio in Kino vsiljuje v vse maloprodajne sheme TV-programov in to na najboljša programska mesta, določa nepoštene prodajne poslovne pogoje in ostale ponudnike postavlja v podrejen položaj. Postopek je bil uveden 12. januarja, več informacij pa agencija zaradi interesa postopka, ki je v teku, ni mogla podati.CELJE – V preteklih tednih, ko je zamrznila večina vodo-tokov na našem območju, so celjski ribiči ugotavljali, da so kormorani, ki sicer gnezdi- jo v Tremerjah, iskali hrano le še v nezaledeneli Savinji in ob tem povzročali veliko škodo. Ob tem se je ponovno pokazalo, da je težko najti kompromis med ribiči in va- rovalci ptic. Prvi opozarjajo na pomor med avtohtonimi vrstami rib, drugi na to, da so kormorani zaščitena vrsta, čeprav tujerodna. Da bi reši-lo to težavo, je ministrstvo za okolje in prostor pripravilo osnutek dolgoročnega pro- grama za zmanjševanje vpli- va kormorana na ribje vrste v celinskih vodah. Ta osnutek je do 24. februarja v postopku javne seznanitve, nato naj bi ga sprejela vlada. Majhnih rib v Savinji je malo, velikih, ki se pripravlja-jo na drst (podust, mrena …), kormorani ne morejo pojesti, jih pa tako poškodujejo s klju- vanjem, da poginejo. Ribiči iz Ribiške družine Celje so Ribe ali ptice? Med ribiči in zaščitniki ptic ni skupnega jezika – Letošnja zima »kriva« za večje plenjenje kormoranov na enem mestu tako pred tednom na obrežje Savinje potegnili velike količi- ne poginulih rib, precej jih je ostalo v globlji vodi. »Kormo-ran mora imeti na dan vsaj pol kilograma rib. Če vemo, da jih v Tremerjah gnezdi približno štiristo, lahko govorimo o to- nah rib. Ocenjujemo, da je bilo doslej za približno petdeset tisoč evrov škode,« pravi Šte- fan Zidanšek, predsednik RD Celje. Težave zaradi kormora-nov so se po njegovih besedah začele po letu 1990, ko so se ptice zaradi vojne na Balkanu preselile v naše kraje in ostale, saj je v naših vodah veliko rib. »Populacija se samo veča, do- kler bo kaj rib, bodo tu,« pravi Zidanšek. »Kormorani nimajo nobenega naravnega sovra-žnika. Enako velja za čaplje, ki jih je bilo pred desetletjem le za vzorec, danes pa jih po deset do petnajst čaka v vrsti na ribe.« Ribiška družina na robu preživetja Celjski ribiči gospodarijo s Savinjo med mostom proti Li-bojam do Tremerij, s Hudinjo do Vitanja ter s Šmartinskim jezerom in petimi ribogojnimi jezeri na Blagovni ter z nekaj manjšimi vodotoki na Celj- skem. Za to plačujejo državi skoraj osem tisoč evrov kon- cesnine letno, letos pa naj bi prvič plačali še šestnajst tisoč evrov nadomestila za izrabo Šmartinskega jezera. V skla- du z načrtom, ki je določen s koncesijsko pogodbo, morajo vsako leto poskrbeti za vla- ganje mladic. »Samo novem- bra smo vložili trideset tisoč majhnih podustov v Ložnico in Koprivnico, a zgleda, da bodo kormorani to uničili. Ko seštejemo vsa vlaganja, ki jih moramo izvajati, in plačila državi, gre za več kot petdeset tisoč evrov in ribiška družina je tako na robu preživetja,« opo-zarja Zidanšek in dodaja, da je društvo odvisno predvsem od članarin, število članov pa se zmanjšuje. Na odločbo o nado- mestilu za uporabo jezera so se ribiči pritožili in če ne bo šlo drugače, se bodo odpovedali vodnim soglasjem.Od države zato Zidanšek pričakuje, da bo uredila vsaj težavo zaradi kormoranov. »Uredba o plašenju in odstrelu je vsako leto pripravljena, a ker se nanjo vselej pritoži društvo za opazovanje ptic, mine leto in se nič ne spremeni.« Dovoljenje še ni dokončno Te navedbe potrjujejo tudi na ministrstvu za okolje, kjer pra- vijo da je Agencija RS za okolje (Arso) na osnovi vloge ribičev za vznemirjanje in odstrel kormoranov izdala dovoljenje za poseganje v populacijo teh ptic. Na izdano dovoljenje se je Društvo za opazovanje in pro- učevanje ptic Slovenije (DO- PPS) pritožilo na ministrstvo, ki je odpravilo odločbo Arsa in zadevo vrnilo v ponoven po- stopek z napotilom, da mora Arso ugotoviti, ali obstajajo morebiti druge možnosti za ohranitev ribje populacije na odsekih vodotokov, omenjenih v vlogi ribičev. Arso je v ponov-nem postopku 17. januarja izdala dovoljenje za vznemir- janje in odstrel kormoranov za letos. A to dovoljenje še ni dokončno in pravnomočno. Če ne bo pritožbe, bo mogoče na različnih koncih Slovenije do 28. februarja plašiti in odstre- liti do 134 velikih kormoranov, med vodotoki pa je omenjena tudi Savinja s pritoki (Savinja od Podvina pri Polzeli navzgor, Dreta, Hudinja in Voglajna od Šentjurja do Celja). TATJANA CVIRN, foto: RD CeljePoseganje v populacijo kormorana je od vstopa Slo- venije v EU mogoče samo ob izpolnjevanju določenih pogojev, in sicer v skladu z uredbo o zavarovanih pro- stoživečih živalskih vrstah. 9 Št. 6, 9. februar 2017 IZ NAŠIH KRAJEV Šket vedno bolj osamljen ŠMARJE PRI JELŠAH – Župan Stanko Šket je ostal brez svetnikov. Pet od šestih svetnikov, ki so bili izvolje - ni na Listi Stanka Šketa, po novem v občinskem svetu nastopa samostojno, saj se ne strinjajo z nekaterimi županovimi odločitvami. Razrešen podžupan David Stupica, Anita Čebular, Mimica Kidrič, Branka Kovačič in Bog- dan Nunčič so imena, izvoljena na Listi Stanka Šketa, ki bodo odslej v šmarskem občinskem svetu nastopala samostojno in ne več pod okriljem župana. Razloga za takšno odločitev sta nestrinjanje z nekaterimi županovimi potezami in ne - pripravljenost župana na raz - pravo o napakah pri njegovem delovanju, na kar so svetniki opozarjali – predvsem na slabo zastavljen in predrag načrt o gradnji oskrbovanih stanovanj. Pika na i je bila županova raz-rešitev Davida Stupice z mesta podžupana, o čemer smo po-ročali že v prejšnji številki. Največji življenjski učitelj in junak CELJE – Humanitarno društvo Enostavno pomagam že nekaj let z najrazličnejšimi projekti in akcijami pomaga malemu Alexu, ki ima hudo obliko cerebralne paralize. Z lastnim projektom »iLutka« je zbralo več kot tri tisoč evrov. Pri podpori družine se mu je letos pridružila še družba Triglav Svetovanja, ki je malemu Alexu namenila donacijo v višini 2.500 evrov. Podarjena sredstva bo družina namenila za razvoj Alexo- ve komunikacije, samoplačniške ure logopeda in naprave, komunikatorje, s katerimi lahko otrok komunicira z očmi. »Bistveno je, da iz teh terapij izvlečemo kar največ, da z Alexom vzpostavimo komunikacijo. Tako bi se zanj odprle nove možnosti,« je poudaril Alexov oče David. Mama Klara je dodala, da je Alex pravi borec, največji življenjski učitelj in junak. »Z njim vidim srečo v malih stvareh. Zavedati se moramo pravih vrednot in pravih, srčnih stvari,« pravi mama šestletnega Alexa in zaključi, da je zdravje resnično naše največje bogastvo. V društvu so denar ves čas namensko zbirali za razvoj Alexove komunikacije, dodatne ure fizioterapije in nakup pripomočkov. Tako so v začetku letošnjega leta za Alexa kupili računalniški program za komunikacijo in kamero za sledenje očem ter še nekaj dodatnih pripomočkov. Čeprav se je dobrodelna akcija končala, v društvu ne počiva - jo. Enostavno pomagajo naprej. Alexu in drugim, ki potrebuje - jo pomoč. Vsi, ki bi se želeli srčnim prostovoljcem pridružiti in pomagati, lahko informacije najdete na njihovi spletni strani. Vitamini za župana Alexov pogled je tisti, ki navdaja z upanjem. Staršem in prijate-ljem vliva moč za nove borbe. O Alexu Alex se je kot prvorojenec zdrav rodil konec novembra 2010 v SB Celje. Tretji dan je v jaslicah porodnišnice Celje nehal dihati; posledično ima zaradi pomanjkanja kisika hude poškodbe možganov. Od tega dne se je njegovo življenje spremenilo v bolečino, obup in borbo za tiste osnovne stvari, ki se nam zdijo samoumevne. Alex je zdaj star šest let. Ne hodi, ne sedi samostojno, ne obvlada glave, ne govori. Ima težave s hranjenjem in z dihanjem. Ima tudi epilepsijo, z razvojem in rastjo pa prihaja do novih težav, ki so posledica njegove osnovne diagnoze – cerebralne paralize. Edini način komunikacije poteka z očmi. Za pomoč pri komunikaciji družina uporablja posebej prilagojene pripomočke, kot so plakati, na ka- terih so narisane razne podobe. Alex počasi napreduje in je velik borec. LK, foto: EP Četrta javna razprava za boljši promet v občini ZREČE – Na podlagi zbranih podatkov in zastavljene vizije so izdelovalci v sodelovanju s predstavniki občine pripravili nabor možnih ukrepov za izboljšanje ugotovljenega stanja. Zaradi omejenih finančnih sredstev bodo ugotovljene šib - ke točke reševali glede na prednostno lestvico. V okviru javne razprave so govorili predvsem o izboljšanju pogojev za hojo, kolesarjenje in uporabo javnega potniškega prevoza. Za pe-šce bodo vzpostavili omrežja varnih pešpoti med ključnimi območji v naselju. Načrtujejo tudi prve odseke kolesarskih stez, ki bodo velikega pomena tako za domačine kot turiste. Največ izzivov v občini je povezanih z uporabo motornih vozil, še posebej so izpostavljene težave s parkiranjem in to - vornim prometom. Pripravo strategije so zastavili lani junija, končali jo bodo do sredine tega leta. Projekt sofinancirata tako država kot kohezijski sklad Evropske unije. StOStupica pravi, da so svetni- ki pogum za ta korak zbirali dlje časa, a stanje je postalo nevzdržno. Svetniki poudar - jajo, da imajo dovolj metanja polen pod noge. Izvoljeni so za to, da uresničujejo glas ob-čanov, in obljubljajo, da bodo še naprej stremeli k dobremu delu. »Odločitev je posledica vrste dogodkov, ki so se zgo- dili v zadnjem času. Ampak mi resnično želimo gledati v prihodnost in se ne želimo obremenjevati s preteklostjo. Sporočilo je, da želimo delati naprej.« Svetniki so poudari - li, da želijo izpeljati zastavljen program in da ni časa za pre- rekanje ter da je vse skupaj predvsem sramota za občino in da je treba potegniti črto tej burleski. »Nisem prepri-čan, če si občina to zasluži. Ukvarjamo se sami s sabo in tudi občani imajo tega dovolj,« je prepričan zdaj že bivši pod - župan.Ali bodo svetniki sestavili svojo listo in ali bo Stupica kandidiral na naslednjih vo-litvah, še ne vedo. Iz kabineta župana Stanka Šketa so sporočili, da župan še ne ve, kdo bo zdaj sedel na mesto podžupana, se bo pa odločil do konca meseca. Sicer župana z njegove liste podpira le še en svetnik, to je Davorin Vrečko. EVA POPOVIČ ŠTORE – Na praznik svečnice je bilo redno letno srečanje med županom Miranom Jurkoškom in duhovniki, ki delu-jejo na območju štorske občine. Na njenem območju so tri župnije oziroma njihov del: Teharje, Kompole in Svetina.Sedež Župnije Teharje je sicer na območju Mestne ob-čine Celje, vendar župnija po cerkveni upravni plati obsega tudi območje naselja Štore. S Teharij se je srečanja udele- žil župnik Miha Herman, iz Kompol duhovni pomočnik Stanko Gajšek in s Svetine župnijski upravitelj dr. Vinko Kraljič, ki jo upravlja iz Čre-šnjic v občini Vojnik. Kot so povedali v občini, so namen vsakoletnega druženja med županom in duhovniki izmenjava pogledov o delu v preteklem letu ter načrti za prihodnje. »Prijetno druženje so udeleženci zaključili ob mi- sli, da bodo dobro sodelovanje ohranjali tudi v prihodnje in s tem ustvarjali zadovoljstvo med občankami in občani,« je po srečanju sporočila občina. Duhovniki so županu podarili knjigo Phila Bosmansa z naslo- vom Živi vsak dan – 365 vita- minov za srce. Iz nje so med srečanjem prebrali misel za tisti dan. BJS srečanja v Štorah. Od desne proti levi župan Miran Jurkošek in duhovniki dr. Vinko Kraljič, Miha Herman in Stanko Gajšek. Oživljena stanovanjska gradnja NAZARJE, MOZIRJE – V Zgornji Savinjski dolini je sta- novanjska gradnja oživela. Najprej je začel vlagatelj graditi nov blok v Mozirju, od lani avgusta ga gradi še vlagatelj v sosednjih Nazarjah. V mozirskem bloku je 25 stanovanj, ki jih vlagatelj že prodaja, v nazarskem bloku bo eno več. V Nazarjah računa, da bo uporabno dovoljenje pridoblje- no proti koncu poletja. »Groba« gradbena dela so končana, prihodnji teden naj bi sledila montaža stavbnega pohištva. V obeh krajih so stanovanja namenjena trgu in v Nazarjah bo pet stanovanj odkupila občina. Od tega bo tri odkupila letos, za kar je denar v občinskem proračunu zagotovljen. Občina se je tudi prijavila na razpis stanovanjskega sklada za nepro-fitna stanovanja in računa, da bo uspela. V Nazarjah gradi blok družba Gradiatim iz Šmartnega ob Paki. To je že njen drugi blok. Prvega je uspela zgraditi v kriznih letih, v njem ji je uspelo prodati vsa stanovanja. V sosednjem Mozirju je lani dokončala blok kamniška druž - ba SGP Graditelj, ki je uspela nekaj stanovanj že prodati. Prav tako je prejela več rezervacij. Zaradi zadostnega zanimanja na trgu se pripravlja že na gradnjo drugega bloka. Izkop gradbe-ne jame zanj je že končan. Kamniški Graditelj vlaga in gradi predvsem v bližnji okolici Ljubljane. Tam mu je uspelo prodati stanovanja tudi v kriznih letih. BJ Pomembni infrastrukturni projekti na vidiku BISTRICA OB SOTLI – V preteklih letih so kanalizacij- sko omrežje v občini že zgradili, velik zalogaj pa ostaja gradnja čistilne naprave. Trenutno so v obdobju izdelave projektne dokumentacij, kjer se je nekoliko zapletlo pri pridobivanju soglasij nekaterih lastnikov zemljišč. Predvidoma bo dokumentacija urejena v prvih dveh me- secih leta 2017. In kot pravi župan Franjo Debelak, bi potem že lahko objavili tudi razpis. Skupna vrednost projekta je 800 tisoč evrov, od tega je delež občine 350 tisoč evrov. V letu 2017 bo velik projekt tudi gradnja širokopasovnega telekomunika- cijskega omrežja. Pri širjenju omrežja na redkeje poseljena območja občina računa tudi na zaveze države, da bo dostop do širokopasovnega omrežja omogočila vsem državljanom. StO 10 Št. 6, 9. februar 2017 KULTURA LJUBNO – V Zgornji Savinjski dolini se vrstijo priredi - tve Meseca kulture. Do začetka marca se jih bo po vsej dolini zvrstilo več kot trideset. Med prireditvami so gle - dališke predstave, recital, predstavitev knjige domačina Davorina Lenka in različne razstave. Otvoritvena slovesnost je bila na Ljubnem ob Savi- nji, kjer so bila podeljena priznanja območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. Priznanja sveta območne izpostave so bila podeljena Katarini Fužir, Zvonki Kladnik, Anici Stakne in Rosani Štiglic, ki so dejavne na različnih področjih kulture. Jubilejno prizna - nje območne izpostave je prejel Franc Goltnik, ki deluje na pevskem področju že dolga desetletja. Podeljena so bila tudi skladova priznanja za posebne dosežke v letu 2016 in še druga. BJV Plesnem forumu Celje so se pretekli teden pred - stavili učenci in dijaki dveh celjskih šol, ki se lahko po- hvalita z nazivom kulturne šole, in s svojo plesno-glas - beno predstavo navdušili polno dvorano. Gimnazija Celje – Center in II. osnovna šola sta s svoji - mi učenci naredili nov ume- tniški projekt, ki je povezal plesni skupini z osnovne šole in gimnazije ter pevke in pevce z gimnazije. Navdih so mladi ustvarjalci in njiho - vi mentorji dobili v noveli Maska rdeče smrti, ki jo je napisal ameriški pisatelj Ed-gar Allan Poe. Delo, ki skozi simbole strahotne epidemije kuge v 14. stoletju govori o ujetosti, prevzetnosti in ne- čimrnosti človeka, je ponu - dilo pestro ustvarjalno plat- formo. Mladi so raziskovali propad temeljnih vrednot, ki še vedno ostajajo edina pot v svetlejšo prihodnost. Pod koreografijo predstave sta se podpisali celjski plesni pedagoginji Breda Stepan in Sandra Jazbec, pod idejno zasnovo projekta, sceno in kostumografijo pa profeso - rica likovne umetnosti Ana Pečnik. Trden zid Breda Stepan je sto petde- set let staro novelo povezala s sodobnim časom in po- kazala, kako se zgodovina kljub marsikateremu spo- znanju žalostno ponavlja. »Zid med tistimi, ki imajo vsega dovolj, in tistimi, ki nimajo nič, je zelo trden. Strašljivo pa je, da se tega za- vedajo mladi, s katerimi smo delali. Presenečena sem bila, kako se jih je celotna zgodba dotaknila.« Nejc Drev se je predstavil v vlogi princa Prospera, ki se pred kugo s prijatelji zapre v mogočno poslopje. Dijaka, ki se je prvič preizkusil tudi v vlogi plesalca, se je dota - knilo besedilo, povezano s krogom življenja. »Ob be - sedilu, ki predstavlja vse od rojstva do smrti, sem veliko razmišljal. Prepričan sem, da mi predstava ni dala le ple- snega znanja, ampak tudi malce širi pogled na življe - nje.« Premiero si je ogledal tudi minister za kulturo Anton Peršak, ki je mlade ustvar - jalce pohvalil, da so si izbrali zahtevno delo dokaj nezna-nega avtorja. Pohvalil je tudi sodelovanje šol. »Zelo dobro je, da so nastopali plesalci različnih skupin, saj to so- delovanje vliva upanje. Gle- de na to, da ima Celje lepo tradicijo sodobnega plesa, je sodelovanje zelo obetajoče in pohvalno.« Gimnazijci, ki obetajo Mladinsko predstavo si je ogledala tudi plesna kri- tičarka Daliborka Podboj, ki jo je ocenila z malce bolj ostrim očesom.« Vidi se, da je gimnazijska predsta - va, da so jo naredili mladi ustvarjalci, ki si želijo nekaj novega. Sceno, kjer prevla- duje gib, so komponirali z besedo, z obsesijo smrti in kuge, ki je bila časovna grozota. Nekateri igralci so izstopajoči. Njihov gib je Letos je tudi knežje mesto podelilo priznanja ustvarjalcem za pomemb- ne dosežke s področja kulture, ki so pomembno prispevali k prepoznavno- sti Celja v širšem prostoru ali so s svojim delom pripo- mogli, da se mesto razvija kot prostor, ki je odprt za različne umetniške forme in kulturne prakse. Letos je komisija podelila pri- znanje za življenjsko delo in dve priznanji za najvi - dnejše dosežke v prejšnjem letu. Za pol stoletja aktivnega soustvarjanja repertoarja v SLG Celje in bogatenje kul-turne podobe mesta Celje je priznanje celjske zvezde za življenjsko delo dobila Ani-ca Kumer. Priznanje ima za prvo damo celjskega gleda - lišča posebno mesto.»To je nagrada, ki je samo moja, ki me nič ne obvezuje, je samo za moje veselje, za moje dobro počutje in mi po- trjuje, da sem ravnala prav in ostala v Celju, da sem tukaj delala, kot mogoče drugje ne bi. Vse, kar sem vložila, sem dobila nazaj. Nocojšnji ve- čer mi to potrjuje, poleg tega sem iskreno rada Celjanka in tukaj mi je zelo lepo. Zado-voljna sem, da zdaj, ko sem blizu konca nekega obdobja, nimam nobenih neizpolnje- nih želja. Mislim, da Celje nudi dovolj raznovrstne kulture za vsakogar. Treba jo je samo poiskati. Tisti, ki menijo, da nekaj manjka, in ki čutijo pomanjkanje pri - reditev, naj se zazrejo vase in naj naredijo prvi korak in naj jih poiščejo. Ker v Celju je marsikaj mogoče videti, slišati in doživeti.« Rdeča smrt napolnila dvorano Celjska predstava temelji na prvinah sodobnega plesa in klasične baletne tehnike, eksperimentalnega gleda-lišča ter scenskih in svetlobnih učinkov, poseben poudarek pa ji daje tudi avtorska glasba Bojana Drakslerja. pristen. Zelo dobro se je v vlogo dvornega norčka ujel mladi fant. Nekaterim ple - salkam se vidi, da ples tudi trenirajo. Kompozicijska oblika bi potrebovala bolj kompaktno strukturo, a to so gimnazijci, ki se pred - vsem učijo nastopati, igrati in ustvarjati.« Ponovitev predstave 14. fe - bruarja je že razprodana, so pa ustvarjalci napovedali že naslednjo predstavo, ki bo 7. marca ob 19. uri v Plesnem forumu Celje. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Celjski kulturni nagrajenci Priznanje celjske zvez- de za najvidnejše dosežke v preteklem letu so prejeli člani ljubiteljskega društva KUD Zarja Trnovlje Celje. Predsednik društva Uroš Rošer je ob prejemu nagra- de priznal, da so nagrado po tihem pričakovali, saj imajo že veliko zbirko državnih in mednarodnih priznanj, zato je bil čas, da jih prepoznajo tudi v Celju. »V vseh teh letih smo se zavestno odločili, da se bomo povzpeli v sam vrh slovenskega ljubiteljskega gledališča. Najboljši smo postali na dva načina. Po eni strani smo se udeleži- li številnih izobraževanj v Sloveniji in tujini, po drugi strani pa gredo zasluge za uspeh mentorjem mlajših skupin, ki so nas napolni- li z izkušnjami in znanji. Ko pride do sinergije med mlajšimi in starejšimi člani društva, rezultati ne morejo izostati.« Priznanje celjske zvezde za najvidnejše dosežke v preteklem letu so prejeli so-ustvarjalci muzikala Vero-nika Deseniška, skladatelja Leona Firšta in avtorja libre- ta Janeza Usenika v režiji Marka Plantana in pod glas- benim vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka Ta se je v imenu celotne ekipe ustvarjalcev muzikala Veronika Deseniška zahva - lil vsem, ki so verjeli vanje in jih bodrili k ustvarjanju. »To priznanje ni samo od - raz tega, da smo naredili prav in vam je to všeč in da smo dali Celju nekaj, kar bo mesto ponovno posta - vilo na glasbeno-gledališki zemljevid tega dela Evrope. S tem priznanjem sprejema - mo odgovornost, da bomo predstavo na visoki umetni - ški ravni negovali še naprej. Slavko Avsenik mlajši je po ogledu predstave rekel, da je to najboljši slovenski mu - zikal. Pravijo, da nisi pravi Slovenec, če nisi bil vsaj enkrat na Triglavu, mi temu dodajamo, da nisi pravi Ce- ljan, če vsaj enkrat nisi videl muzikal mesta ljubezni.« BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Več kot trideset prireditev 11 Št. 6, 9. februar 2017 KULTURA Večer z Mileno Šimunič Priznanje za življenjsko delo Zdenki Markovič V Žalcu so letos podeli štiri Savinove plakete in posebno priznanje za življenjsko delo. Najvišje priznanje, Savinovo plaketo z denarno nagrado, je komisija tokrat na- menila Zdenki Markovič za življenjsko delo na področju vodenja pevskih zborov, kjer je dosegala izjemne uspehe, s katerimi je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem prostoru. »Zdenka Markovič je glasbena pedagoginja in njeno življenje je prežeto z glasbo, predvsem z zborovskim petjem, saj se mu predaja tako poklicno kot zasebno. Res ljubiteljsko, a zato nič manj profesionalno in strokovno. V vseh letih razdajanja svojega znanja in strasti do zborovskega petja je vzgojila številne generacije pevcev, med katerimi so nekateri izbrali petje za del svoje uspešne poklicne in karierne poti,« je komisija med drugim zapisala v obrazložitvi nagrade. Savinovo priznanje za pomembne rezultate, ki jih je dosegla s svojimi učenci na mednaro - dnih glasbenih tekmovanjih, s čimer je prispevala k razvoju kulturnih dejavnosti v domačem okolju, je prejela profesorica kitare Maruša Mirnik. Za uspehe na glasbenopedagoškem področju je nagrado prejela tudi profesorica flavte Nina Baša. Priznanje sta prejela še Jan Grobelnik za bogatitev in razvoj zborovskega petja in Feliks Zajc za velik prispevek pri ustanovitvi in dolgoletnem vodenju Vaške godbe Hramše, s čimer je pomembno vplival na razvoj kulturnih dejavnosti v občini. LK, foto: Veni FerantPriznanja tudi v Laškem in Radečah Na osrednjih občinskih slovesnostih ob kulturnem prazniku so priznanja za izstopa - joče dosežke v minulem letu podelili tudi v občinah Laško in Radeče. V Laškem je bil v kulturnem centru slavnostni govornik dr. Tomo Korošec, program so pripravili učenci in učitelji Glasbene šole Laško-Radeče. Občinsko priznanje Antona Ašker - ca je šlo v roke Mileni Suhodolčan, družini Čadej iz Curnovca in Kristianu Kolmanu. Zlati Možnar za izjemne dosežke na področju etnografske dejavnosti sta prejeli Irena Plevnik in Knjižnica Laško, priznanja območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti za dosežke na področju ljubiteljske kulture pa so prejeli Anka Levičar, Martin Selič, Plesni oddelek GŠ Laško-Radeče ter MPZ Trubadurji OŠ Primoža Trubarja Laško. V Občini Radeče je bila osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku v domu kulture. Kulturni program je pripravilo Prosvetno društvo Vrhovo, ogledati si je bilo mo- goče komedijo Seja v Belem Dolu v izvedbi KUD Sloga Črni Vrh. Slavnostni govornik je bil podžupan Občine Radeče Janez Prešiček. Običajno je na osrednji občinski slovesnosti podeljeno tudi priznanje Ivana Pešca za dosežke na področju kulture. Ker na tokratni javni razpis ni prispel noben predlog, tega priznanja letos niso podelili. Podeljeno je bilo priznanje območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Otroškemu pevskemu zboru osnovne šole Marjana Nemca Radeče in zborovodkinji Jani Wetz ter radeškim mažoretkam. RG Kultura nima meja Razstava tretje mednarodne umetniške kolonije Alpe-Adria srce naivePodpredsednik DLU Rifnik Šentjur Martin Čater in predsednik društva Dragan Podovac sta podelila zahvale vsem, ki so se udeležili likovne kolonije. V okviru kulturnega praznika so v Galeriji Zgornji trg v Šentjur - ju odprli razstavo Alpe-Adria srce naive, ki so jo pripravili člani Dru- štva likovnih ustvarjalcev Rifnik v sodelovanju z Občino Šentjur. V galeriji je predstavljenih 35 slik z eno leseno skulpturo, ki so nasta-le na tretji mednarodni umetniški koloniji v Hlebinah na Hrvaškem.Med člani DLU Rifnik Šentjur ter Društva hlebinskih slikarjev in kiparjev naivne umetnosti Hlebin-čani je že dolgoletno prijateljstvo. »Likovniki iz Šentjurja smo posebej ponosni, ker nam je uspelo stkati prijateljstvo. Tovrstna druženja in povezave bogatijo likovni prostor obeh mest, saj s tem spoznavamo nove tehnike risanja, nove pristo-pe in nenazadnje kulturo ljudi,« je povedal predsednik šentjurskega društva Dragan Podovac. Kaj je naivno slikarstvo? V začetku 20. stoletja se je v majh - ni zagorski vasi Hlebine začela na- ivna umetnost, ko je hrvaški slikar Krsto Hegedušić, ki je vodil skupino Zemlja, ustanovil Hlebinsko šolo. Hegedušić, ki je uporabljal slikarsko tehniko tempere na steklo, je s svojo značilno poenostavljeno stilizacijo pritegnil kmečke mladeniče in jih usmerjal v slikarstvo, saj je želel, da umetnost najde stik s preprostim ljudstvom. Ivan Generalić je bil prvi mojster šole in prvi, ki je razvil dru - gačen osebni slog ter z njim dosegel visok umetniški standard v svojih delih. Dela slikarjev naivne umetno - sti poudarjajo romantičen koncept podravinske pokrajine in lirično ide - alizirajo življenje na podeželju. Za- radi družbenokritične usmerjeno- sti skupine Zemlja in verjetno tudi zaradi priljudne dekorativnosti ter ideološke neproblematičnosti je na - ivna umetnost po letu 1945 postala priljubljena jugoslovanska blagov - na znamka, tako rekoč prepoznav - ni znak jugoslovanske umetnosti, predvsem v Nemčiji. Tradicionalna tehnika Hlebinške šole je slikanje na steklo, pri tej tehniki je tudi dru- gačen način nanašanja barv kot pri slikarstvu, ki ga poznamo. Kaj šentjurske in hlebinske sli - karje loči in povezuje? »Naš način slikanja je seveda drugačen, njiho- vo izražanje je preprosto naivno, skorajda otroško, s kmečkimi mo- tivi iz njihovega kraja. Posebnost so tudi barve. Čeprav je razlika v slikanju precejšnja, smo tudi mi slikarji samouki podobno kot oni, vse, kar nas loči, nas tudi povezu-je,« je še dodal Podovac. Med 33 slikarji, ki so se udeležili kolonije, sta bila tudi šentjurska li- kovnika Dragan Podovac in Martin Čater, ki v šentjurski galeriji pred- stavljata svoji deli. Nedeljskega od- prtja razstave so se udeležili tudi predstavniki iz občine Hlebine in Koprivničko-Križevačke županije ter tudi skoraj vsi slikarji kolonije. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Dobitniki Savinovih priznanj z žalskim županom Jankom Kosim in slavnostnim govornikom Markom Repnikom Z avtorico, ki je v petek slavila tudi šestdeseti rojstni dan, se je pogovarjala Mateja Zakelšek.Minuli petek je Kulturno dru - štvo Smeško iz Celja v Celjski kul- turnici organiziralo Smeškov pet- kov večer. Tokrat je bil posvečen celjski pesnici in slikarki Mileni Šimunič. Ta je v Celjski kulturnici na ogled postavila likovna dela, ki obsegajo izsek iz njenega celotnega opusa in prikazujejo različne tehnike in moti - ve, od narave, preko portretov, aktov do abstrakcij. Milena Šimunič pa je sicer tudi pisateljica in pesnica, do zdaj pa je objavila dve zbirki. Obiskovalcem sta avtoričina knjižna dela pred- stavila interpreta mlajše generacije Amadej Canjuga in Ana Polenik. Razstava bo na ogled do 28. fe- bruarja. EP, foto: Miha Palir 12 Št. 6, 9. februar 2017 NAŠA TEMA Samo dve celoti sta lahko srečen par Psihologinja Ana Miletić Herič Samski ljudje svoj status običajno sprejemajo kot ne- kaj prehodnega. Nekaj, kar se bo prej kot slej izteklo v re- sno, po možnosti dosmrtno zvezo. Kot v svoji doktorski disertaciji ugotavlja sociolog dr. Iztok Šori, si je od več kot osemsto vprašanih samskih oseb večina želela najti par- tnerja. Samo desetina je bilo takšnih, ki so si samsko ži- vljenje zavestno izbrali kot najboljšo možnost. Za vse pa so lahko vprašanja, kaj pa je s tabo, kdaj si boš koga našel/--la …, milo rečeno moteča, če ne kar boleča. Kako je bilo s samskimi skozi zgodovino? V predindustrijski družbi, pred nastankom mest v Evropi, je bila samskost zelo odvisna od ekonomskega položaja. Če si imel boljši ekonomski po- ložaj, če si bil na primer sin z velike kmetije, si imel več mo-žnosti, da se poročiš. Sicer je v fevdalizmu veljala t. i. poročna nesvoboda. Fevdalec je bil ti- sti, ki je določil, ali se nekdo sme poročiti, da ne bi reveži na svet spravljali revežev. Ka- sneje so na Kranjskem to vlogo prevzele občine. A s tem zvez, rojstev otrok in afer niso mogli preprečiti. V zgodovini naj bi bilo neporočenih tudi do štiri- deset odstotkov ljudi, seveda pa ni nujno, da so bili vsi tudi samski. Danes je normalno, da imajo ljudje v življenju več za-Dr. Iztok Šori – Samskim ni treba opravičevati svojegastatusa porednih resnih zvez, vmes pa nastopijo obdobja samskosti. Tudi zaradi tega imamo morda vtis, da je samskosti danes več, čeprav empirični podatki tega ne potrjujejo. Kakšnim družbenim priti- skom so samski izpostavlje- ni? »Rada imam svoje samsko življenje« V družbi se s samskimi nihče ne ukvarja, nihče jih ne omenja, čeprav so na primer po statistiki revščini najbolj izpostavljene starejše samske ženske, posebej tiste, ki so iz- gubile partnerja. Ko smo imeli v Sloveniji referendum o oplo- ditvi samskih žensk, so bile te Bila je samska in se je spraševala, kje bi lahko na nevsiljiv in prijeten način spoznala normalne, perspek- tivne moške. Tako se je rodila poslovna ideja, ki je v zadnjih sedmih letih spremenila ži- vljenje že stotinam Slovencev. Na različne dogodke je od leta 2010 prišlo približno petnajst tisoč ljudi. »Povezali smo 950 parov, se veselili šestih po- rok, imamo deset družin, en dojenček pa je trenutno na poti,« je spodbudno statistiko nanizala Slapnikova. Od zmenkov in plesa do potovanj Za njihove storitve se zač- nejo ljudje zanimati pri tri- desetih ali kakšno leto prej. Najstarejši gospod, ki si je pri njih našel partnerko, je star 74 let. Na Celjskem hitre zmenke organizirajo približno vsake štiri mesece. Več zanimanja je v Ljubljani, kamor hodijo na zmenke ljudje iz cele Slo- venije.Nina Slapnik je pred sedmimi leti ustanovila podjetje Dogodki za samske »Od mojih začetkov do danes se je razmišljanje v Sloveniji zelo spreme-nilo. Na začetku je bilo tudi veliko predsodkov. Danes jih ni več,« pravi Slapnikova.»V vsakem primeru je lažje preživeti kot ne-samski – tako eko- nomsko kot čustve- no. Če sta dva človeka skupaj, se podpirata, si ustvarita družino, skupaj lahko kupita stanovanje in podobno. Samska oseba to zelo težko naredi. Če sam- ski ljudje ves čas aktivno ne iščejo stika z drugi-mi ljudmi, osamijo. V partnerski zvezi se to ne zgodi tako samoumevno. Tudi zato morajo samski svoje življenje oblikovati zelo aktivno.« pravi dr. Šori. no. Če sta dva človeka skupaj, se podpirata, si ustvarita družino, skupaj lahko kupita stanovanje in podobno. Samska oseba to zelo težko naredi. Če sam- ski ljudje ves čas aktivno ne iščejo stika z drugi- mi ljudmi, osamijo. V partnerski zvezi se to ne zgodi tako samoumevno. Tudi zato morajo samski svoje življenje oblikovati zelo aktivno.« pravi dr. Dr. Iztok Šori Jana H.: »Enga ti mormo najdit«, je misel, ki sem jo sli-šala že ničkolikokrat od skoraj vseh prijateljic, prijateljic, ki to niso, tudi od sodelavk, soro- dnic. Namenoma uporabljam ženski spol, saj se za to temo ženske čutijo nekako bolj pokli- cane kot moški. Se pa tu in tam najde tudi kakšen predstavnik močnega spola, ki bi mi rad svetoval pri tej zadevi. Predvsem je to aktualno v času praznikov, dopustov, naj- bolj pa v času valentinovega, ko so vsi oh in sploh zaljubljeni in srečni, samo jaz ne …? Ja, krasno. Res cenim vsako pomoč, ki mi jo ljudje ponuja-jo, ampak ali jo zares potrebu-jem? Ali sem res tako neboglje- na, ker sem pač samska? Saj mi ne manjka roka ali noga, samo samska sem, halo? Ali sem pač res tako nesposobna, da si ne uspem najti ustrezne- ga moškega, in se to smatra kot nekakšen hendikep? Sama se s tem nisem nikoli pretirano ukvarjala, sicer pa zakaj bi se, saj so se vsi drugi. No, šalo na stran. Biti sam- ska ni noben bavbav, čisto nor-malno se da funkcionirati. V bistvu bi težko odgovorila, za-kaj so se stvari zasukale tako, kot so se. Spomnim se, da sem kot deklica sanjala, da bom ime- la stanovanje v visoki stavbi z velikimi okni. Verjetno sem to videla v kakšnem fi lmu in se mi je zdelo imenitno. Am- pak v tem stanovanju sem se videla samo. Spomnim se tudi, da sem kot deklica sanjala, da bom imela moža in tri sinove. Celo imena sem imela že iz- brana. Torej sta bili odprti obe možnosti. No, danes nimam nič od tega. Ne stanovanja z veliki-mi okni ne družine. Že več let dobro shajam brez moža v stanovanju z majhnimi okni. Mogoče bodo ta okna sčaso- ma postala večja, morda se bo v stanovanje naselil tudi mož. Kdo bi vedel? Tega se ne da predvideti. Nedolgo tega mi je prijate- ljica rekla, da če zares hočem dobiti moškega, moram ime- ti v omari prostor za njegova oblačila. Hm, težava. Omara je povsem polna. V tem grmu oziroma v omari torej tiči zajec. Sprazniti prenapolnjeno ali ku- piti večjo omaro? Gre samo za stvar odločitve. Priznam. Po dolgoletni zve- zi, ki se je klavrno končala, sem bila v fazi, ko so bili vsi moški prasci. Potem sem bila v fazi, da moškega ne rabim. Zdaj nisem več v nobeni fazi. Samo živim in se imam dobro. Včasih tudi slabo. Ampak rav-no tako bi se imela včasih do-bro in včasih slabo tudi, če bi bila v zvezi. V mojem življenju je žal prišlo do navzkrižja interesov. Fantom, ki so me zanimali, jaz nisem bila všeč in obra-tno. Tako pač je. In s tem ni nič narobe. Če ne moreš ime- ti tistega, kar bi rad, moraš imeti rad tisto, kar imaš. Zato imam jaz rada svoje samsko življenje. Sprejemam dejstvo, da mi za valentinovo nihče ne bo podaril napihnjenega ali čo- koladnega srčka. Sprejemam dejstvo, da so najboljši fantje že poročeni. In vsak večer se vra- čajo k ženi. Kje pa so do večera, pa je zgodba za katero drugo priložnost.Nekateri ljudje so lahko srečni tudi brez zadovolju- jočega partnerstva, nekate- ri pa nikakor. Nekaterim je dovolj partnerstvo, četudi nimajo najbolj osrečujočega odnosa, spet drugi iščejo cel paket. V vsakem primeru pa naše rane in praske odseva-jo v odnosih. Če sami nismo zgrajena in zrela osebnost, smo zelo težko odgovorni in ljubeči partnerji. Ko pride človek do spozna- nja, da je lahko srečno samski, v istem trenutku na široko od- pre vrata ljubezni. Človek, ki je zadovoljen in se dobro počuti v svoji koži, to izžareva. In to je najbolj privlačna stvar na sve-tu. Obupano iskanje partnerja pa je nadvse odbijajoče. Morda prav zaradi tega nekateri nikoli ne najdejo pravega. Kot pravi sogovornica, so nekateri ljudje bolj, drugi manj ustvarjeni za samsko življenje. »Nekateri lju- dje res nimajo pretirane želje, da bi z nekom vse delili, znajo si strukturirati čas, uspešni so v službi, ekonomsko so dobro preskrbljeni, imajo širok so- cialni krog in so srečni. So pa tudi takšni, ki vse to imajo, a vendar globoko hrepenijo po nekom, s komer bi delili vsak kotiček duše in doma.« S starostjo je samskost težje prenašati Pri tridesetih letih samskost še nikogar posebej ne zazna- muje. Zaradi biološke ure, ki jim zapira možnost materin- stva, pa je pri ženskah vseka- kor močnejša. Tako navzno- ter kot navzven. »Z leti si je »Pri dvajsetih letih so zmenki nekaj samoumev- nega. Pri štiri- desetih se bomo na zmenku sami sebi zdeli smešni. Tudi izbira pri-mernih partner- jev se bistveno zoži. A ne bi rada komu jemala poguma. Z leti se bolje poznaš, ni ti treba toliko eksperimenti-rati. In če pri dvajsetih ne najdeš par-tnerja, še ni nič izgubljenega. Prepri- čana sem, da se ob pravem času najde tudi pravi partner,« pravi Ana Miletić Herič. aktivno in zabavno samsko življenje vedno težje organi- zirati. Vedno manj prijateljev ima čas zate. Pri tridesetih težimo, da bi si ustvarili dom in družino, pri petdesetih bi radi svoje izkušnje predali na- slednji generaciji, pri sedem-desetih pa bi nam že godilo, da bi kdo skrbel za nas. Z leti so tako hormoni kot naš ego manj pomembni. V ospredje pridejo čustvena plat par- tnerstva, občutek varnosti in navezanosti. Tudi zato smo z leti lahko boljši in tudi bolj primerni partnerji.« A če si partnerja iščemo v zrelih letih, je treba vzeti v zakup tudi prtljago, ki jo ljudje no-sijo s seboj. »Tu so bivše žene in možje, otroci iz prejšnjih zakonov, propadla podjetja, dolgovi … Ampak če smo se iz izkušenj česa naučili, smo lahko in moramo biti bolj to-lerantni tako do partnerjevih kot svojih pomanjkljivosti.« »Tudi če si samski, je lahko življenje lepo. Lahko gremo na počitnice, ki jim ne bo nič manjkalo, in lahko živimo polno in zadovoljujoče, kar nas bo osrečevalo. Dejstvo je, da sta ena celota in druga celota lahko srečen par. Ena polovica in še ena polovica … to pa se še nikoli ni obneslo,« pravi Miletić Heričeva. StOAna Miletić Herič Prve hitre zmenke so leta 1998 organizirali v Ameriki. Od- tlej se je krožni sistem hitrega spoznavanja ljudi razširil že po vsem svetu. Po utečenem redu ženske sedijo pri mizah, mo-ški pa se ob zvočnem signalu po sedmih minutah prese- dejo v krogu. Sedem mi- nut je ravno dovolj, da se ljudje začutijo in odločijo, če bi s človekom radi posedeli še malo ali pa bi bila vsak nadaljnja minuta izguba časa. »Hi- trih zmenkov sem se udeležila tudi v 13 Št. 6, 9. februar 2017 NAŠA TEMA Formula ljubezni Psihoterapevt Zoran Milivojević o … iskanju »ene, edine in večne« ljubezniTa zanimiv premik v dojema- nju samskosti – samskost kot nekaj zaželenega – se v medijih pojavlja od 60. letih 20. stoletja. Kljub temu se te zgodbe izlije- jo v neko hrepenenje po resni zvezi. Samski so na drugi strani predstavljeni kot idealni, zlati potrošniki. Vse to so klišejske podobe, ki z resničnostjo nima- jo prav veliko opravka. Sodoben svet nam je dal možnost velike izbire na vseh področjih. Je to za samske blagoslov ali prekletstvo? Iskanje partnerja je bilo ve- dno prilagojeno času. Tudi v preteklosti ljudje niso bili pre- puščeni zgolj ljubezni na prvi pogled. Obstajali so ženitni po-sredovalci, zveze so se sklepale na drugačnih podlagah. V času pred internetom so bili aktualni časopisni oglasi. V digitalni dobi pa je možnosti še toliko več. V sociologiji se je pojavil strokovni pojem singlizem. Za kaj gre? Pojavil se je po vzoru seksiz- ma in podobnih pojmov. Bistvo singlizma izhaja iz družbeno prevladujoče ideologije druži- ne. Večina ljudi si namreč ži- vljenje predstavlja samo na en način. Tega niti seksualna revo- lucija ni spremenila. Četudi je čustveno zadovoljitev mogoče doseči na različne načine, se po- jem družine ne spreminja, mo- nogamija ostaja osnovni model. Tudi na pare brez otrok družba glede podobno začudeno. Vse skupaj temelji na prepričanju, da družinsko življenje samo po sebi prinaša srečo. In prav zara- di tega starši pritiskajo na svoje otroke, naj si nekoga najdejo. Ker jim v življenju želijo srečo in zadovoljstvo. A resnici na lju- bo gre za idealizacijo. Družine so vse prej kot idealne – vemo, da so lahko tudi nevarno okolje, da obstajajo nesrečna partner- stva, nasilje, beležimo pogoste umore partnerk in tako naprej. Vseeno pa je ta ideologija zelo močna in se na politični ravni še utrjuje. Tudi s predlogi, kot je da- vek na samskost? Recimo. Ta se vleče že skozi zgodovino, ker so samski hvale- žni grešni kozli ali bolje molzne krave, ko gre za potrebe držav- ne blagajne. Po Evropi so bili takšni predlogi pogosti, pri nas jih je bilo mogoče zaslediti že pred stoletjem. To bi bila čista diskriminacija. Samski tako ne- nehno dobivajo sporočila, da so manjvreden del družbe. Ozna- čujejo jih kot individualiste, neprilagodljive, celo sebične. S tako predstavo samski ponotra- njijo krivdo in sprejmejo obču-tek, da je z njimi nekaj narobe in da morajo to sami reševati. Malokdo razmišlja o okolju, ki jim je takšno breme naložilo. Je lažje biti samski v mestu ali na deželi? Če govorimo o sodobnem življenjskem stilu, o kulturni in družabni ponudbi, je mesto samskim zagotovo bolj naklo- njeno. Res pa je tudi na podeže- lju ogromno samskih ljudi. Po eni strani je tam več pritiskov, po drugi strani je povezanost med ljudmi na podeželju večja in lahko predvsem v starejšem obdobju samskemu omogoči dodatno varnostno mrežo. SAŠKA T. OCVIRK Hitre zmenke organizirajo glede na starost. Zmenke z uje- manjem pripravijo bolj premišljeno glede na posameznikove lastnosti in pričakovanja. Plesni zmenki so v svoji osnovni plesni tečaji za samske. Poleg učitelja udeležencem priskrbijo tudi plesalko ali plesalca. V devetih srečanjih je priložnosti za spoznavanje in druženje več kot dovolj. Organizirajo tudi potovanja za samske. Pri sv. Jožefu v Celju se bo prav jutri, 10. februarja, začelo tri- dnevno duhovno družabno srečanje za samske in razporočene. Vabljeni so udeleženci med 25. in 45. letom. Poleg duhovnih nagovorov in prijetnega druženja načrtujejo tudi zimsko peš romanje po Slomškovi romarski poti od Ponikve do Tinskega. Dr. Iztok Šori»Največja prepreka pri tem je naše prepričanje, da nekje obstaja idealna oseba za nas in da bomo z njo našli eno, edino in večno ljubezen. Iz tega prepričanja izhaja občutek zaljubljenosti, ko se nam zdi, da smo takšno osebo našli. Ampak zaljublje- nost ni predfaza ljubezni. Je povsem drugo čustvo, ki mu vedno sledi večje ali manjše razočaranje. Zvezo prelomimo in iščemo dalje, z novim partnerjem pa se zgodba ponovi. In ker se ljudje ne želijo odpovedati svojim visokim pričako- vanjem ali se sprijazniti z manj, ostajajo sami. Teža-va je v pričakovanjih, a ne zato, ker so visoka, ampak ker so nerealna in jih nihče ne more zadovoljiti.« StO »V poplavi valenti-novega kiča se nikar ne počutite manj-vredno. Popularna in potrošniška kul- tura nam vsiljujeta predstavo, da so vsi, ki so v zvezi, tudi srečni in ljubljeni. Da je človekova vre- dnost odvisna od tega, ali ima na ta dan koga, ki mu bo izkazal naklonjenost. Tisti, ki tega nimajo, so manjvredni ljudje. V resnici je samskost del življenjskega cikla. Vsak je kdaj sam, brez partnerja. Če pa samskost traja predolgo, se moramo vprašati tudi o svoji odgovorno-sti zanjo,« svetuje Milivojević. Zoran Milivojevićoznačene za bolne in nevar- ne narodu. Raven političnega govora je bila zelo nizka. Ko gre za zasebnost, pa samske najbolj obremenjuje »skrb« staršev in prijateljev, da bi si končno koga našli. Tudi to je neka vrsta pritiska, ki ne upo- števa tega, kaj si ljudje zares želijo. Ko gledamo Bridget Jones ali dekleta iz serije Seks v mestu, so prikazane kot zma- govalke sodobne družbe. S pametnim telefonom do boljše polovice Aplikacije, ki lahko vplivajo na vaše ljubezensko življenje Minili so časi, ko je bilo popularno brskati po sple- tnih forumih ali straneh in tam iskati svojo sorodno dušo. Z razcvetom mobilnih telefonov so vlogo forumov prevzele aplikacije. Vsak dan se »rojevajo« nove, ne- kaj najbolj razširjenih pa smo poiskali tudi mi. Tinder – za uporabo apli- kacije morate biti polnoletni in imeti Facebook račun. Upo- rabnik ustvari profi l (fotogra- fi ja, nekaj svojih podatkov) in nastavi fi lter (moški/ženske) ter radij iskanja (glede na od- daljenost od kraja, kjer ste). Tinder uporabniku poišče profi le, uporabnik pa osebe »podrsa« levo (ni mi všeč) ali desno (všeč mi je) ali celo navzgor (super všeč mi je). Če je všečnost obojestranska, lahko začnete klepetati. OkCupid – pri tej aplikaciji Facebook računa ne potrebu- jete. Uporabnik le podrobno sestavi svoj profi l, aplikacija pa mu izračuna odstotkovno ujemanje z drugimi uporab- niki. Sporočila si uporabniki med seboj lahko pošiljajo ne glede na ujemanje, nadgra- dnja aplikacije pa je plačljiva. Coffe Meets Bagel – upo- rabnik si uredi svoj profi l in označi preference (tudi etnič- ne in religijske). Aplikacija po- šlje en »bagel« na dan, torej profi l enega uporabnika, ki naj bi se, po opisu sodeč, uje-mal z vami. Kot pri Tinderju uporabnika označita, če sta si všeč, in v primeru oboje-stranskega zanimanja lahko z osebo klepetate teden dni, nato se pogovor zapre. Hinge – Aplikacija uporab- niku postavlja vprašanja, na podlagi odgovorov pa išče profi le, ki se ujemajo z vašim. Spet mora biti obojestransko zanimanje, aplikacija pa išče ujemanje le med vašimi pri- jatelji in prijatelji prijateljev, zato lahko kandidatov hitro zmanjka. Tastebuds – ta aplikacija ujemanje med profi li določi glede na glasbeni okus upo- rabnikov. Tudi tukaj lahko uporabnik ostale »všečka‹ ali ne, ves čas pa si lahko vsi med seboj pošiljajo sporočila. Match.com – tudi tu je tre- ba ustvariti profi l, dodati pa je treba tudi fotografi je. Med seboj si uporabniki pošiljajo »winke«, torej pomežike. Če želite popoln izkoristek apli- kacije, jo boste plačali. Upo-rabnik mora odšteti dvajset evrov na mesec in se lahko prijavi za najmanj pol leta. Če torej svojo boljšo polovico uporabnik najde prej, je raz- lika denarja zanj izgubljena – a kaj je denar proti veliki ljubezni?! Bumble – zadnja aplikacija v ospredje postavlja ženske. Gre namreč za to, da je ne- žnejši spol tisti, ki mora prvi poslati sporočilo moškemu. Ta aplikacija torej zamenjuje vloge, ki naj bi jih moški in ženske zavzemali. V kolikor pa uporabnik svojo sorodno dušo najde pri istospolni ose- bi, pa si ta dva sporočila lahko izmenjujeta neomejeno. EP »Spoznavanje ljudi na spletu je včasih podobno iska-nju igle v kopici sena. Tudi zelo dolgo dopisovanje o človeku ne pove toliko kot nekaj minut v živo. Kako dolgo bi trajalo, da bi šel na zmenek z dvajsetimi osebami, ki si jih spoznal na spletu? Na hitrih zmenki jih toliko spoznaš v enem večeru. Vsakemu lahko stisneš roko, se z njim pogovoriš in hitro veš, ali ima znanstvo prihodnost ali ne,« o prednosti spoznavanja v živo pravi Nina Slapnik.»Z internetnim zmenkovanjem samski v moji raziskavi niso imeli preveč dobrih izkušenj. Na teh portalih naj bi bilo veliko več moških, ki jih posledično nihče ne ›klika‹. Ženske na drugi strani dobivajo ogromno sporočil, ki jim ne povedo dosti. Sčasoma obupajo in sploh ne odgovarjajo več. Svetovni splet je pripomo-ček, ki ga skoraj vsi samski ne glede na status, spol in starost preizkusijo. Redkim pa uspe najti tisto, kar iščejo,« pojasnjuje dr. Šori. Ameriki. Tam se ljudje veliko selijo in to obliko spoznavanja jemljejo kot širjenje socialne mreže v novem okolju. Večeri, ki jih organiziramo, so v prvi vrsti prijetni družabni dogod- ki. Morda ne bomo ravno prvi večer našli idealnega partnerja, bomo pa vadili svoje komuni- kacijske veščine, spoznali nove obraze, pridobili samozavest in se preprosto družili. Kadar so ljudje sproščeni in brez velikih pričakovanj, se običajno splete- jo najlepše zgodbe,« je povedala sogovornica. StO 14 Št. 6, 9. februar 2017 KRONIKA O dogodku pri Libojah je bil v ponede- ljek obveščen tudi celjski območni urad uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Informacijo o najdbi so nato posredovali tudi celjski enoti Nacio- nalnega veterinarskega inštituta. Iz urada za varno hrano so nam posredo- vali podatek, da je šlo poleg perutnine in delov poginjenih rejenih živali za psa, tež- kega približno trideset kilogramov: »Pes ni bil čipiran, bil pa je ustreljen.« Kdo je storil takšno neverjetno dejanje, bo morala preiskati policija. Urad za varno hrano, kot je mogoče razbrati iz sporočila, najverjetneje lastnika ne bo izsledil, saj pes ni imel čipa: »Lastništvo psa se preveri glede na označitev psa in podatke v centralnem registru psov.« V primeru smrti živali so lastniki dolžni njihova trupla predati veterinarski higienski službi. »Če s truplom ravnajo drugače in jih je možno identificirati, so kaznovani za pre-kršek,« še navajajo v upravi za varno hrano. Verjetnost, da bi poginule živali predstavljale možnost za prenos kakršne koli bolezni, je majhna. »Kot organski odpadek pa lahko tru - pla onesnažijo površine in podtalno vodo,« še pojasnjujejo.Sprehajalci v gozdu v bli - žini Liboj so bili neprijetno presenečeni, ko so pogleda - li med drevesa, kjer so bili odvrženi ostanki živali. Poleg poginulega psa so bili na kraju tudi poginula perutnina in odvrženi deli prašiča. Marsikomu je ob pogledu na to zastal dih, predvsem pa je marsikoga obšla slabost zaradi takšne- ga početja in brezbrižnosti neznanca. Primer preisku-je tudi policija. Na policiji so potrdili, da so seznanjeni z najdbo in da so prijavo dobili 5. febru- arja v popoldanskem času. »Obveščeni smo bili o najd- bi poginulih živali, in sicer manjšega psa, dveh gosi, ene kokoši in ene race. Po - leg omenjenih živali so bili-odvrženi tudi ostanki kolin, skelet in ostanki kože pra - šiča.« Na kraj so prišli tudi veterinarski higieniki, ki so poginule živali odpeljali na veterinarsko fakulteto, kjer bodo skušali ugotoviti na - tančen vzrok pogina. Vendar rezultati pregleda in analize ne bodo znani kmalu. Do ta -krat se bodo v okolici Liboj upravičeno spraševali, kdo je pripeljal v gozd te mrtve živali in ali jih je celo sam pokončal. Je šlo za kaznivo dejanje? »V tem primeru je znano, da gre za domače živali, pri čemer lastnik še ni znan. Preiskava še traja. Žalski po- licisti o storilcu intenzivno zbirajo obvestila,« so nam sporočili s Policijske upra - ve Celje. Če bi bili v gozdu odvrženi samo ostanki ko - lin, bi bilo že to ostudno, a pomembnejše vprašanje je, kaj se je zgodilo s psom in perutnino. V času razsajanja ptičje gripe tudi v Sloveniji je najdba poginule perutnine na takšen način zaskrbljujoč podatek. Glede na to, da naj bi pri psu šlo za mlado žival, je tudi vprašanje, kaj je ra - zlog njegove smrti. Če pes ni bil čipiran, bo lastnika težko najti. Če bo policija ugotovila, da je šlo pri vzroku smrti živali za mučenje, bo za - devo obravnavala kot sum storitve kaznivega dejanja mučenja živali, za katerega- je po Kazenskem zakoniku predpisana zaporna kazen do treh let. »V nasprotnem primeru bomo zadevo obravnavali kot kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, za katero je pred - pisana zaporna kazen do dveh let,« pravijo na polici-ji. Torej – le lastnika mora-jo izslediti. Takšni primeri na Celjskem niso redki, v preteklih letih so na primer ravno na območju Policij - ske postaje Žalec obravna- vali približno dva primera letno, ko so lastniki nepri-merno ravnali z domačimi živalmi. SŠol »Niti najvišja kazen ne bi opravičila tega, kar je storil« On ne more govoriti zaradi »travm«, ona ne, ker je zaradi njega postala trajna invalidka 29-letni Mario Lesjak z območja Velenja bo moral v zapor za dve leti in pol. Takšno kazen so mu v po- nedeljek izrekli na Okro- žnem sodišču v Celju zaradi povzročitve hude prometne nesreče avgusta lani v Šo - štanju. V nesreči so bile po-škodovane štiri osebe, med njimi dekle, ki je zaradi po-škodb postalo tetrapeglik. Primer smo od lanskega avgusta ves čas spremljali, saj je celjskemu tožilcu Mar - ku Borovniku uspelo doka - zati, da je Lesjak za udeležbo v prometu izjemno nevaren, zato je že od lani v priporu. Takšen ukrep – do sojenja – je bil do zdaj običajen le za nekatere povzročitelje tragič - nih prometnih nesreč. V tem primeru so se več kot očitno za tako oster ukrep odločili zaradi njegove predkaznova- nosti in predvsem zaradi be-gosumnosti ter ponovitvene nevarnosti. Eden najhujših kršiteljev Lesjak je omenjeno nesre- čo povzročil pod vplivom mamil, vozil je neregistrira- no vozilo s ponarejenimi re- gistrskimi tablicami in brez vozniškega dovoljenja. V nje - govem vozilu se je hudo po-škodovala mlajša sopotnica, v drugem vozilu, v katerega je trčil, so se poškodovale tri osebe. Povzročitelj je bil po nesreči sicer hospitaliziran Lesjaku je bil poleg zaporne kazni izrečen tudi stranski ukrep, in sicer prepoved izdaje vozniškega dovoljenja za dve leti. Ta rok bo začel »teči« po prestani zaporni kazen. Vanjo bodo všteli tudi čas, ko je bil v priporu. Ta mu je bil do začetka prestajanja kazni tudi podaljšan.Besede sodnika Marka Brišnika ob iz- reku sodbe Mariu Lesjaku so se dotakni-le vseh v sodni dvorani. »Ne vem, če se v resnici zavedate strašnosti nesreče, ki ste jo povzročili. Si predstavljate to poškodova- no dekle v bolnišnični postelji? Da je vse, kar lahko stori, da premika oči? Vse to se je zgodilo samo zaradi vas. Ta kazen za vas je primerna. Ste nevaren in brezbrižen člo-vek. Ni vam mar za sočloveka. Ljudje imajo pravico do življenja. Vi pa ste posegli vanjo. Kakšen zgled ste svojima otrokoma? Veste, vsega tega, kar ste storili, danes ne morete več popraviti. Vi pa se lahko. Da vam je žal, vam bom verjel, ko se bova kdaj srečala in bom to opazil. Da boste pomagali Barbarini družini. Takrat vam bom verjel.« Fotografija je simbolična. v celjski bolnišnici in ko jo je zapustil, se je več dni iz-mikal policistom, dokler ga niso našli v enem od stano-vanj na območju Velenja. Lesjak je, sodeč po vseh podatkih policije in sodišča, eden najhujših kršiteljev pro- metnih pravil na Celjskem. Do nesreče v Šoštanju je bil namreč že večkrat kaznovan zaradi cestnih prekrškov, iz- rečenih mu je bilo za več kot dva tisoč evrov kazni, vendar nobene ni poravnal. Zaradi kaznivih dejanj ogrožanja varnosti, številnih tatvin in prekupčevanja z mamili je v preteklosti dobil že nekaj zapornih kazni. Do omenje - ne nesreče, zaradi katere bo moral v zapor, so mu policisti zaradi kršitev cestnih pravil zasegli že več vozil. Na isti dan, le nekaj ur pred nesrečo, so mu že zasegli enega. A ga to ni izučilo. Pamet v glavo! »O nesreči ne bi govoril, ker mi je vse to povzročilo že veliko travm in se ne že-lim tega spominjati. Mi je pa žal za dejanje in če bi lahko kako to preprečil, bi. Ob - žalujem, kar sem storil,« je dejal v ponedeljek v svojem zagovoru pred okrožnim so - dnikom Markom Brišnikom. Obtoženi je namreč s tožil- stvom podpisal sporazum o priznanju krivde, v katerem je v zameno za priznanje do-bil nekoliko nižjo kazen, kot bi jo v rednem postopku. Ob - tožen je bil kaznivega dejanja nevarne vožnje, za katerega je najvišja zaporna kazen pet let. Poleg tega so ga obsodili tudi zaradi ponarejanja listin. Čeprav nekateri menijo, da je kazen prenizka, je na drugi strani treba vedeti, da so dol- gi sodni postopki, ki jih v tem primeru ne bo, saj je sodba izrečena v krajšem postopku, mučni in stresni predvsem za oškodovance oziroma žrtve. Ti so spremljali tudi pone - deljkov narok, med drugim mama hudo poškodovane sopotnice v njegovem vozilu Marija Čulk. »V zadnjih še- stih mesecih zaradi posledic nesreče, ki jo je povzročil, trpimo neznosne bolečine. Hči je še vedno v bolnišnici in vse, kar lahko naredi, je, da premika oči. Ne vemo, ali bo preživela ali ne, kadar se stanje poslabša. Niti najviš- ja kazen zato ne opraviči tega, kar je storil,« je dejala sodniku. Njena hči Barba -Policija išče lastnika poginulih živali Nad dejanjem so ogorčeni tudi v Društvu proti mučenju živali Celje, kjer ljudi opo- zarjajo, da gre za resna kazniva dejanja. Bojijo se, da bo tovrstnih primerov vedno več, saj opažajo, da marsikje, kjer so imeli živali, teh naenkrat ni več, ker se jih lastniki iz različnih razlogov znebijo na različne načine. Tudi na kazniv način. Društvo na to sicer lahko opozori, a nima pooblastil za ukrepanje. V Celju ves čas dobro in uspešno sodeluje z veterinarskimi inšpektorji. V društvu sicer o primeru v Libojah uradno niso bili seznanjeni, a dodajo, da bo policija najverjetneje zelo težko našla storilca oziroma lastnika živali. Velikokrat se namreč zgodi, da lastnik, četudi ga izsledijo, trdi, da je živali pogrešal ali da ne ve, kje so oziroma, da so mu jih ukradli. Tako je dokazovanje v takšnih primerih izjemno težko. Poginule hišne živali je dovoljeno zakopati na lastnem zemljišču ali jih oddati na veterinarski po - staji, kjer jih prevzame veterinarska higienska služba. Za predajo trupel živali na ta način ni potreb- no plačilo.Pes je bil ustreljen!Jih je mučil in nato odvrgel? 15 Št. 6, 9. februar 2017 KRONIKA Bodi viden – bodi previden Do konca tedna je po vsej Sloveniji preventivna akcija za večjo varnost pešcev Bodi viden – bodi previden. V tem času sta okrepljena policijski nadzor in nadzor občinskih redarjev, ki bodo ukrepali proti voznikom in tudi proti pešcem, ki ne bodo upoštevali pravil varnega prometa. Posebno pozornost bodo posvetili uporabi odsev - nih predmetov in upoštevanju omejitev hitrosti v naseljih ter odstopanju prednosti pešcem pred označenimi prehodi za pešce. Delež pešcev, ki so umrli lani, se je povišal na območju celotne Slovenije. Tudi na Celjskem je več nesreč z udeležbo pešcev predvsem v naselju, med drugim se te nesreče zgodijo ravno na prehodih za pešce. Opazen je še problem alkoholiziranosti med pešci, zaradi česar se pogosto pojavljajo tudi kot povzročitelji nesreč. Med smrtnimi žrtvami pešcev nadpovprečno izstopajo starejši, pri katerih policija na splošno opaža, da ne poskrbijo dovolj za lastno vidnost v prometu in za uporabo odsevnikov. Med glavnimi vzroki nesreč z najhujšimi posledicami za pešce so nepravilnost pri prečkanju vozišča, neupoštevanje pravil o prednosti in v veliki meri tudi neprilagojena vožnja voznikov. Letos je na Celjskem umrl že en pešec, in sicer januarja na Mariborski cesti v Celju. Nesreča se ni zgodila po njegovi krivdi, ampak je vanj trčil 19-letni voznik, ki se je izmikal drugemu vozniku, ko mu je ta odvzel prednost med vožnjo. Odpeljal se je z njim V Vojkovi ulici v Velenju je neznan storilec ukradel motorno kolo znamke Aprilla z registrsko številko CE ZA-01. Motorno kolo je črno-rdeče-oranžne barve. Pakirano je bilo pod zunanjim stopniščem stanovanjskega bloka. Ne vozila ne storilca še niso našli. Prvi po zlatnino, drugi po pnevmatike V preteklem tednu se je na Celjskem zgodilo kar nekaj manjših vlomov in tatvin. Nepridiprav je med drugim vlomil v stanovanjsko hišo v Ločah. Prostore je samo preiskal, a ukradel ni ničesar. Je pa poškodoval balkonska vrata in okno ter s tem povzročil kar nekaj škode. Pred dnevi je bila tarča vlomilcev stanovanjska hiša v Studencah na območju Žalca. Neznanci so odnesli »le« nekaj kosov zlatnine. O podobnih vlomih poročajo tudi iz Velenja. V Vriskovi ulici je namreč iz hiše nekdo skrivaj odnesel več alkoholnih pijač in nekaj gotovine. Samo po denar pa je prišel neznan storilec v hišo v Škalah in v Kersnikovi ulici v Velenju. Tudi na vozila so se spravljali. Med drugim so vlomili v osebno vozilo, ki je bilo parki- rano na Opekarniški cesti v Celju, iz katerega so ukradli starejšo navigacijsko napravo. Malo več dela je imel storilec v Socki, ki je pristopil do stanovanjske hiše in iz avtomobila, parkiranega pod nadstreškom, ukradel vse štiri pnevmatike s platišči. Kar nekaj vlomov so prijavili tudi iz različnih poslovnih prostorov na našem obmo- čju. V Ulici mesta Grevenbroich v Celju je izginilo kar nekaj steklenic žganja, tat je poleg tega pobasal še televizor. Nato je bilo vlomljeno še v gostinsko stavbo v Logarski dolini. Pijače in cigarete so ostale nedotaknjene, zmanjkal je menjalni denar. Brez de-narja oziroma kuverte z njim so ostali tudi v poslovnih prostorih v Zrečah. Kdo jim je denar odnesel, še ni znano. Sicer pa je te dni »pošlo« tudi nekaj plinskih jeklenk. Na Sladki Gori je namreč neznanec vlomil v kovinski zabojnik in jih s seboj odnesel šest. Zmikavt v kleti V ponedeljek je neznanec vlomil v klet stanovanjskega bloka v Brodarjevi ulici v Celju. Lastniki pogrešajo smuči, dva vrtalna stroka, prtljažnik osebnega vozila in več orodja. Zmikavta pri delu nihče ni opazil. Policisti za njim še poizvedujejo.»Niti najvišja kazen ne bi opravičila tega, kar je storil« On ne more govoriti zaradi »travm«, ona ne, ker je zaradi njega postala trajna invalidka ra bo namreč najverjetneje morala v poseben zavod ali dom, saj je tetraplegik in se odziva se samo s premikom oči. »Zato bomo uveljavljali odškodnino, in sicer tako, da bomo v primeru hčerine nastanitve v domu od Les - jaka zahtevali, da mesečno plačuje vsaj tristo evrov za njeno oskrbo,« je dejala Čul - kova. »Pomagal bom, kolikor bom lahko,« je odvrnil Les- jak. A del sodnega odločanja o odškodnini še ne bo tako hi- tro končan in tudi vprašanje je, koliko bo lahko Lesjak za to plačeval. V nesreči je bilo sicer več oškodovancev, vsi pa ne bodo terjali odškodnine od njega, saj Lesjak nima no-benih prihodkov, na podlagi katerih bi lahko plačeval. »Le pamet v glavo drugič,« mu je v sodni dvorani rekel eden iz- med oškodovancev v vozilu, v katerega je trčil. Sšol Foto: SHERPAFotografijo poginulih živali smo zaradi nazornih posnetkov zabrisali. Delo veterinarske higienske službe, ki deluje v okviru Nacionalnega veterinarske - ga inštituta, je prav pobiranje živalskih trupel poginjenih ali evtanaziranih živali. Letno na območju celotne Slovenije tako higieniki poskrbijo kar za več kot deset tisoč ton živali. - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje – Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promo- cijski) v vrednosti 10 eur. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje – 10% popust velja za storitve - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knji- garna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe, razen na nove knjige. - CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brez- plačno. - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Ce- lje - 10% popust - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izde- lovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold - 10% popust pri nakupu njihovih izdelkov - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje – 10% popust- AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041-698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve - OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje, tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih insončnih očal (popusti se ne seštevajo)Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. izposoja kolesa 1+1 GRA TIS Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici 16 Št. 6, 9. februar 2017 AKTUALNA PONUDBA PE V LAŠKEM na novi lokaciji, Trubarjeva ulica 1. Tradicija, zaupanje, znanje, izkušnje – StaninvestNiso vsi upravniki enako dobriVečina izraz upravnik povezuje z negativno konotacijo. Ampak dober, pošten upravnik posameznikom olajša bivanje v večstanovanjskih stavbah, jim pomaga pri pravnih sporih in skrbi, da njegove stranke dobijo največ za svoj denar. Že več kot 50 let Izkušnje so ena največjih prednosti upravnika in v Sta- ninvestu jih imamo na pretek, saj že več kot 50 let upravlja-mo z večstanovanjskimi in poslovnimi stavbami na po- dročju Maribora, zato nam zaupa več kot polovica eta- žnih lastnikov. Naš obsežen seznam stavb, ki jih upravlja- mo, kaže na kvaliteto storitve, ki jo izvajamo. Transparentnost Eno od glavnih vodil naše- ga poslovanja je medsebojno zaupanje z našimi strankami. To dosegamo z veliko mero transparentnosti v vseh naših procesih. Sredstva rezervnega sklada vodimo računovodsko ločeno in na ločenem ban- čnem računu. Pri pridobivanju ponudb za obnove tesno so- delujemo z našimi strankami, upoštevamo njihove želje in predloge za izvajalce. Skrb za stranke Da bi našim strankam olaj- šali vse zadeve, povezane z njihovimi domovi, v podjetju Staninvest neprestano iščemo nove rešitve. Kot močan po- gajalec lahko našim strankam zagotavljamo nižje cene ele- ktrične energije, komunalnih storitev/uni00A0… Pripravljamo tudi projekte, ki bodo strankam olajšale tudi druga področja njihovih življenj. Naj te pro-jekti za sedaj ostanejo prese- nečenje. Skupnost Etažni lastniki niso samo stranke, so soustvarjalci na- šega delovanja. Z njihovo po- močjo Staninvest deluje bolje, bolj učinkovito in transparen- tno. Zato v našem podjetju z veseljem vračamo skupnosti. Gradimo igrišča, prirejamo druženja in pomagamo tistim, ki so se znašli v nezavidljivih okoliščinah, iz katerih sami ne zmorejo. Zavezali smo se, da bomo še več sredstev in ener- gije namenili pomoči tistim, ki jo potrebujejo. Zakaj? Ker lahko! Zakaj nas izbere tako veliko število etažnih lastnikov? V Staninvestu omogočamo ugodno /f_i nanciranje investicij za obdobje do 15 let. Omogo- čamo tudi brezplačno pravno varstvo na vso skupno lastni- no. Sredstva rezervnega sklada vodimo na ločenem računu, kar omogoča varnost in tran- sparentnost. Podjetje je tudi zelo uspešno pri /f_i nanciranju obnov iz drugih virov, kot je npr. Eko sklad RS. Promocijsko besedilo 17 Št. 6, 9. februar 2017 ZAPOSLOVANJE IN KARIERA MojeDelo.co mMreženje je iskanje zapo- slitve s pomočjo oseb, ki jih poznate. Za prosta delovna mesta lahko izveste od ljudi iz svoje okolice. Mreženje kot oblika iskanja zaposlitve temelji na osebnem priporo- čilu. Kaj vam prinese dobro mreženje? Izveste za neobjavljena delovna mesta, ste na teko - čem s trendi in z osebami na svojem področju, imate boljši pregled nad ciljnim trgom dela, ste priporočeni za delovno mesto, za kate - rega niste vedeli, izveste več o težavah in potrebah or -ganizacij s svojega ciljnega področja. Je mreženje škodljivo? V Sloveniji je splošno sprejeto mnenje, da mreže- nje daje priložnost slabšim kandidatom z dobrimi »ve- zami«. Vedeti moramo, da so v proces mreženja vedno vpletene tri strani – deloda- jalec, kandidat za delovno mesto in oseba, ki kandidata priporoči. Ta oseba na teh- tnico postavi svojo integrite- to, saj na nek način jamči, da je kandidat, ki ga predlaga, sposoben in ustrezen za de-lovno mesto. HR specialist za razvoj kadrov (m/ž) (Celje) Na tem delovnem mestu boste podpirali in razvijali nove kadre, obstoječe zaposlene in ob tem pre- vzeli vlogo zaupnika. Iskali boste predane talente za trajnostni razvoj in širitev podjetja ter s tem pripomo - gli k njegovi uspešni prihodnosti. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 8. 3. 2017. Po - drobnosti na www.mojedelo.com. Strateg v nabavi elektronskih komponent – inženir elektrotehnike (m/ž) (Celje) Izbrani kandidat bo v tesnem sodelovanju z razvojnimi oddelki in s proizvodnjo skrbel za nabavo elektronskih komponent in naroči- lo storitev za proizvodnjo testnih in produkcijskih serij telematičnih na- prav iz produktne linije BlueTraker (www.bluetraker.com). Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 4. 3. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. PCB Designer (CAD- razvijalec elektronskih tiskanin) (m/ž) (Celje) Opis del in nalog: razvoj elek - tronskih vezij, sklopov in naprav (dizajn in risanje shem), simulacija vezij, sklopov in modulov z uporabo simulacijskih orodij zlasti Spice in LabView, rutanje večslojnih tiskanin glede na Signal in Power Integrity … Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Ce- lje. Prijave zbiramo do 4. 3. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Proizvodni delavec m/ž (Celje) Opis dela: delo v proizvodnji, skrb za čisto in urejeno delovno okolje, druga dela po navodilih vodje, delo poteka v izmenah. Powerserv, d. o. o., Titova cesta 8, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 17. 2. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec vozil m/ž (Celje) Pričakujemo 3 leta delovnih izku- šenj iz prodaje, odlično poznavanje avtomobilske tehnologije in komu- nikacijskih veščin, obvladovanje MS office in ostalo splošno elektronsko pismenost. Avtotehnika Celje, d. o. o., Bežigrajska cesta 13, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 3. 2017. Po - drobnosti na www.mojedelo.com. Monter/serviser (s. p.) m/ž (Celje ali okolica) Zaradi povečanega obsega del in širitve prodajnih programov vabi- mo zainteresirane samostojne pod- jetnike ali posameznike, da se pri- družite uspešnemu kolektivu kot monter, serviser (m/ž) za montažo in vzdrževanje avtomatskih indu - strijskih, garažnih, požarnih in zra - Aktivne oblike iskanja zaposlitve (1) Približno osemdeset odstotkov delovnih mest zapolnijo iskalci, ki upora- bijo katerega od aktivnih pristopov iskanja zaposli- tve. Zakaj? Večina podjetij noče izgubljati preveč časa in denarja za pridobivanje sodelavcev. Ko srečajo kan - didata, ki je primeren, ga zaposlijo. Aktivne oblike iskanja so usmerjene tako, da vi naredite prvi korak do podjetja. Ponudite razloge, zakaj bi vas podjetje mora- lo zaposliti. Zakaj so aktivne oblike iskanja zaposlitve uspešne? Vaš osnovni cilj pri iska- nju dela je spoznavanje lju - di, ki vedo za delovno me-sto, preden zanj izvedo vsi drugi. Zanima vas skriti trg dela – ki vam je dostopen s pomočjo mreženja, upo- rabe interneta in neposre - dnega stika z zaposlovalci v podjetju. Cilj aktivnih oblik iskanja je srečati delodajalca, ko že ima kadrovsko potrebo, a še ni začel aktivno iskati. Ker kadrovska potreba ni javno znana, se za delo ne potegu-je veliko kandidatov. Med proaktivnimi oblika- mi iskanja zaposlitve bomo preučili naslednje: • mreženje • zaposlitveni sejmi• multipliciranje vaše pri- sotnosti • usmerjeno komunicira- nje s podjetji.NE PREZRITE Prihodnjič si preberite še drugi del prispevka aktivnih oblik iskanja zaposlitve, kjer bomo govorili o zaposlitvenih sejmih, multipliciranju vaše prisotnosti in usmerjenem komuniciranju s podjetji. Mreženje v treh korakih 1. Lista mrežnih stikov • ožji in širši krog druži- ne, prijatelji, družinski prija - telji in znanci • zaposleni v informacij- skih centrih • profesorji, sošolci, člani vašega kluba • člani poslovnih zdru - ženj • direktorji oddelkov za delo z ljudmi, predstavniki podjetij za stike z javnostjo, dobavitelji, s katerimi ste dela - li na prejšnjih delovnih mestih Ko sestavite seznam ljudi, s katerimi bi radi govorili, začnite načrtovati pogovor. Nato skušajte dobiti infor - mativni intervju. Cilj sle - dnjega je zbrati in navezati čim več stikov za delo.Mreženje deluje! Tisti, ki priporočijo kandidata, to storijo šele, ko so prepri - čani, da je dober. To je tudi dokaz, da mreženje ne po- maga »slabim kandidatom z dobrimi vezami«. 2. Lista potreb, ki naj bi jih vaši stiki rešili Kaj želite, da vaši stiki na- redijo za vas? Nekateri vas lahko obvestijo o zanimivih oglasih v podjetju, kjer dela- jo, drugi vam lahko uredijo sestanek pri kadroviku zani-mivega podjetja. Preden zač- nete vzpostavljati stik, pripra - vite listo potreb in stikov. 3. Kontaktiranje• Z uporabo telefona Ko kličete osebo, s katero bi se radi srečali, želite do-seči naslednje: osebno pred - stavitev, razlago namena in vzroka klica, dogovor za čas in datum srečanja. Oporne točke za pripravo srečanja Napišite si kratek povzetek ali ključne naloge, o čem se boste pogovarjali po telefo - nu. Pred sabo imejte oporne točke, s katerimi nadzirate potek pogovora. Če je oseba zaradi obilice dela velikokrat zasedena, jo pokličite pred 9. uro do - poldne oziroma po 18. uri. Osebo poskušajte dobiti na njen osebni telefon. Če kličete na podlagi do- govora z neko tretjo osebo, omenite to v začetnem delu pogovora. V telefonskem po-govoru takoj izrazite potrebo kotesnih vrat. BLT, d. o. o., Idrija, Ulica sv. Barbare 6, 5280 Idrija. Prijave zbiramo do 15. 2. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Avtomehanik m/ž (Celje) Ta oseba bo skrbela za opravlja- nje samostojnih avtomehanskih del, tudi zahtevnejših, lažja in sredja težka avtoelektričarska dela, opravljanje z elektronsko diagno - stiko, posvetovanje z vodjo o more - bitnih težavah in iskanju rešitev pri delu … Smarty, d. o. o., Vrečerjeva ulica 14, 3310 Žalec. Prijave zbira-mo do 15. 2. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni svetovalec m/ž (Celje) Ponujamo dinamično in samostoj- no delo v renomiranem podjetju, ki se ukvarja s prodajo nemških blagov - nih znamk avtomobilov … Smarty, d. o. o., Vrečerjeva ulica 14, 3310 Ža- lec. Prijave zbiramo do 15. 2. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Železokrivec/tesar/zidar m/ž (Žalec) Zaposlimo izkušene železo- krivce, tesarje in zidarje za gradbena dela v Sloveniji. Dr - žavljanstvo Republike Slovenije ali EU ali urejeno stalno bivanje v Republiki Sloveniji. Zaželeno bivališče v celjski regiji. Zapo- slitev za polni delovni čas. Do- bro in redno plačilo. Nivo Eko, d. o. o., Ulica Savinjske čete 17, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 19. 2. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.Delavec v proizvodnji m/ž (Polzela) Zaradi povečanega obsega pro- izvodnje vabimo v svoj kolektiv nove sodelavce. Nudimo delo v proizvodnji za polni delovni čas, zaposlitev za določen čas z možno - stjo podaljšanja, možnost osebne- ga in strokovnega razvoja. Priča- kujemo končano srednjo poklicno šolo, sposobnost za delo v timu, natančnost, zanesljivost in fleksi - bilnost, ročne spretnosti, skrb in odgovornost za zagotavljanje ka- kovosti. Voob Technologies, d. o. o., Latkova vas 51, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 3. 3. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Finišer – avtoličar m/ž (Polzela) Iščemo sodelavce za delo v proi - zvodnji kompozitnih materialov na delovnem mestu finišer – ličar m/ž. Nudimo delo v proizvodnji, polni de - lovni čas, zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Pričakujemo končano srednjo po-klicno šolo, sposobnost za delo v timu, natančnost, ročne spretnosti, skrb in odgovornost za zagotavljanje kakovosti. Voob Technologies, d. o. o., Latkova vas 51, 3312 Prebold. Pri - jave zbiramo do 2. 3. 2017. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Samostojni strokovni sodelavec za nabavo m/ž (Prebold) Od vas pričakujemo naslednja strokovna in tehnična znanja: VI. oziroma VII. stopnjo ekonomske smeri, tehnično predznanje s po- dročij elektronike in/ali brizganja plastičnih mas in/ali kovinskih izdelkov, zaželene so izkušnje s področja nabave v avtomobilski industriji, poznavanje standardov avtoindustrije (ISO TS, VDA) … Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarni- ška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 19. 2. 2017. Podrobno- sti na www.mojedelo.com. Serviser hladilništva in regulacijske tehnike m/ž (Vojnik) Naš naročnik je Atlas Trading, d. o. o., eno vodilnih slovenskih podjetij na področju distribucije in vgradnje energijsko učinkovitih ogrevalnih in hladilnih sistemov. V svoje vrste vabi izkušenega ser - viserja na področju hladilništva in regulacijske tehnike. Competo, d. o. o., Dolenjska cesta 318, Lavri- ca, 1291 Škofljica. Prijave zbira - mo do 28. 2. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec m/ž (Slovenske Konjice) Vaše delo bo zajemalo vzdr - ževanje strojev, delovnih naprav in priprav, odpravljanje napak in zastojev v proizvodnji, izboljše - vanje delovanja delovnih naprav in priprav, izdelavo induktorjev za segrevanje surovcev, izdelavo priprav za zaščito delovnih mest in za zaščito delovanja strojev in naprav. Marovt, d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbira- mo do 28. 2. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.1. Mreženje kot oblika iskanja zaposlitvepo osebnem srečanju. Povejte, da zanj potrebujete le dvajset minut, in se tega tudi držite. • Z elektronskim pismom Ko pripravljate pismo svo- jim mrežnikom, v njem ve - dno zapišite, kaj pričakujete od prejemnika pisma. Prosite ga na primer, naj: • vas obvešča o neobja - vljenih delovnih mestih • vas obvešča o delovnih priložnostih, za katere niste vedeli • vas seznani s ključnimi osebami izbranega področja ali podjetja. V zaključnem odstavku navedite, kdaj boste osebo poklicali, in predlagajte se- stanek. Načelo recipročnosti Mreženje zahteva reci - pročnost – storite za druge to, kar bi želeli, da oni sto - rijo za vas. Pri mreženju ne gre za plačilo ali druge oti- pljive koristi, gre za usluge, ki vam jih naredijo znanci. Bodite na voljo ljudem, ki jih imate za »mrežno« za-nimive, ponudite jim svoje usluge, pomagajte jim, kjer jim morete. Ko pristopite do nekoga s prošnjo za pomoč, se ta oseba vpraša, zakaj bi vam pomagala. GORAZD PRAH za Mojedelo.com 18 Št. 6, 9. februar 2017 ŠPORT Rokometaši Celja Pivo- varne Laško so v 15. krogu lige Seha premagali belo - ruski Meškov iz Bresta z 29:27. Celjani so se tekme- cem oddolžili za poraz na prvem letošnjem obračunu v tem tekmovanju, z novo zmago pa naredili velik korak k uvrstitvi na spo - mladanski zaključni turnir najboljše četverice. Celjska zasedba se je z de- seto zmago prebila na tretje mesto, pred njo sta make - donski Vardar iz Skopja in madžarski Veszprem, za njo pa hrvaški Zagreb in Meškov. Zahvala navijačem Za gostitelje je Blaž Janc dosegel 7 golov, Luka Žvižej 6. Povratnik po poškodbi Arthur Patrianova se je po - novno poškodoval. »Pričako - vali smo težko tekmo, kar se je tudi izkazalo. Zmage sem zelo vesel. Zahvalil bi se ču-dovitim navijačem na čelu s Florijani, ki so znali ceniti bron šesterice in delo, ki ga opravljamo. Želeli smo igra-ti hitro in s trdno obrambo, kar nam je uspevalo, veliko pa je obranil danes odličen Lesjak. Zahvalil bi se utru - jeni šesterici reprezentantov, ki so dobro pomagali ekipi. Skupaj je naredila to, kar smo si želeli, ter zasluženo zmagali,« je po pomembni Mošnjiček še debelejši Celje: Mednarodna judo zveza je vsem štirinajstim judoistom in judoistkam, ki so leto 2016 končali na vrhu jakostne lestvice svo - je kategorije, dodelila do- datnih 50 tisoč ameriških dolarjev nagrade. Gre za približno 45.800 evrov. Med dobitniki nagrade je tudi zlata judoistka z olim- pijskih iger v Riu de Jane-iru v kategoriji do 63 kilo- gramov, članica celjskega kluba Z’dežele Sankaku Tina Trstenjak. Dober odpor Velenje: Rokometaši Gorenja so v 13. krogu lige Seha doma izgubili z Var - darjem iz Skopja. Bilo je 31:29. Konec septembra so Velenjčani na gostovanju v Skopju izgubili s 40:32, to- krat pa je bila obramba va - rovancev Boruta Plaskana bolj čvrsta, še zlasti v dru- gi polovici prvega polčasa. Vardar je do zmage prišel šele v končnici tekme. Do - dajmo, da je pogodbo z Gorenjem podaljšal kape-tan Niko Medved, in sicer do konca sezone 2019/20.Dobovec »le« remiziral Vrhnika: Moštva v prvi slovenski futsal ligi so odigrala tekme 14. kroga. Dobovec je gostoval v Vrh - niki, kjer je proti ekipi Za- vas Siliko iztržil le točko. Bilo je 1:1. Gol za vodstvo zasedbe trenerja Andreja Dobovičnika je dosegel Uroš Kroflič. Dobovec je na lestvici četrti. Ima točko prednosti pred Bronxom, dve pred Sevnico in šti - ri pred Zavasom. Včeraj zvečer je v domači dvorani gostil Bronx iz Škofij, jutri bo gostil še Benedikt. Pričakovan izpad Šempeter: Odbojkarji Sip Šempetra so v povratni tekmi osmine finale poka- la challenge doma izgubili z norveško ekipo Viking TIF Bergen s 3:1, ki je bila z enakim rezultatom boljša tudi na prvi tekmi na Norve - škem. Pred svojimi navijači so varovanci Sebastijana Cilenška nastopili s pomla- jeno zasedbo, potem ko tek - me niso začeli poškodovani Danijel Pokeršnik, Gregor Javornik in Denis Robida. MITJA KNEZTako celjski kot velenj - ski nogometaši se pospe- šeno pripravljajo na spo - mladanski del državnega prvenstva. Ta se bo začel v soboto, 25. februarja, ko bodo na tekmah 22. kroga Celjani gostovali v Kopru, Velenjčani pa bodo gostili Domžale. Celjani so se po prvem tednu priprav v Umagu za dva dni vrnili v Celje, zdaj Blaž Janc in soigralci so odlično opravili nalogo proti Brestu. V Celje iz West Hama»Pivovarji« slavili na krilih brona Dres Celja Pivovarne Laško bo v prihodnje nosil tudi Daniel Dušebajev. Nogometne zelenice bodo znova zaživele 25. februarja.pa so ponovno v Umagu, kjer bodo ostali do konca prihodnjega tedna. Skupno bodo ob morju tri tedne. Rezultatsko neuspešni Rezultati prijateljskih tekem vsaj zaenkrat niso spodbudni. Po porazu z Gorico s 3:1 so z identič - nim rezultatom rumeno- modri izgubili proti ekipi Mladost Lučani. V javnosti kroži informacija, da napa- dalec Irfan Hadžić naj ne bi bil več član celjskega prvo-ligaša. Spletna stran kluba o tem ne poroča. Nov obraz v zasedbi trenerja Igorja Jovičevića je 20-letni Luka Belić, srbski napadalec z belgijskim potnim listom. Nekdanji član angleškega prvoligaša West Hama je podpisal triletno pogodbo, zmagi dejal trener Branko Tamše. Prihaja Dušebajev Dres Celja Pivovarne La- ško bo v prihodnji sezoni nosil 19-letni mlad španski rokometni reprezentant Daniel Dušebajev, sin slovi- tega Talanta Dušebajeva. S celjskim klubom je podpisal dveletno pogodbo, zatem pa se bo preselil na Poljsko v Kielce. Njegov starejši brat Alex je trenutno član Vardar - ja, a že naslednje leto se bo selil k očetu na Poljsko. Ta- lant je namreč trener Kielc. Daniel je desničar in igra na položaju levega, občasno tudi srednjega zunanjega igralca. Začel je v šoli Ciudad Reala, nato je odšel k Barce-loni, kjer ni dobil pravih pri- ložnosti, zato se je preselil na »kaljenje« v Valladolidu. Pred Celjani je zdaj tekma lige prvakov. V soboto bo v Celju gostoval Kristianstad. Rokometna zveza Slovenije je sporočila, da bo finalni turnir moškega pokala 15. in 16. aprila v Mariboru. Za naslov se bodo udarili Ma - ribor, Gorenje, Ribnica in Celje Pivovarna Laško. MITJA KNEZ Foto: GrupA nosil pa bo dres s številko 24. Belić se je rodil v Pan- čevu, leta 2008 je zaigral za Dinamo Panćevo, nato se je preselil v OFK Beograd. Kot velikega talenta ga je opazil West Ham United, ga povabil na preizkušnjo in leta 2015 je Belić postal član angleškega velikana. V prvem letu je treniral s članskim moštvom, nasto - pal pa je za drugo ekipo West Hama. »Petarda« proti Brežicam Velenjski nogometaši so se po prihodu s priprav na hrvaški obali ponovno ustalili v domačem okolju, kjer nadaljujejo priprave na drugi del sezone. Na novi pripravljalni tekmi so s 5:0 premagali Brežice, ko je v gostujoči mreži odjeknila prava »petarda«. Za Rudar je dvakrat zadel John Mary, po enkrat pa so zadeli Mi - tja Lotrič, Bojan Vručina in Dominik Glavina. Vratar Rudarja Matej Radan, ki dres velenjskega prvoligaša nosi že četrto sezono, je pol leta pred iztekom pogodbo podaljšal še za dodatno leto. Včeraj pozno popoldne so se Velenjčani na novi prijatelj-ski tekmi pomerili z avstrij-skim Kapfenbergom. MITJA KNEZ Foto: SHERPANA KRATKO 19 Št. 6, 9. februar 2017 ŠPORT Černjulova in Janežič v odlični formi Članica celjskega Kladivarja je na dvoranskem atletskem mitin- gu v ameriškem Lincolnu zmagala v skoku v višino. S preskočeno višino 1,82 metra je za sedem centimetrov zaostala za normo za dvoransko evropsko prvenstvo, ki bo marca v Beogradu. Drugi član Kladivarja Luka Janežič je na dvoranskem atletskem mitingu v francoskem Val de Reuilu zmagal v teku na 400 metrov s časom 46,95 sekunde ter potrdil, da je odlično pripravljen. »Vesel sem zmage, pridobil sem tudi veliko izkušenj. Bil je zelo napet tek, po prvem krogu smo vsi skupaj prišli na prvo stezo in je bilo zato veliko prerivanja. Toda sam sem nato pridobival, imel v zaključku največ moči in zmagal s približno pol sekunde prednosti,« je po zmagi dejal Luka Janežič, ki ga naslednja tekma čaka jutri v avstrijskem Linzu, 18. februarja bo tekel v Birminghamu. Evropsko dvoransko prvenstvo v Beogradu ga čaka med 3. in 5. marcem. Janežič je na dvoranskem državnem prvenstvu v krožnih tekih 21. januarja na Dunaju s 46,79 sekunde v svojem prvem nastopu v letu prepričljivo potrdil mednarodno normo (47,35) za nastop na EP. Slovenski rekorder in prav tako član celjskega Kladivarja Robert Renner je na dvoranskem atletskem mitingu v nemškem Potsdamu v skoku s palico zasedel sedmo mesto. Preskočil je 5,33 metra. Prepri-čljivo je zmagal Poljak Piotr Lisek, bronast na lanskem dvoranskem svetovnem prvenstvu in na SP na prostem leta 2015. Preskočil je šest metrov, kar je najboljši izid sezone na svetu. Renner je bil po tekmo- vanju nad svojim dosežkom zelo razočaran. MITJA KNEZV 17. krogu košarkarskega državnega prvenstva so polzelski Hopsi s 84:79 zmagali na gostovanju v Rogaški Slatini, laški Zlatorog je s 83:64 zmagal v Podčetrtku proti Termam Olimia, šentjurski Tajfun pa je v zaostali tekmi 12. kroga pred domačimi gledalci s 70:65 premagal domžalski Helios. Med ekipami s Celjskega so trenutno med najboljšo šesterico ekip, ki se bodo uvrstile v ligo za prvaka, Zlatorog, Hopsi in Rogaška. Do konca prvega dela sezone ostaja pet krogov. Tekmo 18. kroga so že včeraj zvečer odigrali Polzelani, ki so gostili Krko iz Novega mesta. Rogaško jutri čaka gostovanje pri Portorožu, medtem ko bo Zlatorog v soboto gostil škofjeloški LTH Castings, Terme Olimia pa bodo go-stovale v Šenčurju. Prihodnji teden bodo moštva vse misli usmerila v pokalno tekmovanje. Zmagale tudi v Beogradu Celjske košarkarice so v 15. krogu domačega prvenstva z 88:73 zmagale na gostovanju v Ljubljani proti Iliriji. V zasedbi trenerja Damirja Grgiča je bila najuspešnejša Iva Slonjšak, ki je dosegla 32 točk. Celjanke so bile pred gostovanjem v Ljubljani ponovno odlične v Jadranski ligi, potem ko so zmagale tudi na tretji tekmi drugega dela omenjenega tekmovanja. Po Triglavu iz Kranja in Play Offu iz Sarajeva so premagale še Partizan. V Beogradu so zaradi poškodb in bolezni v zelo okrnjeni zasedbi slavile z 82:58. Izvrstna je bila Iva Slonjšak, ki je dosegla 31 točk, 26 jih je prispevala Annamaria Prezelj. Athlete je z zadnjo zmago skorajda že uvrščen na zaključni turnir najboljše četverice Jadranske lige, saj bi bilo senzacionalno, da bi Celjanke, ki so včeraj zvečer gostile Beroe, v zadnjih petih krogih izgubile na vseh tekmah, Triglav, ki je mesto za njimi, pa bi na vseh zmagal. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Celjanke že na zaključnem turnirju Jadranske lige Laški košarkarji so še drugič v sezoni premagali Terme Olimia. Z žogo Jan Špan, ki je pomemben člen v zasedbi trenerja Aleša Pipana.»Pivovarji« slavili na krilih brona Hana Podbregar je v Kranju za PK Neptun osvojila štiri medalje.Plavalci odlični tudi v KranjuCeljski plavalci in plavalke so odlično zakorakali v leto 2017. Ve- selo je bilo tudi v Kranju. V Kranju je bilo moštveno in posamično zimsko plavalno državno prvenstvo Slovenije za dečke in de-klice, kjer so nastopili 204 plavalci iz šestindvajsetih slovenskih klubov. Ponovno lahko poročamo o odličnih rezultatih celjskih plavalcev. Za PK Neptun je tokrat nastopilo devet plavalcev iz druge in tretje klubske ekipe. Skupno so priplavali enaindvajset popoldanskih finalnih nastopov, kjer so osvojili štiri medalje. V treh dneh so Celjani odplavali petinštirideset osebnih rezultatov sezone. Najuspešnej - ša je bila Hana Podbregar, ki je za PK Neptun osvojila vse štiri medalje (bronasto na 50 m delfin, srebrno na 400 m prosto in zlati na 200 m prosto in 50 m prosto). MITJA KNEZ Foto: PK NEPTUN Maruša Černjul 20 Št. 6, 9. februar 2017 MALI OGLASI / INFORMACIJE ZAHVALA Zahvaljujem se vsem sorodnikom, sodelavcem in prijateljem, ki so pokojno ANO ŽNIDARŠIČ rojeno Kos (8. 7. 1924 – 22. 1. 2017) pospremili na njeni zadnji poti. Vnukinja Katja z možem 204 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 88. letu nas je zapustil STANKO KOVAČIČ iz Kostrivnice pri Kalobju Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od našega dragega očeta, dedka in pradedka na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala pogrebnemu zavodu Žalujka, gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem in Saški T. Ocvirk za poslovilne besede. Žalujoči: hčerki Zdenka in Silva, sin Stane ter vnuki in pravnuki 212 Eno leto že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli. V SPOMIN JURIJU KOVAČIČU iz Trnovelj, Ločje 3 (22. 4. 1931 – 7. 2. 2016) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi najdražji pLe srce in duša vesta, kako boli, ko te več ni. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporoča - mo, da nas je v 68. letu po kratki in hudi bolezni za - pustil dragi mož, oče, brat, stric in dedi JANEZ PUŠNIK iz Olešč 21 pri Laškem (5. 2. 1949 – 24. 1. 2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prija- teljem in znancem, še posebej sosedom Albreht za izražena ustna in pisna sožalja ter darovane sveče, prispevke in za svete maše. Posebna zahvala gre dr. Korenovi iz Zdravstvenega doma Celje ter zdravnikom hematološkega oddelka na Kliničnem centru v Ljubljani in v Celju za vso nudeno medicinsko pomoč. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči vsi njegovi L 26 MOTORNA VOZILA PRODAM HONDO cru 2.0, letnik 2004, bencin + plin, prodam. Telefon 041 836-995. 178 KUPIM AVTO, od letnika 2000 naprej, lahko je poškodovan ali v okvari, kupim. Tele-fon 041 567-747. 103OSEBNO vozilo od letnika 1998 naprej, celo, poškodovano ali v okvari, za lastno uporabo, kupim. Telefon 031 783-047. 59 STROJI PRODAM ČELNI nakladalec za traktor Univerzal in mikser Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p SNEŽNO desko, širina dva metra in vile za prenos okrogli bal prodam. Telefon 041 807-853. 244KUPIM MOTOKULTIVATOR, priključke, frezo, koso, mulčar, traktor, prikolico, trosilec in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Tele-fon 041 407-130. 67GOSTINSKI lokal v Celju ob Savinji, s parkiriščem (v tej zgradbi je možno v drugem delu opravljati še drugo obrtno dejavnost, 50 m²), prodam ali oddam. Telefon 041 650-737. 191 DOBRNA, Pristova. Prodam stanovanjsko hišo, adaptirano, z gospodarskim po- slopjem in garažo, 72 m² uporabne bivalne površine, leto izgradnje 1968, centralno ogrevanje (na kurilno olje), dvorišče in zemljišča s stavbo skupaj 1.688 m². Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV. Prodam za 57.000 EUR. Izdana energetska izka-znica stavbe št. 2015-145-162-31372. Telefon 041 708-198. n IŠČEM HIŠO ali stanovanje v Celju z bližnjo oko- lico išče v najem mlajša štiričlanska družina. Telefon 031 860-972. 197STANOVANJE ODDAM V CELJU oddamo v najem garsonjero, 33 m², tudi za daljše časovno obdobje. Telefon 041 892-306. 192PRAŠIČA, težkega 140 kg, mesne pasme, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5823-185. 206 BIKCA simentalca, starega pet mesecev, prodamo. Telefon (03) 5728-406. 208 BIKCA simentalca, težkega 180 kg in pra- šiča, težkega 200 kg, krmljenega z domačo hrano, prodamo. Telefon 031 497-410. 215 BIKCA simentalca, težkega 220 kg, pro- dam. Telefon 041 734-078. 222 MLADIČKE, pasme nizozemski ovčar, brez rodovnika, razglistene, socializirane, odlične čuvaje, prodam. Cena 180 EUR. Telefon: 041 415-846. 230 BIKCA, težkega 260 kg, prodam. Telefon 041 213-766. 231 TRI telice simentalke, težke od 280 do 300 kg, prodam. Telefon 5772-372. 232 TELIČKO simentalko, staro 10 dni in bikca simentalca, starega 5 mesecev, težkega 250 kg, prodam. Telefon 031 840-282. 233 ČRNEGA nemškega ovčarja, starega 4 me- sece, prodam. Telefon 041 897-686. 234 PRAŠIČA, težkega 180 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Tele-fon 041 678-221. 236 TELICO simentalko, za zakol, staro eno leto in pol, težko 500 kg, krmljeno samo s suho krmo, prodam. Telefon (03) 5798-303. 240 TELICO, sivo rjavo, brejo v 9. mesecu, prodam. Telefon 031 692-582. 243 TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari, do 90 KM in ostalo kmetijsko mehani- zacijo kupim. Telefon 040 507-060. 103 TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Torpedo, Što- re, Univerzal ali Tomo Vinkovič, letnik in model nista pomembna, ter ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, 3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m² (klet + pritličje), staro stanovanj- sko hišo: zemljišče pod stavbo 50 m² in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m², kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m², priključki: voda, elektrika, skupaj za 79.900 EUR. Izdelan je izkaz ener - gijskih lastnosti stavbe. Teefon 041 708-198. n CELJE. Prodamo enostanovanjsko moder - no zasnovano dobro ohranjeno hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424. 238MENJAM V ŠENTJURJU (Nova vas) menjam dvosta- novanjsko hišo za novejše dvo- do tri- sobno stanovanje v pritličju ali v bloku z dvigalom. Informacije po telefonu 040 161-787. 2593DVOSOBNO stanovanje z balkonom, stanovanje je v dvostanovanjski hiši, oddam za daljše obdobje. Telefon 041 650-737. 191 ENOSOBNO stanovanje, 25 m², Brodarje- va ulica 31 v Celju, oddam. Cena po dogovoru. Telefon 041 784-872. 239 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KRAVO in telico, težko 650 kg, za zakol, prodam. Telefon 7810-536. 158 TELIČKO čb, staro tri mesece, prodam. Telefon 031 397-583. 159 PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, proda- mo. Zbiramo naročila za breje svinje mladice. Možna dostava (domača hrana). Telefon 031 311-476. p OSLA, starega dve leti, visoke pasme, prodam. Telefon 031 268-004. 196 KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, težko več kot 800 kg, prodam. Telefon 031 587-055. 224V 75. letu je za vedno zaspala draga ANICA METULJ (19. 12. 1942 – 5. 2. 2017) Svoje telo je podarila anatomskemu inštitutu Ljubljana. Prijateljstvo je najlepši cvet, ki nikoli ne potemni in nikoli ne oveni – Anica, hvala ti. Greta, sestrična Dora z družino, družini Berginc in Gruntar in Milena 248Ni res, da si odšla – nikoli ne boš! Ujeta v naših srcih z najlepšimi spomini boš vsak naš korak spremljala v tišini … 21 Št. 6, 9. februar 2017 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce. Srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči. Odšla si, več te ni in v srcih to spoznanje nas boli. V bolečini nemo smo tiho sklonili glavo z lepo mislijo na te – za slovo. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene žene, mame, tašče, stare mame, prababice, tete in dobre sosede JOŽEFE PILKO iz Vršne vasi 22, Zibika (18. 4. 1929 – 22. 1. 2017) se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna so - žalja, vso pomoč, darovano cvetje, sveče in sv. maše, besede tolažbe in tople stiske rok. Hvala zdravstvene - mu osebju ZD Šmarje pri Jelšah in osebju bolnišnice Topolšica za lajšanje bolečin ter osebju DU Velenje in Šmarje pri Jelšah za skrb in nego v zadnjih dneh nje - nega življenja in izrečena sožalja. Hvala kolektivoma Mavrica in Simbio ter prijateljem iz LD Pristava. Zahvala velja tudi sosedom Vahen, Pušnik in Emici za molitve ter gospodu župniku Alojzu Podkrajniku za lepo opra-vljeno sv. mašo in besede slovesa. Hvala Srečku Gobcu za poslovilni govor ob odprtem grobu, pevcem Eros za ganljivo odpete žalostinke in spremljavo pri sv. maši ter trobentaču za odigrano Tišino. Vsa zahvala tudi pogrebni službi Gekott za spoštljivo slovo. Hvala vsem, ki ste našo ljubljeno ženo in mamo v toli- kšnem številu pospremili na njeni zadnji poti, jo spo - štovali in imeli radi. Žalujoči vsi njeni 221 Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, utihnil je tvoj glas, omagalo je tvoje dobro srce in pridne roke. Hvala ti za vse. ZAHVALA V 70. letu nas je prehitro zapu - stil dragi mož, ati, dedi, brat, stric, boter, sosed in prijatelj VINKO LAPUH iz Pristave 18 pri Vojniku (19. 11. 1947 – 28. 1. 2017) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem soro - dnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala osebju ZD Vojnik in Splošne bolnišnice Celje. Hvala pogrebni službi Raj za organizacijo in izvedbo pogreba in gospodu Antonu Pergerju za lepo opravljeno sveto mašo in obred. Hvala trobentaču in skupini Eros za odpete pesmi slovesa. Hvala gospe Mirnik za molitve na domu, gospe Ivici Kos za ganljivo izrečene besede slovesa in hvala gospodu Jožetu Kramerju za zvonjenje pri svetem Tomažu. Žalujoči: žena Jožica, sin Vinko z družino in hčerka Aleksandra z družino 227 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega IVANA CENTRIHA iz Tevč pri Laškem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prija - teljem in sosedom za vse darove in pomoč. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, gospe Petri za besede slovesa in združenju šoferjev. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi L 25 Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli. V SPOMIN Letos mineva 20 let, kar nas je zapustil naš dragi VANČI ZDOVC iz Laškega Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki v njegov spomin prižgete svečo in postojite ob njegovem grobu. Žalujoča žena Štefka L 28 Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je … V SPOMIN 4. februarja 2017 je minilo deseto leto, kar nas je za - pustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta MARTINA DUH iz Rakovca Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni Š 1 11 Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru Ti naj Bog podari. ZAHVALA V 55. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, dedi, sin in brat SILVO KOLAR iz Malih Dol pri Vojniku V tem žalostnem trenutku se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem sodelav - cem podjetja Metro, d. d., ki ste ga v tako velikem številu in s spoštovanjem pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste z nami delili žalost in bole - čino, nam finančno ali kako drugače pomagali, zanj darovali sveče in svete maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala je namenjena gospodu škofu Stani - slavu Lipovšku, gospodu Bogdanu Kolarju in gospo - du Antonu Pergerju za lepo opravljeno sveto mašo in pogreb. Hvala govornici Mileni Jurgec za ganljive besede slovesa in kvartetu Idila. Prisrčna hvala vsem, ki ste Silva imeli radi, v času njegove bolezni zanj molili, ga razumeli in spoštovali. Zelo te bomo pogrešali. Žalujoči vsi njegovi pSmrti Celje Umrli so: Ana FLISER iz Velenja, 78 let, Marija VE - BER iz Nazarij, 77 let, Franc ŠKRABE starejši iz Latkove vasi, 84 let, Slavica OGRA -JENŠEK iz Studenc, 65 let, Nadica KOVAČIĆ iz Celja, 55 let, Angela GROBIN iz Šen - tjurja, 91 let, Marjan HALA - DEJA starejši z Brega pri Pol- zeli, 89 let, Stanislav CVIKL iz Prekorja, 51 let, Natalija KOLAR PEZEROVIĆ iz Šem- petra, 51 let, Ana ŠRAMEL iz Celja, 95 let, Albin KUHAR s Polzele, 77 let, Jožef KEBER iz Celja, 91 let, Bogomila LI- POVŠEK iz Gotovelj, 90 let, Herman LICHTENEGGER iz Celja, 77 let, Adolf ZALO- KAR iz Laškega, 72 let, Ja - nez PUŠNIK iz Olešč, 68 let, Ana JAKOPIN iz Nove Loke pri Mozirju, 86 let, Matjaž BARTOLIČ iz Celja, 39 let, Janez CENTRIH iz Tevč pri Laškem, 70 let. Laško Umrli so: Štefanija Ivana MAČEK iz Spodnje Rečice, 78 let, Marjana VERBOVŠEK iz Reke, 60 let, Ana RAZBOR - ŠEK iz Brodnic, 93 let, Ivan GREŠAK iz Belovega, 73 let. Žalec Umrla sta: Magdalena HE- RODEŽ s Polzele, 58 let, Sta- nislava BOGATAJ iz Ločice pri Vranskem, 77 let. Velenje Umrli so: Ivan KROFEL iz Velenja, 87 let, Avguštin BRAČIČ iz Velenja, 87 let, Pavel JAMBROVIĆ iz Šošta - nja, 83 let, Oskar MIKLAVŽI- NA iz Velenja, 75 let, Marija STRAHOVNIK iz Šmartnega ob Paki, 88 let.Umrl je naš upokojeni sodelavec JANEZ MLAKER zaposlen kot vzdrževalec postrojenj in naprav v takratni Energetiki v tehnično-vzdrževalni službi. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n ODOJKE za nadaljnjo rejo prodajamo na kmetiji Zorko, Babno 19 b, Celje. Telefon 041 741-028. 242 TELIČKI, težki od 130 do 200 kg in bikca, težkega 130 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 245KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM VINO, belo, rdeče, modra frankinja, pro- dam. Ugodna cena, možna dostava. Telefon 041 382-735. p VEČJO količino mešanega rdečega vina ugodno prodam. Telefon 051 251-803. 168 SENO in otavo v kockah, cena 1,50 EUR/ kocka, prodam. Telefon 041 800-713. 237 KUPIM VINO za predelavo v žganje kupim. Tele- fon 070 556-695. 220 OSTALO PRODAM NA farmi Roje pri Šempetru prodajamo vsak delavnik rjave jarkice na začet- ku nesnosti, dnevno sveža jajca in vse vrste visokokakovostne perutninske krme. Sprejemamo naročila za eno- dnevne in 5-tedenske piščance za do-pitanje. Telefon (03) 700-1446. 124 BIKCA simentalca, težkega 230 kg, pajek Potinger 360 in plug Imt 755 in 756 prodam. Telefon 041 824-851. 235 POLSUHA metrska drva, večjo količino, in vinsko žganje prodam. Telefon (03) 5738-019. L 27 CELE domače orehe in kostanjeve kole za ograditev pašnika prodamo. Telefon 070 744-487. pDVOJNA lesena vhodna vrata, levo odpi- ranje; prva so dvokrilna (glavno krilo 80 x 200 cm, majhno krilo 44 x 200 cm, ključavnica ima 5 ključev), druga so enokrilna (94 x 200 cm, ključavnica ima 3 ključe), prodam. Cena pa dogo-voru. Telefon 040 627-119. 213 KUPIM PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. Š 150 BIKCE, mesni tip, težke od 120 do 200 kg, ter krave in telice za zakol kupimo. Telefon 031 832-520. 246ZAPOSLITEV IŠČEMO osebo z izkušnjami za delo v sti- mulativnem kolektivu mladih v baru Pišek na Lopati 17 v Celju. Zaintere- sirani, pokličite na telefonsko številko 041 945-118. p RAZNO PO konkurenčni ceni polagamo vse vrste parketa z brušenjem in lakiranjem, toplih podov, vinilnih plošč, itisonov, keramike in ostalih talnih, stenskih in stropnih oblog. Šalamon, d. o. o., Gomilsko 80 a, telefon 041 377-620. 151 22 Št. 6, 9. februar 2017 KINO VELENJENAPOVEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE90.6 95.1 95.9 100.3 MHzKino CINEPLEXX Po slovensko s KatrcoTUJA LESTVICA 1. ED SHEERAN - SHAPE OF YOU (2) 2. ZARA LARSSON - I WOULD LIKE (4) 3. JP COOPER - SEPTEMBER SONG (2) 4. CHAINSMOKERS – PARIS (1) 5. LITTLE MIX – TOUCH (4) 6. GREEN DAY - STILL BREATHING (5) 7. COLDPLAY – EVERGLOW (3) 8. SARA HARTMAN - FROM THE OTHER SIDE OF THE WORLD (3) 9. JACK SAVORETTI - ANY OTHER WAY (6) 10. KINGS OF LEON - FIND ME (1) DOMAČA LESTVICA 1. XEQUTIFZ – PAZI, DA BO PRAV (5) 2. ŠANK ROCK - NEKAJ VEČ (2) 3. MATJAŽ KUMELJ FT. ALENKA GODEC - KAKO ZAKAJ (6) 4. OMAR NABER - POSEBEN DAN (4) 5. NANA MILČINSKI - SINJI SNEG (3) 6. LAVENDER - IŠČEM TE (5) 7. NINA PUŠLAR FEAT. JAN PLESTE- NJAK - TEBE IMAM (1) 8. DREVORED - ONA MIRNO SPI (3) 9. MONOLITS - ROKA V ROKI (2) 10. SWEETSOLOGY - POIŠČI NAVDIH (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: LIFE OF DILLON - SEX FOR BREAKFASTJAMIROQUAI - AUTOMATON PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: FLIRRT - KRISTINA BOHEM - BALADA O NJEJ Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.20 vročih Radia Celje 1. Podjunski fantje: Zlati časi 2. Andrej Blumauer: Veseli Ribenčan 3. Ans. Franca Bergerja: Savinjska dolina 4. Ans. Bratov Avsenik: Žalostna deklica 5. Alpski kvintet: Dobro jutro DOGODK IMED 9 . 2. in 1 6. 2. 2017 ÈETRTEK, 9. februar, ob 18. uri PONEDELJEK, 13. februar, ob 17. uriKNJIŽNICA VOJNIK Pravljiène dogodivšèine s pravljièarko Betko PONEDELJEK, 13. februar, ob 17.30LEVSTIKOVA DVORANAJadranje v PolinezijiPotopisno predavanje Jasne TutaÈETRTEK, 9. februar, ob 17. uri foto: Rajko Vodišek ÈETRTEK, 16. februar, ob 17. urLEVSTIKOVA DVORANA23. letnik revije Zgodovina za vse s èlankomAlenke Hren Medved o J. G. Seidlu GLASBA-FILMKoža: naše ogledaloLogoterapija po Viktorju FrankluPredava dr. Slobodan VujasinovièÈETRTEK, 9. februar, ob 10. uri SREDA, 15. februar, ob 17. uri GLASBA FILMAli lahko danes še sploh kaj poènemo s filozofijo?Predava mag. Tatjana RozmanTOREK 14. februar, ob 17. uriGLASBA FILMLogoterapija pri atopiènem dermatitisuPredava dr. Slobodan Vujasinoviè KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKUPravljièna ura za najmlajšeza otroke do 3. leta starosti KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKULutkovna predstava ZelišèkotiKUD Smeško KNJIŽNICA DOBRNAPravljiène dogodivšèine s pravljièarko BetkoSREDA, 15. februar, ob 17. uriČETRTEK, 9. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regij-ske novice, 14.10 Kalejdo- skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev – pono- vitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop – ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 10. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melo- diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mo- zaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo go- stoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SOBOTA, 11. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji te- dna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novi- ce, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, po- novitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regij- ske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogod- ki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji te-dna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 12. februar 5.00 Začetek jutranje- ga programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija te- dna, 6.00 Novice in poro- čilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Marjan Jakob, 11.15 Tedenski osir – ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdra- vi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK, 13. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za me-lodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo špor- tno dopoldne, 12.00 No- vice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni moza- ik, 13.15 Izbiramo sklad- be tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mi- krofonom, Marjan Jakob, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 14. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novi- ce, 12.15 Male živali, veli- ke ljubezni, 13.00 Kultur- ni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kro- nika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Vele- nje) SREDA, 15. februar 5.00 Začetek jutranje- ga programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija te- dna, 6.00 Novice in poro- čilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O – pošta, 13.30 Mali O – klici, 14.00 Regij-ske novice, 14.15 Poudar- jeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko pla-tno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (sloven- ska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)Kulturne prireditve ČETRTEK, 9. 2. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Za devetimi gorami pripovedovalsko glasbena predstava (Cankarjev dom), za Cici abonma in izven 18.00 Hmeljarski dom Petrovče Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 20.30 Max klub Velenje Igor Lumpert & Invisible CitiesMax klub jazz festival PETEK, 10. 2. 17.00 Velenjski grad Knjige prosvetnega društva Šmartno pri Velenjuodprtje razstave 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Alfi Nipič glasbeno-pogovorni večer ob kulturnem praznikuSpored od 9. 2. do 15. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe pro- grama. Balerina in Viktor – animirani družinskisobota, nedelja: 14.00, 15.00Dežela La La – muzikal, kome-dija od četrtka do srede: 18.20 Jackie – drama, biografskiod četrtka do srede: 18.10Krogi – grozljivkačetrtek, nedelja, ponedeljek, to-rek, sreda: 16.20, 20.10 petek, sobota: 16.20, 20.10, 22.15 The Lego Batman Movie OV – animirani, podnapisiod četrtka do srede: 19.15Lego Batman fi lm – animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 16.40, 18.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.40, 18.30 Lego Batman fi lm – animirani, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 15.40, 17.50 sobota, nedelja: 13.30, 15.40, 17.50 Nevidno zlo: Zadnje poglavje – grozljivka, akcijski od četrtka do srede: 18.50, 21.20 Petdeset odtenkov teme – dra-ma, erotični četrtek, ponedeljek, torek, sre- da: 15.50, 17.30, 19.10, 20.00, 20.30, 21.00, 21.30 petek: 15.50, 17.30, 19.10, 20.00, 20.30, 21.00, 21.30, 22.20 sobota: 13.30, 15.10, 15.50, 17.30, 19.10, 20.00, 20.30, 21.00, 21.30, 22.20 nedelja: 13.30, 15.10, 15.50, 17.30, 19.10, 20.00, 20.30, 21.00, 21.30Pr' Hostar – komedijačetrtek, nedelja, ponedeljek, to- rek: 20.40 petek, sobota, sreda: 20.40, 22.30 Zapoj – animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 17.00sobota, nedelja: 14.50, 17.00Zapoj – animirani, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 16.00sobota, nedelja: 13.50, 16.00Zlato – pustolovskiod četrtka do srede: 16.50 xXx: Reaktiviran – akcijski od četrtka do srede: 20.50 ČETRTEK 20.00 Petdeset odtenkov teme – romantična drama PETEK 17.30 Molk – zgodovinska drama 20.00 Manchester by the Sea – dramaSOBOTA in NEDELJA18.00 24 tednov – drama20.00 Molk – zgodovinska dra- maTOREK 20.00 Petdeset odtenkov teme – romantična dramaSREDA 12.30 Glej in se čudi – doku- mentarni, pogovor z Lenartom Kučićem 19.00 Molk – zgodovinska dra- ma PETEK18.00 Lego Batman fi lm – ani- mirani, sinh., 3D19.00 Pojdi z mano – mladinski pustolovski triler 20.00 Zlato – avanturistična dra- ma, triler 20.30 Ameriška pastorala – kri- minalna drama 22.15 Nevidno zlo: Zadnje po- glavje – akcijska grozljivkaSOBOTA18.00 Lego Batman fi lm – ani- mirani, sinh.19.45 Nevidno zlo: Zadnje po-glavje – akcijska grozljivka20.00 Ameriška pastorala – kri- minalna drama 21.45 Zlato – avanturistična dra- ma, trilerNEDELJA16.30 Lego Batman fi lm – ani- mirani, sinh., 3D 17.00 Pojdi z mano – mladinski pustolovski triler 18.30 Nevidno zlo: Zadnje po- glavje – akcijska grozljivka 19.00 Ameriška pastorala – kri- minalna drama 20.30 Jackie – biografska drama PONEDELJEK 17.30 Dežela La La – muzikal, komedija 20.00 Jaz, Daniel Black – drama19.30 Gledališče Zarja Celje Anton Pavlovič Čehov: Vanjagledališka predstava v izvedbi Gledališča Zarja Celje; tudi v sredo ob istem času 19.30 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Tadej Toš v živo večer zabave SOBOTA, 11. 2. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Glasbena sobotnica – Zlati zvoki nastopajo: trobilni kvintet Glasbene šole Celje in trobilni kvintet Hiše kulture Celje 10.30 Dom kulture Velenje Show strahov Maksi (3) in Mega Pikin abonma; otroški muzikal, Pionirski dom Ljubljana 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjskijavno vodstvo po razstavi 17.00 Celjska kulturnica Nasmejani sneženi možlutkovna predstava v izvedbi Vrtca Anice Černejeve Celje; namenjena otrokom od enega do osmih let; vstop prost 19.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli Oj, lepo je res na deželi proslava ob slovenskem kulturnem prazniku in podelitev priznanj 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Elda trio Abonma klub (5), A la carte in izven 23 Št. 6, 9. februar 2017 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni- ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot AužnerNaročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med pro-izvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl LesjakNamestnica odg. ur.: Tatjana CvirnOblikovanje: Minja BajagičRačunalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja BaljaFotografija: SHERPA , GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.siE-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.siRADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana AvguštinčičNamestnik odg. ur.: Robert GorjancE-mail: radio@nt-rc.siE-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean ŠusterTajnica uredništva: Tea PodpečanLektorica: Tanja DrolecAGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni-ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.siNEDELJA, 12. 2. 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Najlepše melodije DalmacijeValentinov koncert 19.00 Celjski dom Valentinov koncertnastopajo: mlade pevke in pevci Vocal BK Studia PONEDELJEK, 13. 2. 18.00 Glasbena šola Velenje Koncert aktiva za kitaro, harfo in citrenastop učencev in dijakov 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Moška copata komedija, Špas teater TOREK, 14. 2. 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Korenine odprtje fotografske razstave Vinka Skaleta 19.00 Plesni forum Celje Maska rdeče smrtiplesno glasbena predstava Gimnazije Celje Center in II. OŠ Celje 19.30 Celjski dom Šlagerji in pesmi iz zaporakoncert 19.30 Dom kulture Velenje Bunderla & Godler šovkomedija SREDA, 15. 2. 14.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop tekmovalcev Temsiga: trobilaharmonika, kitarski duo, klavirski duo, sledijo komorne skupine z godali in klavirjem 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Zeliščkoti lutkovna predstava KUD Smeško 19.30 Glasbena šola Velenje SiBrass kvintet Abonma Klasika(5), A la carte in izven Ostale prireditve ČETRTEK, 9. 2. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Koža – ogledalo zdravjapredava: dr. med. Slobodan Vujasinović; vstop prost, tudi v torek ob istem času 18.00 Antika Celje Predstavitev magičnega sveta Bojana Ekselenskega pogovor s pisateljem bo vodil Andrej Ivanuša 18.00 Osrednja knjižnica Celje Predstavitev 23. letnika revije Zgodovina za vse in najava simpozija o Johannu Gabrielu Seidlu18.00 Knjižnica Laško Okrogla miza o slovenščini v medijih ob 5-letnici šolskega časopisa Kratkočasnik OŠ Primoža Trubarja Laško 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Tone Peršak o njegovi pisateljski poti se bo z njim pogovarjala Simona Solina 18.00 Mestna knjižnica Velenje Branje je žur, reding is coolbralni krožek za najstnike 19.00 Celjski mladinski center Fotografska dela Ane Kovačodprtje razstave 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Beda slovenske razklanosti in neenotnostipredavatelj: mag. Jurij Emeršič; vstop prost 19.19 Mestna knjižnica Velenje Rajski Sejšelipotopisno predavanje Damjana Jevšnika PETEK, 10. 2. 10.00 Sejna soba Občine Šentjur Med plameni 1. svetovne vojneknjižna čajanka z Marjeto Žlebovec 18.00 Celjski mladinski center Izobraževanje za mir multimedijska izobraževalna delavnica, ki jo je zasnoval Prem Rawat 18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjigabralni krožek za najstnike; pogovor bo vodila Andreja Kac19.30 Umetniška četrt Celje D-i-Y Pre d STAVAinteraktivna igra za 4 osebe, sodelujoče popelje skozi 36 dramskih situacij; vstop prost, tudi v soboto ob istem času 21.00 eMCe plac Velenje Jam session SOBOTA, 11. 2. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 10.00 Kreativni atelje Manje Vadla CeljeČarobna violina: Glasbena pravljica »štirih letnih časov«primerna za otroke od 3 do 12 let 10.00 Branibor club Celje Otroške ustvarjalne delavnicestarši na kavo, otroci na zabavo; vstop prost 10.30 Galerija Velenje Pravljična ura o črkah primerno za otroke od treh do šestih let; vodi: Arpad ŠalamonNEDELJA, 12. 2. 11.00 Citycenter Celje Moj dežnik je lahko balon pravljica v otroškem parku Džungla PONEDELJEK, 13. 2. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenjeod ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre … 16.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v srbskem jezikupripovedovala bo Maruška Škoda 17.00 Osnovna šola Petrovče Pravljične minute in ustvarjalnica 17.00 Knjižnica Podčetrtek Pravljična ura 17.00 Mestna knjižnica Velenje Kaj boš za pusta?otroška ustvarjalna delavnica, namenjena otrokom, starejšim od treh let; vodi jo Vesna Gaber Podhovnik 17.30 Osrednja knjižnica Celje Jadranje v Polinezijipotopisno predavanje Jasne Tuta v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Utrip domoznanstva družina Domjan se predstavi 18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Ta vesela uricapravljično-ustvarjalno-družabna delavnica namenjena otrokom od 4. leta dalje; vodi: Darinka Bizjak TOREK, 14. 2. 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jezikunamenjena otrokom starejšim od petih let; pripovedovala bo Romana Bonno 18.00 Glasbena šola Celje Tematski večer oddelka brenkal 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Oman – biser arabskega polotokapotopisno predavanje Braneta Ternovška 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Ogledalo partnerstvapredavateljica: Jasmina Kristovič; vstop prost 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki O Šmarčanih malo drugačetokratni gost Tatjane Vidmar bo Jože Napotnik – Zimov Pepč SREDA, 15. 2. 10.00 Mestna knjižnica Velenje Moč branja bralni klub za odrasle bosta vodili Brina Zabukovnik Jerič in Andreja Kac 11.00 Celjski dom Zdravljenje s konopljo – Smo že pripravljeni? predava: Nina Kovačič, mag. farm. 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Angleško-igralne uriceprebiranje pravljic z Nino Hajnšek 17.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična joga namenjena otrokom starejšim od treh let; izvajali bosta Nina Časl in Vesna Gaber Podhovnik 18.00 Mohorjeva dvorana Celje Dvoje življenj - en ciljpredstavitev knjige Thea Schreiber Gammelin18.00 Dom kulture Velenje 30 let Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Koreninepredstavitev knjige Vinka Skaleta Dobrodelne prireditve SOBOTA, 11. 2. 19.30 Dom kulture Slovenske Konjice Željka Predojevič, Nuška Drašček Rojko in Boštjan KorošecValentinov dobrodelni koncert muzikalov; Lions klub Konjice bo zbrana sredstva namenil za sofinanciranje izobraževanja mladih glasbenih talentov TOREK, 14. 2. 18.00 Osnovna šola Dramlje Pozdrav z ljubeznijodobrodelni koncert 24 Št. 6, 9. februar 2017 ZANIMIVOSTI Foto: SHERPAFOTO TEDNASlovenska dežela Gastuž je ob Žički Kar - tuziji, enem najpomemb- nejših samostanov v sre - dnjeevropskem prostoru, za žejne in lačne popotni - ke skrbel že pred več kot pol tisočletja. Jubilejno leto bodo gostitelji v njem obeležili s kartuzijanskim jedilnikom. Kot je dejal na - jemnik Benjamin Kračun, se bodo poklonili tradiciji in obenem ostali zvesti zahtevam sodobne visoke kulinarike. Glavno bese- do pri tem je imel priznan etnolog dr. Janez Bogataj.Menihi so bili običajno za- vezani redoljubnosti in skro- mnosti, a vseeno niso živeli slabo. Njihovi jedilniki so bili tudi z današnjega vidika kar vzoren primer uravnotežene in zdrave prehrane. Osrednje živilo so bile na primer slad- kovodne ribe, ki so jih gojili v bližnjih ribnikih. Na krožni- kih je bilo veliko zelenjave s samostanskih vrtov, ki so jih obdelovali bratje laiki. Za praznike so na mizo prišle tudi različne testene jedi. Pred stoletji so ljudje živeli v drugačnem sožitju z naravo, zato želve, potočni raki in vidre na krožnikih niso bili nič neobičajnega. Sodobni kuharji se jim morajo od - povedati že iz preprostega razloga – danes je večina na seznamu zaščitenih in ogro-ženih živalskih vrst. Poklon tradiciji na sodoben način Gastuž izvira iz leta 1467, ko je bilo postavljeno le pri- tličje. V 17. stoletju so nad- gradili prvo nadstropje. Kot je povedal Kračun, je bilo zanimanja za pravi kartu -zijanski jedilnik precej, s pomočjo dr. Bogataja so si ta izziv upali tudi sprejeti. Količina hrane, oblikovanje in postavitev na krožniku ostajajo pisani na kožo so - dobnemu človeku. Preobla-čenje v raševino in uživanje hrane z rokami sta namreč stereotipa, ki ju nima smi - sla trgati iz konteksta. Če bi želeli gostom ponuditi t. i. gledališče zgodovine, bi bilo treba celotno sliko povsem prilagoditi – pred petsto leti so namreč uporabljali dru- gačno posodo, drugačne kuhinjske postopke, drugače so jedi postregli in drugače so jih uživali. To je tudi za sodobnega jedca izziv, ki bi ga sprejel le malokdo. Neka - tere stvari je razvoj namreč z razlogom pustil v zgodovini. V množici letošnjih porok tudi televizijska Benjamin Kračun je v za- dnjih letih Žičko kartuzijo umestil tudi med najbolj prepoznavne in zaželene poročne lokacije. V tem letu ima zasedene že vse sobotne datume. Še vedno pa ni zna-no, kdo bosta srečna izbran-ca televizijske poroke oddaje Dobro jutro, ki bo maja prav tako v kartuziji. Na Konjiškem se tega dogodka zelo veselijo, saj gre za izjemno medijsko promocijo in za pravi korak v skladu s strategijo v turizmu. Gastuž bo sicer svoja vrata odprl marca. Tudi letos so ga namreč povabili k projektu Teden restavracij in to bo tudi prva priložnost za odkrivanje kartuzijanskih okusov. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPAV Gastuž na kartuzijanski obed Najstarejše gostišče na Slovenskem letos praznuje 550 let Navidezna resničnost v šolskih klopeh Gobelini z velikani slovenske kultureTomaž Majcen med prvimi v Trumpovih ZDA»Moje mesto je lepo …«Št. 6 / Leto 72 / Celje, 9. februar 2017 str. 29 str. 30-31 str. 45str. 28 Foto: SHERPA 26 Št. 6, 9. februar 2017 INTERVJU Mag. Marko Repnik, Slovenjgradčan, ki že več let živi v Preboldu, je od 1. januarja direktor Javnega sklada RS za kulturne de- javnosti (JSKD). Po srednji glasbeni šoli v Ljubljani je v prestolnici doštudiral trobento na akademiji za glasbo. Leta 2002 je za svo-je solistične nastope prejel študentsko Pre-šernovo nagrado. Deset let je bil koncertni mojster v orkestru slovenske policije, kjer je bil tudi vodja protokola. Precej let je bil podpredsednik Zveze slovenskih godb, kjer je bil zadolžen za izvedbo in vodenje držav - nih tekmovanj. Za delovanje na kulturno- umetniškem področju je leta 2014 prejel bronasti grb občine Prebold. Od leta 2007 do konca lanskega leta je bil vodja javne - ga sklada za kulturne dejavnosti v Žalcu. Je dirigent Pihalnega orkestra Prebold in član skupine Fešta band. Izdal je pesniško zbirko z naslovom Iluzija in dve zgoščenki pesmic za otroke, za katere je napisal bese-dila in glasbo. Kot nekdo, ki je močno vpet v lokalno okolje ljubiteljske kulture in je njen dober poznavalec, si je za prvo nalogo zadal, da bo tesneje povezal 59 izpostav po Sloveniji z matično ustanovo v Ljubljani. Ljubiteljska kultura je namreč veliko bolj izrazita na po- deželju kot v mestnih središčih. Od prvega januarja ste zaposleni na novem delovnem mestu. Kako se počutite po prvih tednih službovanja v Ljubljani in novem okolju? Predvsem je malo zmede v zraku, saj smo veliko podjetje. Treba je pregledati veliko primopredajnih zapisnikov, spoznati precej novih ljudi, v moji pisarni je venomer ka- kšen sestanek, saj vsi želijo spoznati novo vodstvo. Seveda so tudi sestanki, kako voditi naprej zastavljene programe. S katerimi svežimi idejami ste prišli? Ideje niti niso tako sveže. Poskušali se bomo dotakniti stvari, ki so bile zapostavlje - ne. Izpostave po vsej Sloveniji bomo posku-Ljubiteljska kultura je močan medgeneracijski povezovalni element Mag. Marko Repnik o slovenski ljubiteljski kulturi, ki je svetovna posebnost šali malce približati, jih povezati in doseči malo bolj odprt tip delovanja. Omenili ste široko mrežo izpostav po Sloveniji, kar 59 jih deluje. Kaj je osnovna naloga JSKD? Osnovna naloga je skrb za ljubiteljsko kulturo in za ljudi, ki se z njo ukvarjajo, za kulturna društva, ki jim pripravljamo pri - merjalne prireditve, na katerih jih tudi oce- nimo po določenem ključu in jih umeščamo v različne ravni kulture. Imamo piramidalni sistem ocenjevanja, se pravi od območne do državne ravni, kjer ljubiteljski kulturniki do- segajo zavidljive rezultate po svoji kakovosti. JSKD obstaja od leta 1996. Takrat so usta - novili tudi Zvezo kulturnih društev Slove-nije (ZKD). Ali lahko razložite, kakšna je razlika med tema dvema organizacijama? Predvsem to, da je ZKD močna organizacija kulturnih društev, ki ima pod svojim okriljem združena društva na lokalni ravni in potem se vse te zveze združijo na državni ravni. Pri tem je res, da so njihovi programi bolj vezani na lokalno okolje. JSKD se s kulturo ukvarja profesionalno, četudi je močno povezan z lokalnim okoljem. ZKD ima močno zgodovino in je bila zelo dejavna v začetkih nastanka prav na Celjskem. Ljubiteljska kultura ima v na- šem širšem okolju zelo močno vlogo. Zagotovo. In ne samo na Celjskem. Ogro- mno ljudi se ukvarja z njo, imamo več kot pet tisoč kulturnih društev, ki aktivno delajo na vseh področjih ljubiteljske kulture. Pri tem bi rad poudaril, da je zmotno prepričanje, da je bila kultura v času druge svetovne vojne v kulturnem zatišju. Kulturni molk je obstajal samo na papirju, drugače se je dogajalo veli- ko stvari. V partizanskem okolju so delovali godbe na pihala, pevski zbori, dramska dru- štva, ki so se predstavljali na raznih mitingih, ki so bili skriti v gozdovih. Bojan Adamič je ustanovil godbo IX. vojaškega korpusa, Ra - dovan Gobec je veliko pisal v vojnem času. Veliko skladateljev je pisalo za boljšo narodno zavest. Nobenega kulturnega zatišja ni bilo, samo stvari so se prestavile z velikih odrov v bolj varna zavetišča gozdov. Ali je imela kultura v vojnem času večjo vlogo, kot jo ima zdaj v mirnem, lagodnem življenju? Absolutno. Kultura je orožje, s katerim se lahko postavimo. Slovenci smo izbojevali svojo samostojnost na podlagi kulture in ne vojaške moči. Seveda je bila nujno potrebna tudi poli-tična volja, a zaradi kulture in kulturnega dia-loga smo izoblikovali svojo narodnost. Narod brez osnovne kulture ne obstaja. Bolj kot so se ljudje kulturno udejstvovali, bolj so bili pove- zani in tako je tudi zdaj. Ljubiteljska kultura je močan medgeneracijski povezovalni element. Ali JSKD podpira tudi profesionalno kul - turo ali samo ljubiteljsko? Posledično podpiramo tudi profesionalno, naši programi so usmerjeni v ljubiteljsko kul- turno dejavnost. Skrbimo za ljudi, ki so s kultu - ro povezani v prostem času. Pri tem je res, da iz ljubiteljske kulture vedno raste profesionalna. Od najmlajših in njihovih dejavnosti do starej - ših. Številni se tudi zaradi naših programov odločijo, da bodo različne oblike kulture tudi študirali. In na koncu pristanejo pri profesio-nalni kulturi, kot se je recimo zgodilo meni. Lani smo obeležili dvesto let javnega glas - benega šolstva na Slovenskem. Ali ima raz- vejan sistem glasbenih šol pomembno vlogo pri profesionalnem udejstvovanju v kulturi?Seveda. Glasbena šola je zibelka, kjer se vse začne. Kakovosten glasbenošolski sistem zagotavlja, da se mladina nauči glasbenega izražanja in teoretičnih veščin glasbe ter lah-ko kakovostno nadaljuje svojo pot. Zavedati se moramo, da se otroci v glasbeni šoli di- sciplinirajo, odnos do dela in nato to lažje izkoriščajo v nadaljnjih letih. Ali menite, da je ljubiteljska dejavnost močnejša izven urbanih središč? Verjetno je to res. Vzrok za to je, da imajo recimo ljudje, ki se ukvarjajo z ljubitelj- sko kulturo na Ptuju večjo podporo gledalcev kot v mestnem središču v Ljubljani. Mestna središča po- nujajo precej profesionalne kulture, recimo v Ljubljani imajo Cankarjev dom, pro- fesionalna gledališča, fil- harmonijo, balet, tako da ljubitelji kulture obiskujejo profesionalno kulturo. Lju- biteljska kultura je malo bolj zapostavljena kot dru- god, kar je seveda normalno glede na ponudbo, ki jo imajo mesta. A pogosto se ljubiteljska kul - tura lahko kosa s profesionalno. V Celju imamo zelo dobro ljubitelj- sko Gledališče Zarja Celje, ki osvaja s svojimi izvedbami največja državna prizna - nja in ima zelo kakovosten program. Se popolnoma strinjam. Ljubiteljska kultura dela prav tako kakovosten program kot profesio - nalno gledališče. Najvišja raven na Linhartovem srečanju pomeni, da se program kosa s profesi- onalno predstavo. Sploh če vemo, da ljubiteljski kulturniki za svoje delo ne dobijo plačila, da ti ljudje hodijo na vaje v prostem času, da niso zaposleni, zato se poklanjam ljubiteljskim sku- pinam, ki dosegajo takšne rezultate. Moram poudariti, da imamo v Sloveniji profesionalno kulturo na zelo visoki ravni, Slovenija je na šte-vilo prebivalcev kulturno zelo izrazita. Ali se lahko zgodi, da profesionalne kulture, ker bo ljubiteljska vedno boljša, sploh ne bomo potrebovali več? Mislim, da ne. Profesionalna kultura je po - glavje zase, je reprezentativna. Ljubiteljska kultura je tista, s katero pokažemo, kaj ljudje delajo in kako zelo dobri so pri tem, medtem ko profesionalna nosi globlja sporočila. Obstajajo razlike med kulturnimi društvi in profesionalni- mi ustanovami, kar je logično. A obstajajo tudi izjeme, ki se profesionalcem zelo približajo. Ljubiteljska kultura povečuje kakovost življenja v neki skupnosti in je dodana vrednost, ki jo težko merimo z denarjem. A vseeno, koliko je država radodarna do ljubiteljske kulture? Zasledila sem, da se odstotek denarja znižuje. Je z novim mi- nistrom drugače? Mislim, da je trenutno ravno obratno in se odstotek denarja za ljubiteljska kulturo povišu - je. V letih recesije je bilo nekaj manj sredstev za kulturo. Žal je pač tako, da če se da kje vzeti, je to pri kulturi. S kakovostnimi programi se trudimo, da je kultura upravičena do teh sred- stev, in državo počasi poskušamo prepričevati, da bi jih bilo še več. »Vsakemu glasbeniku, folkloristu ali etnologu rečem, če še ni bil v Guči, še ni bil nikjer. To je zelo razsežen festival, ki združuje odlično glasbo in kulinariko ter etnološke posebnosti tistega kraja. Zagotovo si ga je vredno ogledati vsaj enkrat, če ne večkrat.«»Kultura je orožje, s katerim se lahko postavimo. Slovenci smo izbojevali svojo samostojnost na podlagi kulture in ne vojaške moči. Seveda je bila nujno potrebna tudi politična volja, a zaradi kulture in kulturnega dialoga smo izoblikovali svojo narodnost. Narod brez osnovne kulture ne obstaja.« 27 Št. 6, 9. februar 2017 INTERVJU Ljubiteljska kultura je močan medgeneracijski povezovalni element Velikokrat se društva z obrobja pritožuje - jo, da ljubiteljska kultura dobi več denarja v mestih kot na podeželju. Lahko potrdite, da so razpisi narejeni tako, da so bliže do-ločenim skupinam? Ne. Večina skupin, ki dosegajo najboljše rezultate na naših srečanjih, ni iz Ljubljane. Govorimo o gledališki skupini iz Celja, naj- boljša folklorna skupina je iz Veržeja in tudi drugi najboljši umetniki ljubiteljske kulture ne prihajajo iz Ljubljane. Najboljše skupine v naših programih imajo posledično tudi naj-boljše projekte, so upravičene do denarja iz razpisov. Pri tem bi rad omenil, naj si društva na naši spletni strani pogledajo aktualne raz- pise. Zagotovo ni nobenega favoriziranja gle- de na to, od kod skupine ali društva prihajajo. Kulturna društva zadnje čase vedno po- gosteje navajajo težave s Sazasom. Kako se vam zdi, da je s Sazasom dobro urejeno plačevanje avtorskih pravic? Moje osebno stališče je, da mora Sazas kot agencija za zaščito avtorjev in avtorskih pravic obstajati. A je res, da bi morali bolje urediti pove - zave z društvi. Predlagam, da bi naredili kakšen veljaven cenik, po katerem bi lahko društva pre - verila, koliko bodo morala odšteti za nastope, in da bi vsi avtorji, ki jih mora zbor pri svojem nastopu plačati, ta denar res dobili. Vedeti mora - mo, da recimo zbor, ki ima tri koncerte na leto, denar z razpisa porabi samo za Sazas. Že deset ste dirigent Pihalnega orkestra Prebold. Kako ste dejavni v vašem društvu, O stanju ljubiteljske kulture na Slovenskem »Karkoli govorimo, koliko je denarja in koliko ga ni, smo spet posebnost, saj manj kot imamo denarja, več naredimo. Upad zanimanja za slovensko ljubiteljsko kulturo ni povezan z denarjem, saj so se v preteklih letih, ko ga je bilo malo manj, ustanavljala nova kulturna društva. To pomeni, da se ljudje radi s tem ukvarjajo in jih to veseli, radi se družijo, svoj prosti čas radi namenijo za kulturno udejstvovanje. K temu jih malce nagovarja bogata kulturna tradicija, ki jo imamo, in tudi to, da naša bogata kulturna dediščina ne bi šla v pozabo.« dno več, da so kakovostne. Prav je, da tudi Slovenija postane prepoznavna zaradi njih. Nenazadnje smo jugonastalgiki in bomo mo- rali poleg slovenske glasbe gojiti še to naprej. Veliko je poslušalcev, ki jo radi poslušajo. Kot vodja žalske izpostave ste organizi- rali festival trubaških skupin. Zaradi zanimanja za to zvrst glasbe sem ustanovil festival Gas Brass, ki je postal izbor za sodelovanje slovenske skupine na truba-škem festivalu v srbski Guči. Kako je na tem največjem festivalu v Guči? Biti v Guči je zelo poseben občutek. Vsake- mu glasbeniku, folkloristu ali etnologu rečem, če še ni bil v Guči, še ni bil nikjer. To je zelo raz - sežen festival, ki združuje odlično glasbo in ku - linariko ter etnološke posebnosti tistega kraja. Zagotovo si ga je vredno ogledati vsaj enkrat, če ne večkrat. Ljudje so neverjetno prijazni in odprti, njihove hiše postanejo domovanje za vse goste. In ko je konec festivala, se nikjer ne vidi, da se je pri njih prejšnji dan karkoli doga-jalo. Vse je pospravljeno in na svojem mestu. Festival na visoki ravni, saj se krajani zavedajo, da je to njihov velik zaslužek. Poleg tega, da ste dirigent pihalne godbe in član Fešta banda, pišete tudi pesmi. Iz-dali ste zbirko Iluzija. Ali še pišete?Pesniška zbirka Iluzija je nastala spontano. Najprej je bilo ženino naročilo, naj nekaj na-pišem za taščin rojstni dan. Ker je bil izdelek tako ugajajoč, sem poskušal še naprej pisati. Ko sem imel zbranih nekaj deset pesmi, sem razmišljal, da bi izdal knjižno zbirko, ki je bila nato zelo dobro sprejeta. Izkazalo se je, da ko enkrat to počneš, si okužen in nadaljuješ. Tako da imam še kar nekaj materiala. Drugače se ukvarjam tudi z raziskovanjem slovenskih godb in godbeništva. V pripravi je tudi biogra- fija slovenskega skladatelja Tomaža Habeta. Moja magistrska naloga z naslovom Glasba za pihalne orkestre slovenskega skladatelja To - maža Habeta je bila nekakšen začetek. Tomaž Habe je veliko napisal za slovenske godbe in zbore in je oseba, ki je dala globok pečat lju-biteljski kulturi. Spremljate glasbo njegove hčere?Seveda. Tudi njenega moža Roka Goloba. Gre za zelo uspešno glasbeno družino. A mogoče dodatek – Tomaž Habe ni svojega celotnega glasbenega ustvarjanja posvetil resni glasbi, ampak je bil tudi soustanovi - telj skupine Mladi levi, ki je bila primarna skupina na našem področju. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPAkoliko imate koncertov, zagotovo ste imeli božično-novoletni koncert? Seveda, to je naša stalnica na našem progra- mu, to je tudi naš največji letni projekt. V desetih letih smo malce začrtali smernice, bolj sodobne poti, uvedli smo letni koncert. Poudariti moram, da je Občina Prebold zelo naklonjena našemu orkestru, ostajajo stvari, ki jih želimo narediti še bolje, zato bomo stremeli k temu. Ob kulturnem prazniku ste letos dobili priznanje. Tako je. Dobili smo Švabovo plaketo za delo na področju kulture. Ta priznanja so v občini ustanovili lani, ko je dobil plaketo Moški pevski zbor KUD Svoboda Prebold. Pevski zbori in pihalne godbe imajo zelo močno tradicijo v Sloveniji. Zagotovo. Slovenci slovimo po tem, da radi pojemo in res so nekoč peli na vsakem koraku – v okviru domačega ognjišča kot tudi izven njega. Pihalni orkestri v Sloveniji so spet glede na število prebivalcev svetovna posebnost, saj Slovenija premore več kot 160 orkestrov, kar 120 jih je včlanjenih v krovno organizacijo – Zvezo pihalnih godb. Kitimo se z najstarejšo še delujočo godbo v Sloveniji, to je z Godbenim društvom rudarjev Idrija, ki neprekinjeno delu- je že od leta 1665. Gre za star orkester, ki se je pod vodstvom Domna Prezelja zelo modernizi - ral in pridobil glede kakovosti. Na Slovenskem je veliko godb nastalo po marčni revoluciji, po letu 1848, ko so bili državni vojaški korpusi z odlokom razpuščeni in z njimi tudi vojaške godbe. V vojaških korpusih so služili največ tujci, kot so recimo Avstrijci, Madžari, Čehi in podobno. Ti ljudje so ostali brez dela in so se na poti proti domovini ustalili v krajih, kjer so poučevali in ustanavljali godbe. To se je zgodilo recimo v Laškem, kjer je bil ustanovitelj tujec. Godbeniška glasbena zapuščina ima veliko avstrijskega in češkega izvora. Če smo Slovenci posebni glede ljubitelj- skega udejstvovanja, kako je v tujini? Kako imajo recimo Avstrijci urejen sistem udej-stvovanja v pihalnih orkestrih? Zelo dobro imajo urejeno, saj slovijo po kako - vostnih pihalnih orkestrih. Pri tem imajo zveze godb že na deželni ravni in nato še na državni, ki je precej močnejša v Sloveniji. Medtem ko za Slovenijo lahko rečem, da smo spet malce po- sebni. Saj imamo poleg Zveze kulturnih društev tudi JSKD, ki povezuje ljubiteljsko kulturo po državi. Tega v drugih državah nimajo. Če sva pri posebnostih … Ste član skupi - ne Fešta band, ki je začetnica nove smeri glasbe v našem prostoru. Naredili smo zelo dolgo, desetletno pot, s katero smo orali ledino te glasbe pri nas. Člani smo veseli, da je podobnih skupin ve- 28 Št. 6, 9. februar 2017 REPORTAŽA Še pred leti smo o virtu - alnem svetu le brali, danes je tu med nami, tehnologijo uporabljajo na najrazličnej- ših področjih življenja. Nove tehnologije zahtevajo nove poklice. Pred leti smo po- znali približno dvajset tisoč poklicev, danes jih je že pet-sto tisoč, v prihodnje naj bi nastajali še številni novi. Ne - kateri napovedujejo, da naj bi današnji dijaki v življenju zamenjali vsaj pet poklicev. Za vse te spremembe mo - rajo biti usposobljeni in na- nje pripravljeni, da se bodo lahko prilagajali in ustvarjali svojo kariero. Med veščinami in spretnostmi, ki bodo po - membne, bo tudi poznavanje sodobne tehnologije. Zato je nujno, da srednje šole sledi- jo tem novostim in dijakom omogočijo spoznavanje novo- sti, kakršna je tudi virtualna tehnologija. V Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC so zato v začet - ku šolskega leta pridobili to tehnologijo, postavili studio in kupili virtualna očala, ki omogočajo ogled s pomočjo računalnika ali mobilnega telefona. Naložba je stala pri-bližno 45 tisoč evrov, denar je šola zagotovila sama. Nove tehnologije pri pouku Kot pravi ravnatelj Ludvik Aškerc, so v šoli ugotovili, da je virtualna tehnologija lahko izjemen učni pripo- moček. »Ta v prihodnje ne bo Mentorji mlade spodbuja- jo, naj sodelujejo v konkre- tnih projektih. Pred nekaj meseci so se nekateri pod- pisali pod VR-aplikacijo za podjetje Mik. Projekt so pri - pravljali dva meseca, dijaki pa so s tem pridobili števil-ne izkušnje in nova znanja.Navidezna resničnost v šolskih klopeh Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije predstavila novost pri poukuVirtualna resničnost postaja sestavni del našega življenja, zato jo bodo spoznavali tudi prihodnji medijski tehniki in vsi drugi, ki jim bo v pomoč pri pouku. Dijaki so pripravili virtualni sprehod po predsedniški palači in Starem gradu. Predsednik si je ogledal režijsko sobo v srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije. Predsednik Borut Pahor je sodeloval pri snemanju oddaje šolske te-levizije. Skupinska fotografija za spomin na pomemben dogodekSodobna učilnica. Desno ravnatelj šole Ludvik Aškerc, ob njem učitelj Alen Pavšarnamenjen le medijskim teh - nikom, ampak tudi dijakom vseh drugih programov, da bi lažje napredovali. Nove teh- nologije bodo zahtevale, da se bomo učitelji začeli obna-šati drugače. Dijakom bomo morali biti bolj mentorji, da se bodo sami dokopali do nekih spoznanj. Možnosti so brezmejne, nevarnosti tudi, zato naš projekt učenja v virtualnem okolju vsebuje veliko vzgojnih sestavin,« je povedal Aškerc. Eden od mentorjev, Alen Pavšar, je tehnologijo začel spoznavati že prej, ko je kot režiser v tej tehnologiji po - snel videospot za skupino Modrijani. Zdelo se mu je nujno, da bi se dijaki nauči-li programiranja v virtualni resničnosti. VR-predstavitve dvorane v palači se je lotil z ekipo dijakov tako, da so jo poslikali z vseh zornih kotov in pripravili posnetke s kame- ro. Nato so ves material obde- lali na računalniku tako, da so del slike prilagodili za levo in del za desno oko. Pripravili so 360-stopinjsko sliko, da jo je mogoče gledati skozi očala in ima človek pri tem obču- tek, da je tudi sam v dvorani. Predsednik navdušen Na odprtje studia je šola povabila tudi predsednika države Boruta Pahorja, ki se je lahko s pomočjo virtu - alnih očal preselil v Kristalno dvorano predsedniške palače, kjer mu je eden od dijakov ponudil čaj. Za trenutek se je lahko pomudil še na Starem gradu. Sicer pa je priznal, da je navdušen nad sodobno teh - nologijo. »Pametni telefon je pred desetimi leti imel komaj kdo, danes skoraj nihče ni brez njega. Navijam za to, da bi šli pri pouku še bolj vštric s tehnologijo. Ne vidim razlo-ga, da bi hodili otroci v šolo le z zvezki, tablice so dovolj dostopne oziroma bi jih mo- rala omogočiti država.« Ob obisku je predsednik Pahor še poklepetal z dijaki, ki so mu predstavili svoje želje in načr - te ter mu zastavili tudi nekaj vprašanj. Navdušen je bil nad njihovo zrelostjo. »Razumejo, da je znanje vrednota in da se morajo ob tem razvijati tudi kot osebnosti. Mladi so danes radovedni, ne pristajajo na to, da jim nekdo nekaj govori in da le mirno poslušajo.« TATJANA CVIRN Foto: SHERPA 29 Št. 6, 9. februar 2017 REPORTAŽA Gobelini z velikani slovenske kulture »Zelo rada berem knjige,« je med našim obiskom po - vedala Marica Videnšek iz Globoč v občini Vojnik, ki izdeluje nevsakdanje gobe- line. Med njimi so veliki, na katerih so upodobljeni velikani slovenske kulture, možje, brez katerih si je ne moremo zamisliti. V dnev - ni sobi Marice in njenega soproga Dolčija tako visijo uokvirjeni portreti Prešer - na, Cankarja in Trubarja. Posebnost je tudi gobelin s Prešernovim rokopisom Zdravljice. Najraje bere alpinistično literaturo. »O hribih, naravi in njenih lepotah,« je pove - dala sogovornica. Nič ču-dnega, da je sin zakoncev Videnšek alpinist. Slovenska literatura je seveda posebej velika ljubezen Marice Vi - denšek. »Nasploh sem ve - lika ljubiteljica slovenske besede. Prešernove Poezije sem prebrala že velikokrat. Nato sem se vprašala, zakaj ne bi naredila še gobelina s Prešernovim portretom,« se spominja začetka šivanja. »Nato mi je ob petstoletnici Primoža Trubarja Jože Žlaus predlagal, da bi izdelala še Trubarjev portret,« se spomi - nja nastanka gobelina z av -torjem prvih tiskanih knjig v slovenskem jeziku. »Pozneje sem nekega večera brala eno Cankarjevih knjig, ki me je tako prevzela, da bi bila Jo - žiju najraje kar takoj naroči- la, naj mi za gobelin nariše še portret največjega slovenske - ga pisatelja,« se spominja Ma - rica. Jože Žlaus je sovaščan Videnškovih in je vsestranski kulturni ustvarjalec. Nato je nastalo še veliko delo z roko- pisom Prešernove Zdravljice, ki je tako obsežno, da je zanj potrebovala kar dva gobelina. Šivala ju je kar eno leto. Mojstrovine naše kulture Med gobelini Marice Vi - denšek motivov z mojstrovi- nami ustvarjalcev slovenske kulture ne manjka. »Najtežje je bilo izdelati Poletje Ivane Kobilce. Zanj sem morala uporabiti kar 52 različnih barv in biti zelo pozorna, saj paranje ni mogoče,« se spo- minja izjemno barvitega dela Kobilce. Včasih je pred go- belinom Kobilčinega Poletja obsedela za približno pol ure in razmišljala, katere barve naj uporabi. »Saj bo šlo, sem ugotavljala. Nato sem go - belin pokrila in se začasno umaknila,« se spominja nad -vse zahtevne naloge. Med njenimi deli je tudi gobelin s Kofetarico Ivane Kobilce. Prav tako je izdelala velik go - belin matere v narodni noši ob zibelki, in sicer po delu slikarja Maksima Gasparija. Ne manjka niti gobelin s sta - rinskim motivom Dobrne, ki visi v tamkajšnjem hotelu. Posebnost je tudi gobe - lin Videnškove s portretom glasbenika Slavka Avsenika. »Slišala sem, da bo praznoval osemdeseti rojstni dan, in sem se takoj odpravila k Jožiju,« se spominja Avsenikovega gobelina. »Natančno si ga je ogledal in ga pohvalil: ›Dobro ste me zadeli! ‹« se spominja Dolči Videnšek besed sloven- skega glasbenika, izrečenih soprogi Marici. »Zame je glasbenik z veliko začetnico. Vsekakor je velikan slovenske glasbe,« pravi o Avseniku av - torica gobelina. To Maričino delo visi v Avsenikovi galeriji. Nekateri gobelini Videnškove so že bili predstavljeni na raz- ličnih občasnih razstavah. Slep magister prava Maričin soprog Dolči Vi - denšek še ni videl nobenega njenega gobelina, vendar jih po pripovedovanju kljub Pri Marici in Dolčiju Videnšku – Marica izdeluje izjemne gobeline, slep Dolči hodi pri 75 letih še v službo temu dobro pozna. Kot se - demletni fant je namreč ob eksploziji bombe osle- pel in izgubil roko. Čeprav je osnovno šolo dokončal šele pri dvajsetih letih, mu je uspelo z ogromno truda postati celo magister pravnih znanosti. Po nesreči leta 1949, ko so bili še živi spomini na vojne grozote, bi moral oslepeli deček v zavod za slepo mla- dino. Mama se z odhodom v »zavod« ni strinjala, saj je imela ta beseda zaradi naci-stičnega množičnega umora bolnikov iz vojniške bolni - šnice za duševne bolezni grozljiv pomen. Tako je začel obiskovati osnovno šolo šele pri trinajstih letih. Po osnovni šoli je opravil tečaj za telefonista in začel delati v Kovinotehni. Ob re- dni službi je doštudiral na pravni fakulteti in postal dolgoletni Kovinotehnin pravnik. V pokoj je odšel po 44 letih delovne dobe, in sicer iz svojega podjetja, vendar pri 75 letih še vedno hodi v službo. Njegovo pod-jetje, ki ima sedež v Vojniku in poslovno enoto v Celju, se ukvarja z urejanjem premo- ženjskopravnih razmerij in s pravnim svetovanjem. Po predpisih mora zadnje leto delati vsaj deset ur na teden. To se seveda pozna pri nje- govi pokojnini, ki je zato kar za četrtino nižja. Pri delu v podjetju mu pomaga njego- va pomočnica tajnica, ki mu med drugim pripomore pri Marica in Dolči Videnšek. Gobelin z rokopisom Zdravljice je nastajal kar eno leto. Dolči Videnšek je po vsej verjetnosti edini slep vinogradnik in kletar v Sloveniji. branju, pisanju in spremlja-nju. Slep vinogradnik Poleg tega, da dela v svo- jem podjetju, je dejaven še na drugih področjih. Med drugim je zadnja tri leta v Ljubljani predsednik Zveze društev civilnih invalidov vojn Slovenije. Celjani in okoličani ga najbolj poznajo po nekdanjem dolgoletnem vodenju celjskega društva slepih. V domači občini je bil med drugim na čelu ob-činskega odbora ene od po-litičnih strank. Prav tako je dejaven član vojniškega vinogradniškega društva. V prostem času je Dolči Videnšek namreč po vsej verjetnosti edini slep vi - nogradnik in kletar v državi. V družinskem vinogradu s ti - soč trsi ima svojo vrsto trsov, ki jih obrezuje sam. Veliko je dosegel v življenju, pri svojih štirih križih je bil med dru- gim na vrhu Triglava. Več - krat je tudi obiskal svojega brata v daljni Argentini. »Človek mora imeti vizijo in voljo. V to moraš verjeti in si začrtati pot, po kateri boš hodil,« je Dolči Viden- šek odgovoril na vprašanje o tem, kako mu v življenju kot slepemu uspeva več kot marsikateremu videčemu. BRANE JERANKO Foto: BJCankar, Prešeren, Trubar … Marica Videnšek je izdelala gobeline s portreti velikanov slovenske kulture. Gobelin, ki je nastal po delu Maksima Gasparija.Poletje Ivane Kobilce, kot ga je ustvarila Marica Videnšek. 30 Št. 6, 9. februar 2017 REPORTAŽA Med zadnjimi na Castrovi Kubi, med prvimi v Trumpovih ZDA Na obisku v nekoč sovražnih državah, ki se danes približujeta druga drugi Popotnik Tomaž Majcen je obredel že kar lep kos sveta in o svojih popoto - vanjih pripravil zanimi - va potopisna predavanja. Med pomembne izkušnje in doživetja v popotniški karieri bo zagotovo uvrstil »naključje«, da je bil med prvimi, ki mu je na prav po - seben način uspelo občutiti (pred)premiero Trumpove Amerike. Hkrati je najbrž med zadnjimi srečneži, ki so še okusili zadnje dni »popolne« vladavine Fidela Castra na Kubi. Tomaž Majcen je bil na - mreč v začetku tega leta na zasebnem obisku v ZDA, in sicer v okolici Denverja, glav - nega mesta zvezne države Kolorado. Tam se je udeležil poroke svoje starejše hčere. Ta že nekaj let živi v ZDA in je zdaj sklenila zakonsko zvezo z ameriškim izvoljen-cem mehiških korenin. Naš sogovornik v Kolo - radu ni občutil posebnega vzhičenja, pričakovanja ali bojazni pred uradnim ime - novanjem Donalda Trumpa za predsednika ZDA, morda tudi zato, ker je pač Trum- povo predsedovanje dejstvo. »Pričakoval sem, da bo ven- darle drugače, da bo bolj razburjeno stanje – glede na to, da v Denverju živi veliko mehiškega prebivalstva – po odločitvi Trumpa o gradnji zidu na meji z Mehiko, ki naj bi ga za nameček Mehi-ka sama plačala. Nisem po- litični analitik, ampak takšna napoved je res nekaj težko doumljivega.« Kaj čaka ZDA in svet pod Donaldom Trumpom? Bodo Trumpove grožnje pocenile nepremičnine? Je pa občutil nekaj vznemir - jenosti ob izvolitvi Trumpa v družini. Hči in njen mož sta namreč bila kar malo zaskr - bljena zaradi Trumpovih izjav o tujcih. Menda se je po izvo- litvi Trumpa po ZDA veliko govorilo, da se bo ogromno ljudi odselilo, da nekateri že iščejo in kupujejo hiše ter stanovanja v Evropi. A kot je dejal, kdor je Trumpa bolj na- tančno poslušal, ni govoril o tem, da bodo izgnali tujce, ki so legalno nastanjeni v ZDA, ampak ilegalne priseljen-ce. Teh je v ZDA kar precej. »Američani so zelo racional- ni, takoj najdejo neko novo rešitev in možnost zase, saj je Amerika še vedno razumljena kot dežela priložnosti. Tako sta moja hči in njen mož po začetni zaskrbljenosti zaradi izvolitve Trumpa spremenila razmišljanje in si rekla: če se bo veliko ljudi odselilo, potem se bodo nepremičnine poce - nile in bova imela priložnost, da eno kupiva. Američani so pragmatični.« Prva dama od tam nekje, kjer je Italija Tudi Tomažu sem ob slo- venskem navdušenju nad Melanijino »predstavo« v Washingtonu ob imenova- nju njenega moža za pred- sednika zastavil tisto že kar »zlajnano« vprašanje: »Ali je zaradi ameriške prve dame slovenskega rodu v ZDA naša država med lju- dmi kaj bolj prepoznavna?« Odgovoril mi je z anekdoto iz pomenkovanja z natakar - jem v restavraciji v nekem manjšem mestu v Koloradu. »Američani se strašno radi pogovarjajo in ko ugotovijo, da nisi njihov, sledi obvezno vprašanje, od kod si. Ko sem to povedal, mi je natakar odvrnil: ›A, naša prva dama je iz Slovenije! ‹ Potem sem ga vprašal, če ve, kje je Slo- venija, in je dejal, da ne ve, ampak da tam nekje, kjer je Italija,« je slikovito opisoval Majcen. Saj je bil blizu. Melanija bo nekaj prispevala k prepo-znavnosti Slovenije v ZDA. Kuba po poti Albanije Popotovanje Tomaža Majcna po Kubi, ki jo je obiskal s svojo družino, je časovno sovpadalo z obdo- bjem, ko je Fidel Castro na- znanil, da bo oblast predal svojemu bratu Raulu. »Pred potovanjem na Kubo smo imeli podobno izkušnjo z Albanijo, ki nas je prav tako presenetila zaradi ve - likih sprememb, ki so se v tej državi zgodile po odhodu Enverja Hodže. Spraševali smo se, kaj bo s Kubo, ko dolgoletni, dosmrtni pred- sednik ne bo več odločal in vladal.« Kot je še dodal naš sogovornik, so na Kubo od-potovali s šolskim znanjem o tej državi, z informacija- mi iz medijev ter turističnih vodnikov. Hkrati so vedeli, da so lahko nekatere ocene pretirane ali drugače pred - stavljene, kot so v resnici. V času obiska leta 2007 je bil po besedah Tomaža Majc - na vpliv Fidela Castra še zelo močan, a je bilo že takrat mogoče zaznati nekatere spremembe. »Ena takšnih je recimo bila, da so lahko Ku- banci bolj masovno kupovali televizorje, tudi program se je nekoliko obogatil in tako v njem niso bile samo uradne filtrirane novice iz kabineta Fidela Castra,« se je spomi- njal naš sogovornik, ki še na- prej pozorno spremlja razvoj dogodkov na Kubi, tudi po smrti »el comandanta«. Spre - membe so dobile pospešek, ko se je Fidel umikal iz poli-tike in je Raul prevzemal va-jeti oblasti. »V zadnjem času so se »precej zvišale« plače zdravnikov, kar pomeni, da je njihova plača 70 dolarjev na mesec,« je ironično pri - pomnil. Kajpak tudi Kuba ni mo- gla ubežati globaliziranemu komunikacijskemu napred- ku, vsem oviram navkljub. »V času našega bivanja je bil internet omejen samo na ho - tele in še to le preko kabla. Ko so tudi na Kubi vzposta- vili brezžično omrežje, so ljudje kupili mobilne tele - fone, kar v Castrovem času ni bilo mogoče. Ljudje so prihajali v bližino hotelov in ›kradli‹ informacije. Pred časom sem prebral, da bodo tudi gospodinjstva lahko imela internetni priključek.« Novega zaostrovanja ni na vidiku Vendar se tudi Kuba ve - dno bolj odpira svetu. Sploh če pomislimo, da je uvedla letalsko linijo z ZDA, kar po - meni, da prihajajo ameriški turisti, ki doslej niso imeli vstopa na Kubo. Majcen pričakuje, da bodo v »po - stfidelovi Kubi« podobne spremembe kot v nekda - njih socialističnih državah. Kar pomeni, da bo del pre-bivalstva hitro obogatel, da se bo en del Kube usmeril v sodobni potrošniški turizem z velikimi hoteli, avenijami, drugi del države pa bo še naprej zaostajal. »Če želi človek doživeti tisto pravo Kubo, mora iti na podeželje, kjer je še mogoče občutiti vpliv Fidela Castra. V veli - Ameriški kongres in knjižnica v Havani, komaj zaznavna razlika, mar ne? In simbolika, da imata lahko državi tudi kaj skupnega. Knjigarna na prostem: dolgo leta in desetletja redko kubansko okno v svet. 31 Št. 6, 9. februar 2017 REPORTAŽA kih mestih, kot je Havana, je mogoče pričakovati velik zasuk.« »Ne verjamem, da bo Trump prepovedal svojim državljanom, da obiskujejo Kubo, ta pa po otoplitvi od- nosov z ZDA ne bo uvajala novih prepovedi vstopa za Američane, saj pomenijo precejšen vir prihodka za državo,« je ocenil prihodnost odnosov med nekdanjima sovražnicama, potem ko je Obama začel »proces nor - malizacije«. Ob tem je pri - pomnil, da prejšnji ameriški predsednik v zvezi s Kubo tudi ni uresničil ene svojih velikih obljub, da bo zaprl Knjigarna na prostem: dolgo leta in desetletja redko kubansko okno v svet.»Vedno do zmage!«se je s potovanji okužil v času študija, ko je z Interrailom prerajžal praktično celo Evro-po. Od norveškega Nordkappa na severu do juga Italije, od por - tugalskega Caba da Roca) na zahodu do Moskve na vzhodu … in seveda vsega vmes. Kasneje je potoval z družino, ob dveh najstnicah, so bila ta potovanja še posebej zanimiva. »Vedno smo potovali v lastni režiji in nikoli s turističnimi agencijami. Tako je pač več časa za tisto, kar ti je všeč. Evropo smo spoznavali z avtomobilom in vlakom. Vse kotičke, ki so čakali na svojo priložnost od preteklih študentskih potovanj. Tako da moram zdaj prav pomisliti, katera evropska država na seznamu še manjka. Trikrat smo bili v Združenih državah Amerike (od zahoda do vzhoda, daljšimi ogledi Floride, in seveda mimogrede skočili še v Kanado. Povsod smo poskušali čim bolj doži-vljati deželo tako kot domačini,« je filozofijo popoto-vanj, ki ji sledi, opisal Tomaž Majcen. Zadnje skupno družinsko potovanje je bilo na Kubo. Kako simbolično. »Nepozabno. Zdaj v glavnem po-tujem s kolesom. Tista dogodivščina okoli Jadrana sploh ni bila slaba, da o kolesarjenju od izvira do izliva Donave ne govorim,« je še pristavil.Tomaž Majcen Guantanamo, kjer ZDA zadr - žujejo pripadnike Al Kajde, ki je 11. septembra izvedla teroristični napad na ZDA. »Kolikor sem seznanjen, Američani še vedno pla- čujejo najemnino za tisto ozemlje. Kubanci se bodo v vsakem primeru znašli, to je pač značilno za prebivalce (nekoč) »zaprtih držav«, da vendar poiščejo neko reši - tev, da preživijo in še nare - dijo kaj dobrega zase,« je ob koncu še napovedal Majcen. Bo že držalo. Nenazadnje so se morali znajti tudi v »so - cializmu pomanjkanja«. ROBERT GORJANC Foto: arhiv Tomaža Majcna Prometni vrvež po kubanskoVinjales – na kubanskem podeželju 32 Št. 6, 9. februar 2017 ŠPORTNI PODMLADEK Najmlajši hokejisti so se zbrali v Velenju Bo turnir postal stalnica? Hokejski klub Velenje je na drsališču v Velenju, ki je v zimskem času v mestnem parku, izpeljal športni dogodek za najmlajše hokejiste. Gostitelji turnirja so ga poimenovali Dan štajerskih klubov. Ob domačem hokejskem klubu sta sodelovala še HK ECE Celje in HK Maribor.veliko otrok. Vsi so uživali in prav lepo jih je bilo spremljati. Na prvem mestu so bili uživanje, smeh in pozitivna energija. Lepo je videti, ko se najmlajši družijo in zabavajo. Spremljali so jih družine, sorodniki in prija-telji. Vsi smo se zelo zabavali. Z najmlajšimi smo pokazali, da je hokej v Sloveniji še ve-dno živ in da ga mladi še vedno radi igrajo. Prvi turnir je za vami. Imate v mislih, da bi v prihodnjih letih postal stalnica? Pogovarjali smo se že o tem. In ne samo v Velenju, tudi s predstavniki preostalih dveh klubov. Govorili smo o tem, da bi vsako leto turnir organiziral drug klub. Zdaj je bil v Velenju, zatem bi se prestavili ali v Celje ali Maribor. Morda bomo izpeljali tri turnirje na sezono, v vsakem mestu enkrat. Na drsališču smo zasledili številne naj- mlajše. Kako ste v Velenju zadovoljni s podmladkom? Na drsališču v parku drsamo zdaj že drugo leto. Imamo šestnajst otrok. Ob tem nam zelo pomaga celjski klub, kjer trenira šest naših otrok. Ker imamo led na voljo le štiri mesece na sezono, si tako pomagamo. Prizadevamo si, da bi hokej igralo še več otrok. Zaenkrat smo zadovoljni. Vaše drsališče je pokrito, kar je zelo do- brodošlo, mar ne? Res je. Mestna Občina Velenje nam je omogočila, da je pokrito. Vzdržuje ga naš hokejski klub. Z drsališčem smo pridobili pogoje za treniranje in delo z najmlajšimi. Velenjski klub je bil ustanovljen leta 2016. Kakšno obdobje je za vami, kakšne so ambicije? Klub smo ustanovili leta 2016. Sprva smo tre- nirali po velenjskih jezerih in v celjski dvorani, kjer še vedno tudi vadimo. Drsališče imamo že štiri leta, ko naš klub skupaj z otroki in veterani šteje že več kot sto članov. Trudimo se, da bi šte - vilo še povečali. Seveda si želimo izboljšati tudi infrastrukturo, kjer pa bo treba s strani hokejske zveze in preostalih športnih funkcionarjev še marsikaj narediti. V preteklem letu smo dobe-sedno prodrli v Hokejsko zvezo Slovenije, kar je za klub korak naprej. Zdaj bomo dobesedno tudi bolj resno obravnavani. Gradimo na otrocih in to je naša prihodnost. MITJA KNEZ, foto: HELENA VASLE Otroci so v sproščenem vzdušju prišli na svoj račun, potem ko rezultat ni bil v ospredju.Predsednik Hokejskega kluba Velenje Matjaž Novak, turnir ste odlično izpeljali. Kako bi strnili dogajanje? Turnir smo izpeljali prvič in zadovoljstvo je precejšnje. Udeležilo se ga je resnično zelo 33 Št. 6, 9. februar 2017 NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI Najboljša Trstenjakova in RennerV dvorani celjskega Naro - dnega doma je bila tradici- onalna prireditev Športnik leta v Celju, in sicer za leto 2016, ki sta jo, kot je že v navadi, organizirala Špor - tna zveza Celje in TV Ce - lje. V ženski konkurenci je med članicami naziv špor - tnice leta po pričakovanjih pripadel zlati z olimpijskih iger v judu Tini Trstenjak. Pri moških je s konkurenco pometel Robert Renner. »Lansko leto je bilo v zgo- dovini športa v Celju daleč najbolj uspešno. Še vedno pa je prostor za nove dosež- ke, ko trkajo na vrata mla - di,« je dosežke pospremil predsednik Športne zveze Celje Branko Črepinšek. Trstenjakova je enak naziv prejela tudi lani, pri čemer je bil letos tudi pri moških pre- jemnik najžlahtnejšega pri - znanja isti kot v preteklem letu. »V imenu vseh športnic in športnikov se zahvaljujem organizatorjema prireditve, vsem trenerjem, staršem, sponzorjem in vsem ostalim športnim delavcem, ker brez vas tudi nas danes ne bi bilo tukaj,« je iskreno dejala Tina Trstenjak. Atlet Robert Renner je pri - znanje tokrat dobil za bro - nasto medaljo na evropskem članskem prvenstvu v skoku s palico. Za najboljšo žensko ekipo je bila proglašena prva ekipa Ženskega košarkarskega kluba Athlete Celje, ki je lani osvojila tako prvenstveni kot tudi pokalni naslov Sloveni - je. Enako uspešni so bili tudi člani Celja Pivovarne Laško, sicer redni dobitniki omenje - nega priznanja. »Pet milijonov evrov bomo letos vložili v gra- dnjo športne infrastrukture, vzdrževanje in delovanje špor - tnih klubov, kar predstavlja približno deset odstotkov me- stnega proračuna. Upravičeno se v Celju radi pohvalimo, da smo zelo športno mesto in da imamo morebiti eno najbolj - ših športnih infrastruktur, kar je nenazadnje nujen predpo - goj za uspešno ukvarjanje s športom in tudi z rekreacijo,« je med drugim v svojem govo - ru dejal župan Mestne Občine Celje Bojan Šrot. MITJA KNEZ Foto: JK Z'dežele Sankaku Športnih uspehov je vsako leto večZveza športnih društev občine Polzela in Občina Polzela sta na gradu Komen - da pripravili kulturno-špor - tno prireditev, na kateri sta športnicam in športnikom podelili plakete in nagrade za pomembnejše uspehe na državnih, evropskih in sve- tovnih tekmovanjih v prete-klem letu. Gosta prireditve, ki jo je povezoval Tomaž Satler, sta bila nekdanja odlična atleti - nja Jolanda Čaplak in judo - ist Rok Drakšič. V kultur - nem programu je nastopila pevka Saša Zamernik, ki jo je na klavirju spremljal Jakob Zlatinšek. Predsednik zveze športnih društev Ivi Kapitler je zadovoljen z izjemni uspe - hi, ki jih športniki dosegajo v najrazličnejših panogah in vseh starostnih kategorijah. Tako kot že vrsto let tudi tokrat na Polzeli niso podelje- vali nazivov naj športnik in naj športnica, temveč so uspešne nagradili s plaketami. Brona- sta priznanja so prejeli Luka Deberšek (karateist), Bono Kralj Kos (deskanje na sne - gu), Milan Koren (kinolog), Denis Babič, Domen Orož (oba atletika), Zlatko Hriber - nik (tekmovanje voznikov), Jaka Udrih (odbojkar). Sre - brne plakete so prejeli PD Polzela – ekipa E, starejši čla-ni, PD Polzela – ekipa C, sre-dnješolci do 18 let (obe ekipi za planinsko orientacijo), Ina Rojnik, Gašper Plevčak, Marko Božiček (vsi atletiki), Matevž Kunst (rokometaš), Klemen Hribernik (nogometaš), Nuša Žerjav, Maj Bašič Fekonja, Lan Podpečan, Svit Podpečan (vsi karateisti), Max Kralj Kos (deskanje na snegu), Domen Zabukovnik, Pia Zoja Glav - nik, Filip Žak Glavnik (vsi ta-ekwondoisti). Zlato plaketo si je prikolesaril Iztok Melanšek. LK, foto: TT Naj športnik in športnica leta v Rogaški Slatini Športna zveza Rogaška Slatina je že 22. razglasila najboljše športnike leta. Laskavi naziv za leto 2016 sta si prislužila karateistka Laura Potisk in nogometaš Alen Neskić. Tina Trstenjak, ki je na sliki v družbi sotekmovalcev in glavnega »motorja« Judo kluba Z'dežele Sankaku Marjana Fabjana, je pričakovano ponovno postala najboljša športnica v Mestni Občini Celje, potem ko je zablestela na OI v Braziliji. Športnici in športniku leta je čestital tudi župan Branko Kidrič.Za naziv naj športnice je bila nominirana tudi Zala Vipotnik iz Tvirling kluba Rogaška, v moški kategori-ji pa so se za laskavi naziv borili še Elio Artič (borilne veščine), Tadej Ferme (Ko - šarkarski klub Rogaška) in Tim Zupanc (Karate klub Rogaška Slatina). Priznanje za uspehe v šol- skem športu so prejeli Tonja Kojterer in Alen Ivanuš iz I. OŠ Rogaška Slatina, Jakob Napotnik, Tjaša Kunštek in Gašper Lan Prah iz II. OŠ Ro- gaška Slatina, Jan Cajzek in Boštjan Strnad iz III. OŠ Ro- gaška Slatina, Niko Volarič, Patrik Tabak in Luka Božak iz Šolskega centra Rogaška Slatina. Na prireditvi v Kulturnem centru Rogaška Slatina so priznanja za perspektivne športnike prejeli Timotej Jor -dan (Karate klub Kozjansko in Obsotelje), Oliver Tepeš in Glorija Paš (Karate klub Rogaška), Špela Virant (ŠD I. OŠ Rogaška Slatina), Lana Isenoski, Karina Viderščak in Tjaša Turnšek (KD Janina), Gašper Turnšek (Društvo ko- šarkarska šola), Alja Kutija in Tamara Boršič (Tvirling klub Rogaška), Jan Kodelič (Nogo- metni klub Rogaška) ter Alex Stavanič in Tadej Colnarič (Košarkarski klub Rogaška).Zasluženi športni delavci leta 2016 so postali Darko Lorber (Nogometni klub Ro - gaška), Miha Romih (Karate klub Kozjansko in Obsotelje) in Bojan Šafranko (Košarkar - ski klub Rogaška), naj ekipa je postala članska ekipa No- gometnega kluba Rogaška, naj društvo pa je postal Smu - čarski klub Rogaška. EP Foto: ŠŽ Rogaška, Marcel PernatDobitniki plaket, župan Jože Kužnik, predsednik ZŠD Ivi Kapitler, gosta Jolanda Čeplak, Rok Drakšič in voditelj prireditve Tomaž Satler. 34 Št. 6, 9. februar 2017 ZA ZDRAVJE Verjamemo, da imate prehladov, okužb, vnetij in obolenj, ki jih s seboj prinaša zima, enostavno dovolj. Vstopite v pomlad z dobrim imunskim sistemom in predvsem zdra- vi. Kako do tega? Ena možnih poti, ki je tudi vedno bolj uveljavljena, je razstrupljanje. S priznano strokovnjakinjo, holistično svetovalko za zdravo rastlinsko prehrano in certi- fi cirano nutricistko Jeleno Dimitrijević smo preverili zlata pravila, če se boste tega lotili. Zavedanje o razstrupljanju je v družbi večje kot nekoč, a vendarle Dimitrijevićeva opozarja: »Razstrupljanja se nikoli ne lotimo v naglici! Posebej če ne živimo zdravo, če uživamo preveč predelanih živil, sladkorja, živil živalskega izvora, mastne hrane in če nismo aktivni, lahko še bolj obremenimo delovanje telesa in razstrupljevalnih organov. Zato je treba telo na razstrupljanje vedno pravilno pripraviti,« dodaja. Njen prvi nasvet je: sprememba prehrane. Povečati je treba vnos zelenjave, sadja, polnovrednih žit in stročnic, kalčkov, mikrozelenja. Poleg tega je treba piti več vode in zmanjšati vnos živil živalskega izvora ter se izogibati predelanim živilom in poživilom. S tem se namreč že začne delno razstrupljanje telesa. Pravila:toksični hlapi iz pohištva …), uravnavamo raven stresa, re- šujemo podzavestne vzorce, se dovolj gibamo, izvajamo masaže in si privoščimo ko-peli.« Na kaj pri raz-strupljanju ne smemo pozabiti? »Na ledvice in druge or- gane, ki so prav tako raz- strupljevalni kot so jetra in črevesje. Denimo pljuča in koža. Te organe moramo okrepiti s pravilno prehra- no. Svetujem temno zeleno listnato in grenko zelenjavo, križnice, zelenjavne sokove, na splošno polnovredno ra- stlinska živila, fermentirana rastlinska živila, užitne alge, sadje (posebej jagodičevje), ingver, kurkumo, karda- mom, klinčke, kumino … Iz prehrane izločimo živila ži- valskega izvora (meso in me- sne izdelke, mleko in mlečne izdelke, ribe, jajca), večino glutenskih žit (pšenico, piro, kamut, rž, ječmen), ves sladkor in sladila, umetna sladila, kvas, alkohol, kavo, tobak, zmanjšamo vnos soli. Zaradi imunskega sistema, obnove črevesne sluznice in zdrave mikrofl ore obve- zno naredimo probiotično kuro (pri izbiri probiotikov se lahko posvetujemo s sve- tovalcem za prehrano ali z drugimi strokovnjaki).«Je pri razstruplja- nju nujna stro-kovna pomoč? »Vsekakor je veliko bolje, če imamo strokovno pomoč, nekoga, ki nam je na voljo tudi takrat, ko se pojavijo morebitni razstrupljevalni simptomi, da nas pravilno usmerja. Čeprav se različne vrste razstrupljanja upora- bljajo v terapevtske in zdra- vilne namene že tisočletja in so se pokazale za izjemno koristne, zdravniki veliko- krat ne odobravajo tovrstne prakse (predvsem posta). Po eni strani razumem njihovo zaskrbljenost, saj je nepra- vilno izvajanje posta lahko zelo nevarno, ampak bi bilo veliko bolje, da bi se na tem področju izobrazili in tako svojim bolnikom resnično pomagali do boljšega zdravja in počutja.« Je kateri način razstrupljanja nezdrav? »Pazljivi moramo biti, če se recimo odločimo za post ob vodi. V tem primeru sve- tujem obvezen nadzor zdrav- nika ali izvajanje takšne vr- ste posta v specializiranih ustanovah. Tudi v primeru kakršnegakoli posta, ki traja več kot teden, je pametno imeti strokovni nadzor.«S strokovnjakinjo o razstrupljanju Kakšni so znaki zastrupljenosti telesa? »Kronična utrujenost, po- manjkanje pozornosti in osredotočenosti, pogosti pre- hladi, glavoboli, izpuščaji in druge težave s kožo. Pojavijo se bolečine v križu, vnetja, te- žave s sinusi, obložen jezik, neprijeten zadah, rdeče oči, zaprtje ali driska ter druge prebavne težave, bolečine v sklepih, avtoimune bolezni in celo rak …« Za koga razstru- pljanje ni pripo-ročljivo? »Razstrupljanja ne pripo- ročam nosečnicam, doječim mamicam, otrokom in v pri-meru določenih bolezni, ko telo ni dovolj močno, da bi preneslo sam proces deto- ksikacije.« Kdaj je za raz-strupljanje naj-primernejši čas? »Pomlad in jesen. Seveda pomagamo svojemu telesu vsakodnevno tudi tako, da uživamo hrano, ki nas ne zastruplja, zmanjšamo ne-gativen vpliv bivalnih pro- storov (elektrosmog, plesen, Po predhodnem uvajanju (sprememba prehrane in postopno zmanjševanje količine hrane) sledi post. Pri tem sta pomembna pozitivna naravnanost in natančen vzrok, zakaj se nekdo odloči postiti. V tem času sta nujna branje strokovne literature in posvet z osebnim zdravnikom in osebami, ki imajo izkušnje s postenjem. Vsaj dva tedna pred začetkom posta izločite iz prehrane meso, mleko in mlečne izdelke, ribe, jajca, alkohol, sladkor, preveč maščobe in vso predelano hrano. Teden pred začetkom posta uživajte izključno polnovredno vegansko prehrano (brez živalskih živil). Tri dni pred začetkom posta uživajte le surovo sadje in zelenjavo brez maščob. Med postom ne jejte čvrste hrane, pijte le prečiščeno vodo, razredčene sveže stisnjene sokove (sadne in zelenjavne), zelenjavne prevretke ali napitke iz sveže zelenjave, zeliščne čaje (dva do štiri litre na dan) in spirulino, ki jo dodajajte v sokove. Zjutraj lahko spijete razredčen sveže stisnjen sadni sok, za kosilo in večerjo pa razredčene zelenjavne sokove. Vmes lahko pijete vodo, nesladkane zeliščne čaje, napitke iz sveže zelenjave ali zelenjavne prevretke. Po stiskanju sadja in zelenjave še dodatno precedite sok z gazo ali vrečko in na koncu razredčite z vodo v polovičnem razmerju. Prvi dan posta takoj zjutraj naredite temeljito čiščenje (dvojni klistir ali čiščenje z Glauberjevo soljo). Potem klistiranje izvajajte vsaj enkrat na dan (najbolje zjutraj). Po klistiranju sledi suho krtačenje, tuširanje z izmenično toplo in mrzlo vodo ter temeljito umivanje zob s čiščenjem oblog z jezika s strgalom za jezik. Sprehajajte se v naravi, sproščajte se in telovadite. Najtežji je zaključek posta. Če nimate izkušenj, se lahko zgodi, da po končanem postu občutite močno lakoto. Nevarno prenajdanje, ki lahko izniči dobre učinke posta, lahko obvladate in preprečite tako, da žvečite kakršnokoli trdo živilo (korenček, suh kruh/uni00A0…) in ga po žvečenju izpljunete. Post prekinete tako, da začnete uživati majhne količine hrane, ki jo zelo dobro prežvečite. Prvi dan po zaključku posta zaužijte eno naribano jabolko, za kosilo majhno skledo nezačinjene solate in za večerjo spet en sadež. Vmes še vedno pijte razredčene sokove, nesladkane čaje, zelenjavne napitke, ampak manj kot v času posta. Če ste pred postom uživali velike količine mesa in živalskih živil, post prekinite z uživanjem zelenjave in ne sadja. Naslednji dan povečujte količino hrane. Če ste se postili sedem dni, potem naj čas po-novnega uvajanja hrane traja štirinajst dni. Med postom se lahko pojavijo manjše težave. Nepri- jeten zadah, močan telesni vonj, zamašen nos, zadah z vonjem po acetonu, glavobol, utrujenost, občutek hla-du/uni00A0… V tem primeru še bolj skrbno očistite svoje telo, jezik, zobe, naredite dodaten klistir, pijte več tekočine, počivajte in naredite toplo-hladno prho zadnjika. Če tudi po prhi in klistirju slabost, vrtoglavica in vonj po acetonu ne izginejo, priporočam malo raztopljenega sladkorja (javorjev, agavin, rižev sirup/uni00A0…). Holistična svetovalka za zdravo rastlinsko prehrano in certifi cirana nutricistka Jelena Dimitrijević predlaga primer posta za globinsko regeneracijo telesa: en dan na teden celo leto »plus« tridnevni post enkrat mesečno in vsaj deset- do enaindvajsetdnevni post dvakrat na leto za tiste, ki se lahko postijo in nimajo posebnih omejitev. Zdrav človek se lahko posti dlje časa, če se seveda drži osnovnih pravil postenja. Bolni ljudje naj se obvezno posvetujejo z usposo- bljenimi osebami in zdravniki. 35 Št. 6, 9. februar 2017 KULINARIKA EVINA KUH'NA EVINA KUH'NA Valentinovo ni vsak dan 14. februarja in – kot se za sodoben kapitalistični sistem spodobi – že vsaj kakšen teden prej lahko na vsakem ko- raku najdemo »srčkaste« bonboniere in čipkasto spodnje perilo. Čeprav se ljudje vsako leto pritožujejo, da je valentinovo amerikaniziran praznik, izropajo po- nudbo rdečih vrtnic in ljubezenskih voščilnic, promet se poveča celo v zlatarnah. Strinjam se, vsak dan se moramo imeti radi in si to več kot le enkrat letno pokazati. A če je ljubezni, takšni in drugačni, name- njen poseben dan v letu, tudi ne more biti tako slabo. Nenazadnje 19. septembra pra- znujemo dan gusarskega govora, 2. januarja se začne teden »nekega dne se bomo temu smejali«, medtem ko je 22. januarja dan »odgovorite na vprašanje svoje mačke«. V začetku marca na svoj račun pridejo ljubitelji piva, 23. marca pri- staši naušnikov, 4. april je svetovni dan podgane. V Sloveniji je vedno bolj uveljavljen 8. september, ko obeležujemo svetovni dan praženega krompirja. In ne, teh dni si nisem izmislila. Zakaj potem ne bi smeli praznovati dneva zaljubljencev? Pri tem nihče ne sili, da ga ne smete praznovati vsak dan. Poseben dan je tudi 5. februar, dan lešnikovega namaza Nutelle. Za vse, ki se boste v velikem loku izognili rdečim vrtnicam in podobnim klišejskim darilom, pa sem tokrat pripravila in zapisala recept za nutellamisu. Sladica bo nav- dušila vse ljubitelje tiramisuja in nutelle. Je enostavna za pripravo in božanska za brbončice. Naj letos Kupid izstreli puščico »cukra« in praznik privošči vašim brbončicam.Tiramisu + nutella = nutellamisu Sprehod med trgovskimi policamiMascarponejeva krema Zadnja plast belega sira Okras nutellamisujaSočni piškoti Nutellina kremaV moji nakupovalni košarici so tokrat pristali mleko, sladka smetana, nutella, »baby piškoti«, kakav v prahu in mascarpone. Potrebovala sem še dve jajci in sladkor. »Baby piškote« sem razporedi- la po steklenem pekaču tako, da so čimbolj prekrili celotno površino. Uporabila sem jih točno trinajst in pol. Preložila sem jih na krožnik in pripravila slastno »omako«, v katero sem jih namočila, ter jih zložila nazaj v pekač. Omako sem pripravila iz 1,7 dcl mleka, v katerem sem na nizkem ognju raztopila veliko žlico nutelle. Recept, ki sem ga našla na spletu, sem, kot je v moji navadi, nekoliko pri- lagodila. »Omaki« sem dodala zamašek ruma in nekaj kapljic nesladkane kave. Pri pomakanju sem posamezen piškot namočila le za nekaj se-kund, saj bi bili sicer popolno-ma razmočeni.Namig: kadar pecivu dodajamo kavo, vedno počakamo, da predhodno use- dlina sede na dno džezve, a kljub temu kavo vedno precedimo. Kavna usedli- na v pecivu namreč ni okusna.Namig: učite se iz mojih napak. Ker »omako«, v kateri namočimo piškote, kasneje uporabimo za kremo, ne sme biti preredka. Sama sem mleku z nutello kavo in rum le dodala. Predlagam, da v primeru teh dodatkov nutello raztopite v manjši količini mleka. Priprava te kreme je popolnoma enostavna in ne zahteva nobene kuhe. V posodo sem dala dva rumenjaka, 4 dcl sladke smetane, četrtino vanilijevega stroka in žličko sladkorja. Namig: vanilijev strok vedno po dolžini zarežemo, iz njega popraskamo semena, ki jih dodamo masi. Vaniljeva aroma je tako veliko bolj intenzivna, kot če dodamo le neprerezan strok. Vse skupaj sem zmešala z mešalcem. Smetane nisem stepla, masa je postala le nekoliko bolj napihnjena. Zmesi sem dodala še 500 gramov mascarponeja in z mešalcem zmešala sestavine v gladko kremo. Po- lovico kreme sem nato enakomerno porazdelila po napojenih piškotih. Namig: prvo plast mascarponejeve kreme enakomerno porazdelimo in ne pozabimo na robove posode. To je po- membno, saj sicer naslednja krema, ki je redkejša od prve, steče mimo kreme in piškotov. Preostanku »omake«, v kateri sem napojila piškote, sem dodala tri zvrhane žlice nutelle. Sicer je po receptu treba manj nutelle, a ker je bila prejšnja »omaka« zelo redka, sem potrebovala več nutelle, da sem jo zgostila. Z nutello zgoščeno kremo sem nato prelila in enakomerno poraz-delila po kremi mascarpone.Namig: krema naj bo dovolj redka, da se pri postrežbi rahlo prelije po krožniku, a dovolj gosta, da sladico lahko postrežemo. Na vrh nutelline kreme sem dodala še drugo polovico mascarpo-nejeve kreme. Tej sem pred tem dodala še žličko sladkorja, saj sem čez njo posipala kakav v prahu, ki je grenak. Da sem nutellin tiramisu naredila še nekoliko »va- lentinčkast«, sem iz papirja izrezala šest srčkov, kolikor sem postregla tudi porcij sladice. Kakav v prahu sem presejala skozi »srčkaste« luknje, na koncu sem ga narahlo posipala še po ce-lotni površini sladice.Pred postrežbo sem sladi-co ohladila v skrinji, saj se je nutella tako še nekoliko strdila.OCENA Priprava: enostavna, le nutellina krema naj ne bo preredka Okus: nutella + tiramisu + kakavovi srčki = najslajše valentinovo presenečenjePonovno sem izbrala sladico, ki je enostavna za pripravo, saj krem ne kuhamo in tako ni nadležnega čakanja, da se ohladijo, le nekaj minut pri topljenju nutelle v mleku. Če v sladici ne marate arome ruma ali kave, ju preprosto izpustite. 36 Št. 6, 9. februar 2017 AKCIJA V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: 12. Kaja Jazbec 2. ŽPTI, ŠCŠ13. Benjamin Lenič 3. M, ŠCŠ14. Teja Vodeb 3. SP, ŠCŠ 15. Gašper Kuhar 4. KT, ŠCŠ17. Uroš Podbregar 4. A, SŠGT18. Anita Kunej 4. A, SŠGT20. Primož Drevenšek 4. B, SŠGT11. Andrej Ropas 2. ŽPTI, ŠCŠ 21. Jernej Zilli 4. C, SŠGT22. Rebeka Pavlović 4. C, SŠGT23. Aljaž Klepej 4. Č, SŠGT 24. Lucija Lapornik 4. Č, SŠGT4. Anja Knez 3. CV, SŠHVU12. Kaja Jazbec 1. Miha Drolc 3. CV, SŠHVU9. Gregor Lah 5. Barbara Golob 4. AT, SŠHVU13. Benjamin Lenič 2. Mojca Slemenšek 3. CV, SŠHVU10. Marjana Oštir 6. Nejc Kelner 4. AT, SŠHVU3. Tadej Zidar 3. CV, SŠHVU 11. Andrej Ropas 7. Jan Krašovec 4. HT, SŠHVU8. Janja Moličnik 4. HT, SŠHVU10. Marjana Oštir 5. DHT, SŠHVU9. Gregor Lah 5. DHT, SŠHVU 19. Ava Perkič 4. B, SŠGT 28. Miha Klanjšek 4. A, EŠC25. Tadeja Korun 3. E, SŠGT26. Kristjan Kolman 2. F, SŠGT27. Nina Cvikl 4. A, EŠC30. Rika Pajk 4. B, EŠC29. Matija Šporer 4 B, EŠC31. Rok Hribernik 4. E, EŠC32. Jasmina Banovšek 4. E, EŠCSREDNJE ŠOLE ZA HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE (SŠHVU) ŠOLSKEGA CENTRA ŠENTJUR (ŠCŠ) SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE (SŠGT)EKONOMSKE ŠOLE CELJE (EŠC) 16. Jožica Ovčar 4. KT, ŠCŠ 37 Št. 6, 9. februar 2017 AKCIJA KUPON Podatki o osebi, ki je glasov ala: ime in priimek naslovtelefon e-pošta Ste naročnik Novega tednika?Glasujem ZA naj maturanta /naj maturantk o ime in priimek: /scissorsDA /NEpod zaporedno št evilko: NAJ MA TURANTK A IN NA J MA TURAN T201712. Kaja Jazbec 13. Benjamin Lenič 14. Teja Vodeb Glasujte za svojega Glasujte za svojega Glasujte kandidata! Bralci lahko v vsaki številki glasuje- te za »svojega« kandidata, ki je pred- stavljen s portretno fotografi jo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografi ji v maturantski opravi (glede na objavljeni vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v fi nalni maj- ski krog tekmovanja. Februarja objavljamo prvi krog kan- didatov, marca in aprila še naslednja dva. Vsak mesec bosta znana dva fi - nalista. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.V akciji Naj maturantka in naj maturant boste bralci letos že šestič izbirali dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Tri mesece bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski fi nale. Zmagovalca fi nalnega dela se bosta za privlačni nagradi – skuter in pametni telefon – pomerila v začetku junija. Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Sto točk učiteljev NAGRADE Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.Letos se bo sodelovanje v akciji še posebej izplačalo, saj bosta glavni nagradi res privlačni, to sta skuter Suzuki in pametni telefon iPhone! Vsak mesec bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo dobil hišno nagrado.Za februarske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 28. februarja. Zmagovalca februarskega kroga glasovanja bomo objavili 2. marca.Foto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja Foto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja 15. Gašper Kuhar 16. Jožica Ovčar 38 Št. 6, 9. februar 2017 PODLISTEK / PISMA BRALCEV ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celjewww.kamra.siZbirka kipov šmarske Kalvarije v muzeju baroka (5) ALBUM S CELJSKEGAUredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma pribli-žno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v ure-dništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVOČetrta kapela: Žalostna Mati božja Žalostna kapela s prelepim pročeljem, kamnito prižnico in z balkonom nam kaže Ža- lostno Mater božjo z mrtvim sinom v naročju, sv. Janeza Evangelista s knjigo v roki, žalujočo sv. Marijo Magdaleno in v ozadju na steni sv. Jožefa Arimatejca, starčka sv. Sime- ona, ki je Mariji prerokoval, da ji bo srce prebodel meč, dva jokajoča angela, Ano, sv. Nikodema, ki je Jezusovo telo mazilil, in še tretjo ženo. Na stranskih stenah vidimo slike Marijinega oznanenja, poklo-njenja Sv. treh kraljev, bega v Egipt, darovanja in najdenja Jezusa v templju, vse stropne slike pa govorijo o vstajenju Gospodovem. Peta kapela: Jezusovo slovo od Marije Peta kapela predstavlja pretresljiv prizor, ko se Je- zus poslavlja od svoje žalo - stne matere v Betaniji. Dva kipa v naravni velikosti živo predstavljata ganljiv prizor iz najgroznejše žaloigre sveta, iz bridkega trpljenja Gospodove- ga. Kapela sicer ni globoka, vendar je žalost, na katero spominja, globlja od morja. Šesta kapela: Jezus v vrtu Getsemani Prikazuje dogodek, ko je Jezus odšel v vrt Getsemani in premišljeval o tem, kaj ga čaka. Kiparska skupina tako kaže klečečega Jezusa, ki ga podpira angel, okrog pa so speči apostoli Janez, Jakob in Peter. V ozadju je naslikan Juda, ki se že približuje z vo-jaki. Na oboku je med bogato štukaturo upodobljen Bog in Abrahamovo darovanje Izaka, ki moli: »Oče, vzemi ta kelih od mene, toda ne moja, tvoja volja se zgodi!« Molitev je pri- spodoba nebeškega očeta, ki je svet tako ljubil, da je daro-Prejeli smo Objavljamo odgovor na prispevek Bo Občina Šen- tjur izkoristila predkupno pravico, objavljen v časo - pisu Novi tednik, št. 5, 2. februar 2017, na str. 41: Svetnik Jože Korže bo odgovore na svetniška vprašanja prejel skladno s poslovnikom občinskega sveta, ker pa jih je predho- dno medijsko izpostavil, smo jih prejeli že v obliki novinarskega vprašanja, na katerega smo skladno z Zakonom o medijih morali odgovoriti. Ker ste o temi podrobno pisali in poroča- li v Novem tedniku ter na Radiu Celje, je smiselno na tem mestu kvečjemu izpo - staviti ključne poudarke. 1. Občina Šentjur je iz - razila zanimanje za nakup parkirišč pri Alposu, vendar niso bila predmet ločene prodaje, medtem ko nakupa celote s stavbo takrat občina zaradi številnih drugih in - vesticij ni mogla finančno izvesti. 2. Občina strateško odku - puje območja za urejanje parkirišč v središču mesta (nasproti Resevne, za zdra- vstvenim domom, med njim in glavno cesto), za katera je v izdelavi projektna do - kumentacija oziroma je ta že na ministrstvu za infra - strukturo. 3. Stavba Resevne je, kot je razvidno s spletne strani Ajpesa, od konca lanskega leta del stečajnega postop - ka, ta pa še ni v fazi, ko bi občina lahko vstopila v postopek na način, da bi uveljavljala pravice. Vseka-kor bo Občina Šentjur inte-resent za nakup stavbe, ko bo prodaja aktualna in se bo lahko ustrezno odzvala v postopku. Možnosti nakupa so odvisne od številnih de- javnikov. Ključnega pomena bodo razmerja med ceno, stanjem stavbe, stroški pre- nove, možno funkcional - no namembnostjo stavbe, razpoložljivostjo razpisov in drugih virov sofinancira-nja. Vse to mora pretehtati dober racionalen gospodar, še posebej če namerava Družina Očko pred domačo hišo v Loški Gori pri Zrečah, leta 1933 Ob očetu Valentinu in mami Alojziji Očko (roj. Višnar) so otroci: Veroni- ka (por. Trunkl), Ema, Ljudmila (por. Praprotnik), Slavica (por. Kopriv - nik), Betka (por. Zbičajnik), Marica (por. Grašič) – v maminem naročju so Franci, Ludvik in Zdravko.Prispevala: Karlina Praprotnik Rubriko pripravlja: Domo - znanski oddelek Osrednje knji- žnice Celje Medijski pokrovitelj: Novi te - dnik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. val edinega sina za odrešitev človeštva. Podobe v medaljonih kažejo Jezusov vhod v Jeruzalem, Je - zusa s spečimi apostoli, kako Jezusa ujamejo in ga zasra- mujejo. Prizore dopolnjujejo latinski napisi. Poslikani in štukirani medaljoni so tudi na stranskih stenah ob oltarju. Še ohranjeni prizori prikazujejo zadnjo večerjo, umivanje nog, kako Jezus vrže svoje sovra - žnike z besedo ob tla, Judežev poljub, kako Peter odseka Mal - hu uho. Na strešnem stolpiču so podobe treh svetnic, sv. Ka- tarine, sv. Uršule in sv. Barbare.Viri: Mihael Napotnik: Križev pot ob bregu sv. Roka v Šmarju pri Jelšah, v Mari- boru 1913. Ivan K. Vreže: Šmarje pri Jelšah, Šmarje 1923. Sergej Vrišer: Sv. Rok nad Šmarjem pri Jelšah, Maribor 1971. Muzej baroka Šmarje pri Jelšah, Šmarje pri Jelšah 2015. Pripravila MATEJA ŽAGAR, Knjižnica Šmarje pri Jelšah, Domoznanski oddelek4. kapela: Pieta – žalujoča sv. Marija Magdalena in sv. Janez Evangelist (foto: Nataša Mueller)5. kapela: Jezusovo slovo od Marije (foto: Nataša Mueller) 6. kapela: Jezus v vrtu Getsemani(foto: Nataša Mueller)z javnimi davkoplačeval-skimi sredstvi posegati na področje tržnega prometa z nepremičnimi. 4. Občina Šentjur ima za ureditev mestnega jedra dolgoročno vizijo kot tudi izdelano idejno zasnovo, ki jo postopoma že izvaja (odstranitev korit, obnova mostu, letos aktualno ure- janje pešpoti in kolesarske steze ob Pešnici). Celostna ureditev Mestnega trga je odvisna od številnih dejav - nikov, tudi od razrešitve lastniške strukture stavb v središču, predvsem pa od možnosti sofinanciranja in nadaljevanja energetskih obnov, v okviru katerih bo treba urediti tudi stavbo občine. 5. Vizija občine glede Mestnega trga in celotnega mestnega središča je uredi- tev domačinom, turistom in drugim obiskovalcem prija-znega mesta; vložek v ure-janje mestne infrastrukture je Turistična zveza Sloveni- je že večkrat prepoznala, občina pa je prejela že več priznanj. Mesto kot upravno središče pa mora v prvi vr - sti v Šentjurju obdržati čim več servisnih javnih stori - tev državne uprave, za kar si občina ves čas prizadeva. Prav tako bodo na ureditev mestnega središča vplivali posegi v cestno infrastruk - turo – ureditev krožišč in predvsem gradnja težko pričakovane navezovalne ceste, ki bo gost tovorni in ostali prometni tranzit spe-ljala ven iz mestnega jedra. Z umiritvijo prometa bo lažje pristopiti k urejanju parkovnih, igralnih in dru- gih površin, kar predvideva tudi idejna zasnova. Gre za dolgoročni načrt ureditve mestnega jedra, ki vključu-je tudi Mestni trg, izvajamo pa ga postopoma in v skladu z možnostmi. Skrbi gospo-da Koržeta so tako povsem odveč. S spoštovanjem, POLONCA MASTNAK, referentka za stike z javnostmi v koordinaciji z občinskimi službami Občinska uprava Občine Šentjur 39 Št. 6, 9. februar 2017 BRALCI POROČEVALCI Štefka Klenovšek iz Štor nam je poslala celo serijo fotografi j, na katerih so lepo poslikane ptičje krmilnice, izdelane iz posušenih buč vodnjač. Zanimalo nas je, kako na- stanejo izdelki, zato je poja- snila: »Včasih so v naših krajih tem bučam rekli ›cugeci‹ in so jih večinoma uporabljali za pretakanje vina namesto da- našnjih lijakov. Obstajajo v zelo različnih oblikah.« Ko so buče suhe, so zelo uporabne (za okras, lesten- ce, posodo, ptičje krmilnice in valilnice), samo domišljiji Krmilnice iz buč moraš pustiti prosto pot. »Semena zanje sem na- ročila po spletu iz tujine, saj jih pri nas ni mogoče dobiti oziroma ni toliko izbire,« pojasnjuje bralka, ki je imela buče najprej samo za okras, nato se je spomnila, da bi naredila krmilnico. S pomočjo ele- ktričnega vrtalnika je iz- rezala odprtine in naredila obešalo. Šele kasneje je na spletu odkrila upo- rabnost teh buč (v brskal- nik vpišeš gourds in najdeš ogromno slik). V Ameriki je zelo priljubljeno izdelovanje predmetov iz njih. Tam to ni le konjiček, ampak za neka- tere tudi posel. Imajo tudi zelo velike razstave teh buč, kjer lahko kupiš bučo in sam ustvarjaš ali pa kupiš nareje- ne izdelke. »Sama sem te buče šele od- krila in jih še spoznavam. Kr- milnice, ki sem jih naredila, sem naprej pobarvala z akril- nimi barvami in jih nato še za- ščitila z lakom za čolne, tako da so odporne na vremenske razmere. Ptički zelo uživajo v njih, saj je pri nas pozimi zelo veselo,« je pojasnila Štefka Klenovšek, mi pa lahko dodamo le še – lepo in koristno. TC Hišice za prostoživeče muce V Društvu proti mučenju živali Celje smo prejeli veliko izoliranih in s slamo napolnjenih hišic za prostoživeče muce v Celju in okolici. Podarili so nam jih zavod Zadnje upanje in njegovi pro- stovoljci. Hišice služijo predvsem za spanje oziroma počitek muck. Druge, ki so iz lesa in narejene tako, da se lahko dvigne streha, zato jih lažje očistimo in v njih lahko nastavimo obro- ke hrane ter priboljške, je podaril Rajko Robida s prijateljem Dušanom. Hišice smo že namestili na različnih krajih v Celju, Štorah, Vojniku in Zrečah. V prihodnje jih bomo še potrebovali, zato imate zdaj priložnost, kako pomagati prostoživečim muckam. Če sami potrebujete pomoč za takšne muce, pa se obrnite na naše društvo, da vam podari kakšno hiško. Ne pozabite, da si veliko muck v okolju, kjer živijo, ne more najti pravega zatočišča pred mrazom. Pomagajmo jim! VERICA ŠTANTE, podpredsednica DPMŽ Celje Karmen Hvalc in Verica Štante iz DPMŽ s podarjenimi hišicami Kako je mogoče priti okoli sveta ne le v osemdesetih dneh, kot je že pred več kot sto leti opisal v svojem romanu Jules Ver- ne, temveč v samo šestdesetih minutah? To je v torek, 17. januarja, uspelo vsem nasto- pajočim in prav tako njihovim sopotnikom na kratkočasnem potovanju v koncertni dvorani Glasbene šole Celje. V sklopu te-matskih koncertov posameznih oddelkov glasbene šole se je tokrat predstavil har- monikarski oddelek. V vlogi vodnikov tega glasbenega potova- nja so bili učenci in dijaki harmonikarskega oddelka, ki so pod mentorstvom učiteljev Marije Zavšek, Marije Božnik, Simona Mla-karja, Dejana Kušerja, Roka Sitarja in Toma-ža Marčiča izvedli pester program skladb iz izbranih držav z vsega sveta. Mali in že malo večji prsti mladih harmonikarjev so z mla- dostnim zanosom predstavili najznačilnejše napeve držav Evrope, Severne in Južne Ame- rike ter Azije. Po načelu, da je doma najlepše, so večer sklenili z Avsenikovo skladbo Slo-venija, od kod lepote tvoje. Priredbe pesmi so segale od preprostejših do izredno virtuo- znih, vsi nastopajoči pa so bili za njihov trud in pogum nagrajeni z aplavzom številnega občinstva. TM V šestdesetih minutah okoli sveta 40 Št. 6, 9. februar 2017 BRALCI POROČEVALCI Dve zlati iz astronomije in povabilo na olimpijado Dijaki I. gimnazije v Celju že tradi- cionalno posegajo po najvišjih mestih tudi na državnem tekmovanju iz astro - nomije. Na 8. državnem tekmovanju iz znanja astronomije za Dominkova priznanja so letos dosegli dve zlati priznanji (Tim Zaveršek in David Opalič), štiri srebrna (Timen Stepišnik Perdih, Jernej Brglez, Ana Opalič in Jan Škoberne) in eno bro - nasto priznanje (Ana Intihar Marulc). David Opalič je poleg zlatega prizna- nja osvojil tudi tretjo nagrado tekmova- nja. Oba prejemnika zlatega priznanja sta prejela povabilo za sodelovanje na 24. Sanktpeterburški olimpijadi, David pa se bo v konkurenci najboljših sloven- skih astronomov potegoval za mesto v ekipi, ki bo zastopala Slovenijo na 11. mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike (od 12. do 21. novembra na Tajskem). NP Foto: Jože Petrak Zajc Izvrstni dosežki mladih pianistk V nedeljo, 22. januarja, je bilo v Rogaški Slatini 6. medna - rodno tekmovanje Ivana Rijavca za pianiste. Udeležilo se ga je sedem pianistk, učenk Glasbene šole Celje in dijakinj umetniške gimnazije I. gimnazije v Celju ter Glasbene šole Celje. Ema Laznik je v svoji kategoriji osvojila 1. nagrado in postala absolutna zmagovalka kategorije. Tudi Zala Zupan in Mina Bre - zić sta v svojih kategorijah osvojili 1. nagradi. Vse so tekmovale pod mentorstvom Simone Moškotevc Guzej. Tjaša Judež in Špela Vodeb (mentorica Jelena Dukić Segečić) sta osvojili 2. nagradi, Nina Ješovnik in Tjaša Vodenik (mento- rica Karine Gišjan Roškar) pa sta prejeli pohvalo. Najmlajša tekmovalka Ema Laznik je povedala: »Zelo sem vesela. Nagrada mi veliko pomeni, vložila sem veliko truda. Bilo je odlično!« ML Kitarski tečaj V petek, 20. januarja, je bil v Glasbeni šoli Celje mojstrski tečaj za učence in dijake kitare, ki ga je vodil uveljavljen hrvaško-slovenski kitarist Žarko Ignjatovič. Sicer odličnega koncertanta odlikuje tudi izredno razvit smisel za pedago-ško delo. Ves dan je bilo mogoče poslušati izredno raznolik reperto- ar glasbenih del iz različnih časovnih obdobij. Profesor je na številnih primerih izpostavil pomembnejše vidike, na podlagi katerih lahko učenci in dijaki izboljšajo svoje znanje. Poleg rešitev mnogih tehničnih in izvajalskih vprašanj je pri prisotnih pečat pustilo profesorjevo razmišljanje, kako je pri igranju kitare pomembno celovito dojemanje glasbe. Dijaki in učenci, a tudi ostali udeleženci seminarja so domov odšli polni navdiha in močne volje do nadaljnjega dela. MARKO ZOREC Z namero do zavesti, srčnosti in svobode Knjiga z Namero do zavesti, srčnosti in svobode je zapis iz dnevnikov izku - šenj desetih avtorjev, članov društva Magičnost gibanja, o poti prebujenja, pasteh in izzivih dela na sebi, iskanju resnice in svobode duha. Pred dnevi so knjigo predstavili tudi v Celju. Teme, ki so jih v svojih zapisih zaje- li, opisujejo spoznanja iz raziskovanja lastne podzavesti, potlačenih občut - kov, prejšnjih življenj, osebne moči ter o doživljanju onkraj običajnega, o modrosti, pomenu in učinkih izvajanja energijskih tehnik, aktivaciji kreativne energije. Odkrito pišejo tudi o svojih izkušnjah v odnosih in o ujetosti po-sameznika v družinsko kodo. Knjiga je nastajala približno leto in pol, izšla pa je pri založbi Primus ko- nec lanskega leta. Posebna je tudi zato, ker je skupno delo različnih avtorjev, ki jih vse druži ista namera, to je dvig zavesti in energije. Med njimi so tudi trije člani društva iz Celja, in sicer Jernej Deželak, Ajša Svetlin in Marja-na Florjan. Vsi trije v Celju na svojih delavnicah in individualnih terapijah že več kot osem let učijo energijske tehnike, kot so taj či, či gong, zen kung fu, Oshojeve, plejadske in druge teh-nike. Z drugimi člani skupine skrbijo za predajo duhovnega znanja in so v podporo vsem, ki iščejo pomoč pri razreševanju vseh vrst osebnih stisk. BD 41 Št. 6, 9. februar 2017 BRALCI POROČEVALCI Audi TT – šolski učni avto Naša šola je v začetku januarja letos dobila nov šolski učni avto – Audi TT. Šolskemu centru ga je po-daril Porsche Slovenija, ki zastopa vozila znamke Vol- kswagen Audi Group in je njihov glavni uvoznik. Pod njeno okrilje sodita še Ško- da in Seat. Matej Ozebek, prof., je te- sno sodeloval s podjetjem, ki je izbralo šolski center. Preden je šola dobila ta av - tomobil, je že imela dva re- nault twinga, od katerih so enega dijaki celo predelali na avtoplin. Audi TT je prvi šolski učni avto, ki je 6-valjnik s sodob-nim 3,2 V6 bencinskim mo-torjem. Ima več tipal, ki jih bodo dijaki lahko spremljali in merili. Je edini šolski učni avto s 4-kolesnim pogonom Quattro, saj imata twinga 2-kolesni pogon. Ima tudi reomagnetno blaženje, ki ga žal dijaki ne bodo uspeli preizkusiti, saj takšni avto- mobili niso namenjeni za vožnjo po cesti. Avto je namenjen vertikali izobraževalnega programa v avtoservisni stroki, pred tem so ga uporabljali za šolanje mojstri pooblaščenih servi - sov v izobraževalnem centru Porsche Slovenija Ljubljana. Vsi vedoželjni si lahko ogledajo opremo laborato-rijske učilnice in nove pri-dobitve v naši šoli. Zatorej dobrodošli pri nas! MATEVŽ HRIBERNIK in PRIMOŽ LEDINEK, dijaka 4. letnika programa logistični tehnik Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko CeljeV soboto, 21. januarja, je v Glasbeni šoli skladateljev Ipav - cev Šentjur potekala klavirska glasbena delavnica Improvi- zacija na klavirju, ki jo je vodil Blaž Pucihar. Delavnice se je udeležilo sedemnajst učencev od prvega do šestega razreda. Delavnica improvizacije Po začetni sramežljivosti in manjšem strahu pred igranjem brez not so učenci med delav - nico vedno bolj izražali svojo željo po muziciranju, impro - vizaciji, tako da so se drug za drugim pridružili profesorju pri klavirju. Igrali so prav vsi, po črnih in belih tipkah (po »poročnih in pogrebnih«, kot so jih poimenovali), igrali raz-lične ritme in melodije, ki so si jih sproti izmišljevali. Nekateri otroci so zaigrali celo svoje la-stne skladbice in se tako pred-stavili celo v vlogi skladateljev. Otroci so pokazali veliko mero ustvarjalnosti in želje po muziciranju. Ob koncu delav - nice so vsi udeleženci prejeli potrdila, ki jih je zanje izdala glasbena šola. S kratkim na- stopom pred učitelji in starši so v prijetnem in sproščenem vzdušju uspešno zaključili glasbeno delavnico. Vtisi »Tudi sam sem zelo užival na glasbeni delavnici. Najbolj me je navdušil odziv vseh otrok. Ponovno sem spoznal, da so vsi otroci odlični impro-vizatorji. (Blaž Pucihar, prof., vodja delavnice) »Za glasbeni razvoj otroka je pomembno, da spoznava različne glasbene stile in na- čine igranja in da se uči igrati tudi po posluhu. Zato se mi zdijo tovrstna izobraževanja pomembna tako za otroke kot tudi nas učitelje. Otroci so zelo ustvarjalni in dovzetni za nove stvari, si izmišljujejo nove melodije, pišejo svoje skladbice in to moramo nego- vati in spodbujati.« (mag. Moj - ca Eferl, prof., vodja projekta) Tudi učenci so napisali ne- kaj vtisov o tem dogodku. »Na delavnici je bilo zelo za- bavno in zanimivo. Ugotovila sem, da je zabavno improvizi-rati.« (Enja) »Delavnica mi je bila zelo všeč, saj smo se nekaj novega naučili. Lahko bi samo dlje trajala. Naučila sem se, kako lahko še na drug način nare- dimo skladbo in kako lahko improviziramo na različne načine.« (Tamara) SZ Dvorana v Novi Cerkvi spet premajhna Ansambel Klateži iz Nove Cerkve ni več neznanka. Kljub temu da je ob nastajanju imel marsikdo pomisleke o njegovem poimenovanju in uspešnosti, se je motil. S trdim delom so se fantje že močno uveljavili na slovenski glasbeni sceni. Redno jih videvamo na raznih prireditvah, festivalih, TV-zaslonih, po- slušamo na radijskih valovih … 22. januarja so v domačem kraju pri- pravili svoj drugi koncert z gosti, ki so ga poimenovali Zapojmo skupaj. Enako kot lani tudi letos tisti, ki so predolgo okle-vali, niso prišli do vstopnic, dvorana je bila razprodana že več dni pred priredi- tvijo. Tematika oziroma rdeča nit celotne prireditve je bilo dogajanje na železniški postaji. Že pri vhodu v dvorano sta obi- skovalce pričakala »kontrolorja železni- ce«, ki sta vstopnice preluknjala s pravimi luknjači železnice iz preteklosti. Zgodba, ki jo je zelo premišljeno sestavil in pove- zoval Franci Podbrežnik Solčavski, je bila zelo dinamična in z obilico humorja. Kla- teži so poleg odličnega igranja pokazali tudi veliko igralskega talenta. Na odru so poleg organizatorjev večkrat zaigrali tudi ansambli Mladi upi, Smeh, Eros, Seksta- kord in Poskočni muzikanti. Z njimi je zapela tudi Tina Bohak, ki Klateže pou- čuje solo petje, s Klateži in Sekstakordom pa je zapel tudi povezovalec prireditve Franci Podbrežnik. Odziv občinstva je bil neverjeten, nekateri obiskovalci so prišli tudi iz zelo oddaljenih krajev in pravijo, da bi na takšen koncert prišli vsak mesec, zagotovo pa se bodo vrnili ob naslednji priložnosti. GS 42 Št. 6, 9. februar 2017 VRTNARIMO 9. ČE list 10. PE list 11. SO korenina; polna Luna ob 2. uri 12. NE plod 13. PO plod do 9. ure, od 10. ure korenina 14. TO korenina 15. SR korenina Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priroč - nika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne- skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43.Čas za presajanje je do 21. februarja ob 21. uri. Vsi, ki želijo vzgojiti svoj bonsaj, bodo poi- skali več informacij v literaturi ali na spletu. Tisti, ki nameravate bonsaj kupiti, bodite pozorni na to, da so rezna mesta lepo zara- sla, da so listi ali iglice zdravi, lepo obarvani, brez poškodb in bolezni ter škodljivcev. Ker so rastline ponavadi posajene v plitvih lično oblikovanih posodah, bodite pozorni pri za - livanju, saj se substrat hitro posuši. Zato je pomembno, da ima posoda na dnu drenažno luknjo za odtekanje odvečne vode, še bolj pa pride prav pri zalivanju. Rastline so večinoma posajene višje od roba posode, zato voda pri zalivanju steče čez rob in je rastlina ne dobi dovolj. Bonsaje je priporočljivo zalivati tako, da posodo z rastlino potopite v vodo, tako da je voda nekaj centimetrov nad robom posode. V vodi naj bo toli- ko časa, da pre- nehajo iz sub- strata oziroma zemlje izhajati mehurčki zra- ka. Nato rastli- no s posodo postavite na podstavek, da voda odteče. Da se ne bo na po- sodi in zemlji na- biral vodni kamen, uporabite za zalivanje oziroma namakanje ule- žano vodo ali deževnico. Za- radi majhne količine zemlje je treba pogosteje zalivati kot ostale sobne rastline. Vendar pri tem ne pretiravajte, da ne bo prišlo do gnitja korenin. Načeloma velja, da je treba zalivati po potrebi, takrat, ko je zemlja suha in ko rahlo odstopa od roba po- sode. Vendar ne čakajte tako dolgo, da bodo listi rahlo oveneli! Zaradi majhne količine zemlje bo rastlina kmalu izčrpala hranila, zato jo je treba občasno dognojiti. Za to lah- ko uporabite mineralna gnojila, s katerimi dognojujete ostale sobne ali balkonske ra - stline, previdni bodite le, da ne prekoračite predpisanega odmerka. Za bonsaj izberite svetel prostor, kjer ne bo izpostavljen pre - pihu in sončni pripeki. Naj bo to prostor, kjer ga boste lahko občudovali in poskrbeli, da mu ne bo nič manjkalo. V času kurilne sezone in tudi poleti mu krošnjo večkrat oro - site s pršilko, lahko ga zalijete z zalivalko z razpršilcem tako, da bo voda kot dežne kaplje stekla skozi krošnjo.Kako skrbeti za maleumetnineSlika 6, presajanje bonsaja Slika 8, rez mladih poganjkov – vejicBonsaj – svet v malem (2) Slika 7, obrezovanje koreninSčasoma je treba bonsaj presaditi. Pri tem bodite pozorni, da ne boste porezali več kot tretjine korenin. Krajšanja korenin se lahko lotite na dva načina. Prvi način je, da rastlino izlončite, ji sperete korenine in jih skrajšate s škarjami. Bonsaji imajo šopaste korenine, saj so debelejše korenine že prej porezane. Rastlina glavne korenine in debelejših kore- nin ne potrebuje, saj ji oporo nudi posoda. Pred presajanjem pripravite mešanico zemlje in vode. Zemlja naj bo gosto tekoča, dovolj, da se bo oprijela korenin, ko jih boste vanjo namočili. Rastlino posadite nazaj v posodo tako, da boste na dno dali nekaj drobnega paska za drenažo, pred tem pa luknjo po - krili z mrežico, da zemlja pri zalivanju ne bo uhajala iz posode. Pri presajanju zemljo s palčko potisnite h koreninam, da ne bodo nastali zračni žepi. Poskrbite, da bo rastlina v posodi stabilna, jo zalijte, da se ze - mlja usede med korenine. Na koncu dodajte še manjka- jočo zemljo na mesta, kjer se je posedla. Drugi način je, da korenine odrežete na več mestih, in sicer kot bi od- rezali kos tor - te. Mesta, kjer ste odstranili korenine, nato zapolnite z ze- mljo. Ponovno bodite pozorni na to, da ne bo- ste porezali več kot tretjine kore- nin. Izrezana mesta se bodo sčasoma po- novno zarasla s korenina- mi. Ta način se redkeje upo-rablja. Morda je priporočljiv za začetnike, v izogib strahu, da bi porezali preveč. Po uspešnem presajanju bodo bonsaji pognali nove poganjke. Ti bodo daljši od ostalih, zato bonsaj ne bo izgledal skladno. Daljše poganjke lahko prikrajšate tako, da pustite prvi par ali dva para listov. Po- režite jih takrat, ko bodo poganjki že dozoreli, to pomeni, da listi ne bodo več svetlo zeleni in mlahavi, temveč temneje zeleni, vejica pa bo že rahlo olesenela. Kasneje bodo iz spečih očes pognali novi poganjki, ki bodo zgostili krošnjo, bonsaj pa bo ponovno zgledal skladno. V bonsaj vzgojena rastlina zahteva vsako- dnevno pozornost. Zaradi majhne posode je treba paziti, da se preveč ne izsuši. Izberite mu mesto, kjer ne bo izpostavljen žgočemu soncu in prepihu. Naj bo to prostor, kjer bo prišla do izraza vsa njegova lepota. MATJAŽ PUSTOSLEMŠEK, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti CeljeZgodnja Saj ne, da se ne bi zave - dala, da prezgodnja setev ni pametna, ker ne bo nič vzklilo. A rahla otoplitev mi- nuli konec tedna me je vse-eno premamila, da sem si v petek popoldne vzela urico časa zase oziroma za kupo- vanje semen v svoji najljubši vrtnarski prodajalni v knež- jem mestu. Nakupovanje tam je zame užitek. Rada se sprehajam med policami, si ogledujem semenske vreči - ce, lončnice, vrtekse, okra - sne lonce, sadike grmičevja, sadnega drevja, sadike. Se-veda še tako dodelani oseb-ni finančni načrti, da bom kupovala zgolj to, kar piše na nakupovalnem listku, v tej trgovini gladko podležejo moji ljubezni do vsega zele- nega. Spretne prodajalke, ki jih izjemno cenim, ker niso vsiljive, znajo pa že na de - set metrov razbrati, po kaj sem prišla, z nasveti dodajo v moj nakupovalni voziček še kaj, kar se sicer tam ne bi znašlo. V petek sem tako uradno odprla letošnjo vrtičkarsko sezono. V trgovino sem se odpravila z lističem, na ka - terem je pisalo, da moram med drugim nabaviti tudi semena berivke, graha in nizkega fižola. Toda kot po navadi se je po moji vse prej kot varčevalni strategiji temu seznamu pridružilo še nekaj paketkov semen, ki bodo le- tos orala ledino na mojem vrtu. Recimo koriander. Kot vrtičarski samouk zna - nje črpam iz knjig, prijatelj-skih nasvetov in lastnih na-pak. Običajno tudi sama na podlagi vsega naštetega že pozimi izrišem vrt, skušam saditi tako, da so dobri so - sedje skupaj, vrt razporedim na štiri večje dele in te potem na gredice. S svinčnikom vpi - sujem, kaj bo kje raslo. Za - dnje čase sem zasledila, da je kar nekaj spletnih mest, ki ponujajo izris vrta. Se pravi, da vpišeš mere, vneseš, kaj želiš čez leto na krožniku, in potem pustiš, da računalnik pripravi idealen načrt. Gle - de na to, da letos svojega lastnega načrta še nimam, bom morda preizkusila tega, ki ga bo naredil stroj. Ne glede na to, kdo bo na- redil načrt in koliko bom za-pravila v vrtnarski trgovini, eno je že zdaj kot pribito: moj vrt bo tudi letos uspeval to - liko, koliko časa in ljubezni mu bom naklonila. In s tem dvojim ne mislim skopariti.20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do-govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650-737. 2471KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele-fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591-992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461-158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840-282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. pKUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663-137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393-461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 43 Št. 6, 9. februar 2017 ŽIVALSKI SVET PREDSTAVLJAMO VZREDITELJEMajhen pes z velikim srcem Pritlikavi šnavcerji družine Planko z Lopate Če je pri hiši toliko ko - smatincev, kot so jih zadnje tedne imeli Plankovi na Lo- pati pri Celju, potem se ne moreš izogniti temu, da jih ne bi neprestano prešteval in preverjal, če kateri ne manj- ka, potem ko so se vrnili z zelenice pred hišo. Poleg odraslih psičk Mice in Ruby se je namreč med nogami motalo še osem mladičkov pasme pritlikavi šnavcer! Sicer pa je vzreditelje že iz- učilo, da morajo biti previdni in da štetja ni nikoli preveč. Sandi Planko se ob tem spomni anekdote iz časa, ko so imeli sedem mladičk - ov. »Z avtom sem jih peljal na čipiranje. Ustavil sem na bencinski črpalki in ker so bili kužki nemirni, sem jih dal malo na travo. Nato sem jih pospravil nazaj v boks in odpeljal. Med potjo me je zaskrbelo, ali sem res pobral vseh sedem. Ustavil sem in jih preštel ter zgrožen ugoto- vil, da eden manjka. Oddiv - jal sem nazaj na bencinsko črpalko, kjer ni bilo ne duha ne sluha o psu. Zaprosil sem za pregled posnetkov kamer, ki je pokazal, da sem v avto naložil vseh sedem. Imel sem očetov avto in sem po skrbnem pregledu ugotovil, da se je mladiček skril v lu- knjo pod zadnji sedež. Ker je bil črn, ga nisem videl.« Ob Mici je lažje Prigod, povezanih z zani- mivimi psi, ki so že desetle-tje družabniki družine, je še veliko, na srečo so večinoma vesele in zabavne. »Življenje s temperamentnimi, z bistri- mi, radovednimi in živahni - mi črno-srebrnimi kužki, ki se vedno prilagodijo načinu življenja svojega lastnika, je pestro,« pravi Eva Planko, medtem ko mlajša hči Zala nima časa veliko razlagati, saj ima vedno polne roke mla - dičkov, ki se radi »crtljajo«, a tudi odrasli psički pri potrebi po božanju ne zaostajata. Za prijetno presenečenje s številnim naraščajem je poskr - bela Ruby. To je njeno prvo le - glo in kot novopečena mamica se je odlično odrezala. Resda je imela ob sebi »mentorico« Mico, ki je prej vrsto let sama skrbela za naraščaj. Najprej je Ruby sicer ljubosumno skrivala svoje mladičke pred njo, nazadnje pa je ugotovi - la, da ji bo pri tako številnem »smrklovju« lažje, če ji bo po- magala Mica. In ta je seveda z veseljem sprejela to vlogo. Podobno kot je pred dvema letoma sprejela Ruby, kot da bi bila njen otrok. Vesoljski psi Ob našem obisku so ne - kateri mladički, stari sedem tednov, že imeli nove lastni-ke in tudi imena. Slednja so tokrat vesoljsko obarvana: Lajka, Yoda, Sky … Planko - vi pravijo, da so ob odhodu kužki že navajeni na čistočo, različne zvoke v hiši, vožnjo, družbo ljudi. To so namreč hišni psi, ki so hkrati odlični čuvaji, morajo pa imeti sta - bilne, samozavestne, dosle- dne in vztrajne lastnike. Na to jih od prvega dne navaja-ta že Eva in Sandi, ki imata adrenalinska jutra, saj je treba v nekaj sekundah po- skrbeti, da psičke ob prvem cviljenju spravita iz hiše, da ne lulajo po stanovanju. Kmalu jim postane jasno, da po vsakem hranjenju sledi izhod, in se kar sami posta- vijo k vratom. Ko gredo Plan - kovi vsak po svojih dnevnih opravkih, kužki zaspijo pod varnim okriljem obeh psičk. Vmes pride Sandi preverit, ali je vse v redu, saj ima svo-je podjetje in ni tako strogo vezan na delovni čas. Za ceno morja Eva in Sandi sta imela že od nekdaj pse, skupaj sta nato kupila srednjo šnav - cerko in ko je poginila, sta ravno pričakovala drugega otroka, zato sta se za nekaj časa odločila, da ne bosta takoj nabavila novega psa. Nekaj let kasneje je k hiši prišla Mica, ki bo letos sta - ra deset let. »Na začetku se nisva nameravala ukvarjati z vzrejo. To je bila želja hčerk, Tee in Zale, ki sta želeli mla-dičke, midva pa sva se bala tega koraka, saj nisva vedela, kaj to pomeni,« se spominja Eva. Dekleti sta bili vztrajni. »Povedal sem jima, da odlo- čitev za mladičke pomeni, da tisto leto ne bomo šli na mor - je, saj naj bi se skotili poleti. Niti to ju ni odvrnilo in na-zadnje sva popustila,« pravi Sandi, ki se spominja, da so Mico nato peljali na parjenje v Srbijo, kjer so našli po vi- dezu in značaju dovolj kako - vostnega psa. Mica je imela sedem mladičkov in to je bila za Plankove tako lepa izku-šnja, da so se odločili, da jo bodo še ponovili. Nepozabni Paco Doslej so imeli že 35 mla- dičkov, ki so šli večinoma k novim lastnikom po Slove- niji. »Hudo nam je, ko gre- do, a vemo, da jih vzamejo dobri ljudje. To pasmo imajo radi posebni ljudje, prijazni, kužki uživajo pri njih. Še ko so psi pri nas, jih obiskujejo, jim nosijo igračke, da se na- vadijo vonja,« pravi Sandi, ki tudi kasneje ohranja stike z novimi lastniki.Plankovi ne bodo obdržali nobenega mladička, čeprav je bil pred časom pri hiši po- leg Mice tudi Paco, vrhun - ski samec, ki pa je verjetno pojedel strup in poginil na veliko žalost vseh, zlasti Sandija, s katerim sta bila nerazdružljiva. Povsod ga je vzel s seboj, bil je krasen, neustrašen, ga ne morejo prehvaliti. »Če bi imeli še enega samca, bi v njem ves čas iskal Paca,« pravi San- di in v šali doda, da je zdaj edini moški v hiši, prej ga je podpiral vsaj pes. Sicer pa si družina brez teh malih psov, ki imajo vse, kar imajo veliki, ne zna pred - stavljati življenja. Spremlja- jo jo na izletih, počitnicah, mladički so bili že nekajkrat tudi modeli v Likovni šoli Umbra, kamor zahaja Zala. Otroci so jih risali in naza- dnje malo »pocrtljali«, kar je bila za mnoge nepozabna izkušnja. Za družino pa so večeri na kavču ob topli peči s kosmatinci v naročju nekaj, kar je nepogrešljiv del vsak - danjika. TATJANA CVIRN Foto: GrupAZala se rada igra z mladički in pazi, da je vse v redu, ko gredo iz hiše.Kosmata osmerica v svojem kotičku (Foto: arhiv družine Planko) Sandi, Zala in Eva Planko z osmimi mladički. Starejše hčere Tee zaradi obveznosti ni bilo doma. Mica ima najraje, da jo Eva zvečer vzame v naročje in jo čoha po trebu- hu. Če se pri tem ustavi, jo s tačko podreza in opomni, naj nadaljuje. Sicer pa ta pasma nima vonja, dlaka ji ne odpada, jo je pa treba striči oziroma »trimati«. Oblegana mamica Ruby 44 Št. 6, 9. februar 2017 MLADI ZA MLADE »Na vsak dosežek sem ponosen« Mlad ultramaratonec po poteh največjih Stran Mladi za mlade so pripravili dij aki Srednje šole za storitvene dejavno- sti in logistiko Celje. Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistikoPustno masko lahko naredimo tudi sami … Za izdelavo maske potrebujemo: - lepilo - 2 plastična krožnika- črno in belo barvo- star časopis ali papirnate brisačke - 2 čopičaNa pomoč! Moji lasje so premraženi … Potrebujemo: • 2 rumenjaka• olivno olje ali pripravljeno olje za lase • limono• regenerator1 2 3 4 5 »Na vsak dosežek sem ponosen« Jan Flis je dijak četrtega letnika programa logistični tehnik Srednje šole za stori- tvene dejavnosti in logistiko Celje. Prihaja iz Trbovelj in ves svoj prosti čas posveča teku. Redno se udeležuje tudi ra-znih tekmovanj, maratonov oziroma ultramaratonov, kjer dosega zelo dobre rezultate. Koliko časa se že intenziv- no ukvarjaš s tekom? Kdaj se je vse skupaj začelo in kaj je bil glavni razlog, da si mu začel svoj prosti čas posveča- ti tako intenzivno? S tekom sem se resno začel ukvarjati pred dvema letoma. Sprva zaradi želje po boljšem počutju in izgubi telesne teže. Kasneje je to preraslo v tekmo- vanja na Ultra Trail tekmah.Tečeš vsak dan? Koliko časa dnevno nameniš teku? Tečem pet- do šestkrat na teden, dva treninga sta tudi v telovadnici. Če so noge preveč utrujene, tudi plavam. Pribli-žno uro do dve na teden, ko- nec tedna se to poveča tudi na štiri do pet ur ur. Kako približno izgleda tvoj dan med tednom, ko je šola, in konec tedna? Med tednom vstajam ob 4.30, če se mi pouk začne z »nulto« uro, če ob osmih, eno uro kasneje. Iz šole pri-dem ponavadi ob 15.30, po- jem kosilo, sledita trening in delo za šolo – a je to lahko tudi obratno, odvisno od dneva – ter nato spanje. Ob koncih tedna ponavadi spim malo dlje. Potem se sproti odločim za daljši trening v hribih ali na cesti. Tečeš vedno po istih po- teh? Glede na kaj se odločiš, kje boš tekel? Najraje tečem po gozdnih poteh, hribih in gorah, včasih se preselim tudi na cesto. Od- ločam se sproti, na srečo mi Zasavje nudi pestro izbiro. Ali te vreme lahko ustavi? To, da zaradi slabega vreme- na ne bi šel teč? Večinoma ne, tečem ob vsa- kem vremenu. Za tekača je zagotovo zelo pomembna tudi prehrana. Kako paziš nanjo? Kaj ješ? Poskušam jesti čim bolj ra- znovrstno in zdravo hrano. Dva dni pred tekmami pona- vadi poskrbim za večji vnos ogljikovih hidratov. Si med mlajšimi ultra- maratonci v Sloveniji. Kako nate gledajo starejši, tisti, ki se že dlje ukvarjajo z mara- tonom oziroma ultramara- tonom? Večina jih je začudenih, ko omenim letnik 1998, za neka-tere pa sem norec (smeh). Kako se počutiš, ko pre- magaš te izkušenejše teka- če? Kaj ti to pomeni? Ko prečkam ciljno črto pred tekači, ki se s tekom ukvarja- jo po več let, mi je to še večja motivacija in znak, da sem na pravi poti.Med tako dolgim tekom zagotovo tudi pridejo tre-nutki, ko je res težko, ko motivacija pade. Kako se takrat motiviraš, da odtečeš do konca? Ko se noge več ne odzi- vajo, kot bi se morale, ko je edina slika samo še topla postelja, pride v igro glava, ki prepriča telo, da še ima ener- gijo za zadnjih 10, 20 ali celo 30 kilometrov. V takšnih tre- nutkih si pomagam z glasbo. Kaj imaš raje – maratone ali ultramaratone? Bolj rav- ninske ali razgibane proge? Tekmujem na razdaljah, daljših od maratona (42 ki- lometrov), in sicer do sto kilometrov. Predvsem so to gorske tekme. Imaš vzornika? Kaj pri njem ceniš? Da. Med elitnimi športniki je to najboljši gorski tekač vseh časov Killian Jornet. Od prijateljev pa defi nitivno Anže Česen. Kateri dosežek ti največ pomeni, kateri rezultat? Za-kaj?Na vsak dosežek sem pono- sen. Izpostavil bi rad novoletni Knap trail 2017 s pretečenimi 63 kilometri in petim mestom, 100 Ultra trail Vipava Valley z devetim mestom v kategoriji do 35 let in 120 kilometrov teka na razdalji Ljubljana–Pi- ran pri projektu Ultra Gorično Piran, katerega oče je zgoraj omenjeni Anže Česen. Kakšni so tvoji cilji? Kaj želiš doseči v teku? Cilji so predvsem čim boljše uvrstitve na domačih in med- narodnih tekmah. Glavni teka- ški cilj so stopničke na UTMB. Kakšen nasvet bi dal neko- mu, ki bi se rad začel ukvar-jati s tekom? Tek je ena najpreprostejših oblik rekreacije. Potrebujemo le par kakovostnih copat, obla- čila in že smo »ready«. Tečemo lahko preprosto vsepovsod – po cesti, gozdu, hribih … Zato je edino, kar je treba, začeti, vse drugo pride s časom. TOMAŽ STRGARŠEK in MATEVŽ HRIBERNIK, dijaka 4. letnika programa logistični tehnik Bliža se čas pusta, ko se lahko za en dan spremeni- mo v nekaj drugega. Ma- sko si lahko izdelamo sami in smo tako izvirni. Primer doma narejene maske sva naredili tudi midve. Izde- lali sva masko pande. Najprej na plastičnem krožniku narišemo polkrog. Pod polovico plastičnega krožnika narišemo pol- krog. Odrežemo polkrog in s svinčnikom narišemo še okrogle oči. Zmešamo lepi-lo in vodo (5 do 15 kapljic). Natrgamo papirnate brisač- ke na koščke. Najprej pla-stični krožnik namažemo z lepilom, nato nanesemo pa- pirnate brisačke in ponovno prekrijemo z lepilom. Ma- sko pustimo sušiti vsaj uro in pol. Medtem ko se maska suši, iz drugega plastične- ga krožnika izrežemo ušesa za masko. Dva enako velika polkroga. Vzamemo lepilo in namažemo ušesi, nato natrgane koščke papirnate brisače nanesemo na ušesa in spet premažemo z lepi- lom. Pustimo, da se suši. Po uri in pol sušenja si pripra-vimo črno in belo barvo ter dva čopiča. S svinčnikom narišemo nosek in oči. Z belo barvo pobarvamo celo- tno masko. S črno barvo pa barvamo nos, oči in ušesa. Ko se vse posuši, na masko prilepimo ušesa. Preprosto in enostavno. Zdaj se izdelave lahko lotite še vi! LANA HALUŽAN in SAMIRA DEDIČ, dijakinji 1. letnika programa frizerPrepričani sva, da veliko žensk in deklet zelo pazi na svoje lase. Če nimamo časa za obisk frizerja, da nam poskrbi za nego las, se lahko poigramo sami doma. Obloge za lase so namenjene predvsem suhim in poško- dovanim lasem. Če imamo takšne lase, si te obloge na-redimo enkrat tedensko. Če želimo, da so lasje samo bolj negovani, zadostuje dvakrat mesečno. Najbolje je, da si naredimo hkrati tudi kopel in uživamo, saj moramo imeti oblogo na laseh približno uro. Vzamemo posodico in čopič za barvanje las. V po- sodico damo dva rumenjaka in dobro premešamo s čopi-čem. Dodamo olje. Količino prilagodimo glede na suhost las. Dobro premešamo in dodamo jedilno žlico limo-ninega soka. Premešamo, da dobimo mehko zmes, ter dodamo regenerator, da vse skupaj zgosti. Priporočljivo je, da nam pri nanosu nekdo pomaga. Ogrnemo se z brisa-čo ali ogrinjalom za barvanje. Obloge začnemo nanašati po pramenih. Vzamemo pramen in nanesemo oblogo približno centimeter od lasišča, saj so tam lasje dovolj naravno ma-stni. Nanesemo vse do konic. Ko to končamo po celotni glavi, lase spnemo in zavijemo v živilsko folijo. Brez odvijanja pustimo na laseh približno uro. Lahko tudi dlje. Lase nato dobro speremo in umijemo. Na koncu jih negujemo z re-generatorjem. Lase posušimo, razčešemo in opazili bomo dober rezul-tat. ANA PLAVČAK in SARA JURGL, dijakinji 1. letnika programa frizer 45 Št. 6, 9. februar 2017 OTROŠKI VRTILJAK Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu Z veseljem vas bomo obiskali.Na tej strani Novega tednika prostor najdejo pisane aktivnosti predšolskih otrok. pri babici ali na igrišču pred blokom, nam sporočite.»Moje mesto je lepo …« Na obisku v obnovljenih prostorih Vile Mojca v Velenju V Vili Mojca je Mestna občina Velenje konec leta obno- vila prostore. Februarja letos so vanjo preselili iz sosednje Najdihojce 77 otrok različnih starosti. Vila Mojca, v kateri je nekoč domovala Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, ima zdaj precej mlajše stanovalce. Obiskali smo skupino od štiri do pet let, kjer so mladi navdušenci spo- znavali svoje mesto. V Vrtcu Velenje, ki je drugi največji v Sloveniji, saj je vanj vklju- čenih 1.480 otrok, si v letošnjem šolskem letu otroci prostor delijo z maskoto Premogovnika Velenje, to je s krtkom Ligijem. »S krtkom Ligijem raziskujemo mesto, ker imamo v naši skupini nekaj mlajših otrok, trenutno zgradbe le opazujemo in bomo skušali znanje kasneje nagraditi. Ker smo v vrtcu šele nekaj dni, smo ga prve tri dni raziskovali. Tretji dan v vrtcu smo na dopoldanskem spreho- du krenili proti mestu in ugotavljali, kje stojijo najbolj opazne in najpomembnejše zgrad- be. Nekaj otrok se zelo dobro orientira in točno vedo, kje stojijo najpomembnejše zgradbe,« je razložila vzgojiteljica Slađa- Stavbe Premogovnika Velenje močno zaznamujejo otroško poznavanje mesta.Zelo smo veseli novih prostor. Skupina štiri- in petletnikov z vzgojiteljico Slađano Mora-vec, njeno pomočnico Brigito Sever in vodjo enote Najdihojca Andrejo Popržen. Kje stanuje Pika Nogavička? »V Vili Čira Čara.« Ali jo boste obiskali? »Ne, ker ima pozimi zaklenjena vrata,« so bi kratki in jasni odgovori otrok. »Midva imava kanalizacijsko podjetje in pospravljava mesto. Sva boljša kot Spiderman.« Iz lego kock lahko sestavim tudi mesto po svojih načrtih. Krtek Ligi bo letošnje šolsko leto preživel z otroki velenjskih vrtcev. na Moravec. Še posebej smo bili veseli, ko smo slišali, da otroci vedo, kje je kulturni dom, saj so njegovi redni uporabniki, enako vedo tudi, kje sta grad in knjižnica. S sprehodov vzgojiteljice ne prinesejo le nova znanja o arhitekturi, ampak tudi veliko šaljivih zgodb. »Ko sem otroke vprašala, kje spečemo kruh, so vedeli, da v pekarni, a ko sem jih vprašala, kje dobimo denar, je eden od otrok odgovoril, da v žepu,« se je nasmehnila vzgojiteljica in nadaljevala, da otroci mesto poznajo tudi po zgradbah, kjer delajo njihovi starši. Zato poznajo Premogovnik Vele- nje, Gorenje in Termoelektrarno Šoštanj. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA 46 Št. 6, 9. februar 2017 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. REŠITEV SUDOKU 242Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografi je iz pre- teklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več … Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografi jo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografi je in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Modrost Vir: splet Nealkoholik Na zavod za zaposlovanje pride mlajši moški in usluž- benka ga med izpolnjeva- njem obrazcev vpraša tudi: »Ste nealkoholik?« On: »A?« Ona: »Sprašujem vas, če pijete brezalkoholne pijače.« On: »Da, če drugega nimate, bom tudi nekako prenesel.« Nogomet Miha in Jaka sta bila veli- ka nogometna navdušenca. Dogovorila sta se, da bo tisti, ki bo prej umrl, drugemu v sanjah sporočil, ali se v ne- besih igra nogomet. Zgodilo se je, da je prvi umrl Miha. Neko noč se je res pojavil v Jakovih sanjah in mu sporočil: »Imam dobro in slabo novico.« »Najprej povej dobro,« mu reče Jaka. »Dobra je, da se v nebesih še kako igra nogomet!« »Odlično. Kaj pa je slaba novica?« »To, da v nedeljo braniš.« V dvigalu Blondinka in rjavolaska sta skupaj obtičali v dvigalu. »Na pomoč, na pomoč!« kliče blondinka. Rjavolaska: »Bolje bo, da kličeva skupaj!« Blondinka: »Skupaj, sku- paj!« Malica Malček je šel z babico na obisk k sosedom. Po pol ure se oglasi: »Babi, nobene malice ni, pa si mi re- kla, da se je ne smem dotikati.« Na snegu Dva zapornika zbežita iz zapora. Prvi vpraša: »Kako pa se bova znašla, zunaj je sneg?« Drugi: »Bova že, saj imava vendar verige!« Vse vračunano Savinjčan je odpeljal dru- žino na morje. Mali Timi čo- fota v morju in zakliče očetu: »Ati, popil sem malo vode!« Oče: »Ti kar pij, sine, saj sem vse to plačal.« Dvojčka »Dober dan.« »Dober dan, a sta vidva mogoče dvojčka?« »Ne, zakaj?« »Mama vaju je enako oble- kla. Res sta luštna.« »Gospod, prosim, če iz- stopite iz avta in pokažete vozniško in prometno dovo- ljenje!« Pri babici »Babica, ali imaš wi-fi ?«»Ne izmišljuj si, jedel boš to, kar je!«Služba Meni ni težko iti v služ- bo. Mi gre pa zelo na živce, da moram osem ur čakati, da lahko grem domov. Vsak od vas ima v sebi moč, da nekoga osreči. Eni s prihodom v sobo, drugi z odhodom.Na snemanju filma Oglasil se nam je Celjan Lenart Horvatič in prinesel foto- grafi jo s snemanja fi lma oziroma nadaljevanke Heretik o Pri- možu Trubarju. Prizore so snemali tudi v Celju pri Vodnem stolpu, in sicer 5. in 6. aprila 1986. Pri tem so sodelovali številni profesionalni in amaterski igralci, med katerimi je bil tudi Horvatič, imetnik zlate Linhartove značke. V prizoru sežigu heretika je nastopil v vlogi kardinala inkvizitorja. Moja žena v javnostiMoja žena doma Ženske pač. Vedno ista težava, kaj obleči. Nimaš nič, malo prej je bila tu žena.»Zdaj šele vidim, da si bil sinoči pošteno pijan!«Sprehod čednega zdravnika z lupo čez moje telo Na svoji koži sem opazila izrastke, ki ne da so mi bili le estetsko napoti, ampak sem se ustrašila, da bi lah- ko bili prvi znaki kožnega raka. Osebna zdravnica me je z napotnico napotila k dermatologu in v krasnem zimskem dopoldnevu sem bila naročena na prvi obisk. Jasno je, da greš k zdrav- niku stuširan, s sveže opra- nimi lasmi in svežim peri- lom. Kožo sem namazala s hranilno kremo, da ne bi poslušala zdravniških na-svetov o negovanju kože. Po nekaj minutah čakanja pred zdravnikovo ordinaci- jo sem stopila v predsobo, kjer me je prijazna sestra napotila k njemu. Da me bo pregledoval moški, me ni prestrašilo, saj imam naj- bolj intimnega zdravnika ravno moškega spola. A ko sem stopila v ordinacijo, me je vseeno malce stisnilo, saj je bil zdravnik še zelo mlad in prav čeden mladenič. Po osnovnih vprašanjih, kaj je narobe z mojo kožo in kje se pojavljajo izrastki, sem jih morala tudi pokaza- ti. Da so bili najbolj moteči pod prsmi in da sem imela »nartabolši« nedrček, še niti ni bil problem, pač sle- češ srajco in pokažeš moteče nepravilnosti na koži. A to mu ni bilo dovolj. Želel je, da mu pokažem še vse osta- le izrastke, ki me motijo. Morala sem se sleči in se uleči na posteljo. Takrat se mi je pa res malce stemnilo pred očmi. Mlad zdravnik, jaz pa sem ob tuširanju po- zabila, da si je treba noge tudi pobriti. Malce srame- žljivo sem legla na posteljo in poskušala biti čim manj opazna s svojimi zimskimi dlakami, ki resda ne štrlijo, a vseeno nisem ravno vzor urejenih nog. A kot da to ni dovolj, je vzel povečevalno steklo in se z njim sprehodil čez moje telo. Tokrat mi to opravilo ni bilo nič posebej všeč in samo videla sem, kako moje dlake pod njegovo lupo ra-stejo in rastejo ter prekriva-jo vse kožne nepravilnosti. Poleg dlak je zagotovo opa- zil tudi moje potne kaplji- ce, saj sem se ob njegovem zelo zavzetem sprehodu po mojem telesu počutila zelo neprijetno. A konec najinega sreča- nja je bil veliko bolj rado- sten. Mlad – in upam, da dovolj izkušen – zdravnik je namreč dal takojšnje po- trdilo, da izrastki na koži niso rakave tvorbe. Treba jih bo odstraniti, če me se- veda motijo. A kot se rado zgodi, tega mi ne bodo na- redili z napotnico, temveč bom sama plačala. KJE SI BRIVNIK? 47 Št. 6, 9. februar 2017 RAZVEDRILO Ona: Prijeten neznanec vam bo pošteno spremenil trenutne načrte, kar bo za vas nadvse prijetna zadeva. Nenazadnje si tudi zaslužite, da je kakšen teden tudi malo bolj sproščen in lenoben. On: Pred vami je zelo ču- stven teden, saj se boste zalju- bili v nekoga, ki je za vas pov- sem nedosegljiv. Toda nikar ne obupajte, saj zaradi tega ne bo konec sveta. Pustite času, da naredi svoje, in si zacelite lju-bezenske rane. Ona: Dobro premislite in spoznali boste, da niste vedno ravno vi najpametnejši, zato se izogibajte prepirom s prijatelji. Posvetite se raje ljubezenskim zadevam, ki v zadnjem času niso urejene. On: Partnerka vas bo pova- bila na prijeten pomenek in vam razkrila načrte za vajino skupno prihodnost. Na začet- ku boste kar precej preseneče- ni, vendar vam bo po premi- sleku vse skupaj presneto všeč. Ona: Ne pozabite na oblju- bo, ki ste jo dali prijatelju, saj vam bo v prihodnje še dokaj koristil. In tudi previdnost vam ne bi škodila. Nekdo že dlje časa čaka na vašo še tako majhno napako, zato pozor! On: Namesto da neprestano brskate po preteklosti, se raje zazrite v prihodnost, ki vam obeta obilo lepih in prijetnih trenutkov. Najlepše možnosti imate predvsem v ljubezni, za katero je zdaj resnično dobro obdobje. Ona: Glede neke zadeve je vaša trenutna nestrpnost razu- mljiva, saj delo ne teče tako, kot bi moralo, vi pa ste odgo-vorni. Poprimite tudi sami in žrtvujte malo prostega časa in bo zadeva stekla veliko bolje, kot ste vajeni. On: Na delovnem mestu bo prišlo do nekaterih sprememb, vendar se nikar ne bojte, saj boste iz vsega skupaj potegni-li kar precej koristi. To je tudi prvi znak, da se bodo počasi začele umikati vaše kronične fi nančne težave. Ona: Ukrotili boste svoje nagnjenje do tveganja in pre- nagljenih sklepov. To vam bo prineslo prenekateri uspeh tako v službi kot tudi pri pov- sem zasebnih zadevah. Tudi partner bo znal ceniti to pozi-tivno spremembo. On: S prijatelji se boste po- šteno veselili doseženega uspe- ha na poslovnem področju in si privoščili nekoliko več zapra- vljanja kot ponavadi. Pa saj ste si to tudi pošteno zaslužili. Ona: Na ušesa vam bo prišla novica, ki vam bo v veliki meri olajšala trenutno poslovno si-tuacijo, saj boste pridobili kar precejšnjo prednost pred kon- kurenti. Vse vam bo šlo kot po maslu. On: Pretirana samozavest vam lahko še precej škoduje, saj nimate za takšno obna- šanje prav nobenega vzroka. Ozrite se malce okoli sebe in videli boste, da ste si nakopali precej težav. Poprimite za delo.Ona: Prevroča čustva se vam bodo še precej maščevala, saj boste krajši konec potegnila prav sami. Toda še vedno bo čas za popravni izpit, le da bo tokrat vse skupaj precej težje in predvsem bolj zapleteno. On: Srčna izvoljenka se sicer ne bo povsem strinjala z vašo razlago vajinega razmerja, vendar bosta po treznem raz- govoru končno našla stično točko. Je že tako, da se bosta morala oba vsaj malo prilago- diti. Ona: Prišel bo dolgo priča- kovan odgovor, toda nikar ne pričakujte preveč, ampak se zadovoljite s tistim, kar vam bo ponujeno, saj se bo za sicer nezanimivo rečjo skrival cel kup prijetnih stranskih učin- kov. On: Je že tako, da ima sose- dova jablana veliko lepša ja- bolka. Vendar pazite, da tega ne bo izvedela tudi vaša par- tnerka. In nikar se ne delajte tako nedolžnega, saj lahko to samo še podkrepi njena dose- danja sumničenja. Ona: Čaka vas zanimivo sre- čanje, iz katerega lahko odne- sete kaj več kot le poznanstvo. Mogoče je prav to tisto, kar že tako dolgo iščete, zato nikar ne počnite neumnosti, da vam kasneje ne bo žal. On: Postajali boste precej zamišljeni, kar bo predvsem posledica vaše zaljubljenosti v neznanko, ki vas kar nekako noče opaziti. Uporabite kakšen nov pristop, saj se vam lahko sprememba samo pozitivno obrestuje. Ona: Na ljubezenskem po- dročju so vam zvezde več kot naklonjene, zato se nikar ne obirajte, ampak poskusite tudi tam, kjer ste bili še pred kratkim zavrnjeni. Tokrat bo povsem druga zgodba, ki vam bo več kot všeč. On: Po naključju boste priso- stvovali prepiru, ki vas bo zelo prizadel, čeprav sami pri tem ne boste neposredno vpleteni. Posledice bodo bolj posredne narave, vendar vseeno zelo boleče. Ona: Jeza ne bo trajala prav dolgo, saj vas bo nasmeh pri- jatelja povsem razorožil in edi- no, kar boste imeli v mislih, bo, kako kar čim bolje preživeti konec tedna v družbi osebe, v katero bi se lahko tudi zaljubili. On: S partnerko se boste spu- stili v vroč prepir, ki se bo kon- čal na najboljši možen način. Ljubosumnost je povsem odveč, saj ste se že v preteklem obdo- bju dodobra prepričali, da vam je partnerka popolnoma zvesta. Ona: Spogledovanje s prije- tnim neznancem se bo končalo natančno tam, kjer to načrtu-jete že od začetka. Prihodnost bo pokazala, da to ne bo le kratka avantura, ampak nekaj veliko lepšega in trajnejšega. On: Energijo boste usmerili v uresničevanje ljubezenskih ambicij, povezanih z osebo, ki se vam je vztrajno izmika- la, zdaj pa ste odločeni, da to končate. Odločnost se vam bo obrestovala.Nagradna križanka Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.Ime in priimek: Naslov:Kontaktna telefonska številka:Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednikaKUPON DEN AR MANJŠE VREDNOS TIRAČJI MLADIČPIANIS T BERTONCELJŽENSKA , KI N AREDI SAMOMORAVTOMOBIL - SKA OZNAKA TURČIJEZANIMANJENEMŠK O OBBAL TIŠK O MES TOMOZOLJA- VOST DRAS TIČNO IZRAŽANJE RAČJ AK KRUŠNI OČEPOL T HRV AŠKA PEVKA CETINIĆ BERILIJ HOKEJIS T ZUP ANČIČPRIPRA VE ZA OMET ANJE DRA G KAMEN 3KŽENSKA , KI OMA GAPATRIO TTRET JI DAN V TEDNUAMERIŠKI IGRALE C HUNTERNEKD ANJI MANEKEN KOBILIC AHRAN A KITAJCEV VERA ERŽENLUKNJICE V KOŽI NAVLAKA ALINEABARMAN PRI- VLAČNOS TPLAHA GOZDN A ŽIVAL BOLIVIJSKI PREDSED- NIK (EV O)ZAHODNO- AFRIŠKA DRŽA VA AM. IGRAL - KA (LIND A)AMERIŠKI PRODUCENT SPELLINGAVTO. OZN. ZAHODNE SAMOE KAR JE ZLIT O ENOCE LIČNE PRAŽIV ALIKAN ADSKI GLASBENIK YOUNG GL. MES TO TEKS ASAPOLŽ BREZ HIŠICE PRAZNIK, POVEZAN Z IMENOMNAIVN A ŽENSKA NIČLA (POG .)SL. KIP AR (ZDENK O) STARORIM- SKI ZGO- DOVINAR STRIPO VSKI JUN AK FORDAMERIŠKA IGRALKA THURMAN POTEG Z NOŽEMSTARE C (EKSPR.) TRAVA DRUGE KOŠNJE NACE JUNKARNEKD. ŠVIC . SMUČAR KÄLIN PRAZE ODIMZNAK ZA T ON KRA J V RUSIJIOLIVE THOMAS PRA VOSLA V- NA CERKVE- NA PODOBARAZISK OVA- LEC GLASBEKONE C MOLIT VE PEVE C KUPLET OVKINO (ANG .) SREBRNO BELA KOVINA MATERIAL ZA BRUŠENJEPRVI RIM. ZALOŽNIK ŠPANSKI TEOLOG (MIGUEL)BOTER SISTEM ZA DOVAJANJE VODE ZAC EFR ON AVION AMERIŠKA IGRALKA (PATRICIA)AMERIŠKA IGRALKA (GEN A LEE) TRPNIK GORAN ROVANUPAD MALIKSPODNJ A OKONČIN A PREPREKAPESNIK ŽUP ANČIČ EDEN UREJENOS TSEV ALN A NAPRA VA REKA ZDRA VNIK ZA B OLEZNI UŠES IN NOSU DOLIV ANJEVELIK, VITEK PESMar k … PRIGODE TOMA SAWYER JA7 15 5 6 16 11 14 4 8 1 2120 222 17 9 3 191013 1218 12 34 56 78 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 22 17 160 strani slikovnih križank za vse, ki si želite obilo smeha in zabave. Policist vpraša kolega: »Koliko je ura?«»Deset in deset.« »Kaj me zafrkavaš? Reci ...« www .trik.siNagradni razpis 1. nagrada: knjiga Kuharske bukve – Vlaganje, shranjeva- nje in zamrzovanje živil in kuhinjsko krpo NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: kuhinjska krpa in lonček NT&RCPri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 14. februarja. Geslo iz številke 5: Smučarsko veselje na snegu Izid žrebanja 1. nagrado, knjigo Kuharske bukve – Vlaganje, shranjeva- nje in zamrzovanje živil in kuhinjsko krpo NT&RC, prejme: Vekoslav Zgoznik iz Celja. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Dragica Božnik iz Dobrne. 3. nagrado, kuhinjsko krpo in lonček NT&RC, prejme: Marija Kolar iz Šentjur. Nagrajencem čestitamo. Prvo in drugo nagrado jim bomo poslali po pošti, tretjo nagrajenka dobi na ogla- snem oddelku NT&RC. 48 Št. 6, 9. februar 2017 RUMENA STRAN Pahorja so v Šentjur sicer povabili likovniki, ki so v sodelovanju s hrvaškimi kolegi pripravili prav posebno razstavo. Čisto malo je manjkalo, da bi jim v Šentjur uspelo hkrati zvabiti še Kolindo Grabar Kitarović. Hrvaška predsednica je bila žal – ali na srečo – zadržana. »Protokol na mednarodni ravni … samo še tega se mi je manjkalo,« si je v brado zamrmral šentjurski župan Marko Diaci in skupaj z ženo prisrčno pozdravil predsednika. Za tako pomemben večer je bil en predsednik čisto dovolj.»Kultura je pomembna,« sta bila enotna tudi nekdanji šen- tjurski politik Cveto Erjavec (levo) in prvi celjski gasilec Janko Požežnik.Med visokimi gosti na kulturni praznik v Šentjurju ni manjkal niti celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. »Le kaj bodo vanje natočili?« se je morda spraševal, ko so kozarci še prazni brzeli mimo njega.Dvorana Ipavčevega kulturnega centra v Šentjurju je tokrat pokala po šivih. Načeloma Prešernu v čast. Malo pa tudi osrednjemu gostu. Slavnostni govornik je bil tokrat namreč kar predsenik države Borut Pa- hor. Žal tokrat časa za »selfi« s predsednikom ni bilo. Foto: SHERPAŽupan Bojan Šrot ni vedno vesel vprašanj, ki jih v mestnem svetu zastavlja svetnik Združene levice Ma-tija Kovač (drugi z desne). Kot enemu od nagrajencev iz ekipe ustvarjalcev muzikala o Veroniki pa mu je lahko skupaj s Katarino Karlovšek le čestital za odličen projekt, pri katerem je kot eden od producentov sodeloval tudi Tilen Naraks (desno).Upravnica celjskega gledališča Tina Kosi (levo) je prišla čestitat upokojeni igralki Anici Kumer, seveda pa ni pozabila ostalih dveh nagrajencev, katerih pred- stavnika sta bila dirigent Simon Dvoršak in predsednik društva Zarja Uroš Rošer.Med tistimi, ki so prvi sprejeli in pozdravili obiskovalce prireditve, sta bili tudi Barbara Bošnjak, vodja kabineta celjskega župana, in Anica Šepetavc iz službe občinskega protokola. Skladatelj in dirigent Nenad Firšt ju je bil očitno vesel. Ali pa je bila dobra volja posledica tega, da sta bila med nagrajenci tudi njegova sinova Leon in Miha. Predsedovanje različnim komisijam je vedno težavno in nehvaležno. Slavko Pezdir (levo) je nalogo opravil resno in odgovorno. Nejc Jezernik iz trnovljske Zarje mu je zagotovo ostal v spominu iz predstave Blazinec.Celjski zvezdniki Posebnih priznanj za ustvarjalce s področja kul- ture v Celju vrsto let niso podeljevali. Zato so mnogi toliko bolj nestrpno čakali na letošnjo podelitev pr - vih celjskih zvezd. Prejeli so jih Anica Kumer, KUD Zarja Trnovlje in soustvar - jalci muzikala Veronika Deseniška. Zagotovo so šle nagrade v prave roke, če - prav bi si jih zaslužili tudi nekateri drugi nominiranci. Po slovesnosti je bilo dovolj časa za izmenjavo tovrstnih mnenj. Foto: SHERPA Kultura po predsedniško