Po pošti prejeman: za eelo leto naprej 26 K — h pol leta mesec 13 „ — 6„5o; 2 , 20 , V upravništvu prejeman: za «elo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-, *>trt , , d , - , mesec , 1 , 70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inser&te sprejema upravništvo ▼ Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 21. . ,-T--------, ^a.." V Ljubljani, v petek 26. januvarja 1900. Letnik XXVIII. Desetletnica JKat. polit, društva" v Ljubljani. Nazaj v dobo desetih let, polno dela, muk, trpljenja za čast katoliškega imena mej Slovenci smo zrli včeraj. Pa zrli smo tudi mnog vesel pojav, zrli smo mnog vesel vspeh truda stotin in stotin pridnih rok, katere je poklicalo v boj za stara načela slovenska: »vero, dom, cesarja« katoliško politično društvo. Katoliškim Slovencem katoliško zavest! Ni ugajal vsem ta klic. Postal je nevaren globoko zajedeni breebarvnosti, s katero se je tako prijetno »brez zamere« na katerokoli stran dalo sedeti na prvaških stoleh. Odločnega moštva v javnosti je hotelo to stremljenje in danes vidijo se na vseh straneh krasni, mogočni vspehi. Mnogega našega neprijatelja pred desetimi leti je pozitivno delo v prospeh ubogega ljudstva privabilo v naš tabor, na zastavo katoliško danes sicer še leti blato, katoliški možje morajo sicer še preslišati najsurovejše psovke, a ves srd nasprotnikov je onemogel pred mogočno slovensko katoliško organizacijo, katero je pred desetimi leti započelo slovensko katoliško politično društvo. Slovenska katoliška armada jo danes nepremagljiva. In društvo, ki je v desetih ietih doseglo toJi lepih vspehov, društvo, iz katerega so vzklile vse katoliške organizacije mej Slo venci, društvo, iz katerega je izšlo delo za gospodarsko neodvisnost našega rodu, je včeraj praznovalo desetletnico svojega obstanka. Slovesno smo praznovali to desetletnico, slovesno, kakor zasluži častna preteklost društva in velik njegov pomen. V bogato okrašeni dvorani Katoliškega doma zbrali so se včeraj popol. ob 5. uri zastopniki vseh slov. stanov k slavnostnemu zborovanju. Bilo je zastopano meščanstvo, obrtništvo, trgovstvo, učiteljstvo, došli so župani naših vzglednih kmetskih občin, duhovniki, akademiki in zastopniki slovenskega delavstva. Otvoril je slavnostno zborovanje predsednik slovenskega katoliškega političnega društva, gospod dr. Ivan Šusteršič, s pozdravom navzočnemu deželnemu glavarju, blag. g. Otonu pL D e t e 1 i, državnim in deželnim poslancem in vsem navzočnim. Prečital je naslednji pozdrav prem. gosp. knezoškola ljubljanskega: Slavnemu katoliškemu polit, društvu v Ljubljani! Katoliškemu političnemu društvu čestitam iz srca tradi vsega, kar je tekom svojega obstanka storilo za katoliško mišljenje in življenje na Slovenskem. Današnja slovesnost naj m« podeli še več životne moči, da razširi felagonosni svoj vpliv po vsi naši domovini v vsako župnijo, v vsako vas, r vsako hižo. Pod katoliško zaBtavo naj se zbere ves naš slovenski narod, ter naj daje dolžno čast trojedinemu Bogu po Gospodu Jezusu Kristusu, Bogu in človeku in edinemu našemu Zveličarju; le v pravi pod-ložnosti do Božjega Sina in Zveličarja našega bo mogel mili naš rod premagati krizo, v kateri se sedaj nahaja. Vsi stanovi brez izjeme se vojujmo pod zastavo z napisom: Vse za vero, dom, cesarja! — S posebnim spoštovanjem f Anton Bonaventura, škol. V Ljubljani, 25. jan. 1900. S »Slava!« klici ljubljenemu vladiki zahvalili so se zborovalci za vspodbudne besede višjega pastirja. Ko je prevzel dež. poslanec č. g. K a -1 a n predsedstvo, govoril je gosp. dr. Ivan Šusteršič slavnostni govor. Odlični govor priobčimo jutri v celoti. Spominjal se je, kako so »Katol. pol. društvo« nasprotniki še ob prvih društvenih pojavih naskakovali z orožjem obrekovanja in zasmehovanja. Čutili so pomen mladega društva. Zavaroval se je proti očitanju, da bi društvo trosilo nove ideje mej narod, ki je katoliški. Spominjal se je govornik onih značajnih mož, ki so osnovali v težkih razmerah osrednjo katoliško organizacijo slovenskemu narodu, v prvi vrsti dr. M a h n i č a , tega stvaritelja katoliške renesaince med nami, (Splošno pritrjevanje, »Slava« klici dr. Mah-niču). Hvaležno je govornik omenjal reformat. - hlr?j. delovanja sedanjega goriškega nadškofa dr. Jakoba M i s s i j e , ki je organizoval v jedno trdno talango duhovnike in znal zbrati okolu sebe lajike, da so se, kot prej nikdar, postavili takorekoč v cestno blato, da so dvignili katoliško zastavo. Vsestranske nevarnosti so pretile bo-rilcem za katoliško zavest mej Slovenci, to pa ravno kaže, kako potrebno je bilo društvo. In že pri prvih svojih nastopih doživelo je društvo zmago na zmago ter je danes ka-toliško-narodna stranka odločujoča v slovenski politiki. Pred desetimi leti ni bilo mej Slovenci nobene katoliške organizacije, danes je slovenska zemlja preprežena s katoliškimi društvi. Načelni tok je prišel v slovensko politiko. Impulz je dalo »Katol. pol. društvo«. Ozrl se je potem govornik na razna ministerstva, ki smo jih doživeli tekom desetih let, in pojasnil stališče katoliško narodne stranke napram njim. Novo Koerberjevo mi-nisterstvo ima nalogo, poravnati narodna nasprotstva, torej nalogo ob kateri je padlo par drugih minieterstev. Zastaviti moramo svoje moči v to, da se sanirajo parlamentarne razmere, ker samo v parlamentu, kjer večina odločuje, moremo kaj doseči. Najhujši nasprotnik naših katoliških in narodnih teženj je liberalna centralistiška birokracija, V interesu Avstrije želeti je sprave mej narodi. Težka bode ta sprava ob sedanjih veleiz-dajskih pojavih na nemški strani, ob pretirani zahtevah po nemškem drž. jeziku, ki je naravnost nesmisel. Ko bi imel Koerber Bismarckov talent, javaljne bi se mu posrečila sprava v takih razmerah. Račun z liberalno večino Nemcem ne gre skupaj, ker liberalne večine ne dobi drž. zbor, tudi če se vsi liberalni življi v njem združijo. Ti ljudje vedo, da je z njihovim gospodarstvom pri kraju, zato si žele prosvetljeni absolutizem. Pod tem absolutizmom razumejo samo absolutizem birokracije, zmrznjenih centralistov. Tak lep liberalen regime brez parlamenta z razmerami izza časa Jožefa II.. si žele. Hoteti, da se ljudstvu še to malo vzame, kar ima, more želeti le tisti, ki komaj čaka, da se razbije Avstrija. Ako se zadnji poskus sprave ponesreči, naj bi se tudi ne delalo po znani taktiki >fortwursteln«. Na narode naj se obrne vladar in narodi žele sprave, no žele prepira, žele gospodarskega dela, žele kruha. Ako pošlje vladar sedanji brezdelni parlament domov, pokliče naj zastopnike narodov po splošni direktni volilni pravici. (Navdušeno pritrjevanje.) Sedanja ustava je postala mrtva od trenotka, ko sedanji parlament več ne funk-tijonira. Bila je ta ustava narejena samo za jedno stranko in taka ustava nima več pomena, ko je izgubila ona stranka svojo moč. Ustava mora služiti državi, ne pa biti nje despot. Govornik bo je odločno izjavil za združenje vseh katoliških strank državnega zbora. Katoliško vprašanje ni danes na dnevnem redu v Avstriji, a je moramo postaviti na dnevni red na prvo mesto! Bolj kot doslej hodimo mej ljudstvo, da se zave popolnoma, kake pravice ima katoliško ljudstvo v katoliški Avstriji, in naj je vsa birokracija proti nam. Smrt naša bi bil indiferentizem ! O razmerah mej slovenskima strankama je govornik dejal, da je bila nekoč jedina narodna stranka, ko so nekateri radi ljubega miru vedno puščali svoj katolicizem doma. Ko so ga pričeli seboj jemati, je počilo. Katoliško-narodna stranka je prinesla veliko žrtev, ko je nedavno ponudila v spravo roko. Pri obmejnih Slovencih jo bila vedno katol.-narodna stranka tista, ki zgago dela. In kaj nas je poučila lanska sprava? Prej smo vedno slišali »vsaj smo tudi mi katoličani«, potem pa se je zapela druga pesem. Čita naj se »Slov. Narod«, čitajo naj se govori dr. Tavčarja. In vender priznavati obe stranki v svojih resolucijah katoliško vero kot temelj. Kako narodna stranka v resolucijah shoda zaupnih mož obžaluje, »da je del slovenskega naroda na Kranjskem zapustil slo- Šest dni v Italiji. Spisal Martinkov. (Dalje.) Drugi dan mojega bivanja v Benetkah, a četrti mojega potovanja po Italiji, se je držal zjutraj nekam kislo. Goste megle so se pehale iz morja in vse je kazalo, da bo dež škropil mojo nadaljno radovednost, pa k sreči se je kmalo razgnalo in bil je prav lep pomladni dan. Kac.h dvanajst potnikov se nas je napotilo pod vodstvom že znanega »cicerona« na razgled po mestu. Med drugimi sta bila tudi moja znanca Američana. Za dopoludne je vzel naš vodnik na piko doževo palačo, sv. Merita cerkev, ponte Rialto in ribji trg. Ob mostu v obližju »ponte dei soapiri« srečamo večjo gručo ljudi, ki so zvedavo gledali na tleh ležečega oslabelega moža in ugibali, kaj mu je. Čudno so mi jo zdelo, da ni nihče opazil, da je mož vsled lakote tako oslabel, kar so mu je bralo na obrazu. Pa že so prihajali možjo z no-silnico in ga odnesli zijalom v boljše zavetje. Pač res, kolikor večje mesto, kolikor večja bogatija in razkošnost, toliko večje je v njem človeško irorie. Pred doževo palačo stojimo. Prav značilna je ta stavba za Benetke. Kodo je že ni videl bolj ali manj dobro upodobljeno ? Spodaj ima ta palača ob obrežju in na strani proti trgu sv. Marka lepo kolonado v bizantinskem slogu; druga zidava je zvršena v italijanski gotiki. Kajpada je to poslopje vsled starosti zelo začrnelo in se tu v res niči vse drugače vidi, kakor pa na podobi. V sredi palače je prostorno dvorišče z dvema vodnjakoma, ki imata zelo umeten vlit oklep. Prehodili smo vse poslopje. Pero ne more popisati vseh znamenitosti, ki se tukaj vidijo. Kdo bi bo zapomnil vse slike, ki so tu v raznih dvoranah. Navzlic tem neprecen Ijivim umetnijam obvladuje človeško srce neka tesnoba, če se spomni, koliko gorja, vzdihov in solz je bilo priča v teku stoletij vse razkošnosti, ki se tukaj šopiri. Tukaj je vladal svojo dni neki ostracizem, kakor nekdaj v Atenah. Najboljši, včasih najnedolžniši možje so morali vsled njega iti v temnice (Pozzo piombi) ali celo v smrt. Toda, tempi passati! Strahom in grozo lezli smo mož za možem doli v temnice »Pozzo«. To jo nekaj strašnega. Celica za celico se vrsti brez svi-tlobe, le ined malimi, nizkimi vrati je okrogla odprtina, skozi katero so dajali od do X..__:...! ___ rili ostri pravici ali pa krivici. »Piombi« slučajno niso bili dostopni vsled poprav, ki so se omli vršile; in prav je, da ne. Želeli smo vsi, da že skoraj pridemo zopet na svitlo. O, ti »ponte dei sospiri«, kako resnično nosiš to ime. Se danes, ko nisi več tako strašen kot nekdaj, slišiš marsikak izdih, ki se izvije gledalcu ob spominu na nekdanje čase. Vsi prebledeli prišli so nekateri naše družbe zopet nazaj v doževo palačo. Vtis, katerega so napravile na njo strašno ječe, bral se jim je na obrazu, zato smo pa pro-steje dihali, ko smo hodili po obširni knjižnici, ki ima marsikako dragoceno delo tudi iz naše preteklosti. Stopivši na balkon, s katerega je lep razgled po morju, gledamo mogočne ladije, ki so usidrane ravno na sproti doževi palači. Najbližja je ladija, ki je pripeljal a v Benetke prestolonaslednika italijanskega. Poleg nje je Se več drugih parnikov. Nekam bolj proč od teh italijanskih ladij pa stoji usidran velikanski voj»i parnik ameriški »Mineapolis«. Re« pravcati morski velikan je to, rumena barv«, z mnogimi dolgimi topovi na krovu ia ob straneh. Kraljevska dvojica se hočt odpeljati proti domu, zato se je zbralo mnog« občinstva na obrežju. Mogočno zadooi f«tr«l zdaj s t« zdaj z one ladije in odmeva na v»e strani. Ravnokar se je zavalil dim iz topa, kateremu sledi mogočen strel, a nekemu vojaku, ki je stal zadaj za topom vrže vojaško čepico v zrak in še nekateri njegovi tovariši popadajo na tla. Kaj je to ? Vsi prestrašeni gledamo tje. Zdaj prihiti nekaj vojakov, pobero hitro tovariše na tleh in jih spravijo v ladijo. Nato pa nadaljujejo slavnostno streljanje, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. In vendar, zgodila so je velika nesreča, ka-koršno smo pozneje zvedeli. Vojak, kateremu je vrglo čepico v zrak, je premalo zasukal in zaprl zaprtino in ubilo ga je, a druge njegove tovariše omamilo, deloma ranilo. »Prenehalo je jedno življenje, ne na bojnem polju, ne za domovino!« godrnjal jo moj znanec iz Amerike ter obžaloval, da se tudi američanska ladija »Mineapolis« udeležuje to potrate. Kaj mu bom zameril? Mi v starem svetu nismo vajeni Ucih misli in nazorov.* I/, doževe palače gremo za svojim vojvodo v cerkev sv. Marka. Meni je bila ta zanimiva stavba že kolikor tolko znana, r.ato me ni toliko vlekla radovednost. Bratcem mojega potopisa pa tudi menda ne 1> prareč žal, če opustimo tukaj daljši oj cerkve. Toliko pa naj omenim, da jo cerk »v. Marka sicer obširno zid na, vendar «• venski narodni program« in da s tem daje povod narodni mlačnosti. Sedaj pa poglejmo to lepo nemško-slo vensko zvezo in škoda, da ni bilo pri rokah fotografa, da bi bil vprizoril trenotek, ko Bta se dr. Tavčar in dr. Mravlag posvetovala o bodočnosti slovenskega naroda. Izdajstvo so očitali dr. Mahniču. Danes je dr. Mahnič je-den najuglednejših mož na slovanskem jugu, dr. Tavčar se pa brati z dr. Mravlagom. To je signatura tedanjega in sedanjega časa. V boju stojimo, izbojujmo ga. Liberalci niso po svoji vesti vezani na svoja mnenja, ki lahko odnehajo, katoličani pa smo po svoji vesti vezani na verske resnice, mi odstopiti ne moremo. Ne strašimo se napadov »Slovenskega Naroda«. Iz najhujšega boja najlepši napredek ! Viharen plosk je završel po dvorani in gotovo bodo to izjavo sprejeli z istim odobravanjem tudi vsi somišljeniki po deželi. Boj, ki vodi liberalna klika proti krščanstvu, potrebuje odločnega, skupnega odpora. Potem pa je stopil na oder dr. Krek: Ogenj idej se ]e iz katoliškega političnega društva širil s shodi, časopisjem, sosebno pa s prvim slovenskim katoliškim shodom. Zastopalo je društvo načelo, da ideja asocijska, kolikor jo je mogoče rešiti v sedanjih nezdravih razmerah, je le mogoča v zvezi s krščanstvom. Ko se je naglašalo, da se cela organizovana masa zopet organizuje v eno skupino vzelo je društvo kot vzor katoliško cerkev. Krepak ta vzor liberalizem ni mogel porušiti, ko je porušil vse druge organ.za-cije. Samo na podlagi načel, ki so katoliška, je mogoča skrb za ljudstvo, je mogoča ljudska politika. Govornik se spominja v prvi vrsti tovarišev delavcev, ki so krepko delali za socijalno preosnovo, spominja se duhovnikov in učiteljev, ki so stali kljub preganjanju na svojih mestih, da je bilo mogoče doseči lepih vspehov. Ljudstvo ima čim dalje več misli za zadružno življenje, zato se nam ni treba bati bodočnosti, dasi imamo tam nasprotnika, kjer bi se moralo upoštevati, da skrbimo za red. Boj za socijalno preosnovo na Slovenskem je razdelil govornik v dobo, ko so molčali in nas prezirali, v dobo, v kateri so zabavljali, in v dobo, v kateri besne. V tej dobi smo zdaj. Pomilujemo jih iz krščanskega usmiljenja v skrbi za njihovo zdravje. Vspehi na socijalnem polju bodo vzbujali najlepše spomine tistim, ki so so delovali na tem polju! Prečitale so se na to došle brzojavke in odposlal pozdrav zborovalcev eminenci kardinalu Missii. s slava-klici sv. očetu in cesarju je zaključil predsednik shod. Politični pregled. V Ljubljani, 26. januvarija. Spravna akcija in stranke. V tekočem tednu so se stranke opetovano posvetovale o vlad. spravni akciji. Poročali smo že, kaj je sklenila nemška ljudska stranka in v kako zadrego je spravila vladne kroge s to svojo notranjščino. V cerkvi vlada tudi neki polu-mrak, kar dela na človeka skrivnosten utis, zato so pa slikarji radi porabili lo razsvetljavo za razne motive. Ce se prav spominjam, videl sem nekdaj razstavljeno neko tako sliko od našega domačega umetnika g. Grilca. Vsaj je pa tudi hvaležen tak predmet za obdelovanje. Znano je, da je vsa notranjščina cerkve sv. Marka pokrita z mozaiki. Pravijo, da znaša njihova površina 4000 kvad. metrov. No, jaz nisem tega premeril. Znabiti da ie kak milimeter več ali manj. Naj bo, kakor hoče; mozaiki so na stropu in po tleh. Oni na stropu predstavljajo razne človeške podobe na zlatem polju, ki so precej začrnele in kažejo starinski obraz, a na tleh so pa razni geometrični ornamenti ter sem in tje vzboknjeni in vsled posedanja zemlje ali potresa tu in tam vdrti. Tako je treba malo paziti, da se človek ne položi po tleh. Znamenita je »pala d oro« v velikem altarju, 14 sob iz marmorja na pre-graji, kripta, ll tesoro, bronasta vrata od Sansovina in se marsikaj. Kogar ne zado-voli ta moj mršavi opis, naj si pa ogleda ta /,aklad umotvorov na lici mesta v Benetkah, iakor sem si ga jaz, ali pa si naj kupi za ubogih 2000 lir epohalno delo Ongania. Tam je vse to natančno opisano in narisano. (Dalje; prih.) izjavo. Predvčeranjim so se pa sošli člani krščansko • socijalne stranke, ki so se pod predsedstvom princa Liechtunsteina posvetovali o položaju. Govorila sta posl. dr. Gess-nianii in dr. \Veiskirchner in na podlagi sklepov lovičarskega izvršilnega odbora sklenila se je nastopna resolucija: Kršč. socijalna zveza odobruje od Koerberjevega minister stva započeto akcijo v svrho dosege narodnostno sprave in smatra spravne konference za primerno sredstvo, s katerim se pripravi pot za parlamentarno razpravo o jezikovnem vprašanju in rednem parlamentarnem delu. Ob jednem zahteva zveza, da se čim preje skliče državni zbor. — Ta sklep bo toraj popravil, kar so zakrivili Schonerer-jevci. — V prihodnjih dneh izda ministerski predsednik Korber pismena povabila na do-tične prizadete stranke, v katerih jih bo tudi povabil, naj čim prej imenujejo svoje zaupnike. Vlada namerava prirediti dve konferenci in sicer jedno za Češko in drugo za Moravsko. Za zaupnike so določeni samo državni in deželni poslanci. Kdo ho praški župan ? Petič se vrši danes v praski mestni zbornici volitev mestnega župana, a mogoče, da bo tudi danes brezvspešna. Vkljub temu, da je volitev za poskušnjo pokazala precej ugoden vspeh, je vendar prva in druga volitev izpadla tako, da ni izvoljen niti dr. Podlipny niti dr. Srb. Pri prvi volitvi je dobil prvi 42, drugi pa 43 glasov in toraj nobeden ni dobil potrebnega števila glasov. Še v isti seji se je vršila druga in takoj za njo ožja volitev, a vselej je bilo jednako razmerje glasov in toraj volitev neodločena. Včeraj se je morala z nova vršiti volitev župana za praško mesto. Oddan je bil jeden glas manj, kakor pri prejšnjili volitvah, namreč 84, in zopet je dobil dr. Srb 43, a dr. Podlipny le 41 glasov. Volitev se toraj tudi včeraj še ni izvršila in zopet se morajo praški mestni očetje zbrati danes popoldne v mestni dvorani k peti volitvi župana. Obsodba pariških asumpcijoni-stov, in razdružitev njihovega reda radi take malenkosti je najboljši dokaz, kako zelo so so bili framasonom in Židom na potu redovniki in pa njih vspešno delovanje na polju vzgoje in časništva. Najbolj jih je pa bodel v oči njihov list »Le Croix«, na Francoskem najbolj razširjeni katoliški list, ki ni prizanašal ne Petru ne Pavlu in je posebno bičal židovske kapitaliste povodom umazane Drey-fusove afere. Hoteli so se toraj nad redom temeljito maščevati, in so to z i'azpustom reda, čemur bržkone sledi tudi konfiskacija premoženja, tudi dosegli. Novodobni Jako-binci sicer niso prijatelji guillotine, tem raje se pa poslužujejo raznih sodišč. Angleški parlament. Prihodnji torek se snide, kakor znano, angleški parlament pod skrajno neugodnimi okolnostimi. Kak vihar bo morala prestati vlada, pojasnjuje liberalni državnik v »Miinch. Allgem. Ztg.« Ta mož pravi, da bo ministerstvo doživelo tak napad, kakoršnega še ni doživelo nobeno angleško ministerstvo. S strankarskega stališča liberalci sicer ne bodo prijemali vlade, načelna obstrukcija je popolno izključena, pač pa bo vse ožigosalo sedanje vladno postopanje v južnoafriški vojski. Mej državniki, poslanci, pa tudi mej ljudstvom zavladuje vedno večje nasprotje radi vojske in ako vlada kmalu ne sklene premirja ali pa s sijajnimi uspehi ne pride na dan, je nevarnost zanjo neizmerno velika. Izgovor Chamber-lainov, da so jim Buri vsilili vojsko, ne bo veljal, ker je tudi mej angleškimi krogi še precej mož, ki se ne dajo slepiti in ki niso voljni donašati še nadaljnih denarnih in krvnih žrtev samo zato, da se zadovolji neizmerna pohlepnost nekaterih kramarjev. Angleško burska vojska traja že nad petnajst tednov, toda zaman so bila vsa številna prizadevanja angleških državnikov, zaman je tekla kri nad 10.000 vojakov in zaman se je potrošilo ogromne svote milijonov, s katerimi bi se bila lahko za več časa utešila beda angleškega nižjega prebivalstva. Poraz se pojavlja za porazom in ako so vojska reB kmalu ne konča, bodo angleške izgube tolike, da se bo tudi mogočnemu denarnemu žaklju konečno vendarle pokazalo dno. A vkljub tomu Angloži še poskušajo z novimi sredstvi in podkupujejo Portugalce, da jim pomagajo s svojim zalivom in ozemljem. Socijalne stvari. Delavska stanovanja. Po vseh večjih mestih in industrijskih središčih grade dan na dan delavske hiše. Kako srečnega se pač čuti ubog delavec, ko si ustanovi mirno družinsko življenje ob domačem ognjišču, in to v hiši, ki postane polagoma njegova lastnina. Gradenje delavskih hiš povsod ,z velikim vspehom napre duje. V Nemčiji vspevajo ta podjetja uprav čudovito. Tam so ustanovili splošno zava rovalnico za onemogle in ostarele ; sprva so se nekako s strahom popraševali, odkod dobe delavski zavarovalnici kapitala, kajti število zavarovanih je naraščalo silno od dne do dne ; t>da ves strah je minul, ko so naložili kapital na državne rente in vrednosti. Jako praktična in srečna je bila misel, da so ustanovili po celi Nemčiji zavarovalne pisarne, ki dajejo posojila za javne dobrodelne namene. Med temi se odlikuje najbolj gradenje delavskih hiš. In to je resnično eminentno socijalno delo. To je neizmerna dobrota za ljudstvo po velikih industrijskih mestih. In to gibanje narašča vedno bolj in bolj, kar gotovo v obilni meri pospešuje preobrazbo družabnosti in družinskega življenja. — V Alzaciji se vlada še ni hotela iz neumljivih vzrokov pridružiti temu tako popularnemu in soci-jalnemu delu. Vendar je naposled uvidela, da se ne more več ustavljati temu toku, ter je podelila alzaškim prebivalcem pravico do delavskih zavarovalnic. In takoj je preprlavilo vprašanje glede delavskih hiš na alzaška mesta in danes se mora vsakdo zveseliti, ako mu je znano, kako pridno grade tam delavske hiše. V nekem delavskem okrožju alzaškem (Saint-Joseph de Mulhouse) si je nabralo delavsko stavbinsko društvo v dveh letih jeden milijon kapitala. V kratkem času je zgradilo to društvo 29 delavskih hiš, ki so sezidane po najboljšem sistemu in ki bodo dale doslej brezpravnim delavcem pre-potrebne življenske pogoje. Nakupili so vrh tega že tudi preko 70 hiš, katere se razdele med delavce. To so pač vzgledi, kateri morejo ustrezati današnjemu socijalnemu svetu. Delavci združeni po krščanskem bratoljubju, dosegajo take vspehe ! — Ta vzgled alzaških delavcev je vspodbudil Francoze tudi po druzih mestih. Tudi v Colmaru so ustanovili društvo za gradnjo delavskih hiš. Delnice so določene na 125 lrankov, da se morejo upisati tudi ubožnejši delavci. Društvo se je že defini-tivno sestavilo ter je že pričelo vrlo delovati. To delovanje bode pač jedna stran socijalne zgodovine o delovanju krščanskih demokratov. Tako vidimo, kako vsporedno z drugimi narodi napredujemo v tem oziru tudi Slovenci. Ta ideja se mej nami vziasti v Ljubljani lepo razvija in to jednako obeta za Zagorje. In tako tudi nadaljujmo z isto gorečnostjo, z istim poznavanjem časovnih potreb, — česar ne najdemo na polju svojih nasprotnikov. Zmaga nam je potem gotova ! Cerkvena glasba. Skladatelj g. Valentin Stolzer je dovršil ,.Svete pesmi za postni in velikonočni Čas", koja zbirka obsega 10 postnih in 13 velikonočnih cerkveno-potrjenih pesem s 24 na-pevi, katere je cenzura kot lahke, primerne, pravilno in lepo ubrane, za najboljše skladateljevo delo spoznala, kar bi naj bilo povod, da se tudi za to zbirko obilo naročnikov oglasi. Ker je tisk te skladbe naprej platiti, naj toraj p. n. naročniki za komad nizko postavljene zneske po 2 K 10 h takoj g. V. Stolzer-ju, b. učitelju v < Iradcu Herrgottsvvies-Gasse 24. E pošljejo, da bo mogoče do konca tega meseca tisk oskrbeti in sred svečana t. 1. naročila doposlati. — »Svete pesmi za adventni in božični čas« so morale za sedaj izostati, ker se za te ni pravočasno dovolj naročnikov oglasilo; pridejo pa prihodnjič na vrsto. Dnevne novice. V Ljubljani, 26. januvarija. Banket. Včeraj ob 8. uri zvečer vršil se je v veliki dvorani »Katoliškega doma« banket povodom desetletnice »Katoliškega polit, društva«. Udeležilo se ga je okolu 10U odličnih oseb. Sodelovali so hrvatski tam-buraši. Predsednik »Slov. kršč. narodni zveze« drž. posl. Povše nazdravil je vla darju v nadi, da bo, upoštevajoč zvestobo Slovencev, obvaroval naš narod vseh krivic. Drž. posl. Vencajz je zastopal stališče, da je dolžnost katoliškon»rodne stranke v sedanjem položaju, ko blati nasprotnik vse, kar je poštenim Slovencem sveto, ne več se samo braniti, ampak vsprejeti boj in se bojevati. Zmaga bo na njeni strani, ker ima dobro organizovano časopisje in če bo vsak somišljenik storil svojo dolžnost! Napije ka toliško narodni stranki. Dež. poslanec kanonik K a 1 a n povdarjal je pomen časnikarstva, zahvaljeval somišljenike na marljivem sodelovanju ter jih vspodbujal, naj tako delujejo tudi v prihodnje, da bo katoliško-na-rod no nase časopisje tem boljše vršilo svojo dolžnost. Omenja zaslug g. vodje drž. posl. P o v š e t a, kateremu mej viharno ovacijo napije. Drž. posl. dr. Krek je nazdravil raznim načelnikom gospodarskih zavodov, v prvi vrsti dr. Š u s t e r š i č u. Č. g. dekan Lavrenčič je napil zmagi luči, g. trgovec Ledenig je hvalil in povdarjal potrebo sloge v stranki. S tako slogo bomo najlepše služili svojim krščanskim načelom. Napije krščanskemu meščanstvu. Drž. posl. P o g ač n i k je vzdignil svojo čašo na zdravjo dr. Krek u. G. Pollak je povdarjal, da imamo veliko večino krščanskega meščanstva v Ljubljani, kateremu pa nedostaje — poguma, ker se boji napadov. Da bi skoro se vzdramilo pogumno krščansko meščanstvo. G. Gostinčarje govoril v ime slovenskih delavcev ter napil trdni zvezi mej Slovenci in Hrvati. Po končanem olicijelnem delu so še krepko udarjali tamburaši. Zabava je bila domača in prijateljska. Proslava najodličnejšega, najpomembnejšega slovenskega katoliškega društva je za nami. Mnogo odločnih besed smo čuli včeraj. Spremenimo jih v dejanje. Z odločnim nastopom je društvo že pri svojem rojstvu izvojevalo velike zmage, odločnost, skupnoBt krščanskih mož je potrebna sosebno v sedanji dobi. »Katoliško politično društvo«, vodi katoliške Slovence v boj in k zmagi! »Novi List« in »Slov. Narod«. Na Sušaku izhajajoči »Novi List« je. kakor že znano čitateljem, dne 23. t. m. priobčil jako lep članek o konsumnih društvih na Kranjskem. »Slov. Narod« je kar z betom lopnil po »Novem Listu«, počastil ga z raznimi psovkami, kakoršne ima »Narod« vedno v obilni zalogi. Na te gorjanske surovosti »N, List« odgovarja kratko: »Način, kojim je „Slov. Narod" opremil našo ve6t (o konsumnih društvih), nas ni užalil, ker dokazuje, da so odnošaji v sosedni nam pokrajini in bratski zemlji do skrajnosti napeti. Pisec članka o konsumnih zadrugah se nikakor ni postavil na strankarsko stališče, ker »Novi List« želi, da glede slovenskega prepira ostane nevtralen. In ravno vsled te nevtralnosti ne more „Slov. Narod" od nas zahtevati, da mi vse delovanje rodoljubnega slovenskega duhovništva gledamo na one naočnike, na katere je gleda on. To bi bilo vrlo žalostno spričevalo za brate Slovence. Ako se klerikalna stranka — kakor trdi „Narod" — bori samo zato, da „polni svoje žepe", potem se tudi njeni nasprotniki bore izključljivo zato, da se njihovi žepi ne izpraznijo. Postavite vašo borbo na tako stališče, in narod je demoraliziran, otrovan.« »Umazana reklama«. Pod tem naslovom reaguje sinočnji »Slov. Narod« na notico »Ali vas je kaj sram« v 4. štev. našega lista, in jtiše mej drugim sledeče : »Informirali smo se namreč pri zanesljivih osebah, komu so po pošti v Kranju do-poslali list (»Slov. Učitelj«) Dognali smo, da nobenemu učitelju. A tudi ko bi bili poslali list kakemu učitelju, smelo trdimo, da na kranjski pošti nibil oddan noben list, ki bi imel teglose napisane. Zatrdilo so nam je, da bi ga bili zato poklicani faktorji konliscirali ter izročili finančni oblasti«. Temu nasproti odgovorimo s podatki, ki srno jih prejeli od upravništva »Slov. Učitelja«. Isto namreč pravi: Na pošto v Kranji je bilo oddanih 16 iztisov na naslove učiteljev oziroma učiteljic. Od teh je list naročilo ali čist vrnilo 10 naslovljencev, mej ostalimi in sicer, samimi učitelji oziroma učiteljicami v Kranju ali njega okolici pa je tisti, ki je izvod lista popackan s črnilom ter opremljen z dotič-nimi' finimi opazkami vrnil g. učitelju Jakliču. — Ako pošta ni opazila nedostojnostij na listu, je vzrok ta, da je bil l:st vrnjen ne pod našim, marveč pod drugim križnim zavitkom, zganen tako, daje odpošiljaveczakril svojo omiko, katere ga je lahko sram. Za zgoraj omenjene trditve ima upravništvo dokaze v rokah, dotični list je pa še v našem uredništvu. — Urezal se je toraj zopet in sicer prav pošteno, le vedno lažnjivi »Slov. Narod« ! Slovensko gledališče. Tretjikrat v letošnji sezoni so uprizorili sinoči »Rokov-n jače« in zopet je bilo gledališče Bkoro popolnoma razprodano. Gotovo so danes »Ro-kovnjači« najbolj priljubljena igra pri našem gledališkem občinstvu. Uprizoritev je bila sinoči vzgledna; igralo se je živahno, zbor je zapel prav dobro svojih par pesmi). Seveda je bil junak večera zopet Blaž Mozol — v svoji ulogi nepresegljivi Verovšek. V Gorico se je v torek pripeljala s spremstvom nadvojvodinja Elizabeta Marija, hči nadvojvodinje Štefanije. Ogledala si je Zagrad, Gradišče ob Soči in druge kraje. Koroške novice. Ponesrečil se je dnd 3. t.m. hlapec P. Dobajc na Reberci, ko je spravljal hlode z gore. Hlod ga je zajel tako nesrečno, da je na mestu obležal mrtev. — Živ zgorel je dne 10. jan. hlapec znan z imenom „stari Lovrenc" (Lovrenc Eber--vvein), ki je služil nad 25 let pri grofu Thurnu v Pliberku. V hlevu blizu šole pod Tunelom je imel majhno izbico, kjer si je sam kuhal jed. Imenovanega dne se je nenadoma zgrudil na goreče ognjišče, kjer je obležal. Se-le neki pekovski učenec iz Pli-berka ga je našel in ga rešil. Živel je še nekaj časa. V noči ga je smrt rešila strašnega trpljenja. Pokojnik je ob svojem času sprejel tudi kolajno za ŽOletno zvesto službovanje. — Vročinska bolezen je hudo raz v , " sajala v St. Štefanu ob žili. Šolo so zaprli. — V Bistrici v Rožu je dno 10. jan. umrl posestnik in poštar g. D. Krajger, star 83 let. Pogreb je bil jako veličasten in je pokazal, kako spoštovan je bil pokojnik. N. p. v m.! — V Celovcu je dne 18. jan. umrl gosp. Friderik Rupper, hišni posestnik, star 57 let. Za konservativno stvar med Nemci si je pridobil mnogo zaslug. N. p. v m.! — Dne 14. jan. je v Celovcu umrl bivši trgovec Simen M e r 1 i n, star 80 1. — Davčni višji nadzornik g. J. Konšek v Celovcu je imenovan finančnim tajnikom v Ljubljani. Deželni odbor je imenoval g. dr. V. G ras.si-a v Dobrlivasi za okrajnega zdravnika ravno tam. — Na Koroškem je 33 odvetnikov, od teh 16 v Celovcu. — Celovški mestni zbor je dal „Stidmarki" 100 K, in knjižnici tega društva 300 K. Za take namene imajo zmerom dosti denarja; če ga zmanjka, pa napravijo dolg! — Pri Saksen-burgu je vlak povozil 401etno M. Leitner.— Dne 15. jan. zjutraj je pogorela Kranjčičeva bajta S. Eichholzerja v Čahoričah pri Kot-snarivasi. — Dne 8. jan. je pogorelo gospodarsko poslopje J. Dreierja p. d. Hanža v Malem Št. Vidu. Škode je 8000 K. — Iz celovške škofije. Mil. gosp. knezo-škot je imenoval č. g. stolnega korarja Mat, Grosser-ja pravim konzistorijalnim svetovalcem in poročevalcem. — Č. g. Ferd. M o -ser, provizor v Št. Donatu, je prestavljen v Poreče na gori. Faro Št Donat bode zopet oskrboval č. g. župnik v Šmihelu na Go-sposvetskem polju. — Razpisana je do dne 1. marca župnija Poreče na gori. — Mil. g. knezoškof je dne 21. t. m. posvetil v maš-nika g. Ferd. Thamm-a, klerika olive-tancev na Tanzenbergu. Duhovski jubileji v celovški škofiji. 6 5 1 e t n i c o mašništva praznuje letos mil. g. Lovro Serajnik, prošt itd. v Tinjah. — 601etnico preč. gg.: D a v. Pa-clier, dekan na Zgornji Beli in M. Scha-dek, župnik v pok. — 50letnico preč. gg.: Julij Ne po m u t z k y, župnik v St. Stetanu pri Brežah in K. Oppelt, župnik v Pusarnici. — 401etnico čč. gg.: Seb. B a c h m a i e r, župnik v Rojah; Maks B o r n -š e k, župnik v pok.; J. L e d e r v Gradcu; Fr. Lippitz, župnik v pok ; J. Traun, župnik na Obirskem ; L. V a v ti žar, prošt v Dobrlivasi. — 25 letnico čč. gg.: dr. Jan A m s c h 1, župnik v Vetrinju; J. F r i -tzer, župnik v Št. Danijelu ob Zilji; Janez II u t ter, c. kr. proiesor v Celovcu; J. Iva-netič, vojaški kurat v Ljubljani; Fr Petek, župnik v Grobinju; Jan. V o 1 a u č n i k, župnik na Rudi. — Petdesetletnico redovnih obljub praznuje v celov. samostanu Eliza-betink dne 15. aprila t. I. čast. sestra Not-burga K o 11 e r. Štajarske novioe. V Gor. Radgoni se s 1. feb. naseli slovenski zdravnik dr. Leon Kralt. — Dne 22. t. m. je v Ptuju umrl starosta spodnještaj. učiteljev g. K. Sclnveigl, star 84 let. Poučeval je 51 let. - Pri Sv. Barbari v Halozah se jo dne 22. t. m. ustrelil 171etni Friderik Bračič. — Dne 4. feb. bode pri Sv. Križu na Murskem polju potovalni učitelj g. M. Jelovšek predaval o govedoreji in mlekarstvu. Dne 2. lebr. oh 3. liri pop. pa bode predavanje v Radencih. — V odbor slov. kat. polit, društva v Ptuju so bili izvoljeni: Jos. Zelenik, dr. Biumen, dr. Hro-vat, M. Lorber, V. Bezjak, M. Pavlinič, A. Šuta. V Zrečah pri Konjicah so se, kakor nam poročajo, dne 25. t. m. vršilo volitve v občinski odbor. Izvoljeni so sledeči gg. : a) v tretjem razredu za odbornike: Ignacij Hren, Sebastijan Orož, Miha Lamut, Josip VVinter, za namestnika pa : Matija Vidmar, Janez Golčar; b) v drugem razredu: Val. Rušnik, Peter Dobnik, Simon Marinšek, Fr. Videčnik, namestnika : Simon Vidmar, Janez Berglez ; c) v prvem razredu : Hinko Dobnik, Matija Karba, Jovan Orož, Janez Rožen. Člani slovenskega katol delavskega društva se uljudno vabijo na občni zbor, ki bode v nedeljo 28. t. m. dopoludne ob V, 10. uri v društvenih prostorih v »Katol. Domu«. Radi važnosti dnevnega reda je želeti mnogobrojne udeležbe. Zakaj je Ljubljana v blatu ? Nekaterim ni prav, da bi v ljubljanskem blatu skoro utonili. Vse pritožbe, da bi se odpo-moglo preveliki množici blata po mestnih cestah, so bile doslej brezvspešne. Za perečo zadevo tiče Elija, Bolčev Pepe in župan. Elija in Bolčev Pepe bi morala dobiti po podraženju »lur« 12 000 mestnega denar|a na leto več. Da bi županu »kartela« mestnih očetov ne bilo treba v mestni seji ožigosati, je prišel župan Hribar baje do sklepa : Cest ni treba preveč posipati, da ne bo preveč »fur«. Ce se cest ne posipa pa tudi izdatki za vožnjo ne bodo letos večji in tako bom blarniral klerikalce, ki najpridnejšima mestnima očetoma ne privoščijo par soldov. Blata bo sicer dovolj, da si bodo morali ljudje čevlje prati, a škode ni, ker tako bode več zaslužil — mestni vodovod. Podražene »lure« imata kljub teinu Pepe in Elija, povrhu pa še nekaj dobi mestni vodovod. Ta moder sklep je menda storil oče župan. Tako se nam poroča iz verodostojnega vira. Ker je blata vedno več na ulicah, bode menda že res tako. Gospodarski boj. Z ozirom na zboro vanje spodnještajerskib trgovcev v Mariboru piše zadnji »Slov. Gospodar«: »Zadružna organizacija ni boj proti trgovcem, ampak proti stekanju kapitala pri posamezni osebi. . . . Naš boj ni naroden, ni klerikalen, ampak je načelen gospodarski boj . . . Na Sp. Štajerskem pa so si nemški in nemčurski trgovci dobili s svojim kapitalom že tudi v političnem oziru veliko moč. In te moči so se tudi posluževali in se še poslužujejo, zato pa je pri nas tudi neprestan narodnostni boj. Ogromna slovenska večina se bori proti nemški večini ter je ne more zmagati. Bodočnost pa se nam kaže v drugi luči. Nemški in nemčurski trgovec sc bo moral ukloniti slovenskemu zadružništvu.« — Na drugem mestu objavlja »Slov. Gosp.« oglas nemčurskega veletržca s Pristave, nekega Suppana. Iz tega oglasa je razvidno, da je ves boj proti zadrugam ob enem boj proti Slovencem. Slovenski kmet se probuja in nemških trgovcev je strah. Italijanske bolečine. Društvo »Pro-gresso« v Trstu je v sredo zvečer zborovalo. Mej drugimi je znani Venezian izražal bojazen, da bi se Nemci in Slovani v Avstriji utegnili spraviti, kar bi bil hud udarec za Italijane. S tem je priznal, da Nemci podpirajo Italijane v boju proti Slovanom. Dalje je dedec točil solze, da Italijani 19 »žrtev« pošiljajo na Dunaj. S tein je priznal, da jih srce vleče v Rim. Konečno je Venezian naglašal, da treba zakonitega varstva narodnim manjšinam. Društveni ored- sednik Benussi pa je takoj pojasnil, da mora italijanska manjšina imeti gospostvo nad slovansko veČino na Primorskem. Tako, sedaj Bmo na jasnem ! Jeza tržaških iredentovcev, da ne smejo prepeljati pepela svojega Revere iz Rima v Trst, si je včeraj dala duška. Občinski svet je sklenil uložiti rekurz. Občinske volitve v Flominu so se vršile dne 11. in 12. t. m. Zmagali so zopet Italijani z raznimi sredstvi. Tako so posamezniki volili po 2, 3 in tudi 4 krat, dočim je italijanska komisija zavrgla precej veljavnih hrvatskih giasov. V cenilno komisijo za osebno do-hodarino v novomeškem okraju so bili izvoljeni: V I. razredu K'. Germ, namestnikom vodja R. Dolenc; v II razredu Fr. Majzelj iz Bele cerkve, namestnikom Jos. Zoreč iz Kandije: v III. razredu prošt dr. Elbert. Nove pošte Meseca decembra je po državi začelo na novo poslovati osmero pošt; po našem svetu sta pošto dobila kraja: Brioni v Primorji in Sv. Martin pri Celji (v Rožni dolini). Goljufni prošnjiki. V Ljubljani se večkrat primeri, da pride b kakemu duhovniku ali kakemu znanemu dobrotniku človek z listkom ali z vizitko ali pa tudi samo s tem-le uvodom: „Gosp. I. I. se Vam lepo priporoča in je mene k Vam poslal, da bi mi dali podporo za to in to". Tudi včeraj jo hodil okoli šenklavške cerkvo vojaško oblečen človek z vizitko nekega znanega duhovnika iz Ljubljane in je prosjačil na podlagi vizitke. Umeva se samo ob sebi, da previdni gospod|e ne pošiljajo na ta način revežev na okrog, torej ni treba nobenemu takemu „priporočencu" verjeti Oni vojak je kdo ve kje iztaknil vizitko in jo zlorabi. S tem opozarjamo gospode, da mu vizitko vzemo, ako bi jo kazal, potem pa mu pokažejo vrata ali opozore nanj policijo. Sežgan »Slovenec«. Včeraj se je huda godila našemu listu v gostilni pri »belem volku«. Nekaj gospodov, na čelu jim g. Pepo Sevnik ml., so vzeli v ostro kritiko »Slovenca« ter ga po svoje pomazali. Naposled je srditi Pepo opsoval in zsžtfal »Slovenca«, skoro gotovo v nadeji, da ž njim zgori »klerikalizem« mej Slovenci. Hvala lepa za prijaznost! Preprečeni dvoboj. Danes zjutraj bi se moral vršiti v novi vojašnici dvoboj mej županovim sinom dr. Milanom Hribarjem in Konradom Voduškoni. Povod dvoboju je bil neki j)les v »Narodnem Domu«, h kateremu je bilo povabljenih samo okolu 50 rodbin iz takozvanih boljših krogov. Tam so nekateri »frakarji« tako elegantno nastopili, da se niso dosti zgražali, k® je Konrad Vodušek baje prevrnil neko gospodičino, ne da bi jo poskusil pobrati. Brat dotične gospodičino (menda g. Svetek) je kontrahiral g. Voduška, ki se pa na to zahtevo ni oziral, večji pogum pa je g. Vodušek imel na županovega sina, ker je mladi doktor eleganco VoduS-kovo hudo prekritikoval. Napovedal mu je dvoboj ter se pustil v svojem junaštvu pred dvobojem aktivirati. Tako je prišel v smolo samo županov sin. Danes zjutraj ga je čakal v pisarni že jeden sekundantov, nek tukajšnji častnik, o pravem času je pa prišel v pisarno tudi policijski komisar, kajti neka dobra duša je naznanila krvoločno namero županovega sina. Komisar je odpeljal mladega Hribarja ohladit se na Žabjak. Ogenj. Dne 22. t. m. zjutraj je pogorela hiša Marije Igličar v Zaborštu pri Kamniku. Škode je okoli 800 kron. Škandal v sramotni hiši. Po mestu se govori, da se jo te dni primeril v sramotni hiši velik škandal. »Dame« so si baje motale vrčke v obraz. »Narod« poroča rad 0 škandalih, ta slučaj je pa zamolčal, da bi ne bilo na magistratu treba spolniti obljube, da se bode ob ponavljanih škandalih hiša zaprla. Zupan Hribar vedno bolj pozablja na svoje obljube. Zdravje v Ljubljani od 14. do 20. januvarija. Novorojencev 19, 2 mrtvorojena, 13 jih je umrlo, in sicer 1 za tifuzom, 6 za jetiko, 6 za različnimi boleznimi, med njimi je 5 tujcev, 6 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer : 6 za ošpicami, 1 za tifuzom, 2 za ušenom, 1 za trachom in 3 za variccello Natakarja is Gamelj imajo v graš-kih zanorih. Mož se niše. Vaieve Janez in ie / včeraj dobil radi dolgih svojih prstov deset mesecev težke ječe. Ukral je nekemu trgovskemu potniku kovček. 60 let neprenehoma župan je bil Nikolaj Bibč v vasi Prostranje v Dalmaciji. Sedaj šteje zaslužni mož 88 let. Opravljal je svojo službo tako vestno, da ga hočejo seljani zojiet izvoliti županom, a je odklonil, ker mu starost ne pripušča več težkih opravil. Trgovinska bilanca naše države za 1. 18U9 je še precej ugodna, kajti aktiva vnanje trgovine znašajo 138 milijonov. Po podatkih trgovinskega ministerstva se je v minolem letu v našo državo uvozilo blaga za 790-3 milijona gld., to je manj za 29 5 mil. n*go v 1. 1898 ; izvozilo pa se je blaga za 9284 mil., 120 8 več nego v prejšnjem letu. Plačevanje davkov skoz poštno hranilnico. O t< ■m smo pisa i že svoječasno. Na vsake) pošti so je za »5 kr.« dobila ti-skaniea, katero je treba primerno popisati. Ta tiskaniea zanaprej vel|a 11 h. Na istej se namreč nahaja karta-dopisnica, a te vred-notnice so sedaj za 1 h dražje, in za toliko se je od novega leta podražila tiskaniea, ki se rabi za vplačevanje davkov skoz postno hranilnico. Vložnih knjižic poštnohranilnič- nih se je meseca decembra izdalo 17 316, izplačalo pa 13.461 komadov, pa naših krajih pride na Štajarsko 687 (627), na Koroško 311 (221), na Kranjsko 197 (137), na Pri-morje 616 (397), na Dalmacijo 246 (155). V čekovnem prometu se je izdalo 338, izplačalo pa 147 knjižic, od tega po Štajarskem 21 (6), po Koroškem 7 (0), po Kranjskem 1 (8|, po Primorskem 6 (0), po Dalmaciji 2 (l)v Število varčevalcev pri poštni hranilnici je meseca decembra naraslo za 3.855 oseb v prometu varčevalnem, za 191 v čekovnem, za 153 v nakazničnem (cle-aringi. Celokupno število varčevalcev je dne 31 decembra 1899 bilo 1,415.348 v oddelku varčevalnem in 40.271 v čekovnem. * * * Smrt starke. V Budimpešti si je 80-letna T. Retter prerezala žilo in takoj umrla. Umorila se je iz strahu pred blaznostjo. Za-.pustila je 600.000 K. — Znak časa se pozna tudi pri starosti! Nemški poročnik princ Arenberg, kateri je ubil nekega zamorca v Afriki in ga še po smrti mrcvaril, sedi že v zaporu. Ustrelil se je direktor lvovskega po-sojilničnega zavoda Franc Kuczynski. Pone-veril ie večjo sveto. Žrtev svojega poklica. Iz Lyona se poroča, da je včeraj v ondotni blaznici nek umobolni zasadil zdravniku v srce čevljarsko šilo. Potem se je vsedel na svojo žrtev ter se grozovito krohota!. Nesrečna poroka. V vasi Kanale na Laškem so se prijatelji in sorodniki mlade zakonske dvojice postavili pred vhod cerkve, da bi ria čast novoporočencev s samokresi streljali. Orožniki so streljanje prepovedali, kar je kmete tako razjarilo, da so napadli orožnike, ki so se začeli braniti. Kroglje pa so zadele novoporočenca ravno v trenotku, ko sta stopila iz cerkve. Obadva sta se pri priči zgrudila na prag cerkve, 221etnemu že. ninu so prestrelili srce, nevesto pa so, v glavo zadeto, še živo odnesli. Kako hitro plavajo ribe je izraču-ml francoski učenjak Regnard. Napravil si je krožno žlebiče, katere je vrtil električni tok. Deial je v žlebiče ribe in zavrtel napravo. Ribe so mogle plavati proti toku le toliko časa, da se je izjednačila hitrost žle-bičev in rib. V tem slučaju niso mogle ribe nikamor naprej, akoravno so se gibale. Posebna naprava je naznanjala hitrost vrtenja žlebičev in po mnogih poskusih je priše! Regnard do zaključka, da more riba, ki napne vse svoje moči, preplavati v eni sekundi svojo desetkratno telesno dolžino. I (Pri glavnem zboru političnega d r u s t v a »Pozor« v Ptuj u) dne 23. t. m. volil se je sledeči odbor: predsednik gosp. Josip Zelenik, posestnik pri Sv. Vrbanu. podpredsednik tir. Ante Brumen, odvetnik v Prujt, blagajnik dr. Tomu H rvat, odvetnik v Ptuji, tajnik Miran Loiber, odv. solicit. v Ptuji, odborniki Vinko Bezjak, kro- iaJUi mnister v Ptnii Vlm-Li.t Pivi,,,,/. _ ■estnik v Ptuji, Alojz Šuta, župnik pri St. Marjeti, namestniki Jože Sinko, župnik pri Hv. Bolfenku, Miha Brenčič. veleposestnik v Žabjaku, Maks Pinterič, odvet. solicit. v Ptuji. (Podporno društvo za slov. vf-likošolce na Dunaju) jo izdalo poro-iilo o svojem delu v 11. letu svojega obstanka. Z obrestmi vred je glavnica lani na-rastla za 1539 kron in znaša torej 11.3Ž0 K in 44 v. (Leta 1898 je znašala 9781 K 3(5 v.) Razpoložna glavnica z obrestmi je znašala letos 4849 K 78 v. Iz te so se pokrile podpore in upravni stroški s 3317 K 88 v. Cela. imovina društva je znašala koncem leta 12.852 K 34 v. Podpor se je razdelilo v 403 ■lučajih med 81 podpirancev 3137 K 5 v, in sicer v denarju 1609 K in 3057 obednic po 50 v, = 1528 K 50 v Podpiransev je bilo 68 iz Kranjske, 7 iz Štajerske, 4 iz Primorske in 2 iz Koroške. Vseh dohodkov je lani društvo imelo 5054 K 58 v, stroškov pa 3317 K 88 v. Častnih udov je imelo društvo 3, ustanovnikov 54, podpornikov, rednih udov in dobrotnikov 412. Darovi naj »e pošiljajo gospodu dr. Klemestu Seshutiu, dvornemu in sodnemu odvetniku na Dunaju, I, Singerstrasse 7. Telefonska m brsom?M poročil?. Tržič,*) 25. jan. Pri občinskih volitvah so v III. razredu in v polovici II. razreda zmagali Slovenci. Slovenska kandidatna lista je prodrla z gg.: Stanislav Pollakom, Globočnikom, Jeličem. Ruechom, Vilko Pollakom in Ludovik Pollakom. Poleg teh je izvoljenih šest nemških naeijonalcev v II. in I. razredu: Bartbelt, Belhar, zdravnik dr. Ja-goditz. tovarniški uradnik Bartoiotti, notar Svoboda. lekarnar Eggenberger. Ker imajo poleg teh glasov Nemci še 3 virilne glasove, je Nemcem večina v občinskem odboru zagotovljena. Celje, 26. jan. Današnja ..Domovina" je zopet konfiskovana. Dokazovala je, da je mariborski trgovski shod bil v prvi vrsti naperjen proti narodni organizaciji. in radi članka proti dunajski trgovski zbornici, katero so nemškutarski trgovci poklicali na pomoč proti slovenskemu gibanju. Dunaj, 26. jan. Državni zbor bo sklican na 12. februvarija, baje za kratko zasedanje, ker je malo upanja, da bi pogajanja imela kak vspeh. Dunaj, 26. jan. Nemško-liberalna stranka je imenovala kot svoje zaupnike pri pogajanju s Cehi za češko dr. Per-gelt, dr. Nitsche, Funke, Rus in Eppin-ger, za Moravsko d'Elvert, Gotz in Gross. — češki listi zahtevajo, da se pri pogajanjih za češko in Moravsko privzame tudi Šlezija, ker mora vlada priznati s tem celokupnest dežel češke krone. Shanghai, 26. jan. Cesar Kuangsu se je 25. t. m. s posebnim pismom odpovedal vladarstvu ter imenoval devetletnega sina princa Tuano, Put-singa kitajskim cesarjem. Put-sing zasede prestol 31. t. m. Fftjska v Južni Afriki. Najnovejša zmaga generala Warrena nad Buri pri Spionkopu je le v prav neznatni meri pomirila splošno razburjenost londonskega prebivalstva, ki čim dalje ne-strpneje pričakuje ugodnih poročil z bojišča. Kako malo je vplivala na londonske kroge ta vest, je dokaz pisava lista »Times«, ki piše mej drugim : Buri so si izbrali tako izvrstne postojanke, da so sedaj skoro da nepremagljivi, vsltd česar morajo računati An- ♦l Za včerajšnjo številko prepozno došio. Pri-fcikujeino nadaljnih pojasni). Op. ured. gleži na boj nepreračunljive trajnosti. Vsi pcskusi generala Warrena, da bi se polastil tega ključa do burskilv postojank, so se do ponedeljka izjalovili. Ravno sedaj sicer prihaja poročilo, da je padel Spionkop, toda treba je počakati nadaljnega potrdila te vesti, mi jej dotlej ne verjamemo. Angleško čete so popolno obkoljene mej Spionkopom, Brnklonteinoin in Tugelo. Tako nekako sodi ta angleški 1 st o položaju Bullerjeve armade ob Tugeli. In res je poročilo o zmagi Warrenovi že samo tako sestavljeno, da mu nihče ne more verjeti. Naravnost neumevno je namreč, kašo se je mogla peščica Burov, ki je pobegnila, potem še celi dan z vso silo biti z Angleži, da bi si osvojila nazaj izgubljeni Spionkop. To so kaj slabo ujema in morda je vest res skovana doma, da se za hip potolaži množica, a istodobno pripravi na eventuvalno izgubo. Sicer pa, kakor smo že omenili, ni nobene posebne škode, ako so v tem boju tudi zmagali Angleži, ker so imeli Buri dovolj časa v minulih štirih dneh, da se pripravijo za nadaljno akcijo. Zelo sumljivo je v zadnjem času postopanje denarja željnih in potrebnih Portugalcev. Udali so se baje že toliko Angležem, da so njim na ljubo zaprli delagoaški aaliv vsem inozemcem, ki se namenjeni v Trans-val, ter vsemu Burom namenjenemu blagu. Upati pa je, da bodo tu posegle vmes in teresovane velesile. Bruselj, 26. jan. Transvalsko poslaništvo dvomi, da bi bila resnična poročila o zmagi VVarrenovi. Gre s e s a m o za prednje straže, k i s o se umaknile Angležem, a Spionkop je še v oblasti Burov, ki imajo tam okoli 10.000 mož. — Tudi poročilo po kabeljnu iz Pretorije potrjuje, da Warren ni zasedel Spion-kopa. marveč le nek grič blizu te vtrdbe, na kateri so potem Buri celi dan s Spionkop* streljali z granatami. London, 26. jan. Vse nestrpno pričakuje poročila o nadaijni usodi Warrenove armade pri Spionkopu, ker je predvčeranjim moral celi dan odbijati burske napade. London, 26. jan. General Barton poroča, da so izgubili Angleži v bitki pri Chieveleyu 23. t. rn. U mož, mej temi 3 častnike. London, 26. jan. „Daily Mail" poroča iz Laurenco Marqueza 24. t. ni.: Danes zjutraj se je odreklo dovoljenje za potovanje od strani portugalskega oblastva vsem potnikom, ki so bili namenjeni v Transval/ Po sklepu poročila. London, 26. jan. (0. B.) General Buller brzojavlja 25. t. m., da se je W a r r e n o v a divizija v minuli noči umaknila s Spionkop a. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — I.aški spisal Alessandro Manzoni, prevel I. B—č. (Dalje). „Umaknite se vi!" odreže se Lodovico, „pravico iti na desni imam jaz I" „Pri ljudeh vaše vrste jo imam vedno jaz!" „Seveda, če bi ošabnost ljudij vaše vrste bila meni jednakim postava ,Bravi' obeh se ustavijo za svojima gospodoma, spogledujejo se kakor psi, ter zgrabijo za bodalca, pripravljajoč se na boj. Ljudje, ki so prihajali od vseh strani, postajali so od daleč, da bi videli ta spor. In samo prisotnost gledalcev je vzbujala časti-hlepnost prepiravcev. „V sredo ceste, zarobljeni vatljar, sicer te bom naučil, kako se ravna s plemeni-taši I" „Vi lažete; jaz nisem zarobljenec!" „Ti lažeš, ako trdiš, da jaz lažem." Ta odgovor je bil premeten. „Ako bi bil ti plemenite krvi, kakor jaz, pokazal bi ti z mečem, da si ti lažnik". „Prav dobra pretveza, da vam nesramnih svojih besed ni treba v dejanji dokazati." „Vrzite potepuha v blato", de pleme-nitaš ter se obrne proti svojim hlapcem. „Bodemo videli", reče Lodovico, stopi za korak nazaj in prime za meč. „Predrzneš", zakriči drugi in potegne svoj meč. „Glej na kosce razlomim tega-le, kakor hitro bode omadeževan od tvoje pro-staške krvi". Spopadeta se; a tudi oboji spremljevalci priskočijo v pomoč svojima gospodoma. Borba je bila nejednaka i radi števila obojestranskih bojevnikov i radi tega, ker je Lodovico bolj skušal odbijati napade in razorožiti svojega protivnika, kakor ubiti ga, v tem ko je oni po vsaki ceni hotel usmrtiti svojega sovražnika. Lodovico je že dobil bodalo jednega ,brava' v levo roko in lahno prasko na lice; glavni nasprotnik pa plane na-nj, da bi ga povsem uničil. Ko vidi Cri-stoforo svojega gospoda v smrtni nevarnosti, zažene se z bodalom na izzivača. Ta pa zlije zdaj vso svojo jezo nad-nj ter ga prebode z mečem. To videvši zasadi Lodovico, ves raz sebe, svoj meč v trebuh grozovitnežu, ki se zvrne umirajoč z ubogim Cristoforom vred na tla. Ko vidijo ,bravi' svojega gospoda mrtvega na tleh, odnesejo prestrašeni petč. Tudi Lodovieovi ljudje prhnejo precej razbiti in razmesarjeni v nasprotno stran, ker ni bilo nikogar več, da bi udarili po njem, in ker niso hoteli imeti opraviti z ljudstvom, ki se je jelo zbirati. Naposled ostane Lodovico sam sredi množice pri dveh mrtvih truplih. „Kaj se je zgodilo ? — Jeden sam jc. — Ne dva. — Prebodel mu je trebuh. — Kdo je ubit? — Oni mogočnež. — O sveta Marija, kakšen uboj! — Kdor išče, ta najde. Sedaj je poplačan. — Tudi on je moral umreti. — Kak udarec! — To bode resna stvar! — In drugi nesrečnež. Grozno! Kakov prizor! — Rešite ga, rešite ga! Tudi temu ni nič prida. — Le glejte ga, kakšen je! Ves krvav! Tecite, tecite; nikari se ne pustite prijeti!" — Te besede, ki so se pred vsem slišale iz hrupnega vrišča množice, so bile izraz občne želje; in s svetom je prišla tudi pomoč. Vse to se je zgodilo blizu kapucinske cerkve, takrat varnega pribežališča, kamor ni segala kakor znano moč biričev in vseh onih oseb in stvari, ki so bile v službi pravice. Tu sem je peljala ali nesla množica ranjenega ubijalca, ki je bil skoro nesvesten. Očetje so ga sprejeli iz rok ljudstva, ki ga je priporočalo, rekoč: „On je poštenjak; ugonobil je le nekega ošabnega malopridneža; storil jc to v svojo obrambo; bil je izzivan". (Dalje prih.) Stilno lp n neveste i\l n in vi*je! — H metrov ! — poštnine in carioo prosto Vzorci z obratno poŠto; ravno tako črne, bele in barven« »Ilennebergove »vile« od 45 kr. do gld. 14 J6 meter. G. Henneberg, tovarne za svilo 5 (c. in kr. dvorni z»lagatelj) v Curlhu. 15 7-1 Umrli »o: 24 januvarija. Viljem Zorj, mehan k, 19 let, Tržaška cesta 33, jetika. V b • 1 n i š n i e i : 21. januvarija. Urban Brolih, gostač, ob ££, *t mi a J m ii a b o r x e,. 3)nč 26. Januvarija. Skupni državni dolg v uotato............99 75 Skupni državni dolg v srebru......99-45 Avstrijska zlata renta 4°/0 ..............98 80 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . ^S fio Ogerska zlata renta 4°/0 ................98 80 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....94 85 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 131-75 Kreditne delnice, 160 gld................234-70 London ...............242 10 Nemški drž. bankovci za 100 m. tipm.drS.valj 118-10 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... 25. Januvarija 3-2% državne srečke 1. 185-1. 250 gld.. , 6"/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne Brečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/„ zadolžuice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4"/„, 100 gld...... Dunav.ske vravnavne srečke 6°/„ 23-01 1920 89 80 11-41 160 -158-75 201-25 97-70 140-50 258 — Dutiavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 107 Zastavna pisma av. osr.zein.-kred.banke 4°/,, . H6 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 87 » » južne teleznice 3°/0 . 70 » > južne železnice 5°/0 . 100 » ► dolenjskih železnic 4'/, . 99 Kreditne srečke, 100 gld.......395 4°/0 arečke dunav. parobr. družbo. 100 gld. . 350 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 43 Ogerskoga » „ » 6 > . 22 liudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13 Rudoltove srečke. 10 gld. . • . 57- 60 50 60 Salmove srečke, 40 gld........174-— St. Grenois srečke. 40 gld................175 5» VValdsteinove srečke, 20 gld.......178-— Ljubljanske srečke..........52 — Akcije anglo-avutrijske banke, 200 gld. . . 324-2» Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. . 2»8-60 Aki;tje tržaškega Lloyda. 500 gld.....78' — Akcije južne železnice, 200 gld. sr..... 25-30 Splošna avatrii»ka utavbmska družba . . . Montanska družba avstr. plan............275'25 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. ' 9r( 5® Papiruih rubljev 100 ............255 — vawr Uakup In prodaja TM& vsakovrstnih driavuUi papirjev, Bioik. flenarjov itd. IfiaT?arovaii,> ?n zgube pri irebanjlh, pri izžrc.hanju najmanjšega dobitka. — Promesc za vsako žrebanje K u 1 a n 1 d a izvršitev naro&tt »a bor»l. Msnjarnicna tlelniska drini)« ,..?■ K m C L, Wotlziil« 10 in 13, Dunaj, I., StrobElgasss 2. PojasaJla "SLiS v vseli gospodarskih in flnaafinih »tvam potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrsdnostniti papirjev in vestni svitti za dosego kolikor je mogoče visoceijft obrestovanja pri popolni varnosti .idfcST" »» ju I «» <; ii i h l t\ v i