SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman velja: Za celo leto predplataa 15 (Id., xa pol leta 8 vid., n četrt leta 4 fld., u jedca
meiec 1 gld. 10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za sel« lato 18 fld., sa pol let* в rld., u eetrt let» S rld., sa jeden mesec 1 rld« V Ljubljani na dom poailjan valja 1 rld. 30 kr. »•< aa leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino ln oananlla (iaserate) vsprejema upravnlitvo ia ekipedleljs v „Katol. Tis karal". Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vrsćsjo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo
Vredniatvo ji v gemealikih ulicah it. 2, I., 17.
Uhaja vuk dan, isrsemei nedelje in pnunike, ob pol 6 uri popoldne.

V Ljubljani, v torek 23. februvarija 1897.
Letnil* XXV.
Pred petindvajsetimi leti.
x.
„Slovenec" je jel izhajati. Dopisnikov mn ni manjkalo; prijateljskih podpornikov bi bil pa pač imel v primeri s številom svojih nasprotnikov lahko še mnogo več.
„Narodu" je bil kmalu „farški list". Poleg „Naroda" je pa imel še druge nasprotnike. Goriška „Soča" je vedno držala z „Narodom" in prav s tisto klepetavostjo, kot sedaj, jezikala proti „Slovencu". „Laib. Schulzeitnng" je z veliko vnemo prežvekovala liberalne puhlice in bunila nčiteljstvo proti duhovstvu. Vzlasti je pa zagrizeni „Tagblatt" prismojeno, kot se spodobi provincijalnemu dnevniku, in strupeno, kot vsak liberalec, hujskal in kričal proti grozni tmi, ki jo zastopa „Slovenec".
Pozabiti pa ne smemo, da je tedaj v Avstriji vladala popolnoma nemško liberalna stranka. Z nemčurji je držalo mnogo mož, ki so sedaj biseri „narodne* stranke. Jedini stan, ki je kompaktno branil narodove pravice, je bil dubovski stan. Tisti, katere je „Narod" razkrinkoval kot brezdomovince, so se pri gosposki označevali za narodne hujskače in ka-livce miru.
Liberalna vlada je preganjala „Slovenca", kolikor je le mogla. List je izhajal po trikrat na teden : v torek, četrtek in soboto. A vender ni minulo povprek 14 dnij, da bi ne bil zaplenjen.
Značilno za duh časa je bilo tudi to, da je bil „Sluvenčev" urednik dne 19. nov. 1874 obsojen na 300 gld. kazni in na osem dnij zapora zavoljo nekega dopisa z Dunaja, ki je bil — zaplenjen.
Bili so v resnici hudi časi. A požrtvovalnost
LISTEK.
Brodnik.
(Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de 1» Grange; prevel Ivan čeetimir.)
(Konec.)
Isti hip vstopita v cerkvico dva starčka: jeden izmej njija je bil stari Melanijin služabnik, drugi pa Milon. Eo romar začuje korake, vstane, stopi k starčkoma in jima dć:
„Ako je dovoljeno, želel bi govoriti s sveto devico Valerijo."
„Devica Valerija in pobožna vdova Melanija prav radi vsprejemati romarje," odgovori Melanijin služabnik. „Počakaj malo; ko se konča petje, naznanim te evetej devici."
Starček odide, pa se kmalu vrne in d& romarju znamenje, naj gre za njim. Prideta do vrat, ki so vodila iz cerkve v dolg hodnik, potlakan z egipetsko opeko. Starček odpre vrata in zapusti tujca v malej sobici, v katerej je stal stolček iz cedrovega lesa, na zidu pa je viselo razpelo.
Romar se vsede, se nasloni na palico in upre svoj pogled v na pol odprta vrata, ki so vodila v samostan. Videlo se mu je, da se boji, da se ne bi odprla le-ta vrata. Bil je bled in razburjen; prsi pa so se ma dvigale vsled globokega dihanja. Kmalu zaškripljejo vrata, na njih pa se prikaže Valerija.
Hči Klavdija Varona je bila videti lepša ko ke-
je zmagala. Bajni Marn je i* svojega plačal omenjeno kazen in podjetje se je veselo dalje razvijalo.
„Slovenec" je že dn£ 15. jan. 1874 lahko pisal svojim bralcem :
Bralce „Slovenea"bo mikalo vedeti, kakoetoji z našim listom. Kakor s m o ž e o m e n i 1 i v v a b i 1 n na naročbo, je list vtrjeninima toliko duševne in mate r i jalne podpore, da se mu ni bati propada.
„Naša daljna skrb mora biti, da ga spremenimo v dnevnik".
2e tedaj so torej mislili na dnevnik.
Velika rana je zadela „Slovenca", ko je umrl dnć 3. nov. 1874 učeni dr. Von čin a. Z njim je izgubila vsa katoliška organizacija pri nas in vzlasti v Ljubljani najspretnejšega moža. Njegovi in zgodovinsko temeljito izobraženega rajnega dobrepoljskega župnika Sežuna zgodovinski spisi eo pravi biseri v prvem „Slovenčevem" tečaju.
Pozna se mn sicer, da je začetek, a pozna p£ tudi, da je resno, premišljeno delo. Rado se kriti-kuje naš list. Ni čuda ! Javno mnenje je napojeno z „Narodovimi" puMicami in proti .Slovencu" se takih puhlie najde v „Naroda" na tisoče. Mnogo jih je, ki s» s prvega početka sovražili list, ne da bi ga poznali. Takim ni pomoči I
Vkljub vsem oviram je pa vender „Slovenec" dne 24. decembra 1874 lahko zapisal te-le krepke besede :
Malo čez leto je, kar se je „Slovenec" zopet oživil in, vstopivši se v vrsto dragih slovenskih listov,jel braniti pravice naroda slovenskega,
pravice cerkve katoliške. S kolikim vspehom, temu je najboljše spričevalo to, da je kmalu obrnil nase pozornost ti s te nam nasprotne stranke, ki je zdaj pri nas na krmilu.
Ker glas „Slovenčev" ni bil iz roga te stranke, zato so ga jeli preganjati in bil je večkrat zaeežen ali konfisciran.
Časi so postali hudi, nasprotniki naši vzdigajoeedrugače Lego kdaj prej; če nočemo propasti, treba nam napenjati vse moči, da premagamo sovražno silo. Morda ta stan ne bo dolgo trpel, morda nam je še kratek časstanovitnim biti v boju zoper sovražnike vere in narodnosti naše.
To velja še danes. Nasprotnikom sicer ni ugoden več čas, kot jim je bil I. 1873 in 1874, ki smo ju v nekaterih potezah pojasnili v naših člankih. Liberalizem poginja, krščanska zavest se vzbuja. A namestu liberalizma vstaje še hujši nasprotnik v židovskem spačku — socijalni demokraciji.
V naši domovini moramo priznavati, da ima liberalno časopisje še vedno mnogo tal, vzlasti po mestih. Kedo je kriv ?
„Slovenec" je slab — odgovarjaš! Dobro, toraj pomagaj, da se zboljša. Potreben je na vse strani in če hoče vspešno služiti lepemu namenu, ki so mu ga v burnih časih postavili požrtvovalni začetniki njegovi, mu je treba le, da se ohrani tisto navdušenje za pravi duševni in gmotni blagor slovenskega naroda, ki je prešinjal srca našim blagim prednikom. Bog daj!
daj poprej. Belo zagrinjalo je prav pristojalo licu, na katerem se je zrcalil nebeški mir. Prijazno se nasmehlja in pozdravi romarja, ki trepeče vsled razburjenosti ; slednjič mu reče ljubeznjivo :
„Stopi bližje. Obljuba mi ne dopušča prekoračiti tega praga. Povej mi, česa želiš od uboge ženske, ki že več let živi oddaljena od sveta ?"
Po tem prijaznem nagovoru se romar približa Valeriji, pade pred njo na kolena in vzklikne:
„Ničesar druzega ne želim od tebe, Valerija, nego da mi odpustiš."
Valerija povzdigne roke proti nebu in vzklikne:
„Marcel!"----
„Odpusti izdajalcu domovine in morilcu Decija Fulvija," pripomni Marcel in solze se mu udero po lici.
Valerija ni vedela, da je tudi smrt njenega ženina zakrivil njen brat. Vsled tega vsa prestrašena odskoči par korakov nazaj, takoj pa se zopet pomiri in položi roko na glavo spokornika, ki je klečal pred njo.
„Dragi brat, jaz ti odpuščam!"
„Hvala ti, sestra," odvrne Marcel in vstane od tal, ko da se mu je težek kamen odvalil od srca.
Ganljiv je bil prizor teh dveh nesrečnikov, bi sta nekoč skupaj živela v razkošju in v bedi in ki sta se po toliko letih zopet sešla daleč od domovine v osamljenem samostanu.
Ko je Marcel od Valerije zvedel žalostno povest o očetu Klavdiju, pripovedoval je, kako da je
po Alarikovej smrti zapustil Gote, kako da je delal pokoro za svoje grehe in kako da ga je povsodi preganjala Decijeva senca, ki mu je vzbujala pekočo vest; vsled tega da je sklenil podati se v Jeruzalem, da mu sestra odpusti veliko krivico, ki jo jej je prizadel.
Ko je dovršil svojo povest, ga povabi Valerija v Melanijinem imenu, dA ostane nekaj časa kot gost v njujinem samostanu. Sprejemali ste namreč vse romarje, ki so iz daljnih krajev prihajali obiskat sveto mesto.
Marcel je ostal več dni v samostanu, potem pa se je podal v puščavo, da tamkaj dela pokoro za svoje grehe.
Valerija ga ni hotela odvračevati od njegovega sklepa. Veselila se je, da se bode nekoč v nebesih sešla z vsemi svojimi prijatelji in znanci, pa tudi s svojim skesanim bratom.
Milon se je zelo težko ločil od svojega nekdanjega gospodarja, ki je odhajal v Betlebem, da ga
ondi Hijerouim odveže vseh njegovih grehov.--
*
* *
Mnogo let je minulo od lega časa. Puščavnik je prepotoval vse puščave krog Mrtvega morja in se je slednjič vrnil v Jeruzalem. Pod neko palmo je živel v majhnej kočici, vedno oblečeu v puščavniško haljo. Bil je to nekdanji rimski patricij, morilec De-cijev, izdajalec domovine, ki je v tej samoti delal pokoro za svoje nekdanje grehe.
i h 9
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. februvarija.
Volitveno gibanje. Hud in ljut boj se bije po celi Avstriji in le malo krajev je, kamor še ni privela sapa volitvenega boja. Vedna in neprestana borba, odkar se je razglasi razpis volitev, je v dunajskem mestu, kjer se vsak dan vrši po več shodov raznih strank. Najbolj vroče se bijejo krščanski socijalisti in socijalni demokratje. Akoravno so prvi v veliki večini, je vender nasprotnik v primeri s številom zelo močan, ker ga podpira ves židovsko-kapitalistični generalštab. — Židovsko - socijalistična garda napenja vse mogoče sile proti kandidaturi voditelja dr. Luegerja ter vsiljuje zapeljanim volilcem „sodruga" Nemeca, ki bode bajd „odpravil* vso bedo ubogih delavskih stanov. — Nič manj huda je borba v Galiciji, kjer se tudi sedaj še poskuša nekako po mažarskem receptu „delati" volitve. V potrjenje tega uam zadostuje poročilo iz Pfemysla, da je policija prijela minulo nedeljo deželnozb. poslanca Novakovskega radi „prestopkov pri volilni agitaciji" in sicer na povelje okrajnega glavarstva, ter ga izročila deželnemu sodišču. — Po drugih krajih je strankarska borba z malo izjemami ravno tako huda, vender se pa v stvar, samo vsaj ne vmešuje vedno kak tretji nepoklicani faktor.
Ministerska posvetovanja. Dunajski listi poročajo, da so se vršila v minulih dneh opetovano razna posvetovanja, katerih so se udeleževali zunanji minister grof Goluhovski, državni vojni minister pl. Krieghammer ter tudi domobranski minister Wel-sersheimb. Zunanji minister je opetovano vsprejel v avdijenci nemškega poslanika grofa Eulenburga ter ruskega poslanika groia Eapnista in druge odlične diplomate. Pri vseh teh razgovorih je bilo na dnevnem redu orijentalsko vprašanje ter se je posvetovalo o korakih, katere mora storiti Avstrija v tem prepornem vprašanju. Ker presvetli cesar še ni odpotoval na predgorje sv. Martin, vrše se še jutri posvetovanja pod cesarjevim predsedstvom diploma-tične in vojaške konference. Pri teh se bode razgo varjalo, kakor se zagotavlja, izključno le o vprašanjih glede organizacije avstrijske armade. V sredo zvečer odpotuje cesar na predgorje Sv. Martin, kjer ostane nekaj časa. Kako dolgo, je odvisno od tega, kako so rešijo homatije na vzhodu.
Češki liberalno-nemški veleposestniki so se udeležili minulo nedeljo volilskega shoda v Pragi, kateremu je predsedoval knez Filrstenberg. Tem povodom se je obravualo v prvi vrsti vprašanje glede ustanovitve nove stranke veleposestnikov, ki bi ue bila „samo vladna klika". Govorilo se je nadalje, da se morajo novi stranki pridružiti vsi zvesto avstrijsko in zvesto nemško misleči elementi. V načrtu za volilni oklic sj posebno naglaša ohra-njenje in utrjenje nemškega značaja in avstrijskega mišljenja. Tu se tudi obljublja, da si bodo veleposestniki prizadevali, veduo sporazumeti se z jednako mislečimi poslanci ostalih volilnih kategorij. Kakor se vidi, je to samo prazen izgovor in limanica, na katero se love še treznomisleči člani veleposestniške kurije. Vse skupaj je voda na liberalen mlin. Znano je, da se je razbila lansko leto nemška levica, katere člani so se angaževali pri raznih liberalnih-so-cijalističnih strankah. Vendar jih je pa nekaj ostalo, ki bi se obesili radi na kako drugo kliko. Iu nekaj jednacega bode toraj uova „veleposestniška" stranka, ki bode vsprejela v svoje krilo vse „svobodomiselne" osamljene može. To priznavajo voditelji nove stranke sami. Ta bode toraj vladna, „svobodomiselna" klika.
Vojska na Kreti. V soboto zvečer se je pričela na otoku pravcata vojska. Velevlasti, oziroma poveljniki njihovih vojnih ladij so poslali v grški tabor štirideset strelov iz topov. Krogle so padle večinoma na bližnje višave in torej niso mogle pro-vzročiti večje škode. Bjmbardiranje se je pričelo baje le vsled tega, ker se je še vedno nadaljevalo streljanje med vstaši in turškimi vojaki. Mej poslednje bojevnike šteje se 1500 oboroženih vojakov in 2500 neoborožeuih nevojakov, ki so se pa vender morali umakniti premoči vstašev po poldrugo uro trajajočem boju. Grkom torej zadnje bombardiranje ni dovedlo nikake posebne škode, kajti.-sicer bi končanem napadu ne vihrala grška zastava ravno tako, kakor poprej. Da so bombe zgrešile svoj cilj, je največ vzrok kakovost oudotnih tal. Vlade so hotele s tem činom pokazati, da so nezadovoljne s postopanjem Grške in ji hočejo odločno zapreti pot tudi za bodoče. Grki se seveda ne brigajo za take neznatne praske in dobivajo v zadnjem času vedno več
poguma. Neki angleški list objavlja izjavo kralja Jurija nasproti nekemu zastopniku, v katerej trdi, da ga ne odvrne od prvotnega eklepa nobena sila, ker tako zahteva pravičnost in njegovo zvesto grško ljudstvo. Prebivalstvu, ki mu je po deputaciji izročilo zahvalno adreso, se je zahvalil javno z nastopnimi besedami: „Zahvaljujem se Vam za izraze Vašega sočutja. Podeli naj Bog varstvo in moč vsemu našemu варогп. Živel grški narod!" Tako tesna je zveza mej kraljem in narodom in tako vroča želja obeh po rešitvi Krečanov.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. februvarija. Volitve volilnih mož.
Dne 16. febr. t. 1. se je vršila volitev volilnih mož na Čatežu ob Savi. Izvoljeni so bili trije možje za 5. kurijo in trije za kmetske občine, ki bodejo vsi glasovali za katoliško narodna kandidata.
Iz Komende 21. febr. Občine Kapljavas, Klanec, Križ, Mlaka, Moste, Suhadole in Podgorje pri Kamniku izvolile so soglasno može naše stranke, kateri bodo glasovali za dr. Krek a, oziroma za g. Pogačnika.
Iz občine Sv. J o š t poleg Kranja: Pri volitvah za peto kurijo kakor tudi za kmečke občine sta bila dne 19. februvarija izvoljena po dva moža katoliško narodne stranke.
Dobrunjska občina je volila 22. februvarija devet volilnih mož tako za peto kurijo kakor za kmetiško občino, ki so vsi katoliško-narodni.
lz Polhovega Gradca: Volitev volilnih mož iz tukajšnje občine se je vršila 22. t. m. Za peto skupino bili so izvoljeni trije, ki bodo volili dr. Kreka, za kmečke občine pa štirje, ki bodo volili dr. Susteršiča.
Budanje, 22. februvarija: Pri ogromni udeležbi bila sta danes skoraj jednoglasno izvoljena dva zanesljiva moža katoliške strtnke za peto skupino in ista dva tudi za četrto skupino.
(Uljndna nujna prošnja) do vseh ljubljanskih delodajalcev in gospodarjev. Dne 4. marca letos stopiti bo mej drugim na volišče tudi do sedaj brezpravnim služabnikom, delavcem, hlapcem itd., da si izbeić svojega zastopnika za državni zbor. Sveta dolžnost vseh novih volilcev je, da se polnoštevilno udeleže tega važnega dejanja. Ker jih je pa mnogo izmej njih v takih službah, katerih ne smejo osta-viti brez gospodarjevega dovoljenja, je nujno potrebno, da se jim od te strani v izvrševanju omenjene dolžnosti ne delajo nikake zapreke. Za državne uradnike, učitelje ia druge uslužbence je vlada sama odredila, da jim morajo predstojniki dovoliti toliko prostega časa, da se zamorejo udeležiti volitve. Ker je pa ogromno število volilcev v službi pri zasebnikih, je nujno potrebno, da tudi ti store isto, kar je dovolila vlada svojim podložnikom, in jim v tem oziru ne stavijo nikakih zaprek. Vsled tega se obrača podpisani odbor krščansko - socijalnih volilcev do vseh zasebnih delodajalcev in gospodarjev ljubljanskega mesta z uljudno, nujno prošnjo, da oproste svoje podložnike dne 4. marca, to je na dan prvotnih volitev za novo peto skupino, za toliko časa od dela, da jim bo možno zadostiti svoji, z mnogim trudom priborjeni državljanski pravici. To pričakuje podpisani odbor tem preje od vseh krščansko mislečih gospodarjev, katerim bi gotovo ne bilo ljubo, ako bi po njihovi krivdi napram svojim podložnikom ne zmagala pravična, krščanska stvar. — Združeni odbor krščansko-socijalnih volilcev.
(Dnevni red) X. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 24. febr. 1897 1. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika IX. deželno-zborske seje dnč 19. febr. 1897. 2. Naznanila deželno-zbor-skega predsedstva. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1897. 4. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Franc Smoliča, pomočnega sluge pri deželni blagajnici, za spregled prekoračene normalne starosti. 5. Ustno poročilo finančnega odseka o zgradbi nove deželne bolnice, o novi pogodbi gledć priskrbe režijskih potrpbš^in in hrane bolnikom ter o stavbinskih stroških do konca 1897 leta. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o podporah za šolske zgradbe. 7. Poročilo finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada sa leto 1897. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o § 5., marg. št. 7., letnega poročila: Loterijsko posojilo ljubljanskega mesta. Ustno poročilo finančnega odseka o pospeševanju vinoreje na
Kranjskem. 10. Ustno poročilo finančnega odseka: a) o prošnji posestnikov na Stihi za podporo za uravnavo Sore; b) o prošnji kmetijske podružnice v Sv. Križa pri Litiji za podporo za napravo trtnice in drevesnice. 11. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva na Vrhniki, da bi se vas Hrib inkorporirala vrhniškemu trgu. 12. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstev Zelimlje, Studenec, Iškaloka, Iškavag in Turjak za uvrstitev občinske ceste Stndenec-Golo med okrajne ceste. 13. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Trebnjem za uvrstitev občinskih cest, in sicer od državne ceste v Trebnjem do deželne ceste na Račjem Selu in od Dolenje Nemškevasi proti Trebelnu med okrajne ceste. 14. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Hrenovicah za uvrstitev občinske ceste iz Gorenj v Bukovje med okrajne ceste.
(Vabilo) k javni seji trgovske zbornice v Ljubljani, katera bo v sredo, dne 24. febr. t. 1. ob 2. uri popoludne v magistratni dvorani. Dnevni red : Citanje zapisnika zadnje seje. — Naznanila predsedstva. — Poročilo o završenih dopolnilnih volitvah. — Volitev zborničnega predsedstva za 1. 1897. — Poročilo o prošnji vodstva obrtne strokovne šole v Kočevji, da bi bilo to opravičeno izdajati sposob-nostna spričevala za mizarski obrt. — Poročilo o prošnji trgovcev v Ložu za premembo določil o nedeljskem počitku. — Poročilo o dopisa c. kr. dež. vlade, ki vpraša zbornico, če bo podpirala strokovno šolo v Kočevji tudi če se ta podržavi. — Poročilo o prošnji cerkvenega predstojništva v Bučki za povišanje sejmskih pristojbinskih tarif za ondotne semnje. — Poročilo o dopisu mestnega magistrata ljubljanskega, glede uvrstitve mehanikarjev v zadrugo kovinskih obrtov. — Volitev zastopnika y odbor obrtne nadaljevalne šole v Kamniku. — Poročilo o prošnji za podelitev dopustila za ustanovitev žavarovalne pisarne v Ljubljani. — Poročilo o prošnjah učencev in učenk пл c. kr. strokovnih šolah v Ljubljani za podelitev ustanov. — Poročilo o dopisu c. kr. dež. vlade glede nekega delavskega in mezdnega prepira. — Poročilo o povabilu občinskega sveta celovškega k shodu glede druge železniške zveze s Trstom.
(Iz Šent Jerneja.) Dne 20. februvarija t. 1. se je vršila pri nas volitev volilnih mož za 5. kurijo, dne 21. pa za kmečke občine. Prvi dan je prišlo k volitvi 170 volilcev. Možje katol. narodne stranke so dobili po 118 glasov; nasprotna Ljubi-Zalokar-Bajarjeva stranka po 18 vkljub temu, da so njeni volilci sami sebi glasove dali. Drugi glasovi so se razcepili. Volilni imenik je bil jako pomaukljiv. Veliko gospodarjev ni bilo opisanih — ali so imeli popačene priimke. Nejevolja nad takim neredom je bila splošna. Agitacija na obeh straneh je bila živahna. Veselje je bilo gledati gospodarje, ki so v tako obilnem številu prišli, da bi pokazali svojo kat. narodno zavednost. Vsi so bili edini — stanovitni. To so bili vrli Ostrožani in Grobeljčani — ponos fare sv. Jerneja. Tudi vse vasi proti Kostanjevici in Gorjancem, poleg teh Razdrto, Dobravica, Mahoro-vec dolj, so volile katol. narodne može. Slava jim ! Nasprotni so zbobnali le 18 glasov. Kamen spod-tike je bil tem revežem naš g. kapelan. Kar je kedaj „Rodoljub" ali „Delavec" očital duhovščini, vse je< prišlo na vrsto, kolektura, štolnina, beli kruh itd. Ko bi bili ti ljudje le količkaj pametni, vedeli bi, da so kolektura in štoluina dohodki g. kapelanovi, katere mu je visoka c. k. deželna vlada zagotovila. Krčmar Zalokar je bil posebno korajžen. Kot divji je vpil: „Vi vedno pridigujete — vera je v nevarnosti, to ni res; mešate se v politiko, mi bomo kmeta volili". „Pa Rajarja volite za poslanca, to je kmet, on se bo za Vas potegnil", je dobil odgovor. Naj si zapomni ta krčmar sledeče: „Duhovnik moli, to je njegova duhovska dolžnost; na državljanske pravice ga opominjajo njegove davčne bukvice. On je pastir svojih ovčic ne samo v cerkvi, tudi zunaj; zato mora poditi volkove od svoje čede. Nič hudega ni, ako ga radi tega kak krčmar sovraži". Veliko veselje so pokazali vitezi pri dolenjski „Adui", ko so videli g. kapelana idočega obhajat. „To je fajn", se je slišalo od nasprotnikov. Ali njih veselje se je kmalo spremenilo v žalost. Katol. narodni možje so bili izvoljeni z večino 100 glasov. Za liberalno stranko se je posebno trudil naš dacar g. Zemljak. — V soboto ni bilo nobene borbe, le neki pijani „šnopsar" je zunaj razgrajal. Naši možje so dobili 72 glasov. Jeden volilec je volil 8 nasprotnikov in enega našega moža; za plačilo je prejel splošni
smeh. Tudi 15 volilcev iz St. Jerneja je volilo kat. narodne može, kar jim čast dela. Spoznali so, da eo bili poprej zapeljani. Volilni možje so : Preč. g. dekan Aut. Fetih Frankheim, Jože Martinčič, Janez Črne, Martin Metelko, Janez Fraučič, Jože Čudovan, -Jože Bučar iz Ostroga, Jože Cerkovnik. Vsi ti so bili dvakrat izvoljeni; poleg njih še Ant. Mojstrovič za kmečke občine. Vsi so vzorni katoličani ter bodo dali svoje glasove g. profesorju dr. Jan. Ev. Kreku in g. Viljemu Pfeiferju.	—a—
(Imenitna zmaga liberalne inteligence.) „Slov. ^Narodu" se piše iz Čateža: „V četrti kuriji zmagala pa je inteligenca Catežanov. Stali so kakor skala, katere ne cbje nobeu zob. Zmagali smo dasi so protivniki imeli večino". Ta junaška inteligenca! Tudi nam so poročali iz Čateža, da so kmetje imeli večino, a vendar čuda ! ostali 'so v manjšini. Mi tega nismo verjeli. Z večino ostati v manjšini! To je pač mogoče tam, kjer fautje s krivci za klobuki pograbijo kolce ter naženo iz domače vasi tuje vsiljence. A pri volitvi! S pestmi se ne bijejo, glasov ne tehtajo, ampak samo štejejo jih. Ce se pa šteje, je večina vedno večina; če ee šteje, večina nikdar ne bo manjšina--ln vendar! Elen izmed liberalne inteligence, sicer „preprost kmet", a vendar izmed inteligence, piše: Zmagali smo, dasi so protivniki imeli večino." Kako je to mogoče ? mogoče pri Štetju glasov? A pač, pač! Časi se kdo ušteje, časi pa kdo malko pogoljufa. Tako bo, tako 1 Nekaj takega se je primerilo v Čatežu. Gospoda v komisiji se je malko uštela, ali pa — -— no, bržčas samo uštela!
(Važni odloki v volilnih zadevab.) Upravno sodišče je na pritožbe odločilo nastopno: 1. Duhovniki ne pripadajo z ozirom na izvrševanje prednostne volilne pravice mej one osebe, ki dobivajo gotovo letno plačo. 2. V dobi razpoložitve volilskih zapisnikov trajno delujoči duhovnik ima volilno pravico v dotični občini tudi v slučaju, ako mu je začasno poverjena administratura v drugem kraju. 3. Tudi vpokojeni državni uradniki imajo prednostno volilno pravico. 4. Vpokojeni ljudski učitelji nimajo te pravice.
(Ljubljanska efektna loterija.) Poroča se, da
je presvetli cesar dovolil, da se pristojbin prosto priredi v tekočem letu loterija z 1 milijon srečk po jedno krono.
(Iz Črnega Vrha pri Idriji.) Kako malo resnicoljubni so „Narodovi" dopisniki, to spričuje dopis iz Črnega Vrha priobčeu v „Narodu" od dne 17. februv. Crnovršec seveda tega dopisa ni skrpal, kajti je še prepošten, da bi zamogel tako lagati. — Dopisnik pravi, da je prišlo jako malo volilcev k volitvi. Vsi pa vemo, da je prvi dan volitve 94 in drugi dan pa 73 volilcev oddalo svoj glas. Z« Črni Vrh, ki šteje v 4. kuriji sam) 162 volilcev, to število vender ni tako majhno. Nikdar ni dosedaj prišlo še toliko volilcev k volitvi. Dopisnik kvasi dalje, da je bilo oddanih več glasov za narodne može, nego za klerikalne. Menda se je dopisniku v glavi zmešalo, da ne ve več, kaj je večina, kaj manjšina. Od 94 volilcev so dobili volilni možje, ki so se zavezali voliti katoliško-narodnega kandidata, 65, 59, 55 in 44 glasov. Prihodnji dan pa od 73 volilcev 60, 45, 45, 44 in 43 glasov. Torej samo prvi dan ni dobil jeden nadpolovične večine glasov, to samo radi tega, ker mu niso vsi zanpali. Od nasprotnikov je dobil ree jeden prvi dau 34 glasov, pa samo radi tega, ker so hoteli njegovi sovaščeni imeti volilnega moža iz svoje srede. Drugi so dobili po 25. 19, 18 in 11 glasov. Kako mora dopisnik potem pisati, da jih je več volilo nasprotno ? Ali ni tako pisarenje zavijanje resnice? Isto tako neresnčno je, kar piše o strastni agitaciji duhovnikov in o letanju po noči okrog volilcev. Bes pa je, da se je sklical v nedeljo pred volitvami volilni shod, na katerem ee je pojasnil zbranim možem pomen volitve in pojasnilo delovanje dosedanjega državnega poslanca za Notranjsko.
(S Slapa pri Vipavi,) dne 21. februvarija: Danes končal se je tu sveti misijon, kateri so vodili preč. gg. oo. lazaristi Nežmah, Krivec in Glančnik. Sklepna procesija z misijonskim križem je bila v resnici velikanska, ker ljudstva iz sosednih duhovnij se je sešlo v množini. Vkljub najlepšemu vremenu, katero bi se dalo dobro porabiti za dela v vinogradih, so imeli Slapanci cel teden praznik, da niso zunaj nič delali. Gotovo je sveti misijon obrodil veliko sadu za Slap pa tudi okolico. Brez dvoma so elapenski [duhovuijaui svoje pobožnosti bolj veseli,
kakor tisti njihovi sosedje, ki so ob tistem času priredili — velik ples.
(Potres) na Lipoglavem je bil 21. februvarija
dopoludne ob '/,11., popoludne ob '/»4. uri.
*
• *
(V Gorjanskem pri Komnn) so v ponedeljek 22. t. m. izročili hladni zemlji telesne ostanke preč. g. kurata Stef. Možetič-и, kateri je po dolgi in mučni bolezni previden s sv. zakramenti, ves udan v voljo božio v saboto zjutraj ob 51/» zdihnil svojo blago dušj v 67. 1. svoje starosti. Omenjeui ranjki bil je slavnostni govornik ua novi maši novega nrškega škofa mrs. dr. Mahniča, septembra 1. 1874. Naj v miru počiva!
(S Krasa) 18. februvarija : [Izv. dop.] Novi krški škof ua obisku v Štanjelu in v Branici 16. t. m.— Kakor sem poročal „Slov." št. 29, je prišel milost, gosp. škof dr. A. Mahnič dne 16. t. m. bolj „in-cognito" na obiskanje in posiovljenje na svoj rojstni dom v Kobdilj zjutraj ob 10. uri. Za dohod se je zvedelo prav' šele 15. t. m., na kar so v naglici napravili slavolok v Štanjelu in jednega pred rojst-veno vasjo Kobdilj. Stanjeleki rojaki z starešinstvom na čelu so ga radostno čakali pri slavoloku, kjer ga je starešinstvo z županom in kuratom I. Strancar-jem veselo in spoštljivo pozdravilo. Nato se je podal najprej pomolit v cerkev sv. Danijela in po kratkem odmoru v župnišču je šel peš h grobu svojega očeta na pokopališče k sv. Gregorju, blizu katerega je živel zadnji „samotar", čegar dobo in življenje je mikavno opisal ravno novi škof pred leti v cenjenem .Slovencu". Potem je šel v rojstno hišo, pozdravit ljubljeno mater, vso družino in na smrt bolnega brata Franceta, ki je še le malo nad 3 leta poročen s Terezije, rojeno Bus iz Bibnice. Da je bil ta sicer veseli obisk vsled bratove bolezni namešan z žalostnimi občutki, si lahko vsakdo misli. Se pred poldnem pa se odpelje v spremstvu č. g. Jos. Goloba, nekdanjega kurata štanjelskega, in mons. Wolfa, župnika pri sv. Ignaciju v Gorici, gaberskega in štanjtlskega kurati in nadučitelja g. Fonda na obisk k svojima dvema sestrama v Bra-nico, kamor je dospel v pol ari, brž popoludne. — Tudi tukaj ga je ljudstvo s kuratom na čelu blizu braniške cerkve čakalo. Iz zvonika so plapolale tri velike zastave. Pokali so topiči in pritrkovali so z zvonovi, ko izstopi milost, škof, pozdravljen od domačega kurata, pred cerkvijo ter gre naravnost pomolit v cerkev in priteklo verno ljudstvo blagoslovit. Nato se poda v poleg stoječe braniško župnišče, kjer je bila napravljena visokemu gostu in spremljevalcem v čast južina v pokrepilo. Tu je domači kurat izrazil svoje in vernih veselje, da se je potrudil v to malo župnijo na obisk, ter mu voščil, da bi ga Vsemogočni tudi v naprej in prav mnogo let krepko podpiral v vzvišeni škofovski službi med brati Hrvati. Vse to obiskovanje se je godilo v hi-trici, kajti malo kosilce za ljubljenega novega škofa in njegove spremljevalce, b katerim čast spadati je imel tudi pisec teh vrstic, je bilo napravljeno na rojstnem domu v Kobdilju. Ves čas obiska pa so veselo pokali topiči in se je zvonilo, verno ljudstvo je povsod kleče pozdravljalo novega škofa rojaka, ki mu je s svojim obiskom skazal toliko redko čast iu veselje. Malo pred 3. uro popoludne smo dospeli zopet v Kobdilj. A radi bratove bolezni smo se le bolj tiho pomenkovali in sredi veselja smo okušali pelin človeškega žalja, katero se je posebno še novemu škofu, njegovi materi in njegovi mladi svakinji bralo na obrazu. Pri koncu kratkega obeda pa je rekel novi škof, „da je to božja skušnja, da se ne prevzamemo", ter je lepo tolažil svojo dobro žalostno mater in nevesto pri ginljivem slovesu.
Iz Brna ) 15. febr. Lidovci se nahajajo v hudem boju zoper katoliško narodno stranko. To ni nič čudnega, vsaj se gre za mandate. Po svoji stari navadi seveda niso v sredstvih prav izbirčni. Tako so pisale „Lid. Nov.", da je župnik nagovarjal svoje župljane jedno nedeljo delati. Najboljše je, da v isti občini ali vasi še cerkve nimajo in tudi nobeden duhovnik na Moravskem ne živi s priimkom, kakor ga L. N. navajajo. — V Krumlovu je pošiljala vdova Podhradska svojega otroka v nemško šolo ; pregovorili so jo. Jerob ni bil s tem zadovoljen, prišlo je do tožbe in deželna sodnija je razsodila, da spada češki otrok v češko šolo. Jerob se je naslanjal na okolščine, da je prišel deček v tretji razred ljudske šole, ako ravno bi bil napravil skušnjo za srednje šole. Naj bi se vendar enkrat stariši spametovali: otrok Le more vspevati v šoli, če ni zmožen učnega
jezika. — Kaplan Ilolba, ki ga je tožil dr. Str&usky, je izgubil pravdo. Dr. Str&nsky je namreč govoril viani v državuem zboru : da so žugali duhovniki vsem, kdor ž njimi volili ne bodo, da ue dobo odveze. Akoprem so ga duhovniki trikrat pozvali, naj po\e imena in on tega ni storil — ni mogel, ker nihče tega govoril ni — in so ga radi tega imenovali obrekovalca in lažnika, dobil je pravdo. Holba bi bil svojo trditev dokazal, a ker ui Str&nsky njega imenoval, ui bil pripuščeu k dokazu.
(Občinstvu v varstvo.) Najhuje oškodovanje je pač, ako kdo za dob?r denar dobi slabo blago. To se zlasti pri živilih primeri, ker vnanščina ponarejenega blaga prav lahko zmoti. Taka s« godi tudi že sploh razširjeni Kathreiuerjevi sladni kavi, ali „Kneipovi kavi", kakor jo imenujejo po njeni varstveni znamki. Kdor kar kratko zahteva sladne ali Kneipove kave, dobi mnogokrat v podobnem zavitku ponarejeno in dostimanj vredno blago, za katero pa mora ravno toliko plačati, kakor za pristno. Seveda gospodinja kmalu spozua, da to ni izvrstna, tudi od zdravnikov nasvetovana Kathreinerjeva Knei-pova sladna kava, kajti pri vživanji šele se spozna, da je po vrlini in po ukusu to slabšega kaj. Prav važno je toraj, ako hoče kupec dobiti pristne, po pravi kavi dišeče Kneipove kave, da si zavitke natanko ogleda iu le take sprejme, ki imajo na sebi ime „K a t h r e i n e r". Le tej gre po izreku g. dr. M. Mansfdlda, vodja dunajskega zavoda za po-skušanje živil, „med drugimi kavinimi namestki prvo mesto".	17 5-4
Društva.
(Vabilo.) »Cecilijansko druStvo za goriško nadskofijo« bode imelo dne 25. februvarja 1897 v goriškem osrednjem semenišči občni zbor z naslednjimi točkami: I. Ob 9uri dopoldne v seme-niSki kapeli: Slovesna sv. maša »in honorem Sancto-rum omniuin« zl. Piel op. 72. II. Kadi zborovanja «Sloge ob 11. uri bo občni zbor ob 2. pop. Zborovanje bo obsegalo : 1. nagovor predsednikov ; 2. poročilo tajnikovo in blngajuikovo; 3. slučajne nasvete posebno o mogoči spremembi pravil; 4. Volitev novega odbora. — K sv. maSi in zborovanju se vljudno vabijo vsi p. n. gg. društveniki in prijatelji cerkvene glasbe. — Ako bi ne prišlo k zborovanju zadostno Število udov, kolikor je potrebno za premembo pravil, bode takoj potem drugi občni zbor, kateri je sklepčen brez ozira na Število navzočih udov. — P. n. gg. duhovniki se vljudno prosijo, da blagovolijo razdeliti vabila gg. učiteljem, orgljavcem in cerkvenim pevcem.
Odbor »Cecilijanskega društva«.
(Za „Učiteljski ko n vi k t") je zložila vesela drufcba v gostilni gosp. Petra Млуег-ја ml. v Kranji 10 gld. in g. Karol Florian, posestnik in trgovec, itd. v Kranji 100 gld., za kar blagim dobrotnikom svojo najiskrenejšo zahvalo izreka odbor.
Telegrami.
Zalog, 23. febr. Pri današnji volitvi v občini Polje je zmagala z veliko večino v peti kuriji kat.-nar. stranka. Izvoljenih je 7 volilnih mož za g. dr. Kreka in v kmetski skupini 7 volilnih mož za g. dr. Šusteršiča.
Radeče, 23. februvarija. Katoliško-na-rodna stranka je v kmetskih občinah z veliko večino zmagala z vsemi 6 volilnimi možmi.
Bled, 23. februvarija. Pri današnji volitvi je izvoljenih šest volilnih mož za gosp. dr. Kreka.
Lukovica, 23. februvarija. Občina Moravče je. izvolita devet mož katol.-narodne stranke za obe skupini.
Dunaj, 23. februvarija. Uradni list objavlja cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se cesar zahvaljuje baronu Ohlumeckemu za vodstvo državnozborskih poslov ter mu podeljuje briljante k velikemu križu Leopol-doviega reda. Podpredsednika dr. Kathrein in Abrahamovicz sta odlikovana s komandernim križem Leopoldovega reda.
Dunaj, 23. februvarija. Ministerski predsednik grof Badeni se je v svojem in v vladinem imenu zahvalil baronu Ohlumeckemu na njegovem delovanju v poslanski zbornici.
Dunaj, 23. februvarija. Srbski ministerski predsednik je odpotoval včeraj zvečer v Belgrad.
G-orioa, 23. febr. Deželni zbor je včeraj zaključil zimsko zasedanje.
Gorica, 28. februvarija. Na volilskem shodu italijanskih liberalcev se je prebralo pismo dr. Koppa z Dunaja, ki naznanja, da je upravno sodišče zavrnilo pritožbo Slovencev v zadevi slovenske ljudske šole, katero osnovati je bil občinski svet odklonil.
Dogodki na Kreti.
Dunaj, 23. februvarija. Govori se, da je izdelal zunanji minister grof Goluhovski poseben načrt, katerega je predložil kabinetom in s katerim se skuša oblažiti nasprotje mej Londonom in Berolinom glede postopanja nasproti Kreti.
Kaneja, 23. tebr. Danes je dospelo sem avstro-ogersko brodovje. 5000 vstaševje blokiralo mesto Heraklejon pod poveljstvom bivšega grškega poveljnika. Vojskujoče se stranke v Selimu so vsprejele predlog evropskih konzulov, naj se sklene sedemdnevno premirje. V Kandanu oblegajo vstaši 2000 Mohame-dovcev. Konzuli se neprestano posvetujejo. jUohamedovskim otrokom in ženam je prepovedano vkrcanje na pomožne ladije v času premirja.
Atene, 23. februvarija. Poveljnik Vas-sos poroča o zadnjem boju pri pristanišču Vukolies, da je bilo ubitih 17 grških vojakov, jeden poročnik in 20 Krečanov je ranjenih. Pristanišče je popolno porušeno.
London, 23. februvarija. „Reuters Office" poroča iz Carigrada: Zunanji minister Tewfik-paša je obiskal poslanike, da bi poizvedel njihovo mnenje glede zamotanega položaja. Pritoževal se je posebno, da Grki vkljub akciji velevlastij nočejo mirovati, ter dostavil, da turška vlada ne ve, kaj ji je storiti. Poslaniki so odgovorili, naj se kmalu stori de-finitiven naklep.
S a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
22	9. zvečer	747 0	2-0	brezv.	jasno	
23	7. zjutraj 2. popol.	748 5 747 9	—19 76	sr. svzh. n	jasno	0-0
Tu)ci.
21. februvarija.
Pr Slonu : Honigman, Vodnik iz Trsta. — Weissen-stein iz Jiglave. — Leutner iz Zagreba. — Zoerrer, Semen, Masser z Dunaja. — Majdič iz JarS. — Ramoves iz Poljan.
—	St-hanzer iz Oberberg-a. — Burger iz Kočevja. — Rieger, Mally iz Tržiča. — Vioič iz Postojine. — DomladiS iz Ilir. Bistrice. — Konig iz Maribora. — Vest iz Celovca. — Lustig iz Bogumina. — Hajek iz Kamnika.
Pri Maliču: Turnwald iz Liberoc. — Bornhardt, Stoger, Czassny, Pischer, Bermann, Kahn, Ruckl z Dunaja. — Majdič iz Logatca. — Messner iz Tržiča — Rohrmann iz Trbovelj.
—	A man iz Opatije.
Pri bavarskem dvoru: Michitsch, Skiber iz Kočevja.
—	Meitzenitsch iz Celja.
Pri avstrijskem caru: Pollak iz Kranja.
Pri Lloytlu: Latzer iz Gradca. — Klinar iz Ribnice.
Pri Juinem kolodvoru-. Pokič iz Štorij.
Meteorologidno porodilo.
malom.
Г I------------"	I	п	n
Srednja včerajšnja temperatur» 4 2°, za 3-7° nad nor.
SQT" V najem se da, oziroma proda
hiša štev. 153
z dvoriščem i ti vrtom
v Tržiču na Gorenjskem.
Več se zve pri hišni posestnici Jožefini Zeme št. 109 v Tržiču.	133 3-2
t
145 1-1
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane naznani a žalostno vest, da je častui meščau in bivši večletni župan ljubljanski, gospod
Anton vitez Lasclian pl, Moorlai
včeraj opoludne v 86 letu svoje starosti umrl.
Pogreb bode v s r e d o , d n e 24. t. m. o h 4. u r i popoludne od hiše št. 4 v Ključavničarskih ulicah na pokopališče k sv. Krištofu.
Bodi pokojnik priporočen v blag spomin. V Ljubljani, dne 23. svečana 1897.
Organist in cerkovnik,
koji ima «godna spričevala in je do sedaj dotično službo opravljal v nekem mestu, liče drugodl primerne aluibe.
Prosilec je oženjen, brez otrok, in bi zainovel samo kot organist opravljati tudi službo občinskega tajnika. — Nastopiti more še pred Veliko nočjo. — Več povć Matej Vurnik, organist v Radovljici. Gorenjsko	126 3—2
Vsak kašelj Vsaka lir i pa v ost
se popolnoma odstrani le po
Krause-jevem
e
(blagovkusna zmes). 74 10-4 Zavoj 25 kr. — Dobiti je v Ljubljani pri
MIlana Leustek-u, lekarna pri Mariji Pomagaj, Ubaldu pl. Trnk6ozy-Ju. lekarna pri zl. samorogu, Gabrijelu Ploolll-Jn, lekarna pri angelju, Josipu Мауг-Ju. lekarna pri zlatem Jelenn.
Št. 6843.
Razglas.
144 3-1
Št. 6139.
Da bo mogoče za V. kurijo razpisane volitve volilnih mož v Ljubljani brez posebnih težav in točno i tvršiti, izpremeni se tuuradni razglas z dne 30. januvarija letos št. 4027, gledć časa in kraja teh volitev tako-le :
Volitve volilnih mož vršile se bodo v Ljubljani
4. dan marca letos
od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. do 6 popoldne, v III., IV. in VI okraju pa tudi 5 dan marca letos od 8 do II. ure dopoldne v sledečih prostorih : a) Volilci I. okraja volijo vsi v mestni dvorani; h) v II. okraju volijo volilci z začetnimi črkami A do L v š o 1 s kj sobi št. 16 c. kr. strokovnih šol; volilci s črkami M do Ž v pritlični sobi na desni strani vhoda vVirantovi hiši; c) v III. okraju volijo volilci z začetnimi črkami AdoGvšolski sobi I. a ; volilci z začetnimi črkami H do L v šolski sobi II. b mestne ljudske šole na Zoisovi cesti; volilci z začet-Rvtejovadnici velike realke in volilci S do Z v letnem salonu hotela pri
nimi črkami M do z začetnimi črkami Maliču
d) v IV. okraju volijo volilci z začetnimi črkami sobi III. a; volilci z začetnimi črkami H do I« v
e)
f)
A do G v šolski Šolski sobi III. b mestne ljudske šole v Komenskega ulicah; volilci z začetnimi črkami M do R v dvorani katoliškega društva rokodelskih pomočnjkov v Komenskega ulicah; volilci z začetnimi črkami S do Z v dvorani Hafnerjeve p i v a r n e na Sv. Petra cesti; volilci V. okraja volijo v šoli na Barji; volilci iz Vodmata v šoli pri Sv. Petru v Ljubljani. Za te volitve se ne bodo izdale volilcem nikake izkaznice.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dn6 23. februvarija 1897.
Razglas.
138 3-2
Pri mestnem knjigovodstvu ljubljanskem izpraznjeno je mesto
s prejemki II. čiuovnega razreda, eventuv. služba revidenta s prejemki IV. činovnega razreda, oficijala s prejemki V. činov, razreda in asistenta s prejemki VI. činovnega razred».
Prosilci za jedno ali drugo teh mest moraio dokazati, da so se izšolali na kaki srednji šoli, ali na zavodu jim jednakem. ter da so prebili izpit iz državnega računarstva in pa blagajniški izpit.
Prošnje, opremljene н potrebnimi izkazili, vložiti je predpisanim potom,
do tlite 5. marca letos
pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 18. februvarija 1897.
'obozdravnik A. Paichel
535L
Z«
Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropje
ustavlja na najnovejši in najboljši način
-umetne zobe in zobovja
brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije.
Odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem žlvoa. 818(17)
ms.
Ж> u naj» k a bor ж
O..
Dn6 23. februvarija.
Skupni drlavni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru . . .
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta i%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
101 gld. 15 kr.
80 mark......
80 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
. 101	> 15 .
. 122	95 .
. 101	30 .
. 121	. so .
. 9b	. 95 ,
. 947	— ,
. 361	75 .
. 119	. 95 .
j. 58	. 68 Vi
11	. 74 .
	, 537,
	. 10 ,
	„ 68 .
Dn6 22. februvarija.
4% driavne srečke 1. 1864, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . 4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld. ......
Dunavske vravnavne srečke b% . . Duflavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo ^origkega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banket % Prijoritetne obveznice driavne želcznice . . ,	, južne ielezniee 3% ,
,	, južne železnice b% .
,	, dolenjskih železnic 4 %
		Kreditne srečke, 100 gld........	197 gld.	— KI
		4% erečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	146 ,	—
150 gld.	— kr.	Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19 .	76 .
153 .	—	Rudolfove srečke, 10 gld.......	26 .	50
188 .	50 .	Salmove srečke, 40 gld........	69 ,	
98 ,	75 ,		72 .	60 ,
137 .	50 ,	Waldsteinove srečke, 20 gld......	60 .	—
127 .		Ljubljanske srečke........	22 .	—
108 ,	25 „	Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	149 .	75 „
U2 .	50 .	Akcije Ferdinandovesev. železn., lOOOgl.st.v.	3390	—
99 ,	25 „	Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	400 .	— ,
99 .	90 .	Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . ,	85 ,	60 ,
226 .	_	Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba	160 .	
171 .	75 .	Montaneka družba avstr. plan.....	80 .	—
128 .		Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	155 ,	— • ,
99 „	50 ,		126 .	87 .
Nakup ln prodaja rsakovrstnih driavnlh papirjev, агебк, denarjev itd.
lavarovanje za zgube pri treba,njih, pri izžrebanja najiuanjsega dobitka Kalantna iivršitev naroill na borzi.
Menjamićna delniška družba
* H C U K"
„M
Wotlz.il. it. ID Dunaj, Mllfirttraui 74 B
ЛЈГ Pojasnila fce v vseh gospodarskih in Inantnfh stvareh,
potem o kuram h vrednostih vseh ipskulsoi|skih vrednostnih papirjev in vsstni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega lorestovanja pri popolni varnosti Ser naloženih glavnic,