33. številka. Ljubljana, v četrtek 11. febrnvarja. vfi-1*- XXV. leto, 1892. Ishaia tuk dan iveior, isimli nedelj« in praenike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogsrske dežele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., *a j^«n Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ca *etrt leta 8 eld. 80 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr mesec 1 gld. 40 kr, _. ,___ na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuje delele toliko vsfi, kolikor poštnina »nafta, tnanila plačuje te od Fetirietopne petit-vrste po 6 kr.. če ee osnanilo jedenkrat tiidca, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat alt večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprftvniltvo ja v Gospodskih nlicah Rt. 19. Upravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamaciji", osnanila, t.j. vse administrativne stvari. Za. osi Nemška nepotrpežljivost. Nemških nacijonalcev organ iz Stempferske ulice v Giadei se poslednji (as kaj strastno zaganja v nas Slovence. Zdaj ve poročati s Koroškega o silovitih slovenskih agitacijah, zdaj zopet o zavrat-nih napadih kranjskih zdravnikov na nemške tovariše in jednake stvari. Na južnem Štajerskem in v Pri morji godć te tudi stvari, katere nikakor ne ugajajo nežnim nemškim živcem stare Graške tete. Vsaka prilika ji je dobra, da zajavka, kako drzni so ti vražji Slovenci tam, kjer so v manjšini, na Kranjskem pa, kjer imajo Slovenci velika večino v deželi, pa ubogim Nemcem ni več prestajati. Ako se kmalu kaj ne predrugači, j* silna nevarnost, da bodo Slovenci Nemce na Kranjskem kar žive požrli! Tako bi vsaj mislil, kdor vzame vse za resnico, kar pripovedaje stara Grafika klepetulja v razburjeni svoji nemško-nucijonalni fantaziji, Kako daleč od resnice pa so vsa njena jednaka poročila, ve vsakdo, kdor le malo pozna razmere v slovenskih deželah. Te dni pokazala je zopet, kako nepotrpežljivi so nemSki nacijonalci, ker se „nova doba" ne razvija tako, kakor so pričakovali. Grof Taafte tudi po ustopu ministra Kuenburga baje ne kaže tolike prijaznosti Nemcem, kakor jo je kazal Poljakom, Cehom in Slovencem, ko je zvezda njegove spravne politike se kazala v najlepšem svojem svitu. Imenovanje Biliuskega ue kaže prijateljstva do Nemcev, dovoljenje, da sme miuister Falkenhavo ustopiti v Hohenvvartov klub je tudi dokaz, da grof Taoffe hoče ostati v najboljih odnošajih s starimi svojimi prijatelji. To pa izključuje prijateljstvo z Nemci. S temi besedami izrekel je org m nemških nacijonalcev svojo obsodbo, kajti le tedaj bi bila torej vlada prijateljica Nemcev, če je očitna sovražnica drugih narodov avstrijskih, posebno pa nas Slova« nov. Stare obrabljene fraze, da so Nemci „die Grundlage und das festigende Element dea Staats-baues" niti ne pobijamo, ker se je bas zadnjih 12 let očituo pokazalo, kako malo resnična je in kako dobro se je vladalo tudi brez te podlage in tega krepilnega elementu. Baš v dobi najhuje nemške opozicije doseglo so je ravnotežje v državnih financah in tako postavila res trdna podlaga državi in utrdil se njen ugled in to brez Nemcev, ki se tako radi proglašajo kot glavni steber države. Posebno nam kranjskim Slovencem bi nemško-nacijonalni organ kaj rad privoščil, da se krene v nov tir, kajti mej drugim pravi, da se je pač ponudila pri nas prilika pokazati, da se je krenilo v nov tir, da se pa ni porabila. Prav od srca moramo pomilovati Grafiki organ, ako misli, da je s tem povedal kaj duhovitega. Kranjski Slovenci zavedli smo se hvala Bogu v toliko svoje narodnosti, da nam jedna sama oseba ne bode nikakor mogla delati tolike škode v narodnem oziru, kakor si morda domišljajo Graški pristaši stare „Tagespošte". Pravična morala nam bode biti vsaka vlada, ako se bode hotela vzdržati, več nikdar nismo zahtevali in tudi zdaj ne zahtevamo. Da bi se pa mogli vrniti zopet kedaj časi, ko je peščica Nemcev na Kranjskem imela odločilno besedo in našla močno zaslombo baš v istih krogih, kjer bi morala vladati le pravica nikakor pa ne protekcija, da ne rabimo hujega izraza, to Bi pa vendar upamo z mirno vestjo proglasiti kot nemogočo stvar. Da bi Nemci, ako bi jim napočila zopet tako zaželjena »nova doba" morda poskusili znova pritiskati nas na steno, to jim pač radi verujemo, ali časi neso potem, da bi se smelo pričeti na novo s tako nevarnimi eksperimenti. Slovani zavedajo se od dne do dne bolj svoje moči in važnosti v državi in akopram zdaj razdvojeni na žalost vseh pravih rodoljubov, utegne jih trenotek nevarnosti zopet združiti v jedno složno celoto. Nemški nepotrpežljivosti torej menda še ne bode tako brzo kunec, tako vsaj se nadejamo. Če bi se pa le zgodilo nasprotno, preverjeni Brno, da bode ,novo dobe" kmalu konec in da ne bode trajala dolgo. Državni zbor. Na Dnnaji 9. februvarja. V včerajšnji seji prišel jo v obravnaio zakonski načrt grofa Wurmbranda o posilnem zavarovanju proti škodam po požaru. Bistveno so, kakor je doslej videti, s predlogom vse stranke zadovoljne in le v nekaterih posamičnih točkah bodo in so se že deloma pokazala nasprotja. Sosebno samozakup in čudna avtonomno-federalistična zmes, ki jo proizvaja prvi del zakona, ni vsem po volji. Nekateri žele popolne avtonomije, češ, da stvar spada v področje deželnih zastopov, mej tem ko drugi, seveda skrajni federalisti, skušajo predlog preustrojiti v svojem zmislu Novo izvoljeni odsek, ki bode razpravljal o vseh zadevah, imel bode mnogo posla; rešiti mu bode mnoga nasprotstva in potem hočemo videti, kako se posreči izvesti že drugič predloženi načrt. Ob V*12. uri v jutro otvoril je predsednik dr. Smolka 111. sejo tekočega zasedanja. Ker poročevalec o predlogi borznega davka ni bil navzoč, bo je tretje čitanje zakonskega načrta preložilo do prihodnje seje in otvorila se je obravnava o predlogu "VVurmbrandovem, tičočem se uvedenja obveznih zavarovanj proti škodi, nastali po ognju. Prvi govornik gruf Wurmbrand utemeljuje svoj predlog, da se posilno zavarovanje izvrševati deželam, s sklepi deželnih zborov na Kranjskem, Moravskem, Gbrenjeavstrijskem, Solnograškem in na Koroškem. Omeni tudi, da sta deželna zbora na Predarlskem in Štajerskem že izdelala dotične načrte, ki smotrijo uvedenje vzajemnosti in obveznosti na podlagi monopola. Vlada doslej k celi zadevi ničesar ne reče in se popolnem vzdržuje aktivnega delovanja. Sicer se tudi glede kompetence ni spravila v nikako nasprotstvo z deželnimi zbori. Smer, da je zavarovanje javno pravo in se morajo torej zasebna zavarovalna društva v svojih delokrogih omejiti, bodi temelj novemu državnemu zakonu. Na njega podlagi delovali bodo nuto nadalje deželni zbori. Že prestolni govor je napovedal obvezno zavarovanje in se pri tem nikakor ni naslanjal na podržavljenje zavarovalnih naprav. Razmotriti je treba torej le, ali more obvezua deželna zavarovalnica uspešno shajati brez samozakupa. Le na podlagi vzajemnosti in sumozakupa mogla bi stvar napredovati, ker bi delovala brez agentov in anonc ceno in varno za nizke cene. Vlada naj sodeluje in bode s tem vu' koristila kmetijstvu, nego s tidejkomisi. Vlada naj narodnogospodarsko avtonomijo dežel razširi in skrbi, da se bodo odločil tudi avtonomni upravi delokrog, kateri jej pristoja. LISTEK. Apres nous le deluge. Črtica Iz velikoinestnegu življenju. Spisal L nj o !. I. Prijeten polumrak se je razširjal po sobani. Onu, lepa kakor mlado jutro, sedela je na divanu, podpirajo si nežno glavo z belo ročico, gledala je njega, ki jo popravljal ogenj v kaminu. „Da, milostna, pouavljam še jedenkrat," prične Giovanni z nova, ko je popravil ogenj, „jedna naj-ostudnejših lastnostij je nehvaležnost. Crna mora biti duša in čruo mora biti srce onega, ki bi dobrote z nehva!ežno8tjo vračal". Ona se mu je smejala, smejala tako, kakor 8 3 smeje odraščenec detetu, če kaj neumnega pove. „Ali res mislite, da so le zli ljudje nehvaležni?" odvrne mu mehko. »Tudi blagi, plemeniti značaji plačevali so Čestokrat dobrote z nehvalež-nostjo. Vam li povestnica ne podaja obilo vzgledov? Potrpite, signor Giovanni, tudi Vam se utegno tisto pripetiti. Nazori Vaši so lepi; a ne zabite, kaj pravi Goethejev Mefisto: (iruu 1'reuud ist alle Tlieorio Und griln in mir des Lebena (iuld'ner Haum. „Kadar se Vam bliža izkušnjava v kakeršni kuli obliki; bodisi kot denar, visoka služba ali pa kot ženska, ta čas, signor Giovanni, ta čas se spomnite najinega današnjega govora." — „Vi ste mladi, neizkušeni," nadaljevala je po kratkem molku ter poželjivo upirala vanj oči; svetile so se ji, kakor mački, kadar misli na plen, — »neizkušeni ste in Bveta ne poznate. Svet govori drugače nego ravna: na jeziku med, v srcu strup, na obrazu dobrota, v mislih srd. Glejte ljudi, opazujte jih. Kaj jih vodi? Sebičnost! Na obrazu Vam berem gnev. No, signor Giovanni, ne žalostite se radi tega. Svet je tak: vara in hoče biti varan. Povojte jim resnico! Smejali se Vam bodo. Recite stari koketi, da je stara, grdi, da je grda, tej, da ima velik nos, oni, da ni vitke rasti . . . kamenali bi Vas. — Ne, Giovanni, bodite pametni. Ne dajte se slepiti 8 frazami. Uživajte, svet to zahteva, ponuja Vam obilo veselja. Iztegnite roko po njem. Ne skrbite, kaj potem. „Apres nous le deluge!" Govorila je milo, kukor mati svojemu otroku, kadar ga uči ubogljivosti. — In Giovanni? Molče je slušal nje besede. Mlad je bil — komaj 20 let — in neizkušen; poln idealov veroval je v svet in njrga dobroto. Bil je plemenit značaj, pa prezaupen. Gojil je plemenita čustva, čisto ideale, pa, glej, visoka, izobražena gospa Irena S , soproga bogatega, pa precej starega svetnika, podirala mu je te ideale, kakor podira zidar oder, — ko je poslopje gotovo. Podirala mu jo njegove ideale, namenoma, po načrtu. A Giovanni ni tega opazil. Občudoval je Ireno, bila je lepa, duhovita, prijaznu ž njim, siromašnim domačim učiteljem, ki jo jedel nje kruh, učeč nje jedino pasterko. In Irena? Všeč ji je bil mladenič takoj, ko je prišel v hišo, rada se je razgovaijala ž njim, rada upirala pogled v njegove temno oči. Kmalu si je morala reči, da ga ljubi, strastno ljubi. Ko-prnelu je po ujera, a dobro je vedela, da so ji to kmulo ne posreči; Giovanni je bil prepošten, nepokvarjena du3a njegova. Sramoval bi se samega Posl. G rosa se popolnem strinja s predgo-vornikom, navaja, da je na jedni strani naše za-konodaJBtvo v tej stroki zaostalo in pogoji na drugi, katere stavijo zavarovalnica, ne odgovarjajo v marsičem doslejšnim zakonom. Poslanec Kaiser zagovarja v dolgem govoru predlog VVurmbrandov, posebno mu ugaja podeže-lenje zavarovalnih naprav. Vender pa se mu vidi potrebno, da tudi dežele mej seboj sklenejo nekako ožjo zavarovalno zvezo. Posl. V asa t v se istotako strinja s predloženim zakonskim načrtom. Govorniku se vidi primerno, da se izroči zavarovanje deželnim zastopom, radi česar nebče glasovati za izročitev načrta odseku, ki bi Be izvolil v presojo iz državnega zbora. Na Češkom so se že večkrat stavili jednaki nasveti, a plemstvo in veleposestniki se obveznemu zavarovanju vedno protivijo. Akcijske družbe so v Avstriji posebno podprte, ker imajo veliko moč in zaslombo v listih. Vzrok, radi česar se vlada nehče pečati z zavarovalnicami, so velike skrbi, ki jej preglavico delajo, mej njimi zloglasna sprava. Posl. K u to \v h ki meni, da predloženi načrt odgovarja potrebam vseh dežel. Gališka je prva poskusila uvesti prisilno zavarovanje, a načrt ni dobil najvišjega potrdila. Govornik priporoča, da so ivvoli poseben odsek 24 članov v presojo zadeve, in se stvar ne izroči gospodarskemu odseku. Posl. Podlaszecki izjavi, da bodo Malorusi glasovali za prideljenje načrta gospodarskemu odseku, a da se odločno protivijo raouopolizovanju, ki ovira blagodejno konkurencijo. Nato se zakonski načrt Wurmbrandov izroči posebnemu odseku. Pred govorom PodlaBzeckega zahteva vitez Demel, da se obravnavauje prekine in nadaljuje razpravljanje o podporu Duuavskemu parobrodskomu društvu. Vsled odločnega ugovora posl. Luegerj a, končno odstopi od svoje zahteve. Posl. Fanderlik izjavi, da bode sedaj, ko je prevzel mesto Ilerbsta vodstvo zadev v odseku za preustroj volitev, takoj sklical sejo. Posl. Pattai upraša načelnika narodnogospodarskega odseku, kaj Be je doslej ukrenilo glede predloga o osnovi državne zadružne banke. Posl. Lupa) odgovurja, da se zadeva v kratkem predloži zbornici, ker bodo poročevalec svoje raziskavanje skoro končal. Posl. Ada me k zahteva od načelnika prora-čuaskpga odseka, da poskrbi izvedenje v proračunski obravnavi stavljenih resolucij, ki se, kakor je videti, namenova nečejo izvesti. Posl. P lene r, kot načelnik istega odseka, se ekuša izgovoriti, kar se mu pa ne posreči. Ko dojde načelnik pristojbinskega odseka, Jaksch, in prevzame poročevalstvo o borznem davku, se ta tretjič prečita in brez ugovora vsprejme. V odsek 24 mož o predlogu nujnosti poslanca Luegerja iu tovarišev voljen je iz skupine slovenskih poslancev dr. Gregorčič. Obravnava se nato prekine iu seja zatvori ob 4. uri pupoludue. Interpelacija poslancev Spinčič, dr. L agi n j a in tovarišev do Njega ekscelence gosp. pravosodnega ministra. Slovanski, zlasti hrvatski narod ima, kakor znano, tisočletno, po običaju iu nekaterih papeževih sebe, ako bi Hi moral reči, da gleda po soprogi svojega dobrotnika. Irena je dobro poznala to dušno stanje. Vedela je, da je lepa, da jo Giovanni občuduje; pa znala je predobro, da mora poprej omajati njegove nazore, streti v prah njegove ideale — potem bo Giovanni njen. To spoznanje dalo ji je moč zakrivati vsaj deloma svoja čustva in delovati v dosego svojega namena. Posrečilo se ji je: zmedla je Gio-vauniju glavo, vlila mu v dušo dvom, strla mu ideale. Danes podreti je mislila zadnji steber. Nastal je mrak. Služkinja prinese svetilko. „Zakaj molčite," prekine Irena molčanje, ko je služkinja odšla. „Ali sem žalila Vaša čustva V" Kakor neboto položila je svojo roko na njegovo ramo. Skoro da ni omahnil; duhovi, klicani po Ireni, bili so na straži, njihovo moč čutil je Giovanni. Gledal je okoli, kakor bi iskal pomoči proti skrivni preteči nevarnosti. Obrnil se je proti Ireni, gledal ji v oči. — Sklonila se je k njemu, ovila roko okoli vratu, strastno ga pritiskala k sebi; --po sobi doneli so umirajoči glasovi: »Apres nous le deluge." (Krneo prlb.) bulah sankcijonovaoo pravico, posluževati se lastnega svojega jezika tudi v rimsko-katoliški cerkvi. Narod izvrševal je to svojo pravico sosebno v vseh dijocezah dalmatinskih, v dijocezi Senfski, v vseh dijocezab Istre, v Trstu in Kopru, Poreču in P ulj u in v dijocezi krški — kakor svedočijo nebrojni glagolski napisi, rane glagolske listine in v cerkvah najdene, z glagolskim i slovi in v novejši dobi s latinskimi pismenkami pisani misali in rituvali; narod izvrfiuje deloma Se dan danes to sveto svojo pravico in se jej ni nikdar odpovedal. Že od nekdaj skušali so posamniki in korporacije ugovarjati tej pravici io ovirati nje izvršitev. Nikdar pa ni bil boj proti tej pravici tako silen, kakor zadnji čas v naši monarhiji, kar potrjajo razni dogodki na Reki, v Dalmaciji, v Istri in v dijocezi Poreč-Pulj. V svrho, da se zaoži ali uniči ta pravica, razpošiljale so se okrožnice po celih provincijah in po posamnih dijocezah in prepovedovala ae je vršitev te pravice splošno ali specijelno od posamnih oblastev, ne da bi bil v to dovolil sv. oče Toda niti to ni zadoščalo. Hrvatje, katerim hočejo na ta način ukraliti tako važno pravico, ne smejo niti tožiti iu ne smejo izreči svojega mnenja 0 teb njih pravice kršečih ukazih. Časopisi, kakor: „11 Diritto Croato", „Naša Sloga0 in »Slovanski Svet", se konfiskujejo, ker zagovarjajo ohranitev slovanskega jezika v cerkvi ondu, kjer je še v veljavi, ali za ponovitev ondu, kjer so ga zadnja stoletja izpodrinili svojevoljno, in zato, ker dotične nezakonite odredbe objavljajo ali kritikujejo, dočim je italijanskim listom dovoljeno, da pišo proti častiti tej starini kar koli hočejo. Uvažuje, da imajo Slovani, sosebno Hrvatje, pravico, sankcijonovano po tisočletnem običaju in po nekaterih papeževih bulah, posluževati se lastnega svojega jezika v rimsko-katoliški cerkvi, uvažuje dalje, da je — po sodbi najboljših poznavate- 1 je v razmer — ohranitev narodnega jezika v rimskokatoliški cerkvi največ pripomogla, da so ostali Hrvatje v tej cerkvi in ohranili svojo narodnost; uvažuje dalje, da je ta pravica nedotakljiva in da jo je prištevati po členu 19. drž osnov. zak. z dne 21. decembra 18G7, drž. zak. št. 142, zajamčenim pravicam vseh narodov, ohraniti in negovati svojo narodnost in svoj jezik, ter uvažuje, da se je s konfiskovanjem člankov in razprav o tej zadevi razpravljajočih javnih listov, zlasti pa prej imenovanih listov, kršila jasna določba člena 13 istega drž. osnov, zakona, usojajo se podpisanci uprašati gospoda pravosodnega ministra: 1. So-li Njega eksceleuci znane te neopravičljive konfiskacije? 2. Kako misli Njega ekscelenca spraviti v soglaBje takšne neopravičene konfiskacije časopisov, kateri na postavni način zagovarjajo po drž. osnov. zak. zajamčeno pravico Hrvatov — rabiti svoj jezik tudi v rimsko-katoliški cerkvi — z jasnimi določbami čl. 13. in 19. drž. osnov, zak.? 3. Hoče li Njega ekscelenca skrbeti, da se v bodoče take drž, osnov, zakone kršeče konfiskacije ne bodo več vršile? Na Dunaj i, dne 6. februvarja 1892. Spinčic, dr. Dvofak, dr. Laginja, Peric, dr. K a i z 1, Tilšer, dr. Gregr, Purghart, dr. Blažek, Teki?, Doležal, Sokol, dr. Kramar, Špindler, Formanek, Čestmir, Lang, M. ix a, Krumbholz, Sei che r t, II ;i j ek, A da mek, E i m. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 11. februvarja. Državni zbor. Predloga zaradi subvencije Dunavski paro-brodni družbi je predmet obširnim razpravam v poBlanski zbornici, katere razprave bo izvrsten dokaz, da namerava vlada z ogromno svoto, vzeto iz državne blagajnice, podpirati na pol bankorotovano družbo. — Doslej še ni gotovo, da se bode državni zbor razšel dne 20. februvarja, kakor je bilo že večkrat napovedano. Te dni sklicala bode vlada konferenco klubovih načelnikov, da se končno ukrene, bode-li vladne predloge o Dunajskih prometnih zgradbah rešiti še tekom te sesije ali pa še-le na jesen. Vlada bi rada ustregla Nemcem in dognala to zadevo še v tej sesiji, vsled česar bi moral državni zbor zborovati kakih 14 d ni j dalje nego je bilo iz začetka nameravano. Starocehi in sprava. Glasilo Btaročeške stranke »Politika* piše jako rezko o neznosnih pretenzijah Nemce? ter pravi: Pri punktacijah pokazale so se nemške pretenzije na način, ki je za narod češki jako žaljiv, in »zato uprašamo odgovorne faktorje: Je li češko-nemška sprava res državna potreba? Jeli mogoče misliti, da bode sprava kaj koristila, ko je vender očividno, da postavila v prvo vrsto pretenzije jednoga pogodbenikov. Ves narodnostni prepir na Češkem se da izrasiti z uprašanjem: jeli zahteva državni interes, da kapitulira narod češki pred stranko, ki si je bal sedaj dala testimonium poupertatie? — »Narodni Listy" zahtevajo znova energično, naj Starocehi in veleposestniki: ali definitivno zavržejo punk-tscijo ali pa odlože mandate. Kanoniki in ko tigru a. Iz Tarnovvake dijoceze prišla je na Dunaj in se predstavila naučnemu ministru baronu Gauču posebna deputacija. Razložila je ministru žalostno materijelno stanje tistih kapitularjev, ki nimajo drugih dohodkov kakor to, kar dobivajo iz verskega zaklada. Nekateri kanoniki dobivajo samo po 500 gld. na leto. Ker je zakon o kongrui iz 1. 1885. namenjen samo nižjim duhovnikom, prosila je deputacija, naj vlada uredi in zboljša dohodke tistih kanonikov, ki dobivajo plačo iz verskega zaklada. Minister je obljubil urediti to zadevo čim prej mogoče. Vuauje države. Pruska rahločutnost. Nekaj časa je že tega, kar je priobčil grof Limburg-Stirum v nekem Berolinskem listu članek o sedanji nemški politiki. Ta članek pisan je bil v BiBinarckovem zmislu in to ni bilo všeč gospodom, ki so na krmilu. Začela se je disciplinarna preiskava proti grofu Ivmburgu, katere izid je ta, da ga je vlada odstavila, mu vzela nuslov poslanika in pravico do pokojnine. Ta razsodba naredila je na Nemškem jako slab utis. Splošno se soli, da ni bil sicer grof Limburg bolje storil, da je svojega članka jedro povedal v državnem zboru. Ker je pa že kreuil na drugi pot in priobčil svoje pomislike v novihah, to ni uzrok odstaviti ga, kajti odslej imel bode Đismark jako odličnega sobojevnika. Preteči nemiri na Španjskem. Na Špaujskem so vladni krogi že nekaj časa sem v velikem strahu, ker je nezadovoljnost mej prebivalstvom tako veliko, beda pa ta tako splošna, da se je bati resnih nemirov. Vlada izdala je strog ukaz, da je z vsemi sredstvi zabraniti kakeršno si bodi zborovanje zlasti v glavnih in obrtnih mestih baskiškib provincij (Galiciji, Navari, Aragoniji in Kataloniji.) Pomnožila je tudi posadke v Kadiksu, Kartageni, Valladolidu, Saragossi, Barceloni, San-tanderu in San Sebastijanu in ti vojaki so neprestano pripravljeni za boj. Republikanska agitacija postaja vedno nevarnejša, zlasti ker bodo strajko-vali na dan obglavljenja XereŠkih ustašev vsi delavci in priredili veliko manifestacijo. V »resu zaprli bodo tisti dan meščanje vse prodajalnice in hiše. Bojazen je vseobča. Angleški prestolni govor. Prestolni govor, b katerim je kraljica pozdravila narodne poslance, je letos krajši kakor navadno. Kraljica se je najprej zahvalila za mnoge izraze sočutja o smrti vojvode Clarencea in omenila smrt Khediva egiptskega, potem pa izjavila, da so razmere mej Anglijo in drugimi državami povsem ugodne in da napreduje anglija v vsakem oziru. Sansibarska luka proglasila se je vsled angleškega upliva za prosto luko, kar bode trgovini in obrt-nosti angleški v veliko korist. Nove vladne predloge bodo velike važnosti in velike koristi, zakaj osnovala se bode za Irsko posebna lokalna vlada in določilo, kako urediti javno šolstvo na Irskem; največjo pozornost pa bode obrnila vlada na načrt, kako podpirati angleške delavce, da si morejo nakupiti kaj sveta in kako jih je zavarovati, da na starost ne bodo trpeli pomanjkanja. Dopisi. Iz Kranja 10. februvarja. [Izv. dop.] K mnogoterim nadlogam in nepriličnoBtim, ki tarejo selske učitelje, pridružila se je zadnji čas še jedna. Tatje so začeli iskati po šolah posvetnega blaga. Tako so ulomili v noči od 5. na 6. februvarja neznani lopovi v ljudsko šolo v Voklu pri Kranji. Prerezali in utrli so jedno šipo, odprli okno in prišli v šolsko sobo. Tu so s silo odprli omaro ter pobrali več ducatov svinčnikov, pisal, držal, nekoliko škatljic peres in bombaža za nogovice. Douarja, ki ga je bilo nekaj v omari, niso dobili. V razsvetljavo so rabili uradne spise in Eichlerjeve risarske predloge. Iz šolske sobe se podado v jedilnico in tu pobero vse, kar je bilo pripravljenega za mesec februvar, iz kuhinje pa tisto kuhinjsko pripravo, ki se lažje odnese. Celo ščeti za suaženje črevljev niso prizanesli, Lehko si mislimo, koliko strahu je užila gospa učiteljica Ernestina Oman-Ihan, ki biva sama v vsem šolskem poslopji, kajti čula je po noči neko hojo in Šepetanje, a ni imela poguma — radi ver-jememo — da bi bila šla gledat ali iskat pomoči. Res, hudi časi! Ib Trebiifega 9. februvarja. [Izv. dop ] Že dlje časa razsaja v našem okraju hudo hripa, spojena s plučnico. Zdravnika pa nimamo. V daljnem Št. Vidu ter v Novem mestu so zdravniki, ali vsi ti imajo v svojih okrajih ns vse kriplje opraviti. To je hudo. — Dolenjska nema dosti zdravnikov. V Ljubljano vse gre, kar je domačinov; — tam jih je vse preveč. In vender bi zdravniki na Dolenjskem prav dobro izhajali. Naši ljudje argumentirajo: toliko davka je plačevati in tako malo stori država, dežela za to naše Dolenjsko ozemlje! — Pa imajo prav. Nič se ne zgodi iz lastne inicijative, zmirom le moramo dregati in dregati. R-s bi bil čas, da Be tudi Dolenjska toliko v ozir jemlje, ko Notranjska, ali Gorenjska, ali Ljubljana. Le to gorovje Gorenjsko in pa to „belo" Ljubljano vse gleda in vsako kurje očesce se tam Se vidi; — Dolenjska — »tam ao berači!" — No, pa nismo tako ubogi, — davkov plačuje Dolenjska primeroma veliko. A treba je malo oči odpreti in pogledati proti Dolenjski dalje, ko do Laverce. Kar mora biti, kar imajo vse druge dežele, za kar državno zastopstvo, deželni odbor drugod Bkrbi, bi se tudi na Kranjskem glede Dolenjske lahko sgodilo. Tam na slov. Štajerskem ima vsak mali tržič svojega zdravnika, na Dolenjskem velika Bela Kranja komaj tri — okraji Žužerupeik, Trebnje, Zatičina, Mokronog komaj jednega, ali dva, ki sta še zdravih nog. — Sicer je res, da se tudi s pomočjo zdravnika umrje, pa včasih in večkrat je ta mož kaj dobro došel prijatelj. Pravijo, da je Človeško zdravje lep kapital. Domače stvari. — (Osobne vesti.) Sodni pristav v Idriji, g. I. Cizej, postavljen je namesto umrlega dru. Grossa voditeljem okr. sodišču v Idriji, kateremu je kot pomočnik dodeljen avskultant g. I. Pogačnik iz Ljubljane. — (Slovensko gledališče.) V nedeljo dne 14. t. m. bode se predstavljal igrokaz s petjem in godbo: „Materin blagoslov" ali »Nova Cbonchon". Igrokaz je spisal francoski pisatelj G. Lemoine, preložil pa ga je Jos. Cimperman. Kakor znano, nastopijo predstavljalo v lepih kostumih. — (Veselica slovenskega bicikli-škega kluba) obeta biti, sodeč po vsestranskih pripravah, zelo zanimiva in zabavna. Program je raznovrsten in jako dobro sestavljen, pri vsem ti ni tem pa ne predolg, kar bode gotovo povšeči dru žestnun in ljubkim plesalkam. Le-ta večer bode vreden naslednik prejšnjih jeduacih zabavnih večerov, zato so nam porok vrli naši kolesarji, ki so že tolikrat pokazali, da niso samo na kolesu urui in gibčni, temveč tudi srečni v prirejanji društvenih zabav, pred vsem pa pridni čestiIci brzonoge Ter-psibore. Slavno občinstvo opozarjamo še jedenkrat na našo včerajšnjo notico, da v dvorani ne bode gostilue ter da je ustopnina za osobo 1 gld., za družino treh oseb pa 2 gld. Na svidenje torej v soboto zvečer v čitalnici! — (Či tal niča Ljubljanska) priredi tretjo predpustno veselico, to je zabavni večer s plesom, v soboto dne 27. februvarja, ne pa 20., kakor je bilo prvotno določeno. Nataučneje o svojem času v vabilih, ki se pošljejo društvenikom. Odbor. — (Počitnice na mestnih ljudskih šolah Ljubljanskih.) Deželni šolaki svet je po predlogu mestnega šolskega sveta odpravil na tukajšnjih ljudskih šolah dozdanje pustne počitnice (pustni ponedeljek in torek) in ukazal, da bodita mestu njih, kakor na srednjih šolah, prosta dva šolska dneva konci prvega šolskega poluletja. Vsled te piomembe dobodo letos mestnih ljudskih šol učenci in učenke šolsko oznanilo v soboto 13. dan februvarja dopoludne. V soboto popoludne bode prosto in redni šolski pouk se zopet prične v Bredo 17. dan februvarja. — (Občni zbor) društva „Prvo slovensko pevsko društvo »Ljubljana" bode v nedeljo dne 14. t. m. zjutrsj ob Vili. uri v prostorih Čitalnične restavracije z nastopnim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Upisovanje novih udov. 3. Volitev odbora. 4. Razni nasveti. Vbj g. pevci kakor tudi prijatelji petja se uljudno vabijo na mnogobrojno udeležitev tega zbora. V nedeljo dne 21. t. m. pa priredi društvo plesni venček v steklenem salonu čitalnične restavracije. Vabila razpošiljala se bodo fie ta teden. — (Občni zbor kranjskega vojaškega veteranskega kora) bode 28. t. m. dopoludne v magistratni dvorani. Na dnevnem redu je poleg poročila o blagajničnem poslovanji tudi prenaredba pravil in volitev novega odbora. — (Občni zbor Marijine bratovščine) bode v nedeljo 21. februvarja dopoludne v magistratni dvorani. Na dnevnem redu je poročilo o društvenem premoŽenji in volitev treh novih članov v odbor. — (Hripa) se v Ljubljani vedno bolj in bolj razširja. Od dne 27. decembra do dne 1. t. m. naznanjenih je bilo 157 bolnikov, umrlo pa je 7 oseb. Intenziteta kakor ekstenziteta je skoro ista kakor 1889. leta, kar je tem verojetnejše, ker zdravniki lečijo samo težke slučaje; mnoštvo obolelih je brez zdravniške pomoći, taki slučaji Be tudi oblastniji ne naznanijo. Ne glede na precejšnjo razširjenost te nadležne bolezni je pa šolski obisk vender-le povsem povoljen, vsled Česar se domneva, da hripa mladini kolikor toliko prizanaša. — (Krojaško obrtno učilišče) premesti goBp. M. Kune ta mesec v svojo lastno hišo, G o • s'podske ulice št. 7. Vsled tega se prične prihodnji tečaj za moške krojače izjemoma dne 1. marca. Za nadalje pa ostanejo v veljavi vsa prejšnja določila tega zavoda. — (Dober tek) imela jo dne 9 t m. neka lahkoživka imenom Ana K ... . v krčmi Antonije Koutni, v Hdšerjevih ulicah. Jedil in pijače po-užila je samo za 3 gld. 24 kr., ker pa ni imela 8 čim poravnati dotičnega računa, odvedli so jo v križanke, kjer ji bode vse to prebaviti. — (Tatvina.) V sv. Florijana cerkvi ukradel je neznan tat nabiralne pušice. Dobil je le malo krajcarjev, ker so se pred kratkim izpraznile. — (Tedenski izkaz o zdravBtveuem stanji mestne občine Ljubljanske) od 31. januvarja do G. februvarja 1892 kaže, da je bilo 31 novorojencev (= 52-1 %o)i umrlih 31 oseb (= 52-1 %„), mej njimi 1 za škarlatico, 9 za jetiko, 3 za hripo, 18 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi je bilo 6 tujcev (=» 19 3 %), iz zavodov 8 (=25 8°/0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli za ošpicami 2, za tifuzom 1, za hripo 29. — (V i šk o-G li nš ka čitalnica) je priredila dne 8. t. m. veselico s plesom in petjem, koja se je jako prijetno vršila v zadovoljnost obilo zbranega občinstva. Pri tej priliki se je zopet zelo odlikovalo z izbornim petjem pevsko društvo »Slavec*, kojemu izreka odbor presrčno zahvalo. — (Pogreb dr a. Grossa) včeraj v Idriji bil je, kakor se nam na kratko poroča, jako lep. Pravniški kolegi pokojnikovi, vodstvo radnika in meščani Idrijski storili so vse, da se je pogrebni sprevod vršil veličastno in v vsakem pogledu vredno izvenrednega moža, kakeršen je bil dr. Gross. — (Prepovedana gledališka igra.) Bralno društvo v Rušah pri Mariboru hotelo je igrati igro .Nemški ne znajo" in jo je, kakor se to zahteva, predložilo pristojnemu oblastvu v odobrenje. Toda, kaj bo je zgodilo? Oblastvo je s kratka igro — prepovedalo. Jednako usodo imajo tudi druge igre ob periferiji slovenskega ozemlja in mi to le omenjamo v dokaz, s koliko nervoznostjo se prepovedujejo slovenske igre, ki so sploh nedolžne, in zategadelj bi pač smeli pričakovati več tolerancije in to že radi tega, ker ni nobenega de-janjskega povoda k prepovedim slovenskih gledaliških iger, ki se smejo igrati povsod, samo v mariborski okolici ne. — (Imenovanja) Okrajnim glavarjem v Voloski pri Opatiji imenovan je namestniški tajnik v Trstu gosp. Alojzij Fabiani, doma iz Kob-dila. Konstatovati nam je, da je novi okrajni glavar smožen slovenskega jezika v govoru in pismu; sicer ga pa bodemo sodili — po njega delih ! — Višjega carinskega urada kontrolor gospod Eiuard Kern imenovan je vodje namestnikom pri c. kr. glavnem carinskem uradu v Trstu, finančne prokuratnre pristav g. dr. Herman Mayr tajnikom pri finančni prokuraturi v Celovci — Učitelj na mestni ljudski šoli v Trstu g. Ivan Le ban imenovan je začasnim glavnim učiteljem na pripravnici za učiteljice v Tridentu. — (»Bratovščina sv. Cirila in Metoda") pri sv. Jakobu v Trstu bode imela prihodnjo nedeljo, dne 14 februvarja ob C. uri zvečer svoj letni občui zbor v prostorih »Delavskega podpornega društva v Trstu." — (»Tržaška posojilnica in hranilnica") povišala je vsled mnogih prošenj za posojila obresti od hranilnih ulog na 4 od sto. S tem je dana občinstvu priložnost, svoj denar naložiti varno in ugodnejše, nego pri druzih zavodih. Pričakuje se, da se bode občinstvo v obilni meri posluževalo te ugodne prilike. — (Bleivveisova slavnost akad. društva »Slovenija" na Dunaji) se je izborno obnesla v vsakem oziru. Vspored izvršil se je kar najčastoejše, koncert bil je sijajen in ples toli živahen, kakor še nikdar. Občinstva, mej njim iz najboljših krogov, bilo je nad 400 oseb, tako da so bili prostori skoro pretesni. Uspeh v moraličoem kakor tudi v denarnem oziru bil je tolik, da bode odslej »Slovenija* mogla prirejati sijajuejše zabave, nego jih je kedaj priredila. Obširnejše poročilo v kratkem. — (Naše-to prvo izloženije) j« naslov listu, ki izhaja vsak teden v Plovdivu iu do-naša vesti o bodoči bolgarski razstavi. V jedni številki minulega meseca ponatisnjen je naš dopis, katerega smo ob svojem času priobčili o bodoči prvi razstavi v Bolgariji. Zadnja številka prinaša nekoliko ilustracij pavilona „za gori i ribolovstvo." — (100.000 goldinarjev) je glavni dobitek velike Praške razstavne loterije. Dovoljujemo si cenjene čitatelje našega lista opozoriti, da bode žrebanje že jutri. Dan os ., Jonr-fixe". li Telegrami „Slovenskomu Narodu4': Dunaj 10. februvarja. V proslavo 82. rojstvenega dne S molke bode 16. t. m. parlamentark'ni diner, katerega se bodo udeležili tudi ministri. Beligrad 10. februvarja. Po precej viharni debati vsprejel se je s 70 proti 21 glasom nastopni dnevni red : Skupščina zadovoljna z odgovorom ministerskega predsednika izrekla svojo zadovoljnost, da je vlada izvedla sklep skupščine glede kraljevskih roditeljev in prestopi preko interpelacije Avakumoviča in drugov na dnevni red. Ministri niso glasovali. Peterburg 10. februvarja. Carjev sin, veliki knez Jurij Aleksandrovič, pojde v Pariz, da se posvetuje s tamošnjim! zdravniki. Madrid 10. februvarja. V Xeivsu bili so danes zjutraj na javnem trgu usinrteni štirje obsojeni anarhisti. Vse prodajalnice bile zapite. Povsod se nabira za rodbine usmrtenili. Vojaške patrolje hodijo po ulicah. Dunaj 11. februvarja. Ministerski predsednik Szaparv bil zjutraj vsprejet pri cesarji, potem imel konferenco s Kaliiokvjem in Szo-gyonyjem. Budimpešta 11. februvarja. Parlamentoma na Dunaji in v Budimpešti predložila se bodeta načrta zakona glede podaljšanja trgovinske zveze s Srbijo, katera poteče 1. septembra, ker se navzlic obestranski pripravnosti morda ne bode dala doseči ugodna pravočasno rešitev glede nove trgovinske pogodbe in to zaradi mnogih drugih del v parlamentih. Haziic vesti. * (Veliko poneverjanje) zasledili ho pri štajerski eskomptui banki v Gradci. Neki uradnik Bannert puneveril je vsoto 13(i.0OO gld Banuert imel je letne plače 2000 gld. a živel jo s svojo rodbino jako razkošno Sodi se, da je porabil 12.000 gld. na leto. Njegovim prednikom zdelo se je to pač čudno, a sklicaval se jo na zemljiško kreditno banko na Dunaji, da se je mislilo, da ima tam kako zalogo. * ( P o m a n k a n j e vojaških novincev.) V departemeutu Seiue-Inferieure na Francoskem poslalo je pri letošnjem nabiranju vojaških novincev 11 občin samo po jednega novincu, 1 1 druzih pa sploh ni poslalo nobenega. Uzrok je tu, da se v dotičnih občinah v vojnih letih velike fraueosko-nemške vojne pre 1 21 leti ni rodilo mnogo otrok. * (Velika nesreča na železnici) pripetila se je zadnje dni preteklega meseca blizu Batuma na Ruskem. Vlak, ki je vozil kakih ."»o vagouov petrolja, skočil je s tira, razdrobljeni vagoni eo se vneli in nastal je grozen požar. Šest železniških sprevodnikov je zgorelo, mnogo druzih pa je hudo opečenih. * (Snežni plaz) poškodoval je železnico mej ObertrauDom in Ausseeom tako, da bode treba več tednov predao se bode pop« svila škoda. slatina. (7) se priporoča, proti (24) S JPriroclii«. tudenčna sol iz Marijanskih kopeli (v praških in kristalizovana), anslizovana po profesorju tir. r.riifMtn I.U4lwig>u. Uporabljajo ju uspešno klinih! in aclrmniki pri boleznih ielodea, (r«v in Jeter, proti K»p«>ki, siniti šili, tolMĆobl, snuiMAčeoJti n (»i r:» n j i 11 organov in t<*ga neugodnih posledic. — Niiuio *prl-Htno v nteklenlcnh ali AkatlJIeuk a pri-■aa*** tiskano varnostno znamko. (73-3) lastile iz Marijanskih kopeli P i lahko raztvarjajoce, kislino uničujoče »a n» pre-■ imviH' organe uspešno uplivajočo zdravilo. — V originalnih škatljicah. — V vseh trgovinah s mineralno vodo, špecerijskim blagom iu v vseh lekarnah. BalB«fSttd»Werk Jlarlenlmd (Bohmen). ms a...........aa aa aa* ■ ia ■aa*f»i %>*■ LJUBLJANSKI ZVOH" iteji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. rfTW¥W**W**********tV *********** Tlljci: 10. futiruvarja. PriUlMlIen Pohtidal, Rottonberg, IIofToian, R&kel, Dworschak, liuttelheiui, (Joldberger, l nint z Dunaja. — Hučmk i/. Kranja. — llomich iz Budimpešte. Pri Momi Miiller, Hartinan, Keriič, VValland iz Uradca. — VVeiss, Neuinan, Kroll, Engelberg z Dunaja. — Schiava z Rakeka. Pri MvnlrI|Hk«*iu reanrju: Fajdiga iz Kamnika. Pri l»»vHrwkeui dvoru: ('vek iz Kamnika. — Tauzher i/. Domžal. Pri Vlrrtntu Saloker iz Uudoliovega. 1 uirll so v ljul>ljaul: 10. februvarja: Peter Budnar, poštni oficijal, 4t> let, sv. Petra cesta št. 32, pljučnica. V d e ž e I n i bolnici: 3. februvarja i Helena Ahfiin, delavka, let, pl j ucnica . Tr/no cene v EJultljanl dne 10. februvarja t. 1. rt. kr ti. iT Pšenic«, lil::!. . . . 8 75 "■»peli povojen, kgr. . — K2 B.ei, „ . . . 6 80 Surovo uničil', „ — 70 Ječmen, , . 4 89 Jajce, jedno : . . . — 21» 0 ^H, . . . . 3 t Mleko, liter . . . . — i 8 Ajda, „ . . 6 ■10 fJoveju meso, k«r. - M P-ob0, „ . . . 5 16 Telečje „ , — 68 ft.oruza, , . . . 5 10 Svinjaku , „ — 48 Krompir, , . . Koštrunovo . , — 12 I-j'*' i*. • • ! 12 — — 6<>; Grah, , . . • P — Golob...... -22 Fižol, , . . . 9 — Seno, 100 kilo . . . 1 87! M;tB'o, ktjr. . — M SlillUH, „ , . . . 2 14! Mast, , i>i Drva trda, 4 Qmetr. 7,— Apeli trišeu „ • — 60 „ mehka, 4 n 1 & I—1 Meteorologično poročilo. IDvLiiSujslra, "borza, dne 11. februvarja t. 1. gld. včeraj — 94-80 94-30 111-65 10265 104-i — 307-25 118-20 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta......, 5°/8 marčna renta ... „ Akcije narodne banke . . , Kreditne akcije .... , London ....... , Srebro.......„ Napol........ „ C. kr. cekini.....„ NemSke marke .... , 4°/a državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4U/,,....... Ogerska papirna renta 6°/0...... Dunava reg. srečk* 5% „ . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4ll,°l0 zlat' zabt- listi . . Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srećke...... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 , Tramway-drult velj. 170 gld. a. v..... 9-39«/, 559 57-90 250 glđ. 100 „ danes gld. 94-55 - „ 94 05 - „ 11160 - , 102-90 - „ 1043— - „ 305-50 - jj 11835 - " d-40 - n 5-59«/, - . 57-95 138 gld. — kr. 182 . - w 1C8 102 122 115 185 zO 159 23 J ( 5 55 75 50 50 50 50 Dobre službe dobe takoj: nekatere lioljfic in prlproAte kuharice, 5 do 9 gld.; dekle ca vsako delo, 5 gld ; pe-n< nuje, natakarice, razprodaja Ike i. t. d. I>v» hlapca za opravljanje krav z letno plačo 100 gld. in vrtnar za Štajersko. — Več je izvedeti v pisarnici jFIu*. na Bregu it. 6. (U8) Dva trgovska učenca iz dobre hiše, slovenskega in nemškega jezika zmožna ter z dobrimi spričevali, vaprejme takoj Mat. Ifc*£e,Jce>rL, cstll> 1 ,liSti 8 krCmo, ■ »a |-" WUC1J hišna opravs, zrcala, glasovir. V najem odda ■« velik vrt. Kupi se mala hiša v mestu. Stanovanja se zvedo. I. (127—2) V gostilnici „PRI RAKU" Krakovski nasip) bode v nedeljo dne 14. t. m. maskovan 35 krokarski plesni venček na katerega bo vabljeni vsi prijatelji Id znauci. 150) r Janez Jax, Ljubljana. Tovarniška zaloga (997-5) šivalnih strojev. i Oni ki, kdor jih želi, pošiljajo so ■ frznkovano in brezplačno, puškar v 11» o v IJ ali (Ferlach) na Koroškem Ldeluje in prodaja vsakovrstne nove puiSke in revolverje ter vse lovoke priprave, p«*n»re ter 4ra«o ■treljlvo po najnižjih cenah. — Huške 10 vse pre-akuaene na ces. kr. izkušavališći ter zaznaineuovaue z znamko tega zavoda. (175—96) Za isbornost blaga jamči izdelovatelj. Star« puška popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo Be brezplačno. IN ii J »m)I |m<» aredatvo Prebavno vino (Vlnnm dijc «» 1 O